Zdravnik in učitelj
jdravnik in učitelj se srečata ia govorita o bolnikih, katerih je baš zdaj *toliko v vasi. Ucitelj vpraša: BKaj neki je sosedovemu Tončku in njegovi sestrici Katarinki, da sta oba tako bleda in upadena; na licih se jima pozna, da nista zdrava. TJfiiti se jima ne ljubi in tudi drugače nista nie kaj pri dobri volji." — nTo vam rad verojamem," reče zdravnik. nBiI sem včeraj pri njiju bolnem očetu in kaj sem videl ?" Soba vsa umazana, mize in stoli poirii prahii, zrak v izbi zaduhel ih nobenega okna odprtega, da—si je zuriaj solnce gorko sijalo. Pri odhodu sem dejal ženi, da naj gleda na snažnost po vsi hiši in naj sobo večkvat prezrafci, ker drugače ni raogoče. da bi ozdravel njen mož ia bati se je, da tudi otroka zbolita."
Učitelju sta se Tonček in Katarinka zelo smilila, ker sta bila v šoli prav pridna otroka. Ko so bili druzega dne vže vsi otroei v šoli, zapisaljimje gospod učitelj na šolsko tablo naslednje vrstice:                       
                   Snažnosti kjer v hiši nfj                              
Zdravih ondu nij ljudij.
Posl.Ivan Tomšić