ftdini slovenski dnevnik »i v Zeulnjenih državah. :-
Velja za vse .. $3.00 Ima 10.000 »arocnikov

Ost slovenskih delavcev w Ameriki.
1
The only Slovenian da,..
in the United States m mm
Issued every day except Sundays and Holidays ^EH ...... i» 1
TILHrON PHAMTl: 4687 CORTLANDT. Entered M Second-Clan Matter, September SI, 190S, at the fort Office at New York, I. Y„ uder the Act of Congress of March 1, 187».
TELEFON PISARNI; 44B7 0ORTLAKB&
NO. 165. — ŠTEV. 165.
NEW YORK, THURSDAY, JUL Y 15, 1915. — ČETRTEK, 15. JULIJA, 1915.
VOLUMM XXTTT. LETNIK Zim
HINDENBURG SE PRIPRAVLJA NA NOV NAPAD, NA VZHODNEM BOJIŠ ČU VLADA POVSOD MIR.
VOJAŠKI STROKOVNJAKI SO MNENJA, DA BO ZAČEL GENERAL HINDENBURG PRODIRATI PROTI RIGI IN PETRO-GRADU. — POMAGALA MU BO ARMADA GENERALA MA-CKENSENA. — SEDANJI MIR JE LE MIR PRED VIHARJEM. SPOPADI NA GALIPOLISU. — TURKI NISO GLEDE MUNICI-JE VEČ NAVEZANI NA NEMČIJO. — V TURŠKEM PRISTANIŠČU GRADE NEMŠKI DELAVCI PODMORSKE ČOLNE. — IZJAVA TURŠKEGA POSLANIKA, i-o-
Položaj na vzhodnem bojišču, 'j matu. da je za Turke situacija na Amsterdam, Nizozemsko, 14. ju- Galipolisu zelo ugodna. Turki ima-1 ij;t. Neka brzojavka iz Berlina jo dovolj munieije. Pred nekaj me-
p o rov a, da se pripravlja generalni feklmaršal Hindenburg, ki se nahaja s svojo armado v Kurlan-diji. ua nov pohod, ki bo uspešen in ho vzbudil svetovno senzacijo. Nekateri pravijo, da bo prodiral ko granat, kolikor jih proti Rigi, drugi so pa mnenja, da j jejo. ho poskušal prodreti do Petrogra-da. Pri njegovih operacijah mu bo pomagala armada generala Ma-ckcnsena.
seei je hilo veliko težje, ker je bila Turčija glede munieije skoraj popolnoma navezana na Nemčijo, sedaj ima pa že sama več tovaren, v katerih se izdela vsak dan toli-
potrebu-
Ruski porazi.
Berlin, Nemčija, 14. julija. — Na jugovzhodnem bojišču se ni zadnje dni prigodilo ničesar posebnega. Nemški generalni štab naznanja, tla je situacija med Vi-slo in med Kugom popolnoma ne-izpremenjena. Rusi se umikajo pred armado generala Mackense-na, ki prodira proti Cholmu.
Med Krasnikom in Lublinom vlada popolen mir. Armada avstrijskega nadvojvode Josip Ferdinanda je pognala Ruse za pet angleških milj proti severu. Kusi so bili na več mestih poraženi in so se morali umakniti.
Londonska vest.
London, Anglija, 14. julija. — Vse prebivalstvo se čudi, zakaj ni tiikakih poročil z vzhodnega bo-jišea. Vojaški strokovnjaki na vse načine ugibajo, kaj bo sledilo temu čudnemu premirju. Vsi so edini v tem, da se bo v kratkem času začela bitka, ki bo v vseh ozi-rili odločilna za sedanjo vojno.
Petrogradsko poročilo.
Petrograd, Rusija, H. julija. — Kuski generalni štab poroča, da bosta zaveznika najbrže z vseh strani napadla rusko armado in jo poskušala pognati proti severovzhodu. Ruske čete so z vsem potrebnim izborno preskrbljene in bodo lahko odbile vse sovražniške napade.
Nemcem se je včeraj posrečilo zavzeti ob desnem bregu reke Pise dve angleški milji naših strelnih jarkov, toda proti večeru smo navalili na Nemce in jih pognali nazaj v njihove pozicije. — Med Orvezom in L id in i jo je stopil sovražnik v ofenzivo. Situacija ob levem bregu reke Visle je neiz-preinenjena. Pri Wisniji smo vje-li zadnji teden 297 nemških častnikov in 'J:{.4()4 mož; poleg tega smo zaplenili tudi veliko vojnega materijala.
Situacija na Galipolisu.
Berlin, Nemčija. 14. julija. — Turški generalni štab poroča: — Po vročem artilerijskem ognju je začel prodirati sovražnik proti našim postojankam. Napad se je izjalovil, vsled česar so se morali zavezniki umakniti. Mi srno jih še dolgo časa zasledovali in jim prizadeli precejšnje izgube.
Zavezniško brodovje je obstreljevalo naše desno krilo, toda ni imelo posebnega uspeha. Posebno dobro s«, se obnesle naše anatol-ske baterije.
Zavzetje dveh višin.
London, Anglija, 14. julija. — Atenski dopisnik je sporočil nekemu tukajšnemu listu, da so zavzeli zavezniki dve višini, ki kontrolirata Kritijo. Francoske in angleške čete so vjele preko 4000 mož in zaplenile veliko vojnega materijala.
Turkom ce manjka munieije.
Berlin, Nemčija, 14. julija. — Turški poslanik na Dunaju je re-J nekemu avstrijskemu diplo-
Podmorski čolni.
Pariz, Francija, 14. julija. — Tukajšnjemu "Tempsu" so sporočili iz Aten. da je dospelo zadnji čas v Turčijo več nemških zra-koploveev, ki bodo stopili v službo turške vlade. V zalivu Stenija grade nemški delavci in inženirji podmorske čolne. Delo prav dobro napreduje. V Džižli so izdelali veliko tovarno za municijo; tovarna obratuje noč in dan.
Vest o separatnem miru.
Rim, Italija, 14. julija. — Tu-kajšna "Tribuna" je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da se vsi sloji turškega ljudstva zavzemajo za mir. Za vojno je samo še mlado-turška stranka, ki ima pa vsak dan manj upliva. Ljudje zahtevajo, da naj se sklene z zavezniki separaten mir.
Nemške kolonije.
London, Anglija, 14. julija. — V sedanji vojni so zasedli zavezniki 4f>0.000 kvadratnih milj nemških kolonij. Tozadevno poročilo je podal danes Bonar Law, tajnik angleškega kolonijskega ministra.
Nemci baje uspešni v Argonskih gozdih,
Armada.nemškega prestolonaslednika je bila baje zmagovita v Ar-gonih. 2600 jetnikov.
ČRTA VERDUN-RHEIMS.
Obstreljevanje mest Arras in Sois-sons s težko artilerijo. Akcija
francoskih zrakoplovcev.
Protest na Anglijo.
Švedska, Norveška in Danska so dvignile pri Angliji oster protest proti omejevanju trgovine.
Berlin, Nemčija, 14. julija. — V neki brzojavki iz Stockholma na prekmorsko agenturo se glasi. da je vložil švedski poslanik v Londonu pri angleški vladi odločen protest 4'proti trajnemu omejevanju švedske trgovine". V brzojavki se glasi nadalje, da sta se Norveška in Danska pridružili protestu.
Prekmorska agentura poroča nadalje:
— Tekom meseca junija so nemški podmorski čolni potopili 29 angleških. 3 francoske, enega belgijskega in 0 ruskih trgovskih par nikov. Skupne izgube zaveznikov vsled podmorskih čolnov, vštevši ribiške parnike, znašajo 120:000 ton. Izguba človeških življenj j" bila izvanredno majhna, ker so dali podmorski čolni dosti časa, da se je posadka rešila v čolne, seveda le v slučaju, da se dotični parnik ni upiral.
Švedska barka potopljena.
Stockholm, Švedska. 14. julija. Švedska barka "Daisy", na poti iz Anglije in s premogom na krovu, je zadela v bližini Aland-otočja v Iztočnem morju na mino ter se potopila. T'tonil je kapitan in štirje možje, dočim so se ostali rešili na otočje.
Revolucij ski komplot na Kitajskem.
Washington, D. C.. 14. julija. V neoficijelnih poročilih iz Kantona na državni department se poroča o revolueijonarnih kom-plotih. Dne junija so navalili vojaki v neko hišo v Kantonu, kj er so našli dve bombi in veliko komproraitujočega materijala. A-retiralo se je. dve osebi.
Berlin, Nemčija, 14. julija. — V današnjem oficijelnem poročilu glede situacije v Franciji se glasi:
"V noči se je odbilo devet francoskih naskokov z ročnimi granatami proti cukrarni v Sou-eliez.
Francozi so zapadno od Carolines in pri Sertes brez uspeha eksplodirali več min in naše obstreljevanje z ročnimi granatami jih je preprečilo, da se niso utrdili v mjniranih postojankah.
V	Argonih smo dosegli popolen uspeh severoiztočno od Vienne-le-t.bateau. Naše čete so z naskokom zavzele sovražne postojanke ua gričih v razdalji treh in v globini enega kilometra. Grič št. 286 se nahaja v naši posesti. Ujeli smo blizu 2600 mož, med njimi 51 častnikov. V roke nam je tudi padlo veliko topov in vojnega materijala.
Naše čete so predrle prav do postojank francoska artilerije ter napravile osem topov nezmožnim za nadaljno akcijo. Ti topovi stoje k^daj sredi med francoskimi in nemškimi črtami."
Pariško poročilo. Pariz, Francija, 14. julija. — V popoldanskem, poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča, da so Nemci brez uspeha naskočili zakope na levem bregu Vser prekopa v bližini Pilken, katere so bili zavzeli Angleži.
Severno od Arras in v "Labirintu" so se vršili nočni boji.
Arras in Soissons se je obstreljevalo s topovi velikega kalibra.
V	okolici Somme. zapadno od Peronne in v Champagne pri Perthes, so se vršili boji z minami. Ustavilo se je nemške naskoke v Argonih med Marie Therese in višinami Chevauchče.
Med rekama Maas in Mosel, v gozdu pri Apremont, so se vršili izključno 'artilerijski boji.
V	večernem poročilu se glasi, da so Nemci severno od Arras zastonj skušali prodreti iz njih za-kopov pri Souchez.
V	dolini Aisne se je vršilo ostro obstreljevanje.
Uspehi, katere so dosegli včeraj Nemci v Argonih, se ne raztezajo nikjer na distanco več kot 400 metrov.
Dvajset francoskih aeroplanov je vrglo veliko število bomb na neko železniško postajo med Lille in Douai. Napravilo se je ogromno škodo.
Slava pesniku Marseillaise!
Pariz, Francija, 14. julija. — Rakev z zemskimi ostanki pesnika marseljeze, Rouget de Lisle, se je prevedlo danes na obletnico zavzetja Bastile iz groba v Chois-le-Roi v Dome des Invalides, kjer se jo je položilo poleg groba Napoleona I.
Ob priliki premestitve so se vršile velike slavnosti. V sprevodu so korakali predsednik Poincare, vsi ministri in veliko število poslancev.
Pozneje je imel predsednik Poincare govor, v katerem je izjavil, da se hoče Francija boriti do britkega konca.
Francoski avijatiki nad Essenom.
London, Anglija, 14. julija. — Poročila iz Pariza pravijo, da je izvedlo več francoskih avijatikov tekom noči poizvedovalni polet preko Essena. Poizvedovalne polete" se smatra kot pripravo za večji polet, s katerim se bo skušalo iz zraka bombardirati Krup-pove naprave.
Aretacija dveh špijonov.
Lomdcts, Anglija, 14. julija. — t)va dozdevna špijona sta bila
Posvetovanje kabineta glede nemške poslanice.
Predsednik Wilson je sklical za prihodnji torek sejo kabineta radi nemškega odgovora.
BESEDILO.
Besedilo ameriškega odgovora na nemški odgovor bo dotedaj že ia-gotovljeno. — Nemčija previdna.
Washington, D. C., 14. julija. Predsednik Wilson je sklical za prihodnji torek sejo kabineta, v kateri se bo razpravljalo o nemškem odgovoru na ameriško poslanico glede vojevanja s podmorskimi čolni.
Domneva se. da bodo osnovne točke odgovora na Nemčijo dotedaj že ugotovljene ter da se jih bo predložilo članom kabineta To pa raditega, ker sta predsednik Wilson in državni tajnik Lansing v zadnjih dnevih posvečala situaciji z Nemčijo vso važnost. Vsled tega je vrjetno. da bo odšel odgovor na Nemčijo tekom enega tedna ali desetih dni po seji kabineta.
Tukaj prevladuje prepričanje, da želi dati Nemčija nadaljne izjave k svoji poslanici glede podmorskega vojevanja ter pojasniti več točk, ki se tičejo takozvane " prostost i na morju." Nemški poslanik je naziranja, da se nudi Avashingtonski vladi prilika dovesti do miru. ako prične z ini-cijativo, da dobi od Anglije in Nemčije garancije za prostost na morju. Nemčija razume to na način. da je vsa trgovina popolnoma prosta in neovirana tako v mirovnih kot v vojnih časih.
Tukaj pa prevladuje naziranje, da ne bodo Združene države opustile zahtev, katere so stavile na Nemčijo. V splošnem se pa glasi da so nemške izjave na papirju veliko hujše kot pa faktična dejanja na morju. Vzroka za optimizem se najde v tem, da so postali nemški podmorski čolni v zadnjem času veliko bolj previdni pri svojih operacijah, v kolikor se gre za življenja Amerikancev in nevtralnih.
Diskreditiranje angleških poročil
Berlin, Nemčija, 14. julija. — V neki danes tu objavljeni pol-oficijelni izjavi se glasi, da so angleška poročila glede nepovolj-nega sprejema nemškega odgovora od strani ameriškega časopisja povsem neresnična.
Italijani so izgubili že nekako 100,000 mož,
Obronki gora in gorska slemena so pokrita z mrtveci obeh armad. Boji ob reki Soči.
GORICA — CILJ!
Italijani hočejo na vsak način zavzeti Gorico in so pripravljeni na najhujše žrtve.
Belokožci in zamorci.
Atlanta, Ga., 14. julija. — Državni senat je danes enoglasno sprejel predlogo, ki določa, da ne smejo v šolali, v katerih so zamorski otroci, poučevati beli učitelji. Ta odlog velja za privatne in za javne šole.
Strah pred špijoni v Canadi.
Wheeling, W. Va., 14. julija. — Dr. Coyle, znan zdravnik iz tukajšnjega kraja, jj zaprt v Toronto, Ont., Canada, vsled ob-dolžbe, da je nemški špijon.
Naročila za šrapnele.
Philadelphia, Pa., 14. julija. — Precej gotovo je, da je dobila liald—in Locomotive Co. pogodbo za izdelovanje šrapnelov v skupnem znesku $80,000,000. Da se izvrši naročilo, se bo ustanovilo novo družbo.
Živinska kuga.
Harrisburg, Pa., 14. julija. — Od lanskega leta pa dosedaj so morali pobiti v Pennsylvaniji 15 tisoč goved in 13.000 prešičev, ker je skoraj po celi deželi divjala kuga na parkljih in gobcih.
Bitka na Haiti.
Washington, D. C., 14. julija. — Admiral Caparton je sporočil, da se je vršila 4 milje južno od Cape Haitien vroča bitka, v kateri so zmagale vladne čete.
danes tu aretirana ter se ju bo 4-tavilo pred vojno sodišče pod obtožbo, da sta skušala dobiti za sovražnika informacije glede angleške mornarice.
Budimpešta, Ogrska. 14. julija. Iz privatnih poročil je razvidno, da je bitka, katero se bije ob reki Soči. najbolj srdita na celi italijanski fronti. Italijani naskaku-jejo skoro brez prestanka ter so naskoki izvanredno ostri. Okolica Gorice je zelo trpela vsled obstreljevanja Italijanov, ki hočejo zavzeti mesto in naj velja kar hoče. Z zavzetjem Gorice bi šele mogli razviti nadaljne operacije na levem bregu reke Soče.
Cela fronta je dobesedno posejana s tisoči mrličev. Gorska slemena so istotako pokrita s trupli napadalcev in branilcev in vsa znamenja kažejo, da so pričeli Italijani z novo ofenzivo na vseh frontah, na Tirolskem, v Karn-skili Alpah in ob Soči.
Skupne izgube Italijanov znašajo dosedaj nekako 100.000 mož.
Italijanska artilerija na višinah.
Ženeva, Švica, 14. julija. — Glasom brzojavke na "Tribuna" iz Beljaka na Koroškem, so zavzeli Italijani v Karnskih Alpah dve milji avstrijskih zakopov.
Planinske čete so potegnile svojo artilerijo na višine pri Rosko-fel. ki se dvigajo do višine G600
črevljev.
Oficijelno avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 14. julija. — V oficijelnem poročilu, ki je bilo izdano danes zvečer, se glasi: — Na italijanskem vojnem pozori-šču se ni pripetilo izven artilerijskih dvobojev niti na južni, niti na zapadni fronti ničesar novega.
Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 14. julija. — V današnjem poročilu generalnega štaba se glasi, da je splošni položaj na celi fronti neizpreme-njen.
Italijanski aeroplani so obstreljevali veliko avstrijsko taborišče v bližini Gorice.
Pomanjkanje discipline.
Dunaj, Avstrija. 14. julija. — Iz avstrijskega jrlavnega stana se je danes sporočilo, da je glasom izpovedi italijanskih jetnikov italijanska armada radi pomanjkanja discipline demoralizirana in da je več vojakov ustrelilo svoje častnike. Tudi preskrba z živili je v italijanski armadi baje vse prej kot uzorna in kruh, katerega dobijo vojaki, je komaj užiten. Preskrba je bila prvi teden vojne dobra, potem pa vedno slabejša.
Italijanski vojni jetniki so nadalje izpovedali, da so jim italijanski častniki od generala ^a-dorne navzdol neprestano zatrjevali. da so Avstrijci radi vojne v Galiciji popolnoma nesposobni za boj in da bo prodiranje Italijanov prava igrača.
Izjava generala Porro.
Turin, Italija, 14. julija. — General Porro, drugi načelnik italijanskega generalnega štaba, se je ravno vrnil s svojega obiska na francosko-angleški fronti. — Dal je izraza svojemu zadovoljstvu povodom srečanja z generali -Toffre, French in kraljem Albertom ter konečno izjavil: — Navdušenje francoskih čet, odločnost angleških in junaška vstrajnost belgijskih čet dajejo nopolno jam stvo za konečni uspeh.
Situacija v Mehiki, Enako varstvo za vse.
Iz severnih krajev prihajajo vlaki, napolnjeni z živili. — Velike zmage Villove armade.
SMRT ZRAKOPLOVCA.
Prebivalci so izjavili, da je po nekaterih krajih Mehike na tisoče človeških okostij.
Washington, 1). C., 14. julija. — Iz zadnjih poročil je razvidno, da je zavladal v glavnem mestu Mehike popolen mir. S severnih provinc prihajajo neprestano vlaki, ki so napolnjeni z živili in drugimi potrebščinami. Vlaki z živili imajo prednost pred vojaškimi vlaki. Carranzovi vojaki nasitijo vsak dan od 8000 do 10.000 oseb. Čete so popravile rezervoar, tako da so ljudje tndi z dobro pitno vodo preskrbljeni. General Carran-za je sporočil danes svoji tukajšni agenturi, da bo naklonil mehiškim državljanom in inozemcem enako varstvo. Nikomur se ne sme ničesar hudega pripetiti.
Tukajšna Villova agentura je dobila poročilo, da ima Villa še vedno v rokah Aguas*Calientes ter da si je njegova armada priborila zadnje dni več zelo pomembnih zmag. Villa je zavzel mesto Que-retaro, ki leži samo osemdeset milj severno od glavnega mesta Mehike. Armada nima potemtakem nobene zveze z Mexico City.
Chicago, 111., 14. julija. — Danes je dospela sem brzojavka, da je padel ameriški avjjatik Mattery iz višine 5000 čevljev na zemljo in obležal na mestu mrtev. Avija-tik je bil v službi Villove armado Laredo, Tex., 14. julija. — Sem je dospelo več ameriških farmarjev, ki so izjavili, da so jih pregnali iz njihovih posestev mehiški vojaki. Povedali so, da so videli na poljanah južno od Tampica na tisoče človeških okostij. V tem kraju so uničena vsa polja. Letos je obetala tako dobra letina, ka-koršne ni bilo že več let. Polja so pomandrana, kjer je pa kaj obrodilo, manjka ljudi, da bi spravili pridelko domov. Farmarji bodo ostali toliko časa v Združenih dr-
Thaw bode prost,
Porotniki so izjavili, da je duševno popolnoma zdrav. — Razsodba bo jutri razglašena.
Zadnji čas se je veliko pisalo o milijonarju Harry Thawu, ki je u-strelil ljubimca svoje žene, inženirja Stanforda White-ja. Kmalo po umoru so zdravniki spoznali TI iawa za neozdravljivo blaznega, vsled česar ga je poslalo sodišče v zavod za blazne zločince. Thaw je pozneje sklenil pobegniti iz zavoda. kar se mu je slednjič tudi posrečilo. Dobil je nekaj zaveznikov, ki so mu pri begu pomagali. Ušel je v drugo državo, odkoder so ga pa slednjič vendarle spravili v New York. Morilcu sta preosta-jali d ve poti: svoboda ali zavod za blazne zločince. Naravno je, da si je na vse načine prizadeval prepričati sodnike in porotnike, da je popolnoma pri zdravi pameti. — Zdravniki so izjavili, da je morilec skrajno preverzen ter da ni pri zdravi pameti. Porotniki so se posvetovali samo 45 minut in soglasno izjavili, da je duševno popolnoma zdrav. Sodišče bo jutri proglasilo obsodbo.
Thawov boj za svobodo je stal približno $2,000.000. Državo so ve-Ijali njegovi procesi .$418.000
Iz delavskega sveta.
, Chicago, 111., 14. julija. — Po generala Obregona več letih se je danes vprvič prigo-' dilo, da ni v tukajšnjem mestu nobene stavke. Že pred kratkim je stavkalo 10.000 pleskarjev, toda ko so družbe ugodile vsem njihovim zahtevam, so se podali zopet na delo.
Eksplozija.
Wilmington, Del., 14. julija. —■
V	neki tukajšni tovarni za smodnik je nastala včeraj silna eksplozija. ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Veliko delavcev je ranjenih. Kako je eksplozija nastala, se dosedaj še ni moglo dognati.
Tropična vročina v Alaski.
Juneau, Alaska. 14. julija. _
V	zadnjih desetih dnevih vlada v jugoiztočni Alaski vročina kot .:e ne pomnijo niti najstarejši
90
stopinj v senci. Vročino povečuje še dejstvo, da sveti tukaj solnce -kozi 20 ur.
žavah, dokler se razmere že vsaj I V('bivalci. Toplomer kaže do 9 nekoliko ne izboljšjo.	,bt°pi"j v senci. Vročino novečui
Sprejem registracijske postave.
London, Anglija, 14. julija. — Registracijska postava je bila danes sprejeta v zbornici lordov in potrebuje sedaj le še podpisa kralja, da stopi v veljavo. _ j
7 * t\
Stavkarji in vlada.
Premogarji v južnem Wales se nočejo pokoriti ukrepu vlade in veliko jih hoče zastavkati.
London, Anglija, 14 julija. — Kakor vse kaže, bo prišlo med premogarji v južnem Wales in vlado do spora. Gre se namreč za vprašanje, če ima vlada pravi co izjaviti, da ne smejo zastavkati člani organizacij, dočim se više pogajanja glede delavskih diferenc.
Kljub povelj u vlade, da se mora nadaljevati z delom, je opazili med delavci močno gibanje v prilog stavke in danes zvečer je bilo videti, da bo prišlo do spora. Ek-sekutivni komitej delavcev za južni Wales se je posvetoval včeraj celi dan glede vprašanja, če se hoče napovedati stavko ali se pa ukloniti vladi ter se še nadalje pogajati za zvišanje plače.
Konečno se je obrnil komitej na predsednika Board of Trade, Runcimana, s prošnjo, naj skuša še enkrat potom razsodišča poravnati spor med njimi in delodajalci. —
Komitej je dal konečno izraza upanju, da se ne bo delavcev kaznovalo na podlagi določb nove municijske postave.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni x Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDLfE in SKANDINAVIJE.
j Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati.
Cene
Neznana bolezen.
Včeraj je umrl v New Yorku dr. Izidor Zippert. o katerem se ne ve, kateri bolezni je podlegel. Sedem specijalistov je preiskalo njegovo truplo, pa niso mogli bolezni diagnozirati. Pokojnik je pred devetimi meseci tehtal 305 funtov, malo pred smrtjo pa samo 105.
K	$	K	t
5____	.80	120...;	19 20
10....	1.60	130....	20 hO
15----	2.40	140....	£2.40
20....	3.20	150....	24.OC
25....	4.f0	160....	25.60
30____	4 80	170....	27.20
35....	5 60	180...	28.^0
40____	6.40	190____	30.40
45..„	7.20	2( >0____	22.00
50....	8.00	250...	4 0.00
56....	8.80	300....	48.00
60 ...	9.60	350____	66.C0
65....	10.40	too....	64.00
70....	11.20	450....	72.ro
75....	12.00	•">00....	Fo.co
80....	12.K1	600....	56.00
85....	13.60	700____	112 00
90....	14.40	800....	128.00
too....	16.00	900____	144.00
110....	17.60	1000....	160.00
Ker se cene sedaj jako			spremi-
naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N, T,

GLAS NABQDA; 15. JITLIJA, 1915.
*<?US NARODA"
3tov»aic Daily.)
Oiroed ftjud published by Um
Uorenic Publishinj? Ca
(a corporation.) - s r. SAKSER, President, v	BfclNEDlIC, Treasurer. 4.
arpor >mce
kldresaes of above officers : M (*»rtiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
tm ceio leto Tel ja Ust za Ameriko in
Canado ........................$2,00
pol i eta ....................... 1.50
* leto za mesto New York........ 4.00
1 • pol leta za mesto New York ... 2.00
7 Esnroposa vse ieto...........4.50
4 M "'olleta............. 2.55
" Žetrtleta............ 1-70
*'<GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA**
("Voice of the People") lM?*d every day except Sundays and Holidays. subscription yearly 13.00..
Advertisement on agreement
Oof »i brex podpisa in oaobt.osti »ene
priobčujejo.	—-
TWnsr se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Fti •premeznbi krnja naročnikov pro-»irro. da «e nam tudi prejiry* ^Tsliiče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika.
Dopisom bi pošiljat vam naredite ta naslov; •GLAS NARODA- v.
Cortlandt St., New York City.
Telefon 4tf87 .Cortlandt.
114
Na dan zavzetja Bastile,
Praznik zavzetja Bastile bo le-l.'.s za Francoze bolj pomemben kot katerokoli leto, odkar je pri-M-l narod starega kraljestva pred Mata liastile ter porušil do tal i ajostudnejši znak tiranstva.
Franciji je bila v zadnjem letu .V tretjič poverjena naloga bra-: iti civilizacijo proti barbarstvu. I'r\ ii'' v zgodovini se je zgodilo to \ bitki pri Poitiers, kjer se je ;'O^uai,) v beg Saracene. drugič na chalonskih poljih, kjer se je ilomilo moč Hunov, 111 tretjič se-daj v svetovni vojni, ko je morula Francija prenesti prvi naval premočnega sovražnika.
Francija je bila ona, ki je nosila vso breme. Odpor Belgijcev jt> zdrobilo v par dneh. in au-gli ^kr et*te so bile tako malošte-11 ne, tla sploh niso prišli* v pojite v.
Bitko pri Marne je smatrati sli enim z ono na Maratonskem polju. V slednji se je vrglo nazaj barbarstvo, ki jo pretilo uničiti hdeusko kulturo in bilka pri .1»' bila za vse one, ki ljubijo pro-Most narodov, znamenje odreci t ve.
Kdor namreč vrjarne v demokracijo, prostost, enakost, pravico vsakega posameznega, da živi s\oj«* lastno življenje ter narodov, da si ustvarijo svojo zgodovino; kdor vrjame v vse to ter < dklanja nauk "strašnosti", ideji. 1'nadčloveka", teorijo, da je ■/voljen narod poklican vladati druge in boljše, ta je bil vesel izida te velike bitke.
In za vse to se je treba zahvalili Franciji. Nanjo, nepriprav-Jjeno kot so vse demokratične države, je padla vsa furija več kot d veli milijonov ljudi, ki so bili opremljeni z vsem, kar si je bil izoumil rafinirani človeški um v zadnjih letih. Da ustavijo ta vihar, so imeli Francozi na razpolago komaj polovica toliko vojaštva. Manjkalo jim je potrebnega materijama, priprav, ki so potreb-3n , da se postavi takemu groznemu sovražniku v bran.
Kljub prvotnim porazom, ko je bilo slišati grmenje nemških to-
I
Skoro leto dni je poteklo od onih strašnih dni in še vedno je Francija ona, ki drži svoje črte. Rusija je napredovala in nazado- J vala in Anglija ni sploh še ničesar storila v tej svetovni borbi. Od Švice pa do Flandrije drže Fianeozi še vedno iste črte, ka-j fere so zasedli po bitki pri reki Marne.
Postanite državljani!
Ponovno si štejemo v dolžnost naše ameriške rojake opozoriti na dogodke, ki se čestokrat pripetijo v pristaniških mestih, kjer se ravnajo vedno natančno po določilih zveznih naselniŠkih zakonov, kajti le na ta način nam je mogoče rojake, kateri so že dolgo časa v Ameriki, opozoriti na eventuel-lie posledice malomarnosti, kate-ia je pri naših ljudeh čestokrat kriva, da ne postanejo državljani naše nove domovine.
Nek grški naseljenec, ki je dospel iz Evrope pred dvajsetimi ieti in ki si je tukaj pridobil lepo premoženje, je bil odpotoval v Evropo, da tam obišče svoje še živeče sorodnike in da vidi še enkrat one kraje, v katerih je preživel svojo rano mladost. Ko seje potem vrnil iz Evrope v svojo sedanjo domovino, so ga pristaniške oblasti obdržale in ga poslale nazaj v Evropo, ker se mu je pričelo blesti in ker glasom zakona * sled tega ne sme živeti v Združenih državah kot tujec, ali ino-zemec. Mož. ki je bival nad dvajset let v Združenih državah, namreč vso to dolgo dobo ni mislil na to, da bi postal državljan nove domovine 111 tako so prišle posledice, kakoršnjih gotovo ni pričakoval.
Pripetilo se je tudi, da se je nek Italijan, philadelphijski trgovec, vrnil iz kratkega izleta, katerega je napravil v Evropo. Pri tem se mu pa ni posrečilo takoj dokazati, da je on postal državljan še tedaj, ko se je dal njegov oče natural izo vat i, vsled česar so ga naselniške oblasti obdržale, d as i ravno je z drugimi listinami dokazoval, da je philadelphijski trgovec in dasiravno je perfektno govoril angleško, kajti od 26 let svojega življenja jih je 20 prebil v novi domovini.
In morala tega je: ni eden naših rojakov naj ne zamudi postati državljanom naše republike, kakor hitro pride postavno določeni čas za njegovo naturalizacije. Ni-liče namreč ne ve, kaj se mu za-more pripetiti, ako bi po končani vojni potoval na kratek obisk v staro domovino ali kam drugam v inozemstvo.
In kdor bi po končani vojni potoval v staro domovino, naj si na vsak način omisli potno listino (passport), katera mu zaraore — zlasti v Avstriji, kjer so uradniške šikane na dnevnem redu — izredno koristiti, kajti vsakdo je lahko prepričan* da se bodo tam zanj zavzeli ameriški konzuli in tudi ameriško poslaništvo na Dunaju. Ako tega ne stori, se mu lahko pripeti, da bo dejal; Kdor potuje, ima Čestokrat obilo pripovedovati. ..
Za bodoče čase.
Celovški "Mir" piše: Ban Hrvatske, Ivan baron Skerleez, je izdal oglas, s katerim poživlja hrvatski narod na podpisovanje drugega vojnega posojila. V tem proglasu je nekaj konstataeij, ki so vredne, da si jih dobro zabeležimo za bodoče čase, da ne — kakor se to včasih rado dogaja — zapadejo pozab-nosti. Tako n. pr.: Italija si hoče med drugim prisvojiti in odnaro-
na njej grabežljivi Italijan ničesar iskati. In, kakor poroča tržaška 4'Edinost", je istrski poslanec, Hrvat dr. Matko Laginja, ta dični simbol slovensko-hrvatske vzajemnosti, izrekel to-le progra-matično izjavo: Vse naše javno in skupno delo mora v teh usodnih časih ostati v tem, da z vso odločnostjo zahtevamo zedinjenje vseh Hrvatov in Slovencev.
0 prvem pomorskem spopadu z Italijani,
diti tudi take dežele monarhij", ] v že prav v Parizu, ko so go- ki so bile od nekdaj hrvatske, kar rdft francoska mesta in so bile hi ogroževalo našo narodno eksi-
vse ceste, vodeče iz severne Francije, polne beduncev, pa Francija ni izgubila poguma, ni niti za trenutek mislila izneveriti se stvari, za katero gre vsak Francoz v emrt. stvari civilizacije.
V bitki pri Mame se je odločila usoda vojne. Potekla bi morda leta, predno bi bilo mogoče premagati Nemčijo. Morda bi je nikdar ne bilo mogoče spraviti na kolena. Morda bo izšla iz vojne, ne da bi izgubila ped zemlje kot je ni Francija za časa velike revolucije. Nadvlada Nemčije v Evropi pa je postaia bloden sen, brez upanja na uresničenje, v tre-, n it ku, ko sta Kluck in Biilow vodila poražene armade preko reke Marne in skozi gričevje Champagne. Zmaga idealov je bila za-otovljena.	_ « m «
ogroževal stenco.'* Dalje: "V današnji borbi se je hrvatski narod brezpri-merno izkazal ter je s krvjo na bojišču in materijalno požrtvovalnostjo doma dokazal svojo zvestobo kralju in domovini." In slednjič: "Ne dvomim, da naš narod, odgovarjajoč na napad Italije, ki si hoče, žaleč naša najgloblja čutstva, prisvojiti del na-Pih dežel, tudi pri tem podpisovanju izpolni svojo patrijotično dolžnost.'*
Te besede veljajo za nas Slovence ravnotako kakor za Hrvate, s katerimi nas je družila vedno enaka usoda. Enaka usoda preteklosti, enako junaštvo na bojišču, enaka zvestoba do cesarja, enaka narodna čutstva in velika misel, da ostane naša domovina nedotaknjena, da nima1
Iz Avstrije.
Legitimacije za potovanje po južno-zapadnih krajih monarhije. Izkazati se je: 1. S potnim listom z dodano fotograrijo. izdanem na podlagi naredbe ogrskega ministrstva z dne 16. januarja 1915, kateri potni list p.i mora imeti pripombo politične ali policijske oblasti, veljaven tudi za potova-
Šibeniška "Hrvatska Misao" priobčuje naslednji zanimivi opis prvega spopada avstrijske mornarice z Italijani.
Prvi napad avstrijskega bro-dovja na italijansko obal od Benetk do Barlette je odjeknil v celi državi z radostnim odmevom. Neka prelest, pretkana s ponosom na našo junaško mornarico in z upanjem 11a konečni uspeli, je za-valovila po žilah monarhije in z enega konca do drugega so vzklikala srca, ko se je raznesel glas o prvem uspehu: llura! Živila mornarica! Slava Tegetthoffu! Dol izdajniška Italija!
Podrobnosti o napadu se morejo podati samo v toliko, v kolikor se ne križajo z vojaškimi razlogi.
Prvi napad na morju so vodile hrvatske mišice, tako da se bode Italijanom gotovo oživil spomin :ia ono dobo, ko je bil Hrvat, zlasti oni iz Like, bavbav, strašilo, s katerim so Italijanke plašile svojo deco.
Sredi gluhe noči, še predno se je pojavila zora prvega vojnega <Jne, je hrvatska noga stopila na italijanska tla v Manfredoniji. Bil je to poveljnik (ime ladije zaplenjeno; op. ur.) fregatni kapitan gospod Janko Vukovič pl. Podkapelski, sin naše Like, junaške zunanjosti, v najboljši možki dobi 44 let. Srečal se je na obali z nekim meščanom.
44Kje je, prosim", vpraša v čisti italijanščini, "poštni urad?"
"Gospod", se jo glasil odgovor, ki ga je spremljala kretnja z roko, "evo tamkaj!"
"Jn železniški kolodvor""
"Tu in tu."
Ni pretekla minuta, ko Man-fredonec preplašen obstoji in posluša grmenje topov in gleda ličinke njihovega delovanja na pošti 111 na kolodvoru.
Ta IS I an fred on ec morda pač ni vedel, da se je vojna že začela, kakor tega niso vedele mnogoštevilne čožotske ribiške ladije, ki so ribarile ono noč in prihajale k našim vojnim ladijam ponujat na prodaj l-ibe.
"Hodite!" je odmeval poveljnikov glas. "V vojni smo!"
"Ej, v kakšni vojni", so odgovarjali Cožoti, "to ni mogoče, da bi med Italijo in Avstrijo došlo do vojne."
In na noben način ni bilo mogoče uveriti Čožotov, da je vojna Že izbruhnila ter so še tem strast-neje ponujali ribe. Šele ko je komandant izpalil iz revolverja nekaj strelov v zrak, da jih preplaši, so se Cužoti, dasi neradi umaknili. (Zaplenjeno. Op. ur.) potopljeni rušilec "Turbine", dokler ni zapazil, s kakšno namero prihajajo tjekaj naše ladije. Po vsej priliki mu ni bila v redu naprava za brezžično brzojavljenje.
Ko je strel z naše strani pogodil "Turbino" v sirojarno, so za-jeknili obupni klici: "Aiuto! Aiuto!" (Na pomoč!) Šele čez nekaj časa se je na jamboru zadetega rušil ca opazila bela zastava, znak predaje, ki jo je bil nekaj časa zakrival dim. S "Turbine" so spustili čolne in poskakali v morje, nakar so jim naši vrgli rešilne pasove ter se je moglo rešiti do 50 mož posadke, med njimi poveljnik ladije. V da-ljavi sta se prikazali dve italijanski kri-žarki, nakar se je moralo reševalno delo ustaviti (Zaplenjeno. Op. uredn.)
Med ujetniki so tudi ranjenci; eden izmed njih je bil j ako težko ranjen in je kmalu umrl. Tudi poveljnik je lahko ranjen, in sicer ga jo po licu opekla para vded eksplozije. Vsi ujetniki, ia-ko častniki, kakor moštvo, so polni hvale o postopanju naših z nji-n i. Naši so jih oblekli, okrepčali z jedjo in pijačo.
Ujetniki izjavljajo, da ni res, da bi bilo ljudstvo v Italiji za ojno; vojno hočejo oni, ki 110
Iščem FRANKA VEBER in njegove stariše. Pred dvema letoma so bili v Pittsburghu, Pa. Jaz njim imam poročati nekaj važnega o bratu oziroma sinu Antonu, ki je bil v West Virgin! j i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za to družino, da mi naznani naslov, ali pa naj se sami javijo. — Joe Jeckar, K. F. D. 3, Blairsville, Pa.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
nje v območju jugozapadne ar made; 2. s posebno legitimacijo, (15-17—
opremljeno s fotografijo veljavno	7ATTVAT a-
za državne in dvorne uslužbence,	cAVJNA ZAHVALA,
/a državne uradnike, privatne u- Gospod Frank Sakser:— službence in člane njih rodovin, Podpisani se Vam iiajtopleje katero legitimacijo izda okrajno zahvaljujem za vso postrežbo, poglavarstvo ali državna policijska sebno pa za točno in redno poši-t blast. Potovanje v utrjene kraje Ijanje denarja v stari kraj. Po je civilnim osebam, če niso urad- Vašem posredovanju so res vse no poslane v vojaških ali držav- denarne pošiljatve naj sigurne j še, 1.opravilih namenih, dovoljeno le najhitrejše in najcenejše, o tem tedaj, če imajo poleg navedene -Gin se sam že večkrat prepričal, izkaznice še dovoljenje zapoved- ^ato svetujem vsakemu rojaku, iiika dotične trdnjave ali dotične- da se naj vedno zaupno na Vas ga vojnega pristana. Civilne ose-' c orne in ne bo 11111 nikdar žal. be, ki so uradoma poslane v trd-' S spoštovanjem njavsko območje, morajo imeti	A. Cvetko,
odprto naročilo za to potovanje, Box 134, Fa i rp o rt Harbor, O. •'dano od pristojnega vojaškega
Zi'povedniStva. in mora biti iz naročila razvidno, da je trdnjavsko poveljstvo obveščeno o prihodu dotične osebe.
Podmorski čoln skrit za ladij o.
Liverpool, Anglija, 13. julija. Posadka ameriške barke " Nor- j raaiulv". ki je dospela včeraj v tukajšnje pristanišče, je pripovedovala. da se je barko 11a južni J obali Irske v petek ponoči ustavilo. Kapitana se je poklicalo na
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi dr. "Banerski Slovenci" štev. [)~i na Baner, Pa., v nedeljo dne 18. julija t. 1.
Te mpotom vljudno vabimo vse .rojake iz Johnstown, Gonemaugh, Franklin in okolice ter posamezna bratska društva, da se polno številno udeleže 111 nam pomagajo k boljšemu uspehu.
( lani, ki se ne udeleže, plačajo
v društveno blagajno. Z;i svežo pijačo in najboljši
John Bizjak, tajnik.
podmorski čoln, kjer se je pregJe-1>ri^.lzek skrbei bo za to izvoljeni dalo listine ter ga nato odpustilo.1 cdbor Skrit za barko je pričakoval na- J to podmorski čoln prihoda druge-
ga parnika. ki je bil ruski par-nik "Leo." Ko se je slednji približal, se je podmorski čoln naenkrat pojavil ter torpediral čez deset minut ruski parnik.
Alfonso Costa umrl.
Madrid, Špansko, 13. julija. — Danes je umrl Alfonso Costa, vodja portugalskih demokratov. Dr. Cost a je bil svoj čas ministiski predsednik, finančni minister in justičiri minister, ter je v prvi vrsti deloval nato, da je bila i/.drma postava, ki je ločila cerkev od države. Iz Portugalske so <rn v.*č-krat izgnali, ker je bil na glasu kot navdušen revolueijonar. Leta 190S. je bil })fir mesecev zaprt.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnik, Cleveland, O. — Po
uradnih podatkih, kot se je io 7. julija poročalo iz Londona, so imele vojskujoče se države od začetka vojne do 1. junija t. 1. sledeče izgube: Francija: mrtvih <■ 1 i ubitih 400.000, ranjenih 700,000, vojnih jetnikov" in pogrešanih 300,000, vseh izguh skupaj 1 milijon 400 tisoč; Velika Britanija: mrtvih 116,000, ranjenih 229.00O, vojnih jetnikov in pogrešanih 83 tisoč, skupaj 428,000; Rusija: mr-j t vi h 733,000, ranjenih 1,982,000.!
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in 0-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Vpravništvo Glas Naroda. (15-16—7)
Kad bi izvedel za svojega brata ALBINA RAZ POTNI K, doma iz Briž, fare Kolovrat. Pred enim letom in pol se je nahajal v Clevelandu, Ohio. Prosim cenjene rojake širom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da mi tla blagovoli poročati, za kar mu bodein hvaležen, ali se naj mi sam javi. — John Razpotji i k. 805 Wheeler St.. Saginaw, Mich.	(13-15—7)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JANEZA MIHEL-CIC. Doma je iz vasi Oreliek pri Postojni na Notranjskem. Pred 15. meseci je bil 11a Lelin. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi oa naznani, ali naj se pa sam javi. — Gašper Reven, P. S. C. S.. Cresson, Pa.
(14-16—7)
vejniih jetnikov in pogrešanih 770 Rad bi izvedel za naslov svojega tisoč, skupaj 3,485,000; Nemčija:! mrtvih 482.000, ranjenih 852,000.1 jetnikov in pogrešanih 233,000.! skupaj 1,567,000; Avstrija: mrtvili 341,000, ranjenih 711.000,' jetnikov in pogrešanih 183,000,! skupaj 1.235,000; Belgija: mrtvih 47.000, ranjenih 160,000, jetnikov, in pogrešanih 40,000, skupaj 247 tisoč; Srbija: mrtvih 64,000.
ra~;p3-l njenih 112.6(H). jetnikov in pogrešanih 50.000. skupaj 226.600: Turčija : mrtvih 45.000. ranjenih 90 tisoč, jetnikov in pogrešanih 46
brata JURIJA KLANCER. Do-nici je iz vasi Podgozd, fara Ig pri Ljubljani. Pred enim letom je bival v Indianapolis, Ind. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— John Klančer, Camp 30, Box 3, Cheat Bridge, W. Va. 7)
POZOR!
Citateljem in naročnikom nazna
.. v . . 101 /mn T . njamo, da nam je pošla zaloga
tisoc skupaj 181,000; Japonska : slovensko - Amerianskega Kole-mrtvih 300 ranjenih 910. skupaj darja 2a ]eto igi5
vseh vojskujočih se( Namest0 Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
držav so do 1. junija t. 1. znašale: mrtvih 2 milijona 228 tisoč 300, ranjenih 4 milijone 837 tisoč 510, vojnih jetnikov in pogrešanih 1 milijon 705 tisoč, vseh izgub skupaj 8 milijonov 770 tisoč 810. —
Uredništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois Id
Italija ni podala še nobenega po- Wisconsin naznanjamo, da jih bo-ročila o svojih izgubah.	de obiskal naš zastopnik
J. K., Pecria, 111. — Na Ogr-'	V"	t
skem in Hrvatskem je približno 2,950,000 Rumunov. torej skoro trije milijoni. Številke imajo za podlago zadnje ljudsko štetje.
M. M., Hibbing, Minn. — Davek na dimnike je indirekten ter ji pristojbina urejena z ozirom ra razdaljo in lokalne razmere.
ŽENITNA PONUDBA!
Slovenec, star 38 let. rokodelec, v dobri in stalni službi, ki ima ludi nekaj premoženja, se želi ženiti s Slovenko srednje starosti. Glena se na poštenje in dobro srce bolj kot na premoženje; tudi vdova z enim ali dvema otrokoma se lahko zglasi. Le resno mi-j
pojdejo vanjo in ki nikdar niso^h-če naj se javijo in pošljejo sli-.
Mr. FRANK MEH
izkusili njene grenkosti.
ko. Na vsako pismo bode odgo- kateri je opravičen pobirati naroč-
'nino za list "Glas Naroda" in iz-
ZA VSEBINO OGLASOV NI
vorjeno. Naslovite tako-le; Rokodelec ženin,
dajati pravoveljavna potrdila. Ro-
ODGOVORNO NE UPRAVNI- 82 Cortlandt St., New York City.1 jakom ga toplo priporočamo.
Upravni odbor:
Predsednik: Josip Cvctkovieh. 328 Bond St., Brooklyn, N. T. Podpredsednik: Frank Cerar, 27 Gumma PI., Ulendale, N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 18<H! Cornelia St., Itidgewood, N. Y. B'agajnik: Ivan Maček, L'801 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. • Zapisnikar: Ivan Gerjovicli, UiiS Bond tit., Brooklyn, N. Y.
Nadzorni odbor: Josip Pogacbnik, 5G Ton Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, G40 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovicli, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Konipare, o- Stajrg St., Brooklyn, N. Y. Ivanka Šubelj, GO St. Mark's Place, New York, N. Y.
Društveni zdravnik: E>r. Henry U. Robinson, 60 E. 7th St" New York, N. Y.
Redne društvene seje se vrSe vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu ;J. Ave. v New Yorku. N. Y. in se prieno točno ob S. uri zvečer.
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo L3,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.


POZOR ROJAKI!
Predno so na solite kam
uzd
SIVO NE UREDNIŠTVO.
(15-17—7).
Upravništvo 'Glas Naroda'.
na larme, vam jaz vas rojak sve-' tujem, tla si ogledate lepe. že ol)-del.ine farme tukaj v državi New York. Dobra rodovitna zemlja z gospodarskim poslopjem, živino in orodjem, kjer raste vse in se sploh vse lahko proda. Mesta, tr-iri, železnice, šole in mlekarne so blizu. Z eno besedo rečeno; za vse je dobra zveza. Tudi sadje tu dobro rodi in raste tudi hmelj, živinoreja in kurjereja daje tu lepe dohodke. Tu je slovenska naselbina že o leta. Lahki kupni pogoji. Z;i nadaljna pojasnila se obrnite na: Michael Kramar, Fly Creek, Otsego Co., X. Y.

Slovenska naselbina.
V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih farnilij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUSTER prsti pišite na:
A. H. SKUEIC
Sheldon, Wis.
RJEV BRLNJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cen* za "B1UNJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO fndl Cisti domaČi TROPINJEVEC to SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilerijl.
N*a.še cene so sledeče: Tropinjevec i>er gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz per pral.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
SUvovitz zaboj ...................... $13.00
"60" Bye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Rudeča Ohio vina per pal.....55c., 60c., 05c.
Catawba in Delaware per gal.......75e.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijaee jamčimo.
The Ohio Brandy Distiiiing Co.
61024)4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0,
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tisksren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJ SKA TISKARNA
6119 ST. C LAIR AVE.
CLEVELAND, O,
GLAS NARODA, 15. JULIJ Ji 1915
.. i
Kje je bodočnost Slovencev?
Ta le dopis smo prejeli iz Londona od gospoda Dr. Bogu mil a V o š n j a k a, znanega slovenskega spisa-telja, urednika politično-znanstvene revije "Veda" v Gorici in profesorja na zagrebškem, vseučilišču. — Dr. j ■	Vošnjak je srečno dezertiral iz avstrijske armade, kjer je
v začetku vojne služil kot rezervni častnik in se sedaj nahaja v Londonu pri "Jugoslovanskem Odboru." V odboru sta še dva Slovenca: Dr. Gustav G r e g o r i 11, državni poslanec kraškega okraja in prvoboritelj tržaških
jf Slovencev ter Dr. Nikola Ž u p a 11 i č iz Metlike, antropolog in direktor muzeja. • f	Uredništvo.
Slovenski narod živi že skoraj leto dni, odkar je izbruhnila svetovna vojna, kakor obdan od ogromnega železnega obroča, ki mu ne dopušča, da bi videl, kaj se godi onkraj tega plota v velikem svetu. Najstrožja cenzura brani časopisju, da Di se bavilo z eksistenčnimi vprašanji Slovencev. Javnega mnenja takorekoč ni Pošten človek ne sme izražati svojega mnenja, ker bi ga spravila prva odkrita beseda v ječo. Pravo avstrijsko špijonstvo stika po vseh koncih in krajih ter streže vsem svobodoljubnim ljudem po svobodi, da po življenju.
Pa kljub vsemu temu prešinja skoraj vse Slovence ena misel, ena želja. Sedaj ali nikdar, to je njih vera. Največji dogodek naše dobe. svetovna vojna, bo imel za posledice ali osvobojenje Slovencev. iili pa bo to njihov konec. Ako bi danes kdo vprašal slovenske delavce, kmete in tako zvano inteligenco, vsak bi odgovoril: — Ako Nemčija zmaga v tej vojni, je usoda Slovencev zapečatena. — Nikdo pa tudi ne dvomi, da je nam Slovencem zasigurana lepša bodočnost samo v družbi z drugimi Jugoslovani, s Hrvati in Srbi. To je glas iz stare domovine.
Kaj pa misli nova domovina? Slovenski Araerikauci smejo svobodno govoriti in pisati, kaj jim je na srcu. Popolna politična svoboda amerikanske demokracije jim ne postavlja nikakih mej. Pa evo \ Ameriki Slovenci niso vsi istih misli, jih ne prešinja veličastna misel združenja vseh Jugoslovanov. Da. celo socijalist. — kakor / velikim obžalovanjem vidimo — so se udinjali najreakcijo-jiaruejši državi vseh časov, ter so postali sluge pruskega junker-stva v dobi, ko se vsi demokratski prosvetljeni narodi borijo proti najsramotnejšemu jarmu vseh časov, proti vsenemštvu.
V kolikor moremo stvari presojati iz daljine, ni pa tudi prešinila jugoslovanska ideja vseh onih amerikanskih Slovencev, k, nimajo nič skupnega z nami, ki so v službi Avstrije. Bojim se pa. da je v novi domovini mnogo dobrih Slovencev, ki si še niso zvesti, kako silno se j«' ispremenilo slovensko javno mnenje v zadnjem času. Slovenci so se ispremenili v Jugoslovane. Amerikanci jim naj sledijo.
"(Jlas Naroda" je pisal 21. maja t. 1. sledeče: — Nam je mar neodvisnost slovenskega naroda, ali pa vsaj stanje, ki je najslične-je neodvisnosti, absolutna avtonomija Slovencev. V razmerju s katero državo, pod kakimi pogoji in s kakim žrtvami, je stranska stvar. —
Lahko rečemo danes, da ni razumnega Hrvata ali Srba, ki bi bil proti avtonomiji Slovencev v jugoslovanski državi. Jugoslovani so živeli toliko stoleti pod tujimi vladami, bili so pod vplivom za pada in iztoka, da bi bilo samoubojstvo. ako bi jim se hotelo vladati strogo centralistično Slovenci morajo sami upravljati svo je posle, morajo imeti svojo avtonomijo, ki bo silno pospeševala jugoslovansko edinstvo. V Ameriki imate toliko držav, ki so vse spojene v mogočno zvezo. Kljub temu da ima vsaka država svojo lastno politično življenje in je v mnogih ozirih samostojna, vendar j< vsak Amerikanec ponosen, da je član Severno Ameriške Republ i ke. Ravnotako bodo Slovenci našli svoje pristojno mesto v jugoslovanski zajednici.
Pišete, da je stranska stvar v zvezi s katero državo bomo neodvisni. To je prav smela trditev. Slovenci bodemo vedno zapreka Nemcem, ki bodo selili tudi po porazu proti Jugu. Ta strašni ko-1<IS sedemdesetih milijonov ljudi, ki je danes nevaren svetovni državi Angleški, bo venomer prežal. da nas zadavi. Eden in pol milijona ljudi, organiziran v državi, je mnogo preslab, da bi se mogel upreti takemu kolosu. Odtrgani od naših bratov na jugu so Slovenci povsem nesposobni, da bi čuvali svojo neodvisnost.
Nič manjša kot nemška je pa italijanska nevarnost. Italijanski intriganti imajo prav hudičeve načrte glede Slovencev. Tudi oni so si zamislili neko slovansko neodvistnost, pa pod protektoratom Italije. Postopati mislijo s Slovenci kakor s kakimi zamorci v Afriki, kat. rih plemena živijo pod protektoratom kake tuje evropske države. Vsa neodvisnost "absolutne avtonomije" Slovencev se vidi, ako se pojavljajo taki načrti, kakšen je oni protektorata Italije nad Slovenci.
Italija ima le eno željo, da razbije jugoslovanstvo, da deli Slo v. nee od Hrvatov. Hrvate od Srbov v popolno našo propast. Ne bodemo našli toplejših zagovornikov absolutne slovenske neodvisnosti kot Italijane, ki dobro vedo, da je edina moč Slovencev v Jugo-slovanstvu.
Ako hočemo Slovenci kdaj živeti svojo svobodno politično življenje, ako liočemo. da uspevamo gospodarsko, je treba, da krenemo po poti. katere cilj je združitev s Hrvati in Srbi. Druge poti ni. Spojeni s Hrvati in Srbi v eni eelosti. pa še vendar lahko negujemo svojo slovensko avtonomijo, svoje slovenstvo. Izven Jugoslavije Slovencem ni rešitve.
Dr. BOGUMIL VOŠNJAK.
L o n d o 11, dne 26. junija 1915.
in vprašal sem ga, kaj je pravzaprav zagrešil, da je vsak teden zaprt in mora sedeti, nakar mi je pojasnil, da sem tepec in da se "sedeti" ne pravi, biti zaprt, ampak biti za sodnika pri kazenskih razpravah okrožnega sodišča. Pri pomnil pa je. da ta simbolična be seda precej točno izraža kakovos" <1 • >1 ičnega duševnega delovanja.
Nadaljeval je renče: "Ta me bo razbremenil, ta! — Naš vratar je še sedaj jezen nanj, ker mu je pri odhodu dal le dve kroni napoj nine ! — Pomembno se je namrdnil in si naročil drugo čašo.
Ker sem zgodovinar, me seveda vsi svetovni dogodki močno zanimajo in vprašal sem prijatelja kako in kaj je vse bilo. ko si je nri-šel novi nadpredsednik ogledat ta v:uvod svete pravice.
S tem vprašanjem sen mu oči-\idno ustregel. Obraz se lin; j« razjasnil, in ko si je namazal jezik, je pričel praviti:
"Le čakaj, povem ti vse od kraja. kako je bilo. — Torej najprvo je prišla okrožnica našega pred sednika in v njej je bilo branje da počasti novi gospod nadpredsednik tega in tega dne s svojim posetom naše okrožno sodišče naj se torej ob tej in- tej uri zberemo v posvetovalnici številka to liko in toliko in sicer svečano o deti v črno družabno suknjo in okomatani s črno kravato, da bo m« predstavljeni njegovemu pre-blagorodjr. Dobro! Ti re poznaš življenja in zato ti povem, da je bilo to navodilo zastran obleke absolutno potrebno. Sicer bi se lahko pripetilo, da bi bil eden ali drugi naših mlajših gospodov poizkusil imponirati nadpredsedniku v kolesarski obleki, s križastimi nagavicami in z grmom kopriv za klobukom! Taki so naši ljudje! Zato se pa tudi tako redko kateri izmed Slovencev povzpe do dvornega svetnika! — Meni seveda ni bilo treba tega poduka, ker vem, kaj se spodobi. Sploh nisem prišel zastran obleke v nikako zadrego. Imam dosojen črn kaftai.; maturiral sem sicer že v njem, pa je še brez madeža, ker ga le red-kodaj nosim. Predlansko leto mi je bil res nekaj preozek postal veš, da ga nisem mogel zaneti; lokavi krojač je rekel, da se ne da razširiti, jaz sem si pa mislil, ne boš mi novega delal, časi so preslabi — ljuba duša, svečana meseca, ki ma lc 28 dni, mi še o-stanejo kake tri, štiri kronice, drugače po nič, čisto nič, dasi sem
Vizitaciia,
Sledeče nam je pripovedoval profesor dan ko K veder.
Ni višjega užitka na svetu, je rekel, nego sam imeti počitnice in zraven gledati, kako se drugi mučijo z delom. Zato se vsako poletje peljem v "prijazno slovensko mestece A., obiskat svojega prijatelja Antona Krokalja. Saj ga poznate; po službenem činu je si-eer le sodni tajnik, ali v istini je e. kr. steber ondotnega sodišča! Koliko ima ta človek dela, živa duša ne verjame in kakor rečeno, zame ni večje slasti nego poslušati ga, kadar tarna zaradi preobi-lega posla.
Ko sem ga pri letošnjem obisku ob petih popoldne dvignil iz pisarne. kjer je ob mojem vstopu baš s trpečimi pogledi in
"a! Ali kaj, ko ga je čez glavo, da kar gagaš! — Vi profesorji ste seveda kavalirji, vi. vi! Pol leta imate počitnice, pol leta nič opraviti. za nadure pa še posebej plačilo! Sicer pa: Bog te požvižgaj, koleraba, da si me vsaj prišel obiskat!" Vzdihnil je globoko in se okrepčal.
Zahvalil sem se ginjen'na prekrasni napitnici in izrazil a ado, da vremena sodnikom bodo se zjasnila. Saj sedaj so dobili, ako se ne motim, novega nadpredsednika in ta bo gotovo izprevidel, da so z delom preobloženi, in bo potrebno ukrenil, da bo 011, dični moj prijatelj, primerno razbremenjen.
Anton Krokalj me je divje pogledal, stresel je svojo grivo, za ničljivo je pihnil predse in rekel "Vraga bom razbremenjen, ogr skega! Saj je bil že tukaj nad-predsedndk! Veš. kaj je odredil?
tudi ne predpisuje, sem rekel dobo! — pa nastopimo kar bosi do kolen! Morebiti je zdaj takšna moda, da so dame zgorej dekoletira-ne. gospodje pa spodej ?! Ne? — Pričkali smo se, kakor da gre za moteno posest. Jaz sem jih moral sredi debate pustiti, ker so me čakale stranke. Ampak toliko vem, da se niso zedinili. Naš "stari" je potem napravil dolgo službeno poročilo z obligatnimi latinskimi citati na predsedništvo in prosil navodila zastran rokavic. Jaz nisem nič vedel o tem. pa sem šel tudi 11a svojo roko vprašat gospoda predsednika. Gospod predsednik je potem dekretoval rokavice. — Da, da, ti ne veš. koliko nam je dalo vse to dela!"
Seveda se mi je dobro zdek>, da nisem jaz imel tega obilega dela. Prijatelj Krokalj pa je zadovolni izraz mojega obraza menda napačno tolmačil.
"No, da, ti se muzaš", je nadaljeval, "misliš pač, kaki kmetavzi smo na okrajnem sodišču, ker ne vemo sami, kaj se spodobi! Kaj pa porečeš, potem gospodom zgorej :ia okrožnem codišču, kaj, tistim gospodom, ki vse boljše vedo. ki so pa imeli vendarle pomisleke celo zastran hlač! — Vidiš, druga instanca, pa ni vedela, kaj si naj natakne na bedra! Zdaj se muzaj, koleraba, zdaj ! — Najprvo so se udarili zaradi hlač, kake barve morajo biti, v četrtek pri kazenskih razpravah med posvetovanjem. Zagovornik dr. (Jati je zunaj že tolažil svojega skesanega klijenta, da bo morebiti vendarle oproščen, ker se sodniki tako dolgo posvetujejo. Pa je bil klijent soglasno obsojen po obtožbi in je le zaradi hlač posvetovanje trajalo toliko časa! — Potem je pa prišel še predsednika interpelirat svetnik Špelak, baš takrat, ko sem bil jaz zgoraj zaradi rokavic. Potrkal je in pokukal v sobo. 'Pardon, gospod predsednik', je vprašal s svojim rezkim glasom, "hlače črne ali sive?"
"Sive, vedno sive!"
"Državno pravdništvo nastopi v črnih lačah!" je sitnaril Spe-lak.
"Kdor nima sivih, vzame seveda črne. Pravilne pa so sive!" ga je fino podučil predsednik.
»Špelak je odkuril, pa vem, da ni bil prepričan, ampak da jo šel še stikat po Glaser-Ungerjevi zbirki, Če najde morebiti kako vrhsod-110 odločbo zastran hlač. — Sitnež — kadar le more, mi ovrže kako
sednika, koliko imamo dela pri o-krajnem sodišču in da potrebujemo brezpogojno še dva tajnika, dva pristava in milijon avskultan-tov, kakor je tudi res. Ali misliš, da je napredsednik sploh hotel kaj slišati? Kar otresel se je, menda so ga bili že "zgoraj" podpihali. "Kaj?" je rekel, "drugod imajo sodniki še za tretjino več dela in le gladko izhajajo!" — Izhajajo, izhajajo! Prosim te, ali je to kak dokaz ali kak razlog? Seveda izhajajo! Ali kakovo je njih delo in kakovo je naše! Zato gre! Pri nas se dela temeljito!"
I11 udaril je ob mizo.
"Temeljito! Tako se govori!" sem mu pritrdil. "Vidiš, to jc bila poštena beseda! Pri vas se dela temeljito. Bog te ohrani. Tone, vedno tako delavnega in temeljitega!"
Moja pohvala mu je zelo dobro dela. Rekel je, da sem edini človek, ki se da pametno z njim govoriti.
Vedel me je potem še v dve gostilni in naposled v kavarno.
Drugo jutro sem ga zastonj iskal v pisarni. Ležal je doma. sveča mu je še gorela in zmagovito je smrčal: "koncertni vodja" ga je spremljal 11a flavti. Zbudil sem ga in mu rekel, da sem prišel pogledat njegovega mačka. Res ga je imel!	^ tytf
Tistega dopoldne ni šel nič v pisarno.... Ampak, prosim, ni treba naprej praviti! —
'^CENIK KNJIG
r	katere ima v zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH;
Duhovni boj	r—.60
Evangeljska zakladnica ;—.51) Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	1—.40
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	.—.40
samec — kaj bom trosil denar za sodbo in mi da kak nos, pa samo nov kaftan! — pa sem toliko časa'zato, ker ga jezi, da rabim violet-karlovovarsko sol pil, da sem za'no tinto! Ampak mož se jako mo-sedem kil splahnil in mi je zdaj , ti, ako misli, da bo zastran tinte suknjiča zopet čisto prav! O, še kaj dosegel pri meni! Hvala Bo-
ga bo igrala, še!" —
Samozavestno mi je prikimal, izpraznil čašo in potem nadaljeval.
"Ampak naš svetnik Robida, ta se mi je smilil! Moral si je novo salonsko obleko kupiti nalašč za to priliko; dve leti jo bo plačeval, revež, v obrokih, če ne bo rajši "napumpal" države za predujem. Veš, mož je bolj pobožne sorte in je s svojo suknjo preveč lazil za
gu. še smo sodniki neodvisni!"
Z bojevitim pogledom je izpil, kar je imel v čaši in potem poklical natakarico: "Na, koleraba, naj bo, prinesi še eno! — 'I)a. da', je vzdihnil, "kaj ti veš. kako živimo mi trpini!"
Sveže pivo mu je zopet nekoliko razvedrilo mračno čelo.
Postavili smo se pa le pošteno v svoji gali pred novim nadpred-sednikom. Salament, kar spoznal
procesijami po solncu. Kaj ima od bi nas ne bil! Moj kanarček se me tega ! Suknja mu je ogorela in se je tako ustrašil, ker me ni vajen mu pričela svetiti kakor lisjak iz- videti v cilindru, da je kar pocenil
za grma! Saj jo je dal prinesti v pisarno, da smo imeli ogled in iz-
11a klinu in nekaj naredil. Skoda, da me nisi ti videl----Ampak mo
rekli svoje mnenje. Suknja ni bi- jega kanarčka le pridi pogledat,
la mogoča! Pri nadsodišču nas itak ne ljubijo posebno: — ne. ni je bilo riskirati! Morala je biti nova, dasi se nam je mož smilil! — Ampak zato je v svojem novem ornatu in s tistimi rjavo-rjavimi rokavicami tako dostojanstveno izgledal, da je na ves gremij napravil izredno dober vtisk! — Že se govori, da ga z novim letom od okrajnega sodišča proč vzemo gori k okrožnemu! Avanzma to sicer ni nikak, veš. ampak zgorej pri okrožnem sodišču imajo svetniki v svojih pisarnah vsaj usnjato garnituro, pri nas pri okrajnem sodišču pa nič nego dva okorna lesena stola---- No, saj mu jo vsi privoščimo. garnituro, ker je poštena duša! Rokavice si je moral tudi nove kupiti.... 1 gld. 40 kr. je dal za nje pri Letnarju pred mostom. Tako mi je sam pravil: "Ali gospod Letnar, sem rekel, 1 gld. 40 kr.! Zadnjikrat sem plačal za nje le 1 gld. 10 kr.! — O.
pridna zver, zjutraj ob štirih prične in ti gode neprenehoma -do večera. Saj pravim, tako je priden kakor njegov gospod! V znak svojega priznanja sem mu letos podeliš naslov in značaj koncertnega vodje in mu zboljšal gazo v obliki enega jabolčnega krhlja na teden. Država ni tako pravična, vidiš ! — Da, in enega mačka imam, mucek-mijavček mu je ime, ga tudi lahko pogledaš". — Prijatelj je bil skočil iz tira, pa ni znal nazaj. Niti izdatni požirek. niti bob-nanje prstov po mizi mu ni pomagalo. Z globokim rekom: "Tako je naše življenje, brate, tako, tako!" je podprl glavo v obe roki in se vdal nememu premišljevanju.
Priskočil sem mu 11a pomoč s vprašanjem: "Torej, kako se je pa izvršila vizitacija?"
Hitro se je vzdramil. "Saj res! Vidiš, tako glavo imam od same-
ga dela! — O, nadpredsednik je gospod svetnik, je odgovoril, kje bii prav prijazen pri predstavlja-so tisti časi! To ceno so imele pred nju in vse je gj0 čisto dostojno, petnajst leti!" Zdaj pa veš, kdaj'giadko in brez ničnosti. — Drugi je bil zadnjikrat kupovat roka- j dan popoldne je prišel doli k nam ^ 1( 0 ■	si ogledat še okrajno sodišče. Naš
Sploh zaradi rokavic je bila bur- sodni predstojnik----Le čaka, da
na debata pri nas na okrajnem so- ne pozabim: Naš "stari" je imel Potovanje Sven Hedina v Prze-
s trudnima
rokama po mizi sukal in obračal! Da moram vsak teden enkrat se-debel, še s koaopcem omotan spis,| deti! Prosim te, letos imam že se se mu niti govoriti ni dalo. Molče daj Pet in osem Cb* več nego
.r -kleni, pisarno, me vedel pri lansko leto ob tem času! Naka, mjdiščuTjaz sem rekel, meni je vse-ltisti slavni cilinder, ki ga je kupil <tn>kih durih iz sodnega poslop- mu zadosti! Še sedeti moram vsak eno, jaz jih imam, jih je zadnjič leta 1879. na licitaciji iz zapušči-
teden enkrat! — Bil je zelo o- brat pozabil pri meni. Naš 'stari', ne starega Kašmana in je bil ei-
I namreč vodja našega sodišča, in Iinder že takrat polnoleten. Takih
Težavno stališče.
—Jt\j. j<\j, jej! V taki zadregi še nisem bil.
= Kaj ti je?
—	Pes moje bogate tete je poginil. Če ne denem žalnega traku na rokav, bo razžaljena in mi ne bo nič zapustila, če pa denem ta preklicani črni trak na rokav, bo pa rekla, da se norca delam in mi zopet ne bo nič zapustila.
Pomagati si zna!
Krčmar turistu: -— Zakaj ste pa splezali 11a streho?
Turist: — Čital sem, da je ta gora visoka 998 metrov. Splezal sem na streho, da bom že vsaj 10 00 metrov visoko.
Stara novica.
—	Ali ste že slišali? Vsa pisma ki pridejo iz Rima, odprejo.
= Ni mogoče! Kako pa to?
—	Ker bi jih ljudje drugače ne mogli citati.
Pogovor pri kvartanju.
—	Jaz izdam prvi.
= Ne, jaz!
—	Meni se zdi, da vi radi srečo korigirate!
ABSTINENTOVSKA PESEM.
Pozdravljam vas prisrčno vse -ime mi je Mici; — i-ovedala vam nekaj bom iiocoj pri veselici.
I »o jim se, da porečete: Kaj ta bo govorila? Ta majhna, mlada deklica ne bo nas nič učila.
Povedala bom to, kar vem, v besed priprostih krili, t kar so odraščeni ljudje menda že pozabili. —
To vem, da je pijanec grd; preklinja se in bije; zavoljo njih brez broja solz na svetu se prelije.
To vem, da sladko mleko nam ludeČa dola lica, da sfriši nas in ohladi edino le vodica.
To vem, da glava jih boli, ki napijo se vina, in pamet ž jijim zapravijo, so slabši kot živina.
To vem, da z daleč že smrdi, kdor vase vliva žganje;
rabo ni, za delo ni — samo za postopanje.
Pa tudi v pivu je doma lenoba in zaspanost. Zato pa pravimo: Le proč umazana pijanost!
Ce žeja te, le brez strahu Giapij se iz studenca! Zakliči zraven prav glasno: Živela abstinenca!
Mici Krek.
POUČNE KHJI1M:
Abecednik slovenski, t«can —.21 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	1—.60 Angleško-slo venski in slo-
venako-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	.40
Berilo tretje, vezano	—,40
Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Hitri raeunar, vezano r—.40 Nemščina brez učitelja, 1.
2. del po	.80
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobniee $1.00 Poljedelstvo	?—.50
Popolni nauk • čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Prva nemška vadniea Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
Ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovar nemško-sl o venski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir, —.80 Trtna uS in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 TTmni kmetovalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
Jeruzalemski romar	s—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	*—JM
Križana umiljenoBt	.—A9 Kaj se je Makaru sanjalo! —.86
Lažnjivi Kljuke«	>—.29
Leban, 100 beril	_Jt
Maksimilijan 1.	.—3M
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.06
Malomestne tradicije	—.28
Mir Božji	,—.Ti
Miklova Zala	,—.33
Mirko Poštenjakovii	p—Ji
Na divjem zapada, ve*.	«—.66
Na indijskih otokik	1—.36
Najdenček	.—JJf
Na jutrovem	-.Si
Na krivih potih	r—.30
Na različnih potih	.—,2f Narodne pripovesti, 1., I.
in 3. zvezek po	<—39
Naseljenci	—JI Na valovih južnega morja •—.11
Nezgodan a Palavana	<—.26
Nikolaj Zrinskl	,—,29
O jetiki	_.lg
Odkritje Amerike, vas.	—.86
Pasjeglavci	$1.06
Prihajač	■—.36
Pregovori, prilike, reki	■—.21
Pri Vrbčevem Grogi	—.26
Prst božji	—JI
Randevouz	>—.Si Revolucija na Portugalskem —J6
Senila	—.1»
—.70 j Simon Gregorčiča poezije —.4.1 Stanley v Afriki	»—JM
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.86 Sveta noč	—.30
Srečolcvee	—.M
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.66
Strelec	—J6
Sanjska knjiga, velika	1—.86
Štiri povesti	t—.16
Tegetthof	.—JI
Turki pred Dunajem	1—.36
Trije rodovi	—.16
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.81 $1-00 Zlate jagode, vez.	—.86
—.20 Življenjepis Simon Gregor-—.35 Siga	—.86
—.25 Življenja trn jeva pot	—.86
Znamenje štirih	—.36
Za kruhom	<—.16
Življenje na avstr. dvom ali
8mrt ceRarjeviča Rudolfa —.Tf
SPILMANOVE POVESTI:
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef IT. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Evstahija dobra hži Pabiola
George Stephenson, oče železnic Grizelda Grof Radeckj
»—.20 —.20 —.20 ;—.30 —.30 —.40 —.15 —.15 •—.25 —.15 »—.20 —.20
—.20 —.20 —.60 t—.20
"r-.20
--.10 —.20
ja 111 potem po skritih ulicah v temno gostilno. Tukaj, pri plzen cu, se mu je šele odvezal jezik
"Saj pravim", je vzdihnil. —l sodniki bi imeli gotovo naj ideal-1 jiejšo službo, če ne bi bilo nič de-
mysl.
Iz Krakova poročajo : Kakor poje bii zna-
roča "Nowa Reforma'
gnojno
V

Bil je zelo o
gorčen.	_______^^
Tudi meni se je to zdelo čudno' pa kazenskT tajnikTta biT^zop« dTindrov ri več n&sevtu^Vel'da	ni švedski raziskovalec Sven He'
| rokavice, češ, predsednikova o- smo se cilindra bolj veselili kakor	dm v Krakovu in se ie z dovolje-
krožniea jih ne predpisuje! — Ti nadpredsednika! — Torej naš'sta-	njem vojaških oblasti podal z av-
koleraba ti! Saj hlač in škarpetov ri' je takoj pričel vrtati nadpred-	tomobiiom v Przemvsl.
isti	■ i -
Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	»—.20
Hlapec Jernej	1—.60
Hubad, pripovedke, 1. in S.
zvezek po	(—.20
Hustrovani vodnik po Gorenjskem	»—.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub »—.20 Izanami, mala Japonka •—.20 Izidor, pobožni kmet 1—.20 Jama nad Dobrušo >—.20 J&romil t—. 20
C* — pravde do 1000 K. Cb* — Bagatelne pravde.
1. zv. Ljubite bvoje sovraž-	
nike	
2. z v. M ar on, krščanski	
deček	r-JI
4. zv. Praški judek	—.86
6. zv. Arumugan, uin indij-	
skega kneza	
7. zv. Sultanovi sužnji	—JI
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	—.86
9. zv. Kraljičin nečak	—M
10. zv. Zvesti sin	—M
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	—
12. zv. Korejska brata	—
13. zv. Boj in zmaga	—.86
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	<—.86
15. zv. Angelj sužnjev	»—.36
16. zv. Zlatokopi	—M
17. zv. Preganjanje indijan-	
skih misijonarjev	—.86
18. zv. Preganjanje indijan-	
skih misijonarjev	—JU
19. zv. Mlada mornarja	—M
TAUJA J	i.. i
Zbirka gredalilkih (gar,	
Brat sokol	—JI
Cigani	
Dobro doili	*-JI
Doktor Hribar	—Ji
Dve tašči	—.26
Pri puščavnika	»—.16
Putifarka	»—Ji
Raztresenca	
Starinarica	—J6
V medenih dneH	—JI
Županova Micka	—Ji
EAZGLEDNICB:
Nfcw/or5ke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.6?!
ducat po	— M
Z slikami mesta New Torka
po	—JI
Album mest New Torka s
krasnimi slikami, mali —.Vi veliki	t-.fl
Opomba: Naročilom Je prilož iti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, postni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseli le vrafonanA.	...	j
GLAS NARODA, 35. JULIJA, 1915.

iipiliiaii
V JOHN j^lAtMMfl^
IZVRŠEVZXNI ODBOBi
; predsednik, 82 Cortlandt St., New York. H, I«
T	Tajniki]
Edward KaUsh, 6119 St. Clair Are., Cleveland. Ohio. Badolf Trot.t, 393 W. Central Park, New York, N. X.
Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
je domovinska dolžnost. Avstrijski časopis, pisan v slovenskem jeziku. z imenom "Slovenski Narod", je prinesel v zadnji številki poročilo, da so bili člani Slovenske Lige od vlade Zed. držav zaprti in kaznovani. — Članom in članicam Slovenske Lige v Ameriki tu javno razglašam, da je to hudobno izmišljena laž prve vrste, povzročena v kanclijah avstrijskih špijonov in konzulov. Kakor i so ti avstrijski tirani begali in sleparili priprosto ljudstvo v stari j domovini, tako skušajo begati in slepariti tudi v Ameriki. Seveda, (le skrivej, ker se boje vlade Združenih držav, da jih ne prežene iz j te svobodne dežele. Odkrita resnica je, da se vladi Združenih držav 'niti ne sanja ne, da bi sploh zasledovala kakega člana Slovenske i Lige, še manj pa ga aretirala. Ideje Slovenske Lige se lahko prosto , in svobodno razširjajo po celi svobodni Ameriki, in kdor temu ; oporeka, je avstrijski špijon in tiranski agent, ki hoče izpiti zadnjo kapljieo krvi slovenskemu narodu, tudi v tej svobodni deželi.
A' principu ima Slovenska Liga iste ideje, iste smotre in isto nalogo, kakor so jo imeli naši slavni ameriški očetje, ko so pod-Denar, kolikor pa podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati'pisali izjavo neodvisnosti in ob času, ko so se odrekli tiranom v
(t'avnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-	• rr„ i; a,__-i - 1-1- i i	iii--^-	i -
friušeua po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko ^ropi;	Amerika je nekdaj spadala pod kralje in tirane, ki
denarja so poslali.	So to deželo in narod izkoriščali, ko je pa bilo narodu dovolj, se
!je dvignil in začel boj za svobodo in neodvistnost. Ta boj je po-Pozorl — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! meniI PrinciP ameriške vlade — svoboda! In tisti princip ima danes
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, ^^ ^ ~ svobod* A* neodvis?ost> Te}ilr	!iran"
■m	j	vi • •	i	x • -i i j -v ' i skega cesarskega jarma, podelitev popolne svobode ter državne
aa nemuaoma pošljejo na glavnega tajnica sledeča po-!
uprave Jugoslovanom. — Podkupljeno avstrijsko časopisje trdi, da ročila: število Članov, ime in naslov predsednika, tajnika j je bilo 23 članov Slovenske Lige v Chicagu zaprtih. Kot sem do-in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.	11>I1 poročilo od vlade Združenih držav, je to zlobno izmišljena laž,
Blagajnike podružnic pa prosim, da O poslanem de- nastavljena kot past preprostemu narodu, ki se strese, kadar sliši •in nn dnvnetrfl Lino-sn'r>itn na-nr-n^i™ rKn	"cesar", katero ime je pri vseh svobodnih Amerikaneih naj-
narju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku
bolj zaničevano. Resnica je le to, kakor je citati v sodni razpravi aktov sodnije Združenih držav: — Vlada Združenih držav je v Chicagu ustavila nekaj Črnogorcev, ki so hoteli v staro domovino v boj. Kajti avstrijski špijoni so vladi Združenih držav naznanili, da so ti Črnogorci tu rekrutirali. Toda ko je prišlo do razprave, se je dognalo, da to ni resnica, in vsi Črnogorci so bili izpuščeni na svobodo. S tem je jasno pribita laž "Slovenskega Naroda", v katerem listu pišejo, da so bili člani Slovenske Lige aretirani. Na vsem tem ni nobene resnice, in člani Slovenske Lige imajo vse pravice v Združenih državah, kajti njih ideje in načela so enaka z idejami ameriške ustave, najvišje postave te svobodne republike.
Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, j Poglejmo, kaj govori ameriška ustava, ki je najvišja postava za O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse po- vse narode, ki se nahajajo v Ameriki: trebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
Kadar tekom človeških dogodkov, postane potrebno za en narod, da razbije politične zveze, ki so vezale narod Lorain, Ohio. - Članom Slovenske Ligo podružnice štv. 20, 'Z drugim narodom, da se zavzame med silami zemlje po-v Lorain. Ohio, se naznanja, da se vrši prihodnja seja v soboto' |sebnom enako stališče, do katerega je narod po božjih in une 19. julija, točno ob 7. uri zvečer, v Frank Justinovi dvorani., človeških pravicah opravičen, se zahteva od takega naroda, da izjavi pošteno mnenje in vzroke, ki so prisilili
Na stvari.
?J*o pridite vsi, ker imamo na dnevnem redu več važnih
Odbor.
SLOVENSKA LIGA.
Sprejeli smo trimesečno poročilo glavnega blagajnika, iz ka-terega je razvidno, da je on sprejel v teku tega časa $1054,50 stroškov doslej ni bilo nič.
Frank S a k s e r.
Natančen izkaz dohodkov bo priobČen v eni prihodnjih številk "Glas Naroda."
La Salle, 111. — Vsem članom, kakor tudi vsem drugim somišljenikom naznanjam, da se je izlet (Pie-nic) Slovenske Lige, ki bi se imel vršiti zadnjo nedeljo, 11. julija, zaradi neugodnega vre-jnona preložilo na prihodnjo nedeljo, t. j. 18. julija. — Naj nihče ne pozabi prihodnje nedelje IS. julija. — Pie-nic se bode vršil za bol-nišnieo. — Vsakdo bo dobrodošel!
Z narodnim pozdravom	Ivan Jerič, tajnik.
IZ URADA GL. TAJNIKA SLOVENSKE LIGE.
Bratje Slovenci in sestre Slovenke:—
vojno ci
narodom. Ni bilo njegovo geslo: Za narod, pač se je k lie: Za prestol in cesarja! Kot da bi bila dolžnost revnega naroda prelivati kri za eno osebo, upropastiti milijone domačij, poklali stotisoče mladeniče v in mož, raditega, da lahko še nadalje zatira narode, ki nimajo nobenih pravic, dočim je od Boga po-stavljen, da sodi nad smrtjo in življenjem vseh narodov!
Takoj, ko je izbruhnila evropska vojna, se je med našim narodom spoznalo, da se gre v tej vojni za propast ali vanov. Kar je bilo boljšega naroda našega v Amei delavci, trezni obrtniki in dalekovidni inteligenti med vsemi slovanskimi narodi, so sprevideli, da proglasitev Avstrije za vojno na
narod, da se loči od drugega.
Mi mislimo, da je sledeča resnica jasna: da so vsi možje ustvarjeni enako, da so vsem podeljene gotove pravice, da so med temi pravicami življenje, svoboda in prizadevanje biti srečen. In da se pridobi te pravice, so možje ustanovili vlade, katere vlade dobijo svoje pravice od onih, ki so vladani. In kadarkoli kaka vlada prezira te pravice, ima ljudstvo pravico spremeniti ali pregnati tako vlado in ustanoviti novo vlado, ki ima svoj temelj na takih principih, in ki organizira svojo moč v taki obliki, kot je najbolj pripravna za varnost in srečo državljanov. Previdnost pa vam pove, da se vlade, ki so že dolgo obstale, ne smejo spremeniti za male in nepomembne vzroke. In vsaka skušnja je dokazala, da je človeštvo bolj prilagodno trpeti, dočim se zla morajo trpeti, kot da se človeštvo postavi za pravico s tem, da uniči na-| vade, pod katerimi so trpeli. Toda kadar namerava dolga vrsta izkoriščanja in tlačenja, ki ima oboje en in isti Skoro mine leto odkar je avstrijski cesar zapletel v krvavo liamen, spraviti narod pod absolutno tlačanstvo, je na-h.\ropo. .Ni vedel tedaj, kako milijonsko gorje povzročil t	-f* ■ ,	„ , , , , . ,	, , .
iasii krvavi rocLlia dolžnost, da se prežene taka vlada m da se preskrbi
za nove varuhe za prihodnjo varnost nareda.
Tako govori ustava Združenih držav. In iste principe ima Slovenska Liga. Kadar vas kdo vpraša, če ste član Slovenske Lige, in mu odgovorite da ste, tedaj mu povejte, da se popolnoma strinjate z ustavo Združenih držav, s proglašenjem neodvisnosti.
Avstrijski špijoni sicer nastavljajo mreže preprostemu ljud-vstajenje Slo- j stvu>	izkoriščajo kakor so ga v stari domovini, toda to vas
viki. razumni |n® sme trgati- Dvignite se višje nad nje, glejte s pomilovanjem na nje, ki se v potu obraza še danes trudijo, da rešijo cesarsko tiransko krono, dočim jim za ameriško svobodo ni mar. Pomnite, pram Srbiji, ni druzega kot srčno gojena želja avstrijske diplo-	Združenih držav na te špijone gleda s posebno ostrim oče-
maeije. da uniči Srbijo. Avstriji pa je bilo tudi dobro znano, da som. in da bodejo životarili le toliko časa. dokler se naši ameriški
vladi zljubi. Kajti v Ameriki ni prostora za propagando kronanih tiranih, v Ameriki sc sme pridigati le svoboda in neodvisnost. — j ;In to ste vi, bratje in sestre Slovenske Lige: Propagatorji svobode in neodvisnosti. — Čuvajte se avstrijskih špijonov, čuvajte se liku
onemogočena, in |Je mjHJau od Avstrijca, ki je prodal svojo dušo in telo tiranu. On vam ne more podeliti ničesar, on sam se mora bati, da ne odroma v ječo. Bratje in sestre Slovenske Lige, vztrajno v boj, za svobodo in neodvisnost, spoštujte ameriško ustavo in postave, ki so vse enake z našimi idejami. V današnjih burnih časih potrebujemo kr<
in AH 111 li r.,, i, ,... T ,.	!L ____ v ! * 1 _ *	•	i
postajajo narodi v njeni državi čimdalje bolj nezadovoljni, ker so bili zatirani od vlade, na vsak način Čehi. Slovaki, Poljaki, Ilrvati
m slov. uri. Srbija in Rusija ste odnekdaj želeli, da imajo Slovani j. iste pravice v Avstriji kot Nemci in Madžari. Raditega ste naspro-i* lovali avstrijski politiki. Avstriji in Nemčiji to ni bilo ljubo in jstov» Pisanih v slovenskem jeziku, ki vas navduševajo za tiransk izbrali ste pripravni trenutek, popolnoma pripravljeni, da planejo iccsarsko Avstrijo. To je proti ustavi svobodne Amerike. Poženit nad Srbijo in jo udušijo, nakar pobijejo Rusijo. S tem bi bila '•jih.od sebe> da vas ne okužijo. "Slovenski Narod" v New York
slovanska misel ubita, slovanska emancipacija Slovan bi postal večen suženj Germanov.
Pa ne! Pravice se ne more nikdar ugonobiti, in najsi jo napada vse peklo! Milijone slovanskih sinov je danes žrtvovala Avstrija proti slovanskim bratom. Šli so prisiljeni v smrt proti svo
jim bratom, h'00.000 Slovanov, ki so bili avstrijski vojaki, se j e linen.itih značajev, trdnih močij, ki se ne upognejo nobenemu vi-pustilo lijeti Rusom, ker niso hoteli vihteti meča in sablje proti ,liar-iu- vas- zavedni bratje, zavedne sestre, jc odvisna bodočnost svojim rodnim bratom. Avstrija z Nemčijo se je urezala v svojih uaro(la- Slovenska Liga napreduje. Žrtvujte se. borite se duševno, računih. Je resnica, da Rusija ni zvršila do danes istega d<iia, ki .b?rite za in svobodo, in zasine nam — dan svobode in neod-ji je bilo poverjeno, toda Rusija stoji danes istotako°enotna in .visonsti.
prvem začetku vojne. Krvavi ples, kakor ga svet more
lil
Smrekova vejica«
Črtica. — Spisal Ivo Česnik.
(Nadaljevanje.)
Doktor, ali si premislil moj po-
močila kot
se videl, odkar stoji, se ne more končati v enem letu. Vztrajnost, zaupanje v pravico manjših, zatiranih narodov, bo pripomoglo k konečni zmagi. Zrušil se bo imperializem povsod, in kljub temu ali onemu neugodnemu poročilu, naša slovanska stvar danes živo
ki i je. —
Moja dolžnost je danes dati nekaj osnovnih pojasnil članom in članicam Slovenske Lige. Povdarjal sem že od prvega pričet-ka, da so avstrijski špijoni na nočdnevnem delu, da utepejo na-
ro.lu v glavo čimveč ljubezni do cesarja, - da preslepijo narod in ]0žajY Kaj mfs^iiješFje vpr*~ M ob 1 se nadalje v suznjosti. Očitna propaganda za avstrijski šal Pavlic ter prisedel na drugi
' m I iz.'m J,, sicer v Ameriki prepovedana, ker tu je svobodna [konec mize republika, kjer se ne sme pod strogo kaznijo delati propagande! "Počasi, prijatelj! Pristavi
s d "vlf e<yTJa- i V tdarjn- POS(;hn° Vi *lani Slov-	ki samovar, nalij špirita in zažgi!
^ul^n,/(|niz,n,h Držav ste slovesno prisegli, ko ste do- Medtem dogore sveče, pogasneva b držav ljanski pap.r, da se odpoveste vsakemu cesarju, kralju. I jih in izprazniva tvojo vejico. -prmeu ah vladarju. Ostali člani Lige pa. ki niste še državljani I Ali ne?"
prizadevajte s,, da postanete. Mogočna ameriška svoboda vas bol -Ne", doktor! Če me imaš kaj /.»mla vsepovsod, ee zvesto spolni,jote postave Zjedinjenih dr- rad, tega ne storim. Vejico obraza Amerik« 01 se rada otresla bujskačev, ki uživajo danes svo- nim za spomin " bodni ameriški kruli pa vlečejo s kronanimi trinogi v Evropi. - -Zelo pametna in lepa misel."
i'i i	Jlh zapodda tja. kamor spadajo, pod cesarske krone, Dr. Rakar je nogledal prijate-
odkoder so prrsli Ker se ji pa smilijo, jih pusti tu životariti, toda jlja in zasijalo mu je upanje, pod strogim nadzorstvom Za ljudi, ki so cesarske ali kraljevske Jedro je še dobro, lupina vsa
O l1 rr°ra V r idm Arriki-	pokvarjena. Treba bo oreh olušči-
A\strije podkupljeno slovensko časopisje v Ameriki fka- 1 ti iu ga odeti z novo, svežo lupino erev j ea opisja je. hvala Bogu. sicer malo> razširja vsakovrstne si je mislil
bedarij** in nesmisli med priprosti narod, da ga zbega. Govorijo! Pavlič je nalil vode v samovar, da ker ste v Avstriji rojem, morate z Avstrijo držati, ker to prižgal špirit, in zaplapolal je dro-
JŠlL i
ED. KALISH, glavni tajnik.
ben zubelj.
Prijatelja sta se pogovarjala o svojem življenju, dokler nista pogasila sveč. nalila časic s čajem in stisnila v sladko pijačo citron. Potem je pa začel dr. Rakar s svojo tolažilno pridigo. Zdelo se je, da stresa besede iz rokava.
"Človek je pasje seme — pravi Cankar, kaj ne. Pavlič. Saj poznaš' "Gospod J ud it", plemenito ženo. polno; modernih čednosti in kreposti. Tudi ti si bil prepričan o tem. ko si začel življenje vaga-bunda. Zdelo se ti je v začetku, da je tako življenje najlepše, kakor se zdi vsem potepuhom in modernim desetim bratom, popotnikom brez miru in cilja, ki preromajo vse ceste in dežele in se jim zde vsi delavni in pridni ljudje norci. Mislijo, da so mladi, a so stari, ne poznajo odkritega smeha in veselega srca. Lazijo okrog z zastrupljeno in razdejano dušo. Trudni so in upehani, vedno iščejo, pa ne najdejo, kar žele. Enaki so rudo-kopom, ki brskajo ves dan po zla-
ti rudi ter trpe silno žejo na širnem zlatem polju. — Fant, tvoje življenje je bilo tako, to ni bilo življenje, ampak le vegetiranje, feaj nisi videl, čemu živiš, kaj si in od kje in kam greš. Zato se nisi brigal. Ne zamerim ti. A to je bilo napačno, da si po teoriji negacije uravnaval življenje. Danes si se prepričal, da te ljudje še ljubijo in da nismo vsi lopovi. Razveseli naj se tvoje lice, ker te ljubi Olga. Svojo ljubezen je dokazala dovolj. Poštene in lepe ženske so cvetke zemlje, ki razveseljujejo oko s svojim čarom. Brez njih bi bil svet grozno pust in žalosten. Kakor razsvetljuje vsak prostor, kamor stopijo, s svojim smehom in melidiozno govorico! — Pavlič, tvoja edina rešitev je ženska, taka ženska, kot je Olga. Doma potrebuješ, zato si ga moraš zgraditi, če nočeš popolnoma propasti. Poznam v naši vasi moža. S Hrvaškega je prišel in se naselil pri nas. Praznih rok je bil. a bistre glave in podjetnega duha. Začel je kupčijo s sadjem, si kupil hišo in se poročil. Z doto je prikupil par njiv in travnik. Tako je zidal počasi, a varno in sigurno. Z žuljavo roko, s krepko pestjo si je ustvaril dom. Danes je udoben kmet in občinski župan. — Doma je treba, Pavlič, posebno neodločnim ljudem, kot si ti. Zato glej, da si ga sezidaš. Svojih študij lic dokončaš nikdar, onemi pevec tudi ne boš. Zato ti svetujem to-le: Dobi si službo, da si ustvariš eksistenco. Potem se oženi! — Včasih sem ti prigovarjal, da študiraj. Upal sem, da tvoja pot krene naprej. Škoda talenta! A druge pomoči ni.
Pozabi na preteklost in zariši si novo pot! Ne toži po dneh, ki so minili iu se ne vrnejo. Sreča, ki se je izmuznila, se ne vrne. Zato je ne išči! Glej na bodočnost! Navaditi se je treba vsega. Ravno toliko truda stane, če kolneš ali ne kolneš. Čista voda ali čaj sta tako dobra kot šampanjec. Čas je izbo-ren, homeopat, ozdravi vse rane in te nauči dela.
Včasih sem trdil, da bi te bilo treba priganjati k delu s pasjim bičem, danes uvidevam, da bi to nek oristilo; edino ljubezen in požrtvovalnost te more voditi in ti dajati toliko energije, da prebre-deš skozi življenje. Oboje hrani bogatejši meri žensko srce kot moška odločna volja.
Upam, da si me razumel in veš odgovoriti dekletu, ki bi dalo zate svojo srčno kri."
Konrad Pavlič je strmel v prijatelja in se čudil njegovi mladi o-gnjevitosti in trezni premišljeno-sti. Utrujen je naslonil svojo glavo na desno roko in molčal. Dr. Rakar ga je umel in mu dajal novega poguma.
"Saj si me razumel, ne? Službe si poišči! V Ljubljani jo že dobiš. Prosi pri deželnem odboru, pri kakšnem odvetniku ali denarnem zavodu. — Zdaj veš odgovoriti Olgi?"
"Poizkusil se bom ravnati po tvojem nasvetu."
"Fant, še vedno si klavern kot Don Kižot, ki se je zaljubil v Dul-cinejo."
"Doktor, v treh dneli mi gospodinja odpove stanovanje, ker —"
"Razumem te. Tvoj namen je dober. Zlate hočeš prihraniti. Daj jih meni, da te ne prime skušnjava. Skrbno jih shranim. Ko dobiš službo in greš po Olgo, pridi polije! Za prvo silo imaš tu."
Stisnil mu je v roko dva deseta-ka.
"Na posodo vzamem, darov ne maram več. Korakati hočem po novi poti."
"To je resna beseda. Stoj in bodi mož!"
Stisnila sta si roki. govorila še dolgo, delala načrte in pila čaj.
Ob dvanajstih sta šla v stolnico k polnočnici. Dr. Rakar je čutil, da je v tujini. Pavlica so pa po dolgem času navdajala mehka čustva. Od otročjih let ni bilo nakrat toliko harmonije v njegovi duši, kot tisto noč. In vse to je storila smrekova vejica, globoka in tiha ljubezen, ki klije v samoti kot ponižna vijolica.
•
Pred pustom je potrkal nekega popoldne na dr. Rakarjeva vrata popoten človek s pelerino in kov-čegom v levici in dežnikom v desnici. Bil je Konrad Pavlič.
"Naprej!" se je oglasil v sobi prijatelj Srečko. Glas je bil mogočen in krepak, kot bi donel iz soda in poveljeval celi armadi. Pavlic je vstopil in se opravičeval, če moti.
"Prijatelj, prosim te, če prideš k meni, opusti etiketo. Kadar greš h kaki sitni dami ali zagrizenemu birokratu, rabi splošnih fraz ma-kari na ducate. — Odloži in sedi na zofo! Ravno sem čital v Dern-burgovih Pandektih o družinskem
IZJAVA.
Spoznal sem, da sem na nepravem potu in da sem grešil proti svojemu narodu. Moja krivda leži v tem, da sem razširjal strup "Slovenski Narod.'7 Moja sveta dolžnost je, da se opravičim.
Ljudje umazane vesti in še bolj umazanih rok, — Francesco Zotti & Co. — so po svojih sleparijah prav dobro znani med Slovenci, posebno pa med Ilrvati, so začeli izdajati slovenski list, kateri je pisan v gnjilem, avstrijsko-madžarskem dnhu.
Ti ljudje so izkoristili mojo mladost in neizkušenost, vjeli me v svoje mreže, obetali so mi svetle dolarje ter me poslani na potovanje za svoj list. Pritirali so me tako daleč, da sem javno nastopil proti spoštovanemu Mr. Frank Sakserju, da sem žalil v dopisih njegovo osebno čast.
Vem, da sem kriv in zategadelj preklicem javno vse, kar je žalilo njegovo osebo ali njegova plemenita dejanja.
Enako se opravičim pred slovensko javnostjo, da sem potoval za izdajalski Zottijev list.
Napako, ki sem jo storil, hočem popraviti z vnetim delom za dobro slovensko in ne za izdajalsko stvar.
Upam, da bo vsak Slovenec, ki bo prebral to mojo izjavo, prej stokrat dobro premislil, predno bo sprejel v hišo Zottijev list, ki je vse prej, kakor slovenski.
Pittsburgh, Pa., dne 10.' julija 3915.
MIRKO ZALAZNIK.
pravu. Pravna veda me vedno bolj zanima! — A govoriva rajši o tebi! Kaj je novega?"
Ponudil mu je cigareto, sani je zapalil dolgo pipo in udobno sedeli na star naslanjač. Pavlič je pogle- j dal po lepo urejeni sobi. Po ste-j nah so visele oljnate slike in foto-1 grafije. V kotu je tiktakala velika ura, od peči je dehtela prijetna toplota in v stekleni omari so stale v lepem redu razne knjige.
"Jako prijetno stanovanje imaš. Tu študiraš in pišeš kar za zabavo."
"Prijatelj, niti vinarja podpore nisem imel od doma, ko sem šel na vseučilišče. Ko sem očetu povedal, da ne pojdem v semenišče, je mla-ril s čevljem ob tla in zarohnel: Boljše bi bilo, da si ostal kravji pastir, kakor da postaneš škric. S; svojo lastno močjo in srečo sem i študiral, stradal in stanoval po' luknjah, preden sem se prikopal! do tu. V meni je bil vedno nemi-: ren duh, ki ni bil nikoli zadovoljen in tudi ne bo. To me je sililo' k napredku in novim podjetjem.! Boječ nisem bil nikdar. Taki lju-i • Ije trpe mnogo na svetu. Gledati; moža s tresočimi koleni in nervoz-1 nimi koraki, s sramežljivim obrazom in težko sapo, je jako neprijetno za zdravega in odločnega človeka. Hvala Bogu, jaz imam I slonovo kožo in hrepeneče srce!! Nekateri pravijo, da je tak zna-i čaj najsrečnejši, a jaz dvomim o j tem. — Kaj je novega? Kdaj na-' stopiš službo?"
"V ponedeljek ob osmih zjutraj moram biti v deželnem dvorcu. — Težko bo odložiti stare navade, a ne pomaga Pilat, ne Herod. Vesel sem, da sem se odkrižal Gradca in večnega postopaštva. Mnogo premagovanja me je stalo, da sem vztrajal pri sklepu. Olga me je vzpodbujala. Vsak teden mi piše to zlato dekle. Nisem še miren, a lipam. da vztrajam, radi nje vztrajam. ker jo ljubim. Od svetega večera jo ljubim, prej je nisem ljubil, lagal sem ji, ko sem jo poljub-j Ijal in ji šepetal sladke in medene j besede, lagal, ko sem jo objemal. Izpraševal sem svojo vest in se \ prepričal, da sem lagal. In to je bila najgrša laž v mojem življenju. Bog mi daj moč, da jo popravim, I da odložim staro plesnivo suknjo in z njo vse navade in neprijetnosti postopaškega življenja."
"Pavlič, živel je mož, ki je imel j hudo ženo. Dvajset let je imel krik v hiši in se ga je navadil kot vsakdanjega kruha. Zgodilo se je. da mu je umrla. Ksantipa. In revež je žaloval za njo. pa ne iz ljubezni, iz sebičnosti, ker ni mogel spati eel mesec. Navajen je bil vsak večer na pridigo in dolg čas mu je ; bilo po njej. Šele polagoma se je j privadil mirnemu spanju. Navada :je železna srajca, Pavlič. Zato te prosim, pazi, da ostaneš zvest Olgi in sklepu. Velik korak si storil, najpametnejši v svojem življenju. Brez Olge bi ga nc storil nikoli."
"In brez tebe."
"Mene ne imenuj! — Prepričan bodi, da vsak korak, ki ga prestopimo v svojem interesu, pomika veliko svetovno kolo dalje. Reka vali mogočne valove po Širni planjavi in goni v divjem teku mlinska kolesa, stope in fužine. Drobna korala zida v globokem oceanu malo stanovanje in združuje j dele sveta. Aleksander in Cezar sta se borila za lastne cilje in sta zasadila pol zemlje s plodovitim drevesom civilizacije. Tudi ti boš delal iz sebičnega namena in osre-
čil Olgo ali pa ona tebe. — Kje prenočiš?"
"Hotelov je dovolj."
"Prijatelj, škoda je denarja. Spiš lahko na moji zofi. Jutri poiščeš stanovanje in si udobno po-telješ za bodočnost. Upam, da si priplaval v varno zavetje."
Tako sta govorila prijatelja. Zunaj je lilo februarjev o soliu-e svoje poševne žarke čez Ljubljano, čez pobeljeno, tiho polje in šelcstc-če gozdove, odete v svatovsko <>-bleko.
(Konec prihodnjič).
Abraham Levine umrl.
V Val in gt on. X. -T., je umrl A-braham Levine, ki je bil lastnik največje mlekarne v severnem delu države New Jersey.
Zopet boljši časi
so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem iu naj-krasnejsem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jili mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o ter" prepričati na lastne oči i Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to.— Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Perm-svlvaniji sporočamo, da jih bo r kratkem obiskal naš potovalni zastopnik	, }
Mr. ZVONKO JAKJBH«,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potri dila.
Sedaj se mudi t Pittsburgh", Pa., in okolici.
Upravništvo "G1&* NmrodVV
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-|TYQ Nfi EBŽiDNI&n

r
GLAS NARODA, 15. JTJLIJA, 1015.
B	-
Jugoslovanska
B-	:

Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. »LAVNI URADNIKI j ~
Fredaeani*: J. A. GEKM, 807 Cherrj Hf«y or kos »T, Prid-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BA LANT, 112 Sterling ^v«., fcar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L.. BROZICH, Box 424, Ely, Minm. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELTC, Box -583, Salida,
VMOVNI ZDRAVNIC:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Jollet, HI. NADZORNIKI:
MIKE ZTTNTCH, 421—7th St., Calumet, Mieh. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHX VOGRICH, 444—6th St., La Salla, 111. JOHN ATTSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIMI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PJSHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wwah.
POMOŽNI ODBOR:
JOiEPH MERTEL, od društva sv. Cirila In Metoda, ItT. 1, Ely, Minn.	1
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Je«m»a, »tv. 1, My, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od druitva »lovene«, Itt< 114, Bly, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-ljatve naj se pnšiljajc na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode o tiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE,
[h-le učiteljice Frančiške Al<*š pri-:: delilo provizoricno učiteljico 01-j. 1 V»'. Plevel j i i Ceinšcnika ljudski rroli v Peči. — C. kr. okrajni šol-
IM. peljali v Ljub'.jano ia noko-.^1 sv<?t ljubljanske okolice je li v skupni ircoh za padle čast-	krasno vodstvo šole na
KRANJSKO.
Padel jf na italijanskem Ču I»< etti j
? na
Ijioikovnik Pavel vite. . Monte Trrbuti. Trnu'«
pan uike.
Odlikovanje. Podpolkovnik l..u vitez Bleiweis Testenihki, ki .ji- prideljen /boru generalnega štaba, ,ji* bil odlikovan z železnim križcem 2. vrste.
Imenovanje v mornarici. Pomurski praporščak v rezervi jo postal Fran Senekovič in Matija Blazina. Pomorski praporščak \ pomorski hrambi je postal ka-drt Anton Princ. — Z najvišjo milostjo je dobil profesor na m )r-nariški akademiji A. Štupar prejšnjo šaržo linijskega poročnika v razmerju izven službe.
Imenovan je bil za nadporočni-ka avditorja dr. jur. Anton Mrak.
Tri milijone vojnega posojila
podpise deželni odbor kranjski s I rivoljenjem ustanovne oblasti na i a -un ustanovnih zakladov, ki se nahajajo v deželni oskrbi.
Begunci za košnjo in žetev. Za bližajočo s<* košnjo in žetev je -klenil deželni odbor kranjski poklicali in zaposliti poriške in istr->ke begunec, ki se nahajajo sedaj v barakah v Lipniei na Stajer-•l-cm. če privolijo v to pristojne oblasti.
Blejski vedoved. Polaganje cevi za blejski vodovod se bo nadaljevalo po možnosti tudi v sedanjem vojnem času, v kolikor bodo io dopuščale razmere.
Šunka in jezik se ob torkih in petkih ne sme prodajati. Na to opozarjajo zlasti gostilničarje in prodajalce delikates, da ne zapadejo kazni.
Iz politične službe. Poljedelski minister je prestavil c. kr. okrajnega gozdarja Viljema Zelinko v Ljubljani na njegovo prošnjo v začasni pokoj.
Iz ljudskošolske službe. C. kr.
okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval bivšo suplentinjo v Spodnjem Kartelevem Hedvigo ►Se h we iger za suplentinjo na me-Fto k vojakom odišlega učitelja Josipa Adolla na ljudski šoli v Posterici. — C. kr. okrajni šolski
bvet v Kamniku je na mesto obo- 12. uri.
Viču namesto obolelega naducite ija Jerneja Ravnikarja učitelju Franu Troštu.
Smrtna kosa. V deželni bolnišnici v Ljubljani je umrl Mihael Slapničar. — V Rožni ulici št. 39 v Ljubljani je umrla Franja Sar-torv rojena Erjavšek v starosti r»s let. — Na Glineah je umrla Pavla Tribuč rojena Zdešar, soproga tovarnarja Josipa Tribuča, [>c dolgi in mučni bolezni. Pokopali so jo na Viču.
Mrtvo žensko so pri Podgradu potegnili iz Ljubljanice in jo prepeljali v mrtvašnico pri Devici .Mariji v Polju. Utopljenka je ka-i- iii 18 do 22 let stara.
Svojo ženo ubil. Posestnik Ja-kob Kotar v Cvetezu, okraj Litija. je s svojo ženo že dalje časa Živel v prepiru. Na sv. Iiešnjega Telesa dan mu ni bila všeč večerja V sled tega je napadel svojo /a uo in jo tako trpinčil, da je-dne (i junija umrla, ne da bi se zavedla. I bijalca so zaprli.
Detomor v Litiji. Elizabeta Mlinaric, doma od Sv. Eine na Sp. Štajerskem, sedaj tovarniška delavka v Litiji, je dne 5. junija ponoči vrgli svojega osem mese cev starega nezakonskega otroka dečka v Savo. Dne 7. junija je pri kopanju otroka našel mrtvega v Savi vladni tajnik Pavel Svetec Po obleki otrokovi so dognali zlo činko, nakar je bila takoj aretirana. Detomorilka je zločin prignala. Kot vzrok navaja bedo.
ŠTAJERSKO.
Izkaznice za pivo. Od 5. junija nadalje so v Mariboru uvedli izkaznice za pivo. Gostilničarji smejo točiti le povico tiste množine piva, ki so jo iztočili v me srcu maju. Radi velike vročine so v nedeljo 6. junija gostilničarji /a' dopoldne iztočili tisto množino piva, ki jim je bila dovoljena.
Zapiranje gostiln in kavarn. Iz Celja poročajo: Z ozirom na sedanje izvanredne razmere je od redil mestni urad, da se zapirajo vse gostilne ob 11., kavarne pa ob
Begunci. Iz Maribora poročajo: Jz Trsta in s Primorskega sploh je došlo semkaj zadnje tedne zelo mnogo beguncev. So to Slovenci j | in Italijani, pa tudi Nemcev je' precej. Ker primanjkuje prostorov, oziroma ker se bodo le ti uporabili v bodoče deloma v druge svrhe, je odredil mestni zastop, da je morala večina teh beguncev dalje, in sicer proti severu, v baru k e pri Spielfeldu. Ta ukaz je «jv prvi vrsti veljal za manj pre-j možne sloje in one, ki niso dovolj založeni bodisi z denarjem, bodisi z živežem. Med dohajajoeimi je I bilo videti marsikakšen prizor, ki ine bo ostal pozabljen in s stališča človečnosti bi bilo želeti, da bi se bilo tem revežem pustilo vsaj nekaj oddiha, zlasti pa jim z najpotrebnejšim vsaj v prvem hipu pomagalo. Na glavnem kolodvoru s«* je sicer delilo nekaj mleka in kruha, vendar treba pomisliti, da so bili med begunci tudi taki, ki že po dva dni niso užili hrane. Kdor ni mogel kaj pred begom vzeti s seboj, ta je moral biti že celo v ne ravno zavidanja vred-1'tin položaju.
Draginja. Iz Maribora poročajo: Draginja še veduo narašča in ni upati, da bi v doglednem času kaj popustila. Občutiti jo je povsod, zlasti pa še pri mesu, ki postaja od dne do dne dražje, kljub temu, da je c. kr. namestnija do-\olila samo petkrat na teden iz-sekavo mesa. Dobro je napravil vojaški erar, ki zase sam preskrbuje klanje in razsekavo živiue. S tem je seveda prihranjenega i.inogo denarja. Fmljivo je, da \se to mesarjem ni po volji in da to, kar imajo, sedaj vsled tega izgube, skušajo doprinesti pri prodaji mesa civilnemu prebivalstvu. Dobro bi bilo, če bi tudi v tem oziru se dalo kaj doseči s pomočjo vojaške uprave, bodisi, da bi vplivala na cene pri nakupu žive vage, bodisi, da bi odredila namestnija tozadevno kaj. — Zadnje dni se je tudi po mestu mnogo govorilo, da bo pričel paromli-nar Scherbaum z zopetno razprodajo pšenične moke, katere ima toliko v zalogi, da se mu pričenja kvariti. Tz cele stvari seveda ne bo nič, ker je. kakor se govori po mestu, ministrstvo razprodajo moke prepovedalo. Zadnje zveni zelo neverjetno. Saj ni dolgo tetini, kar je dovolilo ministrstvo iazprodajo pšenične moke v Ljubim. Kaj je na stvari, se ima še dognati. Kakor z moko, tako je tudi z vsem drugim in istotako z zelenjavo. razun s solato. Dasi je dobro obrodila, je je na trgu razmeroma malo, a še ta je draga, v pr-\ i vrsti, ker doseljeni plačujejo vsako ceno in s tem razvajajo prodajalce. Mleko velja povprečno 30 vin. liter, mleenati sir pa G0 vin in jajce 12 do 1-1 vin., le redko se dobi po 10 vin. in če se pokaže kmetica, ki prodaja komad po 8 vin., se ljudje stepo. Na trg prihaja jajc vedno manj zato, ker se je po kmetih prve mesece % ojne večinoma vso kuretnino >oprodalo in se še prodaja. Nihče ni mislil in malokdo danes misli, Ia bi pri perutnini moral ravno-tako varčevati, kakor pri vsem drugem. Edino, kar je dobiti še z n količkaj vsaj sedanjemu času primerno ceno, je krompir. V splošnem gleda vse z napetostjo v bodočo letino, od katere je res marsikaj zavisno.
Ponarejeni 50kronski bankovci. V Gradcu in okolici so se .pojavili petdeset krons-ki bankovci. Spoznati jih je na preveč rdečkasti barvi.
Umrla je nagloma gdč. Georgi-na Hausmann, trafikantinja na oglu Graške ceste in Grabna v Celju.
Delitev občine Sv. Jakob. V izkazu pravosodnega ministrstva o delitvah občin v letu 1914. je navedeno tudi. da se je razdelila občina Sv. Jakob v Slov. goricah v občini Zgornji in Spodnji Jakob-ski dol.
Imenovanje. Štajerski deželni šc-lski svet je imenoval def. učiteljico pri Sv. Rupertu v Slov. goricah gdč. Irmo Seheligo za def. učiteljico pri Sv. Martinu poleg Slov. Gradca.
Ustavljena vožnja. Mariborsko okrajno glavarstvo je začasno u-stavilo vožnjo s splavi po Dravi v svojem področju.
pismo: Ljubi stariši! Danes vam moram napisati že kaj malo več, ker vam. že dolgo nisem napisal kakega pisma. Evo nekaj doživljajev s fronte! Kakor veste, sem došel na fronto dne 18. aprila o polnoči. Takrat smo stali en dan hoda proti severu od železniške pestaje v Bardijovu (madžarski Bartfa). Prideljeni smo bili najprej rezervi, kjer smo ostali dva dni. Že drugo noč po našem prihodu sem stal na straži. Bili smo na vrhu gore. Z druge strani čez širok graben so streljali Rusi celo noč s šrapneli, ki so žvižgali ravno nad našo postojanko med rezervo. Večkrat je odsekalo kak borovec kar čez sredo in ga vrglo daleč proč. Nehote sem se večkrat kar sesedel, kadar je žvižgala krogla nad mojo glavo. Vmes so nas napadali večkrat z ognjem iz pušk. In to je trajalo vse dni, kar sem bil tukaj. Tretji dan sem bil prideljen k prednjim. Tudi Pek-šev Hanzej je bil tam. Pridno £mo kopali luknje in jih pokri-\uli s hovjem. Mraz je zelo pritiskal. Pošiljali so patrulje na drugo stran grabna, kjer so bili zakopani Rusi. Tudi Pikšev Hanzej je bil prideljen taki patrulji. Ko pride patrulja na njivo pred okope (šance) ruskih patrulj, poči sr-.lva in Hanzej omahne na tla, zadet v desno stran prsi. Nato so ga nesli proč. Bilo je ponoči. Prišel je nato par dni v bolnišnico, kjer je umrl. Dne 28. aprila so nas Rusi začeli posebno močno obdelovati tudi še z granatami. To je nekaj strašnega; debel borovec kar štrkne kakor slama. Granate so padale kakih 10 do 20 korakov od mene na desno iu ravno v okope. Bilo je mnogo ranjenih in mrtvih, tudi nekaj znanci v. Kos granate je padel tik zraven mene ter me radel malo na desno ramo. No, ni bilo nič hudega. Nato nas je napadla od blizu infanterija. Ena salva z naše strani in udalo se je naši kompa-niji nad pol bataljona Rusov. Držali so roke na viš in klicali gre-doč proti nam: "Ne streljat, puško dol!" Ko so bili ti pod našo oblastjo, je začelo zopet ostro pokati z druge strani. Napadla nas je rezerva in bil se je vroč boj na desni in levi celo noč brez prenehanja. Stal sem v grmovju spredaj na straži. Okoli mene so ležali ranjeni in mrtvi Rusi. Bilo je tc-mno. Celo noč sem moral poslušati stokanje ranjencev. Smilili so se mi, a nisem jim mogel pomagati. A v jutro so nas napadli še enkrat in to odločilno. Xe vem, koliko sto patron sem izstrelil. Trikrat smo se vrnili v naše postojanke. Nato smo se morali o-poldne umakniti. Pridno so streljali tudi za nami. Zvečer smo se skrili na nekem polju in tam prebili noč; mrzlo je bilo tako, daje bilo zjutraj debelo slane na odeji. Ko se je storil dan, so nas zopet začeli obdelovati, zopet smo morali bežati. Zakopali smo se zvečer pri nekem večjem trgu. Tu smo ostali do naše zadnje ofenzive, o kateri ste brali sedaj v časopisih. Doživljaje tukaj vam rajši povem ustmeno, če pridem domov -e kdaj. Napisal bi cele knjige.
PRIMORSKO.
Nagla smrt vojaka. V Ajdovščini se je 31. maja zjutraj zgrudil nenadoma na tla zadet od kapi nek vojak in je kmalu izdihnil svojo dušo. Doma je bil z Dunaja in zapušča ženo in tri osirotele etroke. Dne 1. junija ga je pokopal vojaški kurat na ajdovskem pokopališču.
Odlikovan je z bronasto svetinjo za zasluge za Rdeči križ na Sušaku pri Reki sili ugleduega slovenskega trgovca in tovarnarja sveč na Reki Josipa Jagodnika Albin Jagodnik, stud. iur.
Poulična železnica v Trstu. Mesto električne konjska poulična železnica vozi zdaj vsled vojne v Trstu.
Vrnil italijansko odlikovanje.
O. Urban Talija. znani frančiškanski učenjak na Reki, je vrnil italijanski akademiji člansko di-nlomo, ki jo je dobil lansko leto.
Stojanoviču, odvetniku in bivše-j mu poslancu v Dolnji Tuzli, in sicer zaradi veleizdaje.
NAZNANILO.
Tukajšnja postaja št. 82 društva sv. Barbare bo razvilo svojo ameriško zastavo na "dan dela" (Labor day) dne 6. septembra t. 1. Za ta dan želimo dobiti kako SLOVENSKO GODBO, ki zaino-re poleg godbe tudi zapeti par slovenskih narodnih pesmi. Plača po dogovoru. Za več pojasnil se obrnite na tajnika:
A. Valentincič, P. O. Box 14,	Farrell, Pa.
(15-16—7)
Rrd bi izvedel za naslov svojega bratranca JOSIPA SAMS A, starega 23 let. Doma je iz Stare Sušice pri Št. Petru, Kranjsko. Poročati inu imam nekaj zanj zelo važnega, zato prosi n cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi,1 ali naj se pa sam oglasi. — Frank Srebot. Box 3. Vendrl, W. Va._ (13-15—7) ,

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena paruika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženl.
1 \
\
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okrreloit in negib-čno*t sklepoT in mišic.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znair-ko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTEK & CO.
74-80 Wasting ton St., New Yorlr, N. Y.
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE & & HARMONIKE
kakor tudi
KOVČEKE
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine , dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
Izvanredna ponudba za bolne.
En mesec, — od 1. julija do 1. avgusta — hočemo natančno pre-
iskati vaše telo, kemično analizirati
urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.U0 vredno preiskavo z
X-ZARKI VSE ZA $2 00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj ee je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo i se bo priti.
Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno.
1 Dr. L. E. S1EGELSTEIN,
308 Permanent Bldg. 746 Endid Avenae, Cleveland, Ohio.
HAMOMhE
an«tntwk«H mu UMLoinjea »a HlKTllu h »afliHh Hiuk, m fiiia bvali* Ia iumIiito. T popr».r» «u*-■JffT« TMtk«o »oUj*, k«r m*m t* iuc if trt tak▼ tw posla U. sedaj t rr* )«■ iutiea loaa. V royram ninnt knalak« kakor rs* «rug& kaiaulki Uf ntaaaa p« <*Ia k*Jcor<R* ktarl »na ■■imljalk vpraSa**
JOHN WENZEL, •it m. *« st. m«™i*Tm >
PHONtL 245
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, 1LI .
PRODAJA fina vina, fzvrstnt >motk«, patentiraRBo adravila.
PRODAJA TOŽDi liifcke v»«h prekoaior-
ski h črt.
POŠILJA denur v »tari kraj ianeiljf?o
in pošteno.
UPRAVLJA ▼»• ▼ notarski po»eI ipadc-joča dele.
PIŠITE PO IIXSTROYANI CENIK!
"I Z V R S T N O!"
Tako se je 5e vsak izrazil kdor rnbi brivski aparat, kar je [»a tudi res, kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti.
Najbolj v rabi so aparati, kot ga vidite na sliki, stane samo ?1.00 s poštnino. V liCr.i usnju ti Skatlji je poleg aparata tudi S£dt-m najfinejših kliu, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal ilonej Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
PIŠITE PO ILI STKOVAM CENIK!
\
V
KOROŠKO.
Nesreča na potu. Beljaški telovadni ueitelj Jurij Franke je sedaj kot nadporoenik pri armadi. Njegova žena ga je Šla obiskat, a je na potu ponesrečila ter se mrtva pripeljala v Kranjsko goro.
O bojih v Karpatih. Iz Kožic (severoiztoeno Ogrsko) je pisal ane 29. maja svojim starišem Jožef Nedved, doma s Krč an j, to-Ie
HRVATSKO.
Velik pežar v ZagTebu. Dne 5.
junija zvečer je izbruhnil v zagrebški livarni za železo za južnim kolodvorom velik požar. Tovarna je popolno-ma pogorela. Požar je nastal vsled kratkega spoju električne struje. Škoda je o gromna.
Umrl je v Zagrebu mnogoletni urednik uradnega lista hrvatske vlade, "Narodnih Novin", Milan Gilovič, star 63 let.
BOSNA.
Konfiskacija. Bosenska vlada je zaplenila ves imetek dr. Nikoli
Vrednostna ponudba kadilcem
JfASSJIK
CIGARETTES
''Standard Amerike".
IO HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(IZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 4D0 Broome St., New \ork, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, meliki vonj in prikupna lahkost teli velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Wl VI ^ "'*
Milo za briti.....
Čopič, ščetine sc vložene v trd gumi Bntev, najboljše jeklo . . - _ Jermen, dvojen za brušenje in elajenje . Elantični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako telo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za
nohte........
Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........
Kuponov
. 25
. 50 50 . 50
100 12 "j
200
Kuponov
Ženski ali mežki dežnik, ameriški Taffeta,
Mission roenik......250
Kuhinjska oprava — in kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega neža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage 300 Ura za gospode, pristno temno jeklo . . 650
Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N. Y.
GLAS NARODA, 15. JULIJA 1015.

soman iz Časov napoleona l
Angleški »pisal Robert Buehanan. — Za Glas Naroda
.	prevel G. P.
61	(Nadaljevanje.)
Bilo je težavno delo in trajalo je vee nr. Pozneje so prišli tudi drugi čolni iz sosednih vasi in povsod je bilo videti lučiee, premikajoče se po pozorišču razdejanja. Vedno in vedno je bilo treba udreti v gorenje prostore hiš in spraviti na varno onemogle prebivalce. Kjer je bila nevarnost največja, je bilo najti Robana in Vsem se je zdelo, da ne pozna nobenega strahu.
Konečno. ko je napočilo jutro ter je bilo dovršeno delo rešitve, ni bilo nobene žive duše več. ki bi potrebovala pomoči.
Vstiila je zora iu Kobau je stopil na suho. v bližini koče svoje matere. Takoj ga je obdala razburjena množica. V tem trenutku se je prvič zavedal čudnega položaja, v katerem se nahaja in stopil je korak nazaj kot da se boji nasilnosti. Raztrgan, napol nag. posušen do kosti in premočen do kože, je nudil strašen pogled. — Dvignili so se kliei presenečenja in sožalja iz množice, ki je zrla nanj. Neka ženska, kateri je bil rešil dva otroka, se mu je približala ter mu s solzami v očeh poljubila roko. Videl je korporala. ki je stal ob strani, bled in v zadregi, zroč v tla. Videl pa je tudi M a reel o, stoječo poleg korporala, z obrazom, obrnjenim v zama-knjenju vanj.
Napol presenečen, napol v zadregi, je stopil naprej in nihče ga ni oviral.
V	imenu Cesarja! — je zakričal neki glas. Nekdo je položil nanj svojo roko. Rohan se je mirno obrnil ter zapazil Mikel Gral-lona, —
Vmešavanje slednjega je vzbudilo pri vseli veliko ogorčenje, kajti ljudske simpatije so bile sedaj na strani junaka strašne noči.
Stopi stran. Mikel Grallon. — je zaklicalo par glasov.
—	Ubežnik je! — je rekel Mikel Grallon uporno in ponovil Je: — V imenu Cesarja!
1'reilno je mogel izreči kako nadaljno besedo, ga je dvignilo dvoje mogočnih rok ter vrglo z vso silo ob tla. Napad je pirhajal k čisto druge strani. Roban Gwenfern sam ni dvignil niti prsta. Stari korporal sam, rdeč kot kuhan rak, je skočil na Mikel Gral-lona ter ga držal na tleh.
Ne da bi posvečal prizoru nadaljno pozornost, je šel Roban mirno skozi ljudsko množico in po stezi navzgor, ki je vodila na pečine. Na vrhu je obstal, se ozrl še enkrat navzdol ter izginii.
Korporal pa je se vedno tiščal Mikel Grallona ob tla ter ga tresel kot trese razjarjen star pes podgano.
V	imenu Cesarja! — je kričal ter ponavljal besede moža, ki je ležal na tleh.
—	Pes, prokleti. leži pri miru!
Sedeminštirideseto poglavje. OBZORJE SE TEMNI.
In s,-daj je padla tema zime na zemljo in potekali so dnevi, tedni in meseci v pričakovanju in dvomu.
Doli, v samotnem Kromlaix, je bil položaj bolj žalosten kot v kate.-j prošlih zim. Ko je povodenj odtekla ter se je videlo popolni obseg razdejanja, se je izvedelo, da je našlo več ljudi smrt kot se je sprva pričakovalo. Veliko teh revežev je mirno umrlo v posteljah. Drugi, ki si skušali pobegniti, so našli smrt pod razvalinami njih domovi j. ."led mrtveci pa je bilo največ žensk in otrok. Večino trupel se je našlo ter zagreblo v posvečeni zemlji; nekaj jili je morje vendar odneslo in pokopalo v svoji globini.
Ko je prišel korporal v svojo hišo. je videl, da je bi! del zi-dovja omajan in da se je tudi porušil kos strehe. Ako bi torej Marcel;, še nekaj časa ostala v hiši. bi našla grozno in strašno smrt. Dolgo časa je trajalo, da se je popravilo storjeno škodo in sele ob Novem Letu je bilo domovje vsaj prilično tako kot je bilo pred poplavo.
_ razdejanjem pa je prišla v vasico tudi lakota, kajti veliko /ivil. predvsem žita. je bilo uničenih. Kadar pa ni poljskih pirdel-kov mora revež stradati in umirati gladu. Poleg vsega tega pa je prišla še nova konskripeija :*00.000 mož. k kateri je morala vasica Kromlaix zopet prispevati svoj del. Ubogi ljudje *o prav tako lahko mislih, da je sam Bog proti njim in nobenega upanja iu tolažbe ni bilo pod nebom.
Spustimo zagriujalo čez vso to nesrečo. Ni naša naloga opisovati človeško bedo. povzročeno vsled krutosti narave in tiranij v,t ljudi; naša želja je napisati povest o človeški vstrajnosti in eloveskern pogumu ter od časa do časa razgrinjati one višje ideale ki polnijo srca onih, ki ljubijo človeški rod____
Potekal je čas in prišla je velika invazija leta 1S14.
Kot tolpo sestradanih volkov so podili osveteželjni narodi v-].ko Armado Napoleona. Dolga leta je odpošiljala Francija svoje legije v tuje dežele, kjer so izvrševale delo uničevanja. Sedaj pa je pnsla nanjo vrsta, da poskusi na lastnem telesu kar je preje izvajala na drugih. Napoleon je bežal, se umikal semintja in
k;i/;ll°- ,!il -r:| -i«" konečno zapustila sreča; Že se je dvigala v bolj oddal jenih distriktih stara pošast "Belih'T( pristašev piejsmli francoskih kraljev, rojalistov) in že se je teptalo z nogam. slavno trikoloro republike. Čudne vesti so se širile po starih gradov,!, samotne Bretonske. Rojalisti in republikanci so istočasno pn.-l, javno nastopati, kljub grožnjam vlade, da se no usmrtilo kega. k. bi dal izraza simpatijam za Burbone ali podpiral zaveznike. Nemce Angleže in Ruse. Duras je oborožil Touraine in abe Jaquilt je bil na delu v La Vendee.
. .	U"«*'. ki "»so hoteli zmešnjav, pa so napočili težki
eas. \se se je balo preteče invazije in čudne povesti so krožile o krutih Kozakih. ki so baje ljudožrci in o nemških ulanih, še bolj divjih od kozakov. Ime Bluecher-ja je postajalo znano v vsaki hiši in s h sat, jo bilo tudi drugo ime. — ono Wellingtona.
Pnsla je ura, ko bi mogel Napoleon, obkoljen in ponižan, re-s.t. svojo cesarsko krono. Bilo je takrat, ko bi moral podpisati pogodbo v hatillon. Bil pa je preveč zaverovan v svojo srečo preveč žrtev svoje strasti in zvijal se je toliko časa, da je bila prepozno. S pogodbo, sklenjeno v marcu 1814 so se zavezale Avstrija Rusija. I rusija in Anglija, da bodo vzdržale skupno armado 150 tisoč moz. dokler se ne skrči Francija na svoje prejšne meje. — Napoleon pa je še vedno zaupal svoji sreči ter pričel korakati'proti Bluecher-ju pri Soissons, kjer je pričel z zadnjimi operacijami vojne. —
„ Tflk'> j«* potekla ona strašna zima. Prišla je pomlad, a nad
rrancijo je se vedno ležala Senca Meča »
^ • ■ * * *
Kaj pa je postalo med tem časom z Rohanom Gwenfernom* I o o.,, noči velike poplave ni bilo o njem nobenega znaka in vse poizvedovanje za njim je dejanski prestalo. Bilo je videti nemogo-ee, da se se nadalje skriva v duplinah ob morski obali, kajti v tem mrazu ni mogel prebivati tam noben človek. Da pa Rohan ni bil mrtev, je ,zvedela Marcela iz različnih virov dasiravno ni vedela kje bi ga bilo mogoče najti. Zahvaljevala se je dobremu Bo-u da pa je obvaroval toliko časa ter mu gotovo odpustil njegov^ upor rad. dobrega dela, katerega je bil storil v oni noči poplave Brez
dvoma se je nahajal v kaki skriti koči in ljudje so bili preveč zaposleni, da bi mislili na samotnega begunca. Oh, ko bi le ne ubil starega Pipriaca! Ko bi izginil znak krvi z njegovih rok! Dobri Cesar bi mu gotovo odpustil ter ga sprejel nazaj kot izgubljenega sina. —
V enem oziru pa je bila Marcela vendar srečna! Nič več je namreč ni težilo očitanje, da je bila ljubila bojazljivca! Njen ljubimec je opravičil sebe in obenem njo. Svoj pogum pa je pokazal na način, katerega ni bilo mogoče napačno razumeti. Da, on je bil pogumen! Če bi mojster Arfoll in drugi slabi svetovalci ne uplivali nanj, bi bil pokazal svoje junaštvo tudi na bojnem polju! Marcela namreč še sedaj ni mogla razumeti, zakaj je ravnal Roban tako. Splošnih principijev ni mogla razumeti in vsako abstraktno razpravljanje m o nemoralnosti in zločinstvu vojne je bilo zanjo prav tako neumljivo kot stran iz kakega traktata Spinoze. Zanjo je bila vojna naprava, uveljavljena na svetu, ki je bila, ko se je pričel svet ter bo. dokler se ne razsuje.
Kljub vsej ljubezni do Robana in skrbi za njegovo usodo, je bilo njeno navdušenje za stvar Cesarja prav tako kot je bilo pred časom. Marcela je bila ena onih žensk, ki se še tesnejše oprijemajo kake stvari ali zadeve, čim bolj se jo blati in čim bolj se približuje stanju izgubljenega upanja. Čim bolj se je nagibala zvezda Cesarja. čim večje je postajalo hrepenenje naroda, da popolnoma zatone. tem iskrenejše je bilo njeno oboževanje, ki se je približevalo fanatizmu. Isto je bilo s korporalom Dervalom. Celo zimo je trpel stari veteran neznosne muke, a njegovo zaupanje in njegova vera je postala intenzivnejša, čim bolj je bledela slava Napoleona. Večer za večerom je študiral buletine ter jih razlagal, da so bili ugodni za evlikega mojstra njegovega življenja. Glasno je zabavljaf na zaveznike, posebno na Angleže. Večkrat kot preje je zavzel pozo Napoleona, — a žal! Njegov glas je bil oni vpijočega v puščavi in nikogar m bilo, ki bi ga poslušal.
(Nadaljuje se).
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako »_ ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki n* &h HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium Dept. 480 Broome St., New 1'ork, N. T. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) 5P?
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcIH« Cena 15 centov. g)g==?
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država,' koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Jielgije in .Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai"
Slovenic Publishing Company,*
82 CortUndt Street,	New York. N. Y.
Najmodernejša.
TISKARNA

GLAS NARODA"
Uvrftnje vsakovrstne tiskovine po nizkih rcoaifc.
M© okBsao.^Urrtaje preroda y
Unfj«ko orginlilruMti Posel)««! m drv&trcaa prsrflt/oMiicar
mMM,
T^naročilapošljitiM^
Slovenic Publishing Company, 82 Cortland! Street New York. N. Y.
naznanilo.
Cenjenim naročnikom v Michigan u, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročni no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 4'Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thl Bureau of IadustriM u« Immigration" ca državo Ne* York varuje i* pomaga priaeljem cem, ki »o bili osleparjeni, oropa ni ali a katerimi »e je slabo rav a&lo.
Brezplačno te daje nasvete pri •eljencem, kateri to bili oilepar jeai od bankirjev, odvetnikov, tr goveev z zemljišči, prodajalcem parobrodnih liztkov, »premijeval eev, kažipotov in poaeatnikov go »til*.
Daj« ae informacije v aaturali zaeijikih zadevah: kako po«t»t državi jam, kjer ae oglasiti za 4x žavljanake listine.
Sorodniki naj bi se sestali a pri seljenei na Elli« Islaada ali pr Barge Office.
DRŽAVNI delavski DEPARTMENT (State Department of LabovJ BUREAU OF INDUSTRM
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkui W Bast 29th St., odprt vsaki dam o4 are jsjutraj do 5. popoldme b r *r«4o avečer od 8. do IS. u4
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 1 1 rajnih zemljevidov, a« 20tih itraneh in vaaka strai je 10£ pri 13* palca velika, Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Obsega devet rtunili zemljevidov aa 8 itraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov.
Y«1 lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vaak lahko »pozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obieg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjan odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York. N. Y,
® & (i) o
NAJBOLJŠA
® ® ® <a>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe -isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. L -
POZOR ROJAKI!
Najbolj a-■pešno
žilo za ž<Mi- ** — ske in moške I lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, frosti in dolci lasie, kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nosran in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in grrinte. potnf notre. kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bre7 uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiit« takoj pc cenik ia knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 1M2 E. S4th St., Cleveland, OhU
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GIlAS NARODA". NAJVECJ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS DRŽAVAH.
-- -i
(Francoska parobrodna družba.))
Direktni trta do Havre, Pariza, Švica, Inomosfa Id Ljubljane
PaifBl patsikl m
»AintovENca«*
M In riiaka
A BAVOCK ' ■t &im vUafai
'L4 LOCKAJHtl 'oirjaka
"lUntAHCCi IsafttlrilTUab«
mavmsi waiftf m
"CWeago", "La Xoania«", <4fiochambeii" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •©mar P«arl «4.f 9%is«bron«k Balidla«. PoltBl parnlkl odplaj«Jo veda® ob CMlak 61 prtstudiSe VltrfSS
•7« K. m.


Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
I FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y,
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.