Ob konec tedna bo prevladovalo suho vreme.
Velenjska beda
Občina Velenje je nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Navzven še vedno daje vtis gospodarske moči, notranjost pa postaja vse bolj bedna in prazna. Še vedno je to nedoraslo priseljeniško dete, ki se ne zna in ne zmore postaviti na lastne noge.
Proračunska odeja je že leta prekratka, ugotavljajo v občinski skupščini. Pa bi po vseh merilih in po vsej logiki, moral velenjski občinski proračun kar za nekaj indeksnih točk presegati republiško povprečje. Dosedanji letošnji ga dosega le 89 odstotkov.
Namesto, da bi v občini združili moči, enotno in na ves glas zahtevali od republike, kar nam gre, proračunski uporabniki odejo, ki seveda ni raztegljiva, vlečejo vsak k sebi. Neenotnost se tako še bolj krepi, z njo pa tudi velenjsko mrtvilo.
Bili smo primer uspešnega, v povojnem obdobju nastalega socialističnega mesta zgrajenega na grudi premoga. Trdo so delavci garali za tone premoga, ki gaje potrebovala Slovenija in Jugoslavija. "Uvažali" smo delovno silo, gradili cenena stanovanja, rasle so šole, vrtci. Rudaiji so tolkli rekorde, elektrarna je zagotavljala potrebno elektriko, nikoli pa si nismo znali izboriti za svoje delo ustrezno plačilo. Nikoli se pravzaprav niso zavedali svoje moči. Zato ni čudno, da občina Velenje, zaradi izkopavanja premoga in proizvodnje elektrike degradacijsko povsem uničena, nikoli ni in še vedno ne prejema nobene rente. Globoko hvaležni bi menda morali biti, da seje vendarle začela, ob delni pomoči Slovenije, sanacija enega izmed blokov šoštanjskih termoelektrarn.
Velenjske težave paje mogoče čutiti še marsikje. Sami se ta čas ubadamo s problematiko beguncev. Povsem drugačno kot drugje po Sloveniji, saj pogosto le ti neprijavljeni živijo pri svojih sorodnikih. Kar za eno šolo begunskih otrok imamo, koliko paje še tistih, ki se brezdelno potikajo okoli.
Za velik del teh zagat smo si seveda v največji meri krivi sami. Tudi za to, da vloge petega največjega mesta v Sloveniji nikoli nismo znali ustrezno potrditi, da postajamo prometno in infrastruk-turno odmaknjeni, da nam manjka ustrezen široko podprt razvojni koncept, da si ne znamo izboriti sedeža ustreznih republiških institucij, da nas zato tudi mediji zapostavljajo.
Ob vseh nakopičenih problemih, ter ob naraščajočih strankarskih prenapetostih pač vse bolj tonemo, Velenje pa se iz nekdanjega sanjskega mesta spreminja v industrijsko mesto nekje na obrobju glavnih tokov, z odhajanjem visoko izobražene delovne sile, ki pač prva čuti slabosti in je bolj gibljiva, pa se odmika od nekoč postavljenega cilja, da postane eno od slovenskih intelektualnih središč.
■ Mira Zakošek
Novi bencinski servisi v občini Velenje
ilustracija Jelka Reichman
Naj bo Miklavž dober za vse
v Šaleški dolini pa vse kaže, da bo tudi vesel kar ves december in tudi bel bo, za kar je poskrbela zgodnja zima. Veliko prireditev se bo zvrstilo in bogatejše bodo kot doslej. Otroci - december je vaš. Stran 20.
je-
V občini Velenje pa naj bi v prihodnje zgradili še več bencinskih servisov in obnovili obstoječa. Kot je povedal Srečko Meh naj bi nov bencinski servis zgradili v Šoštanju, ob istopu iz Velenja in pri velenjski kolodvorski restavraciji.
■ foto bz
Pridi popotnik, vabi te Graška Gora
Pridi popotnik, vabi teGraškaGora! Pridi sedaj, koje odeta v snežno odejo! Čutil in videl boš lepoto snežnih kristalov, ki se ti bodo čudežno usipali prav pred teboj na cesto.
Ne bo ti žal, da si moral pustiti vozilo pred vznožjem hriba.
Užival boš mir in spokoj tišino, ko se boš ustavil na vrhu hriba, in zagledal tam iz zasede (kot nekoč) že zdavnaj onemelo topovsko cev -zadaj za njo spomenik...
Nekdo je lučko prižgal... Upaj, še je življenje na GORI JURIŠEV. Ne tako kot nekoč, a vendar ne mnogo drugačno?
Ko se boš vrnil v dolino, drugi potnik, povej ljudem, prav vsem ljudem: OBLASTNIKOM, DELAVCEM, KULTURNIKOM..., daje tam gori nekdo lučko prižgal; da v ljudeh na GORI JURIŠEV še tli upanje na lepše življenje.
Razcepljeni na tri krajevne skupnosti (Plešivec, Graška gora, Šmiklavž) v dveh občinah (Velenje, Slovenj Gradec) so se siti polstoletnega čakanja, organizirali - prijeli usodo v svoje roke - in ustanovili svoj poenoten gradbeni odbor za izgradnjo ceste Pleši vec-Graška gora-Šmiklavž.
Graškogorci hočejo začutiti utrip življenja Koroške in Šaleške doline. Kdo jim lahko to odreka?
PREDSTAVNIKI VSEH STRANK, DELAVSKI SINDIKATI, KULTURNIKI, TURISTI... recite besedo in beseda bo mes'o postala...!
A če beseda ne bo meso postala..., pridi popotnik, še nema te vabila bo Graška gora v vsej svoji prijaznosti.
In če lučka ne bo gorela, jo prižgi in reci:
-	tuje bila nekoč bitka za življenje,
-	tuje bilo nekoč življenje!
■ Gradbeni odbor
Prava sezona na Golteh po 15.decembru
Sneg je bil "kriv", da so bili žičničaiji letos prisiljeni prej povabiti ljubitelje bele opojnosti na svoja smučišča.
Na kratko smo že v prejšnji številki povedali kako je (bo) na Ro-gli in Kopah, v soboto pa smo se z Marjanom Prelogom sprehodili po širnih planjavah Golt. Bila je megla, zvedeli pa smo marsikaj zanimivega.
■ (foto: vos)
Plesali so in peli
Sredi prejšnjega tedna so predstavniki velenjske vlade in podjetja OMV Istra podpisali pismo o nameri za izgradnjo dveh bencinskih servisov v Velenju. Prvega bodo gradili v Selah, priprave na gradnjo so že stekle, drugi pa je predviden v Šmartnem ob Paki, kjer pa še nimajo ustrezne lokaci-
Prejšnjo soboto so v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki takole v ritmu izročila zaplesali in zapeli odrasli folkloristi. To je bilo prvo srečanje odraslih folklornih skupin občine Velenje. V prihodnje naj bi postalo tradicionalno.
Vandrovčki (na sliki) ohranjajo plese in navade iz svojega kraja.
■ OP)
Brezposelnost se zmanjšuje
&	ffi &	&	Wl Wi	&	Vi	9ti W
VELENJE - Konec oktobra je preko velenjske enote republiškega zavoda za zaposlovanje iskalo delo 2710 oseb, kar je za več kot sto manj, kot mesec poprej. Razlog tolikšnega zmanjšanja je v tem, da je Elektronika začela nazaj zaposlovati svoje nekdanje delavce.
Med vsemi brezposelnimi je 656 iskalcev prve zaposlitve, mlajših od 26. leta starosti pa 1115 iskalcev zaposlitve.
S pomočjo zavoda išče delo 1078 oseb s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, 94 s III., 701 s IV., 700 s V., 83 s VI in 54 s VII. stopnjo strokovne izobrazbe.
M mkp
Ustanovitev nacionalnega odbora UNICEF-a
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu v Ljubljani bo danes ob U. uri ustanovna skupščina slovenskega nacionalnega odbora mednarodne organizacije UNICEF. Vabljeni so vsi, ki želijo sodelovati v tej organizaciji.
Dva predstavnika v Ljubljano
VELENJE - Po tem ko so velenjski osnovnošolci na Občinskem otroškem parlamentu oblikovali nekaj misli in sklepov o nasilju in prijateljstvu, jih bosta dva predstavnika občine prenesla na republiškem, ki bo 15. decembra ob 10. uri v mali dvorani državnega sveta v Ljubljani.
Letošnja predstavnika bosta & osnovnih šol Bratov Mravljakov iz Šmartnega ob Paki in Bratov Letonje iz Velenja.
■ bš
Združenja lokalnih TV postaj
TOPOLŠICA - Jutri ob 15. uri bo v Hotelu Vesna v Topolšici redna letna skupščina Združenja lokalnih postaj Slovenije. Po njej bodo pripravili tudi novinarsko konferenco, ob 17.00 uri pa bo še svečana otvoritev novega regionalnega TVod-dajnika.
Smučarska sezona odprta še simbolično
LJUBLJANA - Na gospodarskem razstavišču bodo v sredo odpli že 24. smučarski sejem z mednarodno udeležbo. S tem bodo tudi simbolično začeli smučarsko sezono v Sloveniji.
Skupščina KZ Slovenije
<ii«i««i«iiii«iiaiii(«iii
VELENJE - V prostorih velenjske občinske skupščine bo v soboto, 4. decembra, ob 10. uri skupščina konjeniške zveze Slovenije, združenja za jahanje. Skupščino sklicuje konjeniška zveza Slovenije s predsednikom dr.Gregorjem Pintarjem na čelu
JO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. DECEMBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
	letne obrestne mere v %	mesečne obrestne mere v %
Tekoči računi občanov	10,87	0,88
Žiro računi	9,84	0,80
Hranilne vloge na vpogled	9,84	0,80
Varčevalna knjižica	20,55	1,60
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	36,22	2,66
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	37,43	2,74
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	38,63	2,81
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	15,08	1,20
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -	depoziti do 50.000,00 SIT -	depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT	27,78 30,19 32,61	2,10 2,27 2,43
Depoziti, vezani nad 3 mesece -	depoziti do 50.000,00 SIT -	depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT	31,40 33,81 35,02	2,35 2,50 2,58
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	35,02	2,58
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	36,22	2,66
Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni -za čas od 91 do 180 dni	10,00 11,00	
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	43,45	3,11
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	68,77	4,55
Občinska organizacija RK Velenje
Kam shraniti pomoč?
Tako se sprašujejo pri velenjskem Rdečem križu praktično vse od prihoda prvih paketov pomoči za begunce. V zadnjem času pa si močneje s tem vprašanjem belijo glavo tudi občinski veljaki.
Po besedah sekretarke te človekoljubne organizacije Darinke Herman so ob pomoči tujine (spet se je izkazala lady Nott iz Velike Britanije) in republiškega Rdečega križa uspeli rešiti težave pri oskrbi beguncev s hrano in drugimi stvarmi. Po nekaj kritičnih dneh imajo za zdaj paketov dovolj.
Pomoč torej prihaja, prostorov, kamor bi lahko skladiščili pakete hrane, oblačila in druge vsakdanje stvari, pa-ni. Za izpraznitev glavnega skladišča na Kidričevi cesti, katerega lastnica je Era Velenje, so do sedaj dobili že dve opozorili. Zadnje resno ima datum ^.november. "Trdijo, da ga potrebujejo za svojo dejavnost. Mi sedaj ob sodelovanju velenjskega župana, izvršnega sveta in drugih vneto iščemo nove prostore. Ne moremo jih najti, saj za skladišče hrane in oblačil potrebujemo
suhe prostore, do njih pa mora biti mogoč dostop z vozili. Rešitve za zdaj, žal, ne vidimo. Od ustreznih skladišč je odvisna nadaljnja redna pomoč beguncem in domačim občanom v stiski."
V velenjski občini je registriranih le še 1300 beguncev (največ jih je bilo 5800). 400jih živi v zbirnem centru v Domu učencev v Velenju, drugi pri sorodnikih, prijateljih, znancih. Begunce gosti tako še približno 500 družin. Tudi razmere so sedaj pri njih znosnejše, saj ni več družine, pri kateri bi živelo pod začasno streho nad glavo tudi po deset beguncev.
Na velenjskem RK upajo, da bodo težave s skladiščnimi prostori rešili s skupnimi močmi v najkrajšem času. Tudi v zadovoljstvo vseh tistih domačih družin in posameznikov, katerim poskušajo pomagati iz stiske z dodelitvijo prehrambenega, higienskega paketa ali oblačil. Te za domače socialno ogrožene delijo ob torkih, ob sredah hrano za družine, ki imajo begunce. Ob petkih pa lahko dobijo oblačila begunci.
■ tp
"Lokacije kioskov za leto 94"
VELENJE, ŠOŠTANJ- Obrtna zbornica Velenje bo jutri (v petek) pripravila zanimiv sestanek o problematiki ohranjanja lokacij kioskov po pogodbah o zakupu. O načrtih na tem področju v prihodnjem letu in v naslednjih obdobjih za Velenje ter Šoštanj, bo spregovoril direktor Uprave za urejanje prostora občine Velenje Marjan Kac. Sejo v prostorih Doma obrtnikov v Starem Velenju bodo začeli ob 8. uri.
■ tp
M CLUB, Tovarna konfekcije, p.o. Velenje, Koroška 37a objavlja na podlagi sklepa organa upravljanja
javno dražbo
za prodajo poslovnega prostora
1.	Poslovni prostor, kije predmet dražbe se nahaja v stanovanjsko- poslovnem objektu v Velenu, na Cankarjevi l, v izmeri 25,20 m2, z izklicno ceno 78.120 DEM, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2.	Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki so registrirane v Republiki Sloveniji ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, ob predhodni predložitvi ustreznih dokazil.
3.	Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% izklicne cene na blagajni podjetja. Varščina se bo uspešnemu ponudniku vračunala v kupnino, drugi ponudniki pa dobijo varščino vrnjeno po končani dražbi.
4.	Omejitve uporabe poslovnega prostora: prostor se ne more uporabljati za izvajanje gostinske dejavnosti, ali za prodajo konfekcijskih izdelkov.
5.	Ogled prostora je vsak dan od 8. do 14.ure.
6.	Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu poslovnega prostora v 8. dneh po končani dražbi.
7.	Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
8.	Javna držba bo 09.12.1993 ob 10. uri na sedežu podjetja.
Ob dnevu aidsa
Aids grozi - kaj še čakamo ?!
Čeprav je letošnji i. december mimo, je najbrž več kot le lepo in prav, da mu kljub temu namenimo malo pozornosti. Ne dnevu kot dnevu, ampak bolezni - kugi 21. stoletja.
Letošnji svetovni dan aidsa je bil že šesti po vrsti od leta 1988, ko so se strokovnjaki po svetu enotno dogovorili, da potrebujejo večjo izmenjavo informacij o okužbi z HIV virusom in aidsu, o načinu prenosa, zaščiti. Nenazadnje so te pomembne tudi za ustvarjanje vzdušja strpnosti do tistih, ki so že okuženi.
Namenjamo aidsu dovolj pozornosti?
Sodeč po številkah in dejstvu, da se ta še vedno neozdravljiva in smrtna bolezen širi hitreje od prizadevanj deset tisočih, da bi ga ustavili, ne. Strokovnjaki o aidsu že nekaj časa govorijo kot o pandemiji. Na svetu se namreč vsak dan na novo okuži 5000 ljudi. Od začetkov epidemije je virus HIV okužil že 14 milijonov moških, žensk in otrok, več kot 2,5 milijonov ljudi je že zbolelo za aid-som. Številke naj bi se do leta 2000 še pomnožile. Zaskrbljujoče je tudi, da večina prizadetih sodi v najbolj aktivna življenjska obdobja (od 25 do 34 let). To pa napoveduje socialno in ekonomsko izropanje mnogih predelov sveta. Po oceni bodo neposredni stroški zdravljenja zaradi aidsa dosegali 5 bilijonov dolarjev na leto, posredni stroški zaradi izgube produktivnosti in izgube trgov so lahko
do desetkrat večje. Geslo letošnjega svetovnega dneva te bolezni "aids grozi - kaj še čakamo" je torej povsem na mestu.
Slovenija ni glede epidemije kuge 21. stoletja nobena izjema, čeprav za zdaj lahko go-vorij(m)o o ugodnem stanju. Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije je bilo do letošnjega 30. septembra prijavljenih 30 primerov aidsa, 20 smrtnih in še dodatnih 47primerov diagnosticirane okužbe z virusom HIV. Med prijavljenimi je bilo največ oseb s stalnim bivališčem v ljubljanski regiji, največ bolnikov s to boleznijo pa je bilo iz skupine moških homoseksualcev ali biseksualcev. To so seveda številke testiranih oseb, dejanskih okužb je še precej več.
Ob vsem tem je najbrž že čas, da se vsak posameznik in vsi skupaj zavedamo prisotnosti aidsa, da prerastemo samo-zadovoljstvo in ne čakamo, da bomo sami ali naši najbližji postali žrtve. Aids ne prizanaša. Varen je le tisti, ki pozna in upošteva pravila zaščite pred to boleznijo. Ne postanimo žrtev neznanja in brezbrižnosti, kajti posledice so hude. Medsebojno zaupanje, prijateljstvo in medsebojni stiki nam bodo kazali pot do plemenitosti in lepih stvari v življenju. Imejmo odprte oči in spremenimo svoje vedenje za bolj varno in kakovostno Življenje. Sedaj in danes.
■(tp)
Društvo upokojencev Velenje vabi svoje člane
na letne konference
Danes, 2. decembra, ob 16. uri v Gasilskem domu Velenje za
Levi breg, Staro Velenje, Podkraj in Kavče.
Danes, 2. decembra, ob 16. uri v Domu krajanov v Šmartnu pri
Velenju.
Jutri, 3. decembra, ob 16. uri za Šalek-Gorico v Gasilskem domu v Šaleku.
V	soboto, 4. decembra, ob 10. uri za Pako in Paški Kozjak v Osnovni šoli Paka.
V	soboto, 4. decembra, ob 15.30 uri v prostorih Doma krajanov v Škalah.
V	nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri v Kulturnem domu v Šentilju
V	nedeljo, 5. decembra, ob 9. uri v večnamenskem domu v Vinski gori.

O domačem nič kaj domačno
Pravijo, da je pes naša najbolj zvesta domača žival ali celo, da je človekov največji prijatelj. Že samo, če berete pisma bralcev v našem časniku, veste, da pogosto ni ravno tako. Mnogi ti enemu zvesti prijatelji so drugemu v veliko nadlogo. Nekateri celo zagotavljajo, da so psi največji sovražniki poštarjev - največji sovražniki psov pa naj bi bili lovci. Vendar tej zadevi seveda tudi mi ne bomo prišli do dna, kot mnogi še zdaj ne vemo, kdo so tisti psi, ki lajajo, ko gre karavana dalje. Ne mislimo na tiste pse iz arabskega pregovora, ampak na tiste, kijih je v skupščino pripeljal sam nek-
danji zunanji minister.
Očitno je, da so tudi mnenja o enem naših paradnih konjev lahko tudi malo drugačna, kot so bila doslej. Saj ne, da bi trdili, da bi imeli tudi v sedanjem sistemu nedotakljive, toda veliko jih je, ki menijo, da je sedanji napad politično obarvan, ker da se s teh pomembnih ljubljanskih poslopij odbija preveč rdeča barva. Napadeni so medijsko hitovsko odgovorili z arabskim pregovorom in s tem sprožili mrzlično iskanje: kdo da so tisti psi, ki lajajo.
Še prava sreča, da se ob tem ni znašel na seznamu lajajočih Artur - prvi pes samostojne Slovenije. Pa čeprav gre tudi ta pes, za katerega uradno še ne vemo, ali tudi
laja in grize, mnogim v nos.
Veliko jih je, ki menijo, da se naš premier preveč veže nanj in zato tudi vodi tako gospodarsko politiko. Tisti, ki so vajeni pretiravanja, pravijo, da nas vodi tako, da bomo res prišli na psa. V najboljšem primeru na takega imenitnega, kot dela družbo predsedniku vlade. Ob tem, ko zgleda, da zadnji čas celo psi krojijo usodo slovenskega naroda, bi lahko z istim "pasjim" reklom poimenovali tudi primere v našem ožjem prostoru. Da psi lajajo, a karavana gre dalje, bi lahko rekli ob tazaresnih pasjih primerih z naših blokov ali zelenic. Toliko pritožb, toliko negodovanja, jeze, prepirov - a psi še vedno lajajo svoje nočne
pesmi iz premnogih stanovanj, ali celo kar z balkonov: in njihovi lastniki jih še vedno Vodijo po otroških igriščih, zelenicah, da obiščejo drevesa in otroška igrala, da se podelajo v peskovnike.
Da psi lajajo, a karavana gre dalje, bi lahko zapisali tudi za številne vedno na novo izrečene kritike lokalnih ljudi in oblasti na državno oblast, ne urejanje zadev v raznih službah, na... Še veliko bi lahko naštevali, le daje v vseh teh primerih vendarle nekaj bolj jasnega. Kot da v teh primerih vendarle vemo. kdo so ti pregovorni psi. Pa nam vendarle tudi to nič ne pomaga.
Karavana gre vseeno dalje.
m(Kr)
MOJA DIAGONALA
Poslovne novice
Častniki Zahodnoštajerske pokrajine
llllMIIM>lllll(«llllllli>ilIllliili
V Velenju o delu in načrtih
V Gorenju Gospodinjski aparati izdelajo vsak okrog 2.800 hladilncbzmrzovalnih aparatov, 2.300 kuhainih aparatov in okrog 800 aparatov za nego perila. /Večina izdelkov/ Gorenje GA je namenjenih izvozu.
m hj
Gostinstvo Paka
■ liiiKiiiaiiiiii
"Splavali bomo le s pomočjo drugih"
Kje je "mea culpa?"
Slovenski novinarji smo se na vsakoletnem stanovskem srečanju (Goijupovi dnevi) pred nedavnim v Bovcu namenili pogovoriti o sila aktualni in za ta ceh v tem času nadvse pomembni temi.
O aferah in aferaštvu seveda, saj prav tovrstno branje že lep čas (in najbrž še bo) najizdatneje polni časopisne stolpce ter informativne oddaje elektronskih medijev. Po mnenju mnogih to počnejo tako, kot da bi bila v slovenskem žurnalizmu "na pohodu nova politična kultura, ki ubija z diskretnim šarmom polresnic in namigovanj" in kot da so se časnikarji odločili preživljati se zgolj s "hrano" take vrste.
Mnoga vprašanja v zvezi s tem naj bi odprli na letošnjih Goijupovih dnevih in na mnoga tudi odgovorili, a seje v marsičem obrnilo drugače, kot je bilo pričakovati.
Na tokratni časnikarski summit namreč ni bilo tistih predstavnikov tistih medijskih hiš, ki so pri odkrivanju in obdelavi raznoterih afer najproduktivnejši in bi potemtakem imeli največ povedati.
Ni bilo zananih in pod članke o aferah najpogosteje podpisanih Delovih peres, ni bilo njihovih kolegov s slovenske nacionalne televizije. Dobro poučeni so pojasnili, da naj bi nekateri TV uredniki svojim podrejenim celo prepovedali potovati v Bovec. Tako se je tam marsikaj obrnilo drugače, kot bi se lahko in moralo. Eni so rekli, daje šlo "za samoizpraševal-no psihiatrično kliniko podobno mislečih, vase dvomečih, brez trdih etičnih in profesionalnih opor" (Miran Kljun, Primorske novice), drugi so opažali znamenja "polzenja medijev v objem različnih političnih elit" (Miran Sedmak, Republika).
Seveda bi bilo zelo zanimivo
Opozarjamo vas na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za pridobivanje sredstev za razvoj malega gopodarstva, Razpis traja do 31.12.1993
Ponovno vas obveščamo, da bo med 8. in 12, decembrom na Gospodarskem razstavišču - Ljubljana, predstavitev češkega gospodarstva. Seznam ponudb in povpraševanj čeških podjetij, ki bodo sodelovala, je na voljo na GZS - območni zbornici Velenje.
Še vedno je čas, da se prijavite za tečaj za pridobivanje potrebne izobrazbe za prodajalca in poslovodjo v trgovini.
Prejeli smo izpisek borze 2PO-NUDBE IN POVPRAŠEVANJA" terizpiske evropske borze iz Bruslja. Vsi spiski so na ogled na GZS Območni zbornici Velenje.
Opozarjamo vas na ponovni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za pridobivanje poroštev Republike Slovenije za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb v letu 1993. Rok za prijave je odprt do 31. decembra 1993. Prijave sprejemajo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Kotni-kova 5, Ljubljana.
Od Slovaške zbornice smo prejeli spisek njihovih podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Spisek je na voljo na GZS - Območni zbornici Velenje.
Opozaijamo vas na javni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za sofinanciranje izobraževana za prenovo podjetij. Rok za prijave je odprt do porabe sredstev.
Prijeli smo Uredbo Evropske
skupnosti, s katero uvajajo uvozne dejavnosti na nekatere proizvode zaradi doseganja izvoznih pla-fonov. (kemija, črna metalurgija).
Vabimo vse gospodarske subjekte ne glede na lastnino in pravno obliko, da pristopijo v Združenje delodajalcev Slovenije. Vse informacije na GZS - Območne zbornice Velenje. PONUDBE IZ BORZE "PONUDBE IN POVPRAŠEVANJE":
-	Poljska firma z verigo pohištvenih trgovin v Varšavi in z dejavnostjo opremljanja hotelov, bank, itd; išče atraktivne dobavitelje pohištva.
-	Nemški proizvajalec lesenih oken in vrat išče proizvodne kapacitete.
Na podlagi odločbe Ministrstva za industrijo in trgovino Mad-
žarske o kvaliteti izdelkov namenjenih prodaji in spremembe carinskega zakona od 1. oktobra 1993 naprej, se lahko na Madžarsko izvozi samo izdelek, kije predhodno atestiran in je dobil certifikat iz madžarskega inštituta za kvaliteto. Brez certifikata izdelka ni možno cariniti.
Zahtevek za atestiranje skupaj s tehnično dokumentacijo v madžarščini morajo oddati proizvajalci, ali njihovi madžarski zastopniki. Na certifikat se čaka najdlje 30 dni in le ta velja časovno neomejeno.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Telefon: 063/ 856-920, Telefax: 063/855-645.
■ Jože Krajnc
Agonija preživetja na obroke se v podjetju Gostinstvo Paka nadaljuje. Zaposleni pravijo, da bo temu tako vse dotlej, dokler ne bodo deležni obilnejše pomoči "odzunaj". Sami zalogaja ne bodo zmogli.
Po besedah v.d. direktorice Marije Jelenko so sicer sanacijski program glede presežkov delavcev uresničili, vendar to še zdaleč ni vse. Od približno 150 zaposlenih jih v Gostinstvu Paka danes res dela le še 59. Toda, potrebni bodo še precejšnji napori, da bo to področje "poštimano" kot mora biti, da bo ponudba in kakovost storitev na zavidljivi ravni.
"Danes se vsak dan posebej borimo za preživetje. Vsakršna prizadevanja bodo zaman, če do velikih vlaganj v obnovo hotela in lokalov ne bo prišlo." S procesom denacionalizacije so ostali brez Kajuhovega doma, lokala Pibernik v Šoštanju, Stavela v Starem Velenju, postopek pa teče še za bife Ograjšek v
Marija Jelenko: "Naj pride kdor hoče, le veliko denarja mora prinesti s sabo!"
Metlečah in Kolodvorsko restavracijo v Velenju.
Študija o obnovi hotela je - po besedah sogovornice - še aktualna. Kasnejše preurejanje oziroma njegova nadaljnja usoda pa bo odvisna od novega poslovnega partnerja oziroma upravitelja. V podjetju Gostinstvo Paka se namreč pripravljajo na otvoritveno bilanco ter na podpis pogodbe o skupnem lastninjenju, preoblikovanju in enotnem vodenju z Gorenjem. Tudi proces lastninjenja za zdaj "stoji". Odgovori na vprašanja v zvezi s tem bodo znani po podpisu omenjene pogodbe.
■ tp
kogar in tudi zanj nihče ne, vse je slabo, a nihče noče zase tega priznati in kaj ukreniti, ker so tudi drugi takšni in po možnosti še slabši.
Karavana gre tako dalje. Niti enemu se ne zgodi, da bi ga ugriznil pes in nihče še ni pošteno padel s kateregakoli voza v njej. Kje je junak, ki bo prvi rekel "mea culpa?"
slišati, kaj o tem mislijo odsotni, v Bovcu zbrana druščina pa je večinsko ugotovila, da se v poplavi afer in aferic novinarji ne znajde (m)jo najbolje, da se preveč prepuščamo s čustvi prežetemu pisanju, "ki ustvarja primitivno psihološko stanje."
Boj kot spremljevalci dogodkov se torej pojavljamo v vlogi njihovih ustvarjalcev. Ta čas se takšno delo nemara še dobro odnese, so ugotavljali "Goijupovi," dolgoročno paje pogubno. Takšna ugotovitev brez dvoma drži, z dodatkom, da tudi sedanjemu času prav nič ne koristijo tako neprofesionalna dogajanja na-področju informiranja. Ta vitalna dejavnost kajpak ne more biti zunaj procesov nastajanja vsega novega in drugačnega v novi in drugačni mladi državi, kar ugotavlja vsega novega in drugačnega v novi in drugačni mladi državi, kar ugotavl ja tudi sama, ko se sprašuje, če so lahko v državi zaskrbljujoče nizkih etičnih meril ta merila prav pri novinarjih toliko višja. Toda, kam bomo prišli, če bomo vsi skupaj še dolgo imeli pri roki ta splošen izgovor in nenehno kazali eden na drugega? Politiki opozarjajo na izpir-jenost medijev, mediji na izpir-jenost politike, vsi skupaj na neprimerno sodstvo, policijo, vojsko, zdravstvo in kdo ve kaj še vse, gospodarstvo tako ali tako nima dobre besede za ni-
Kdo je lahko član?
Član zveze častnikov Slovenije je lahko oseba:
•S. ki ima državljanstvo Republike Slovenije; ki ima častniški ali podčastniški čin in se vodi v evidenci upravnega organa pristojnega za obrambne zadeve;
•S ki v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in junijsko-julijske vojne 1991 in tudi kasneje ni deloval proti interesom države Slovenije;-
S daje kot častnik ali podčastnik angažiran v profesionalnih strukturah razporejen v obrambnem sistemu ali nerazporejen imel častno držanje pri izvajanju obrambnih nalog;
■f ki je kot bivši pripadnik JLA prestopil v TO do 18/7-1991 na poziv slovenskih državnih organov, razen, če ni po tem datumu deloval v zveznih jugoslovankih institucijah po nalogah Slovenske države;
•S ki sprejema s tem statutom določene pravice in dolžnosti.
ha Butare je vse prisotne pozdravil in jim na kratko predstavil gospodarske, prostorske in druge zanimivosti občine Velenje predsednik njenega Izvršnega sveta Srečko Meh.
In kaj je o pomenu delovnega pogovora povedal predsednik Združenja slovenskih častnikov Miha Bautara:
"Namen delovnega pogovora je bil, da se predsedstvo seznani s stanjem in razmerami v posameznih sredinah, z dobrimi in slabimi stranmi sedanjega dela. Pogovorili smo se o tem, kaj je potrebno spremeniti in na kakšen način, kje bo potrebna pomoč, da bo delo steklo ter da skupno uskladimo in pričnemo ukrepe in aktivnosti za delo vnaprej."
Predstavniki občinskih ZSČ so spregovorili o svojem delu, v anadaljevan-ju delovnega pogovora pa so člani predsedstva ZSČ Miaha Butara, Dušan Dolenc in Janko Ljubič prisotnim predstavili usmeritve, ki so jih sprejeli na problemski in volilni konferenci, ki je bila 12.oktobra v Ljubljani.
Ob zaključku pogovora so nakazali še aktivnosti do konca letošnjega leta ter aktivnosti, ki bodo izvedene do programske konference Združenja slovenskih častnikov, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
Zbrani častniki v sejni dvorani SO Velenje	a B. Mugerle
Miha Butara, predsednik Združenja slovenskih častnikov
občinske organizacije Združenja slovenskih častnikov Velenje.
Po uvodnih besedah predsednika OZZSČ Velenje Rudija Ževarta in predsednika ZSČ Slovenije Mi-
Na podlagi delovnega načrta Združenja slovenskih častnikov do konca tega leta je bil prejšnjo sredo v sejni sobi velenjske občinske skupščine delovni pogovor, kigaja sklical predsednik Združenja Miha Butara.
Poleg predstavnikov Združenja slovenskih častnikov iz Ljubljane so se pogovora udeležili tudi predstavniki občinskih združenj Zahodnoštajerske pokrajine iz Celja, Slovenj Gradca, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem, Slovenskih Konjic, Šentjurja pri Celju, Šmar-ij pri Jelšah, Hrastnika, Laškega, Zagorja, Trbovelj, Mozirja in Velenja. Na pogovor so bili poleg predstavnikov območnih in občinskih štabov TO povabljeni tudi predsednik IS Skupščine občine Velenje Srečko Meh, sekretar Sekretariata za obrambo Bojan Trnovšek ter ožji sestav predsedstva
Sodelovanje Slovenija - Češka
Era Velenje in 3E iz Welsa
• «<»iai>iii(iiiii«»i<ii*>a«
Veliko pričakovanje od cone svobodne trgovine
Prejšnji četrtek, 25. novembra, so koncem Gorenje obiskali veleposlanik Republike Češke v naši državi Petr Kypr in predstavnik tovarne traktorjev Zetor
iz Brna, ki jih je vodil generalni direktor mag. Miroslav Polaček.
Gostje iz Češke in predstavniki Gorenja, vodil jih je v.d. predsednika poslovodnega odbora Go-
renje Jože Stanič, so spregovorili o slovensko - češkem sodelovanju, v tej zvezi pa o izvozu Gorenja na Češko ter o uvozu Gorenja iz Češke v Slovenijo.
Gorenje izvzaža na Češko že vrsto let izdelke bele tehnike, v Pragi pa ima tudi svoje podjetje. V zadnjem času Gorenje uvaža iz Češke v Slovenijo traktorje Zetor, ob tem pa še opremo za rudnike, steklo in nekatere druge izdelke. Gorenje trgovina paje generalni zastopnik tovarne tra-
ktoijev Zetor za Slovenijo.
Gostje in gostitelji so izrazili obojestransko pripravljenost, da dobi sodelovanje med Zetorjem in Gorenjem, prav tako pa tudi z drugimi podjetji, s katerimi sodeluje Gorenje, nove oblike'in razsežnosti. Na pomemben delež Gorenja v slovensko - češkem gospodarskem sodelovanju je opozoril tudi veleposlanik Republike Češke v Sloveniji Petr Kypr, ki je izrazil tudi prepričanje, da bo po oblikovanju cone svobodne trgovine slovensko - češko gospodarsko sodelovanje dobilo nove oblike in razsežnosti.
■ ek
Proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati so si gostje iz Češke Republike ogledali s posebnim zanimanjem - na sliki direktor Gorenje Trgovina Alojz Kovše, namestnik generalnega direktorja Gorenje Gospodinjski aparati za tehnično področje mag, Jože Dolinar, češki veleposlanik Peter Kypr ter generalni direktor podjetja Zetor mag. Miroslav Polček.	■ foto hj
Sodelovanje ni in ne bo enosmerna cesta
Že ob otvoritvi trgovine VIS a VIS v Velenju so vodilni v Eri Velenje in predstavniki avstrijskega poslovnega partnerja 3E iz Welsa poudarili, da je odprtje trgovine na evropski ravni šele prvi korak k skupnemu sodelovanju. Daje to res, so dokazali s ponovnim obiskom v Velenju v prvi polovici prejšnjega meseca.
Kot so ob tej priložnosti dejali eni in drugi, sta dosedanje sodelovanje in medsebojno zaupanje dober temelj za uresničevanje zadanih ciljev. To pa so možnost obojestranskega pretoka blaga in vključevanje slovenskih proizvajalcev z dovolj kakovostnimi izdelki za evropski trg v to verigo. 3E je v Sloveniji iskal in tudi našel poslovnega partnerja, ki mu bo olajšal uvoz blaga iz Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Tako namerava v sodelovanju z Ero Velenje širiti verigo VIS a VIS trgovin, vanjo pa vključiti kot dobavitelje tudi druge slovenske proizvajalce.
In zakaj se je trgovsko - storitvena delniška družba s približno 700 stalnimi dobavitelji iz
Podhod na Šaleški v Velenju
Da bo občanom v veselje!
To, da se s podhodom na Šaleški cesti v Velenju nekaj dogaja, je jasno. Kaj, tudi bolj ali manj. Obnavljajo ga, akcijo pa vodi občinski sekretariat za občo upravo. Vse kaže, da bo po vsaj 10 letih nezadovoljstva okoliških stanovalcev urejen tako kot naj bi bil.
"V veselje občanom in vseh, ki bodo v Velenju iskali to, kar sedaj manjka," pravi sekretarka občinskega sekretariata za občo upravo Milena Pečovnik.
Prvi korak k temu naj bi bilo sprejetje sklepa o odpovedi najemne pogodbe z Lesjakom in Svetcem - solastnikoma oziroma sonajemnikoma podhoda.
To so storili delegati občinske skupščine. "Ko smo tehtali, ali naj ugodimo pogojem, ki sta jih postavila prejšnja najemnika ali jima naj dovolimo, da opravljata dejavnost kot stajo že, smo se odločili za preureditev. Torej ugodili smo njunim zahtevam, saj so se občani tako pogosto pritoževali prav zaradi kaljen-ja nočnega reda in mira."
Na javni razpis za zbiranje ponudb za najem prostorov seje odzvalo osem občanov. Izbrali so jih šest. Pet se jih bo ukvarjalo s specializirano trgovino (s športno opremo, darilni butik, otroški program), v zasebni kavarni pa naj bi ponudili tisto, kar
se za kavarno spodobi. Prostori bodo veliki do 30 m2, poleti bodo odprti do 22., pozimi do 20 ure. Ureditev podhoda naj bi sodilo k začetkom celovite ureditve otroškega igrišča.
Ali je res to črna gradnja? "Ne. Vse smo delali po predpisih, imamo vso potrebno dokumentacijo. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano 25. oktobra letos in v njem je tudi dovoljenje za določena rušilna dela."
Kljub temu, daje bil omenjeni objekt v katastrofalnem stanju, da izvajalca pri delu ovirajo zimske razmere, naj bi odprli trgovine 15. decembra letos.
■ tp
Tri občinske vlade so se že zamenjale. Tretja bo naposled
menda prišla zadevi do dna. V podhodu bo pet specializiranih trgovin in kavarna
■ foto: bm
Avstrije, Nemčije in sedaj po povezovanju z Ero Velenje iz Slovenije odločila prav za našo državo?
Po mnenju predstavnikov delniške družbe 3E je za to več razlogov: dvomilijonski slovenski narod si močno prizadeva za čimprejšnjo gospodarsko vključitev k srednji Evropi. V Eri Velenje je našel močnega poslovnega partnerja, ki si je med drugim želel v rudarskem mestu trgovino na evropski ravni; približanje blaga tistim slovenskim kupcem, ki so v preteklosti nakupovali in puščali denar v toliko in toliko km oddaljenih avstrijskih trgovinah.
Sedež in centralno skladišče družbe 3E je v Welsu, združuje 205 avstrijskih trgovskih podjetij na 214 lokacijah. Ima 230 članov neodvisnih trgovcev, ki kupcem ponujajo približno 150 tisoč izdelkov kovinsko - predelovalne industrije ter obrti, izdelke za gospodinjstvo, vrt in okolje, materiale za gradbeništvo in podobno.
Posebej se ta avstrijska družba odlikuje na področju dobave materiala. Svojo prihodnost razvija v dveh smereh - po tako imenovanih tračnicah in modulih. Tako člani tračnic tržijo širok in plitvejši izbor blaga, člani modulov pa ožji in globlji izbor (specialisti). VIS a VIS sodi med tračne.
Organizirane so tako, da nudijo iz centrale svojim članicam marketinške storitve, se vključujejo v njihov projektni pristop pri postavitvah prodajaln ter v njihovo celostno podobo in jih seznanjajo z vsemi novostmi.
Skratka, vse dosedanje izkušnje in nadaljnji pogovori resnično potrjujejo, da povezava Ere Velenje in 3E iz avstrijskega Welsa ne bo enosmerna cesta.
■ tp
TORI
Gornji grad, Attemsov trg 9, tel: 063/84- 041,842-007
-	POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ŠKODA
-	PRODAJA VOZIL ŠKODA
-	REZERVNI DELI
-	DODATNA OPREMA
/Q + m * ŠKODA
■	Volkswagen Group
za ljudi, ki iščejo odgovore
Naša specialnost je poznavanje poslovanja na področju trgovske dejavnosti, reference pa dokazujejo, da smo sposobni rešiti informacijske probleme tudi v drugih
poslovnih okoljih.
Strankam ponujamo celovit informacijski inženiring, podprt s predanim posluhom za
potrebe, in tudi želje, naročnikov.
Osebne računalnike in ostalo računalniško opremo lahko pri nas odslej dobite na tri brezobrestne obroke ali na šest - mesečni kredit pod ugodnimi obrestnimi pogoji
Agrina INFORMATIKA, Novo Celje 9, 63310 Žalec, Tel: 063 - 713 - 568, 711 - 123,
713-211
Ne, nismo trgovci z registrskimi blagajnami.
Stopili smo korak naprej. Blago, ki ga tržimo, je Znanje.
Center srednjih šol Velenje
Vrednot prostovoljnega dela je veliko
Prejšnjo sredo se je na Centru srednjih šol v Velenju mudila dr. Anica Kos - Mikuš h Svetovalnega centra Ljubljana. Šolska svetovalna služba je v goste nI povabila kai tako. Predavanje na temo prostovoljno delo je namenila učiteljem centra, mentorjen prostovoljnega dela, predstavnikom ustanov, s katerimi pri izvajanju projekta sodelujeji ter dijakom - prostovoljcem.
Kriza se veča, država roko". Kot je povedala dr. Anica
nima denarja, da bi jo omilila in v takšnih razmerah postaja prostovoljno delo spoštovano, prostovoljci spoštovanja vredni ljudje. Po besedah predavateljice, je tovrstno delo prispevek k izboljšanju položaja posameznika, družine v neki skupnosti. Tisti, ki se z njim ukvarjajo, zanj veliko dajejo, a od tega tudi veliko dobijo. Vsekakor pa morajo pred tem biti nanj pripravljeni, seznanjeni, kaj jih čaka. Potrebni so ustreznega vodenja in zaščite. Na terenu namreč niso tako osamljeni primeri, da prostovoljci nekomu "ponudijo prst, hoče pa celo
Kos - Mikuš so ljudje pripravljeni sodelovati v teh akcijah. Mladi niso izjema, saj v tem vidijo priložnost, da se nekaj naučijo, si pridobijo izkušnje, ki jim bodo koristili kasneje pri delu ali v vsakdanjem življenju. Za nekatere paje to tudi priložnost za uveljavitev.
Prizadevanja za množično vključitev v prostovoljno delo v Sloveniji niso "tja v en dan". Izkušnje v drugih državah so zgovorne. Tako v srednjih šolah, kjer se ukvarjajo s to dejavnostjo, pada število odklonilnih vedenj. Ena od oblik preventivnega dela je v današnjih razmerah več kot dobrodošla.
Motivi, zaradi katerih se
občani odločajo za nudenje pomoči sočloveku v stiski, so različni. Prevladujejo državljanska aktivnost, moralna in želja biti nekomu koristen. Prostovoljno delo na šoli je naložba, v katero je - po besedah predavateljice - treba čimveč vlagati . Korist je obojestranska: tako za šolo samo kot tistega, ki v tem sodeluje.
In zakaj predavanje o prostovoljnem delu na Centru srednjih šol Velenje?
Zato, ker so se tu zanj odločili že pred tremi leti. Zanimanje je bilo med dijaki že na samem začetku precejšnje. Nadaljujejo ga tudi letos, in sicer na več področjih.
■ tp
Kaj študentom kuha študentska vlada?
mmmtmmmuammmama
■iiiiaiiiii
Brezplačni tehnični pregledi
Se nikoli tolikšnega zanimanja
V soboto so bili v prostorih Vegtadove Mehanizacije na Selu brezplačni tehnični pregledi osebnih vozil, ki sta jih strokovno organizirala Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje in poslovna enota Mehanizacija Vegrad.
Ob tej priložnosti so lahko lastniki železnih konjičkov kupili tudi manjkajočo opremo in material, ki ga je velenjska poslovalnica Avto Celje ponujala po nekoliko nižjih cenah kot v trgovini.
Strokovnjaki in avtomehaniki Mehanizacije Emil Jurak, Franc Povšnar, Damijan Delopst in Mihael Končnik so od 8.do 14.ure opravili 73 popolnih tehničnih pregledov na osebnih avtomobilih. Sprva so predvidevali, da bi akcijo sklenili ob 12.uri, vendar je bilo zanimanje voznikov tokrat največje od kar SPV pripravlja to prepotrebno akcijo. Vzrok za to je zanesljivo v tem, da je na naših cestah iz leta v leto več starejših vozil in seveda voznike zanima kaj je z njimi narobe. Končno je razlog tudi večja osveščenost voznikov, pa tudi poostren nadzor policije, ki neiz-
pravna vozila izloča iz prometa.
Sobotna akcija je pokazala, da je največ napak na svetlobnih telesih (pregorele žarnice), na zavornih mehanizmih, kar je zlasti v zimskih razmerah izrednega pomena, nekaj anapak pa so odkrili tudi na kretnih mehanizmih v podvozju. Vse lastnike z omenjenimi napakami na avtomobilih so strokovnjaki opozorili, da jih v najkrajšem času odpravijo, predvsem zaradi lastne varnosti. Manjše napake, kot so zamenjave žarnic in podobno, so odpravili kar med pregledom, nam je povedal vodja sobotne akcije Emil Jurak, sicera pa vodja avtomehanične delavnice Mehanizacije na Selu.
Po anaši (nestrokovni) oceni je na naših cestah kar precej osebnih avtomobilov tehnično neiz-pravnih. Res je, da so nekatere napake skoraj zanemarljive, nikoli pa ne vemo, če ne bodo prav te kdaj vzrok prometne nesreče. Organizatorji omenjenih brezplačnih tehničnih pregledov celo razmišljajo, da bi morali biti takšni pregledi bolj pogosto, ne le v času zimskih razmer na cestah.
Obratovodja vzdrževanja v
Vladimir Smimov In Julijan Slemenšek
poslovni enoti Mehanizacija Vladimir Smirnov je med drugim povedal. "Veseli in ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo z SPV-jem Velenje, še posebej, ko gre za brezplačne tehnične preglede. Letos takšnega zanimanja nismo pričakovali, zato smo morali tudi podaljšati delovni čas in tako zadovoljiti prenekaterega voznika. Vzrok za tolikšno zanimanje je gotovo tudi zgodnji sneg. Tudi v prihodnje bomo z SPV-jem še sodelovali, če nas bodo le povabili," je še dodal Vladimir Smirnov.
Za oceno brezplačnih tehničnih pregledov smo poprosili tudi predsednika velenjskega SPV-ja Julijana Slemenška.
"Prvič sem vesel, da se Veg-radova Mehanizacija že nekaj let vključuje in sodeluje pri naši akciji "brezplačni tehnični pregledi osebnih vozil" in nam strokovno pomaga. Drugič sem vesel da seje letos teh pregledov udeležilo tolikšno število voznikov, kar pomeni, da Velenj-čanom le ni vseeno s kakšnimi vozili se vozijo po naših cestah.
Ko sem spremljal preglede, sem z veseljem ugotovil, da avtomehaniki Mehanizacije niso le popolnoma tehnično pregledali vozil, ampak so manjše napake tudi sproti odpravljali, za večje pa svetovali kje in kako jih lahko lastniki odpravijo.
Vse kaže, da bi bilo treba takšne tehnične preglede izvesti pogosteje; poleti pred dopusti in jeseni preden nas preseneti zima. Upam, da so bili danes vozniki zadovoljni in da bodo še kdaj prišli, ko bomo akcijo ponovili, seveda tudi drugi. Hvala razumljivo tudi poslovalnici Avto Celje."
■ B.Mugerle
Bodo dohodki Mladinskih servisov centralizirani?
To kar naj bi prinesel nov zakon o Skupnosti študentov, ki je še v pripravi (natančneje se sedaj opravlja že drugo branje), ne more biti všeč regionalnim klubom študentov, kot je velenjski ŠŠK, še manj pa mladinskim servisom, ki delujejo v posameznih mestih in vse od svojega začetka redno financirajo te regionalne klube.
Tudi v Velenju ga imamo in to že 7 let. Polemike o tem, ali so zakoniti ali ne, že dolgo niso več aktualne, ker so. Država jim je podelila koncesijo za delovanje, zanjo morajo zaprositi vsako leto znova. V zadnjem času smo zasledili trditve, ki poskušajo prikazati neurejenost študentskega dela, oziroma študentskih in mladinskih servisov. Zakaj gre, nam je poskušal pojasniti Uroš Meža, vodja Mladinskega servisa Velenje: "V Velenju je mladinski servis pričel delovati že pred 7 leti, še v okviru ZSMS. Takrat je bilo podobnih servisov po Sloveniji okoli 30. Po političnih spremembah v Sloveniji je v istih prostorih pričela delovati LDS. Tudi danes je tako, vendar so očitki, da so mladinski servisi v bistvu strankarski servisi, neresnični."
Leta 1991 je bil na iniciativo Skupščine RS opravljen inšpekcijski pregled SDK vseh mladinskih in študentskih servisov v državi. Pregled je bil opravljen ravno zaradi navedenih obtožb, rezulati pregleda pa so bili posredovani v Skupščini, zakar obstaja skupščinsko poročilo. Uroš
Meža pove za velenjsko enoto še to:" Mi smo sicer v istih prostorih kot lokalna podružnica LDS, najemnino pa plačujemo ločeno, vsak za svoje uporabne površine."
Velenjski mladinski servis ima sedaj še 4 svoje enote; v Domžalah, Kamniku, Žalcu in Slovenj Gradcu. Povsod so sklenili tropartitno pogodbo med njimi, lokalno študentsko organizacijo in ŠOU, ki ureja razmerja glede financiranja lokalnih študentskih organizacij. Ker Žalec in Slovenj Gradec svojih regionalnih klubov nimata, denar odvajajo mariborskemu ŠOU. Brez tega ne bi dobili koncesije države za delovanje. V SSK-ju pa recimo opozarjajo, da redno od Mariborskega študentskega servisa ne dobivajo sredstev za delovanje, čeprav je njihova enota tudi v Velenju.
Kaj bi se z novim Zakonom o skupnosti študentov, če bi bil sprejet v taki obliki, kot je oblikovan sedaj, torej spremenilo? Marsikaj za lokalne študentske organizacije in mladinske servise. Težnja namreč je, da bi se prihodki vseh mladinskih in študentskih servisov v državi
centralizirali, čemur so se seveda uprli študentje, ki so v takih klubih organizirani, sedaj pa so se ti regionalni klubi pričeli še medsebojno povezovati. Z zakonom o Skupnosti študentov bi se torej ŠOU tiho polastil vseh dohodkov lokalnih študentskih organizacij. Na ta način bi tudi ŠŠK ostal brez edinega rednega vira dohodkov, pri oblikovanju tega zakona pa ne njih ne drugih regionalnih klubov ni nihčš nič vprašal. Mladinski servis Velenje z vsemi svojimi enotami bo vsekakor delal še naprej, tudi če bo prišlo do sprejetja spornega zakona v sedanji obliki.
Še to. Po novem bodo dohodnino plačevali vsi tisti študentje in dijaki, ki bodo preko mladinskega ali študentskega servisa zaslužili več kot 21% bruto poprečnega dohodka v Sloveniji. To na leto znaša okoli 170 tisoč tolarajev. V Velenju sedaj ponudijo od 15 do 20 del na teden, najnižje urne postavke pa se gibljejo od 200 - 250 tolarjev na uro Velikokrat so to le cifre na papirju, saj jih delodajalci še vedno zbijajo, sploh, če gre za delo, ki traja dlje časa.
» bš
mobitel
Carryphone Partner Benefon Class Ultra
2990 DEM + p. d. 5290 DEM + p.d. leasing 566 DEM polog
Ugodni plačilni pogoji, leasing
Demonstracijska prodaja aparatov

Benefon Forte Benefon David
3490 DEM + p.d. 4990 DEM + p.d. leasing 661 DEM polog leasing 945 DEM polog
mobitel
d.d.
PE CEUE, Lava 7, 63000 Celje, tel: (063) 31-334, fax: (063) 411-811
Javno podjetje Komunala Mozirje
»8888»aS88»Sf888S8f88®Si8®881S»888»«888S»888!8}S®8 838
Ključne so stare obveznosti
V mozirskem komunalnem podjetju se že nekaj mesecev srečujejo s precejšnjimi težavami, zlasti seveda likvidnostnimi. Razlogov za takšno stanje je večjih pa pospešeno razrešujejo. Likvidnost se izboljšuje predvsem zaradi zmanjševanja vseh stroškov poslovanja ter opravljanja dodatnih tržnih poslov na področju gradbeništva in kovinarstva. Prav tako so od konca lanskega leta do l.novembra letos zmanjšali število zaposlenih z 80 na 57, kar je povsem v skladu z republiškimi normativi za izvajanje enostavne reprodukcije na področju komunalnih dejavnosti.
Že nekaj let jih tepe problem zamrznjenih cen, zaradi tega se soočajo z izpadom prihod-
ka, posledica tega paje, da ne morejo dovolj vlagati dovolj sredstev v preventivno vzdrževanje komunalne infrastrukture. Nova zakonodaja jim narekuje tudi novo organiziranost. Na podlagi zakonov o javnih gospodarskih službah in o varstvu okolja so pripravili predlog nove organiziranosti, vse skupaj pa bosta v kratkem obravnavala še mozirski občinski izvršni svet in občinska komisija za reorganizacijo.
Pri tem so dali največji poudarek bistveno boljšemu vzdrževanju komunalne infrastrukture, to pomeni več preventivnega vzdrževanja, kar je pogojeno s (končno) ureditvijo cen komunalnih storitev. Drugo odločilno področje je varstvo okolja, ki zajema sanacijo črnih odlagališč, prav tako pa sa-
nacijo osrednjega odlagališča odpadkov s postopnim zapiranjem, tretje pa energetska preusmeritev v plin in biomaso.
Do tuje pravzaprav vse lepo in prav, vendar je za nadaljnji razvoj Javnega podjetja Komunala Mozirje ključnega pomena razrešitev nekaterih starih finančnih obveznosti. Te "grehe" že nekaj mesecev pospešeno raziskujejo, zlasti poseben nadzorni odbor, ki gaje imenoval občinski izvršni svet, prav od obravnave poročila tega odbora na izvršnem svetu, menda se bo svet zaradi tega sestal na posebni seji, pa sta v veliki meri odvisna nadaljnje delo in razvoj mozirske Komunale.
mjP
Luče ob Savinji
Šola slavi 120 let
Običajno delo in življenje na osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah ob Savinji je v tem koledarskem letu zaznamovalo praznovanje 120- letnice obstoja šole. V počastitev te visoke obletnice so na lučki osemletki izdali poseben bilten, pripravili bogato razstavo, proslavo in koncert.
Lučani in drugimi obiskovalci vzbudila res veliko pozornost.
Osrednja prireditev je bila proslava, ki sojo združili s srečanjem z nekdanjimi učitelji in sodelavci. Veliko jih je prišlo, kar dokazuje, da se radi vračajo na "svojo" šolo. Z navdušenjem so si jo ogledali, saj je vsa sijala v prazničnem razpoloženju. Kulturni spored so pri-
Bilten o 120 letih osemletke so napisali kar učitelji sami, gradivo so črpali iz šolske kronike in ostale literature, nekaj razmišljanj o svoji šoli pa so dodali še učenci. S to knjižico so se med drugim želeli oddolžiti nekaterim zaslužnim učiteljem za njihovo nesebično delo v preteklosti. Posebej zanimiva je bila razstava, ki soji dali ime "Porumeneli listi iz starega šolskega albuma". Učitelji in učenci so zbirali stare fotografije po vasi injih kronološko in tematsko uredili, razstava paje med
MLADI IN TEHNIKA- S tehnično kulturo se v mozirski občini ne morejo in ne smejo preveč hvaliti, eni redkih nosilcev in še to le na podlagi ljubiteljstva in samoodpo-vedovanja pa so člani
mozirskega radio kluba. Pridno in nekako ob strani delajo, za radioamatersko dejavnost pa skušajo navdušiti tudi šolaije na mozirski osemletki, kar nazorno kaže tudi posnetek.
■ (foto: Ciril Sem)
SMUKA (TUDI) V DOLINI - Zimske radosti so
po kar mnogih letih razveselile vse po vrsti. Zlasti najmlajše, ki snega do letos skorajda niso poznali, razen, če jim tega starši niso omogočili kje v visokogoiju, a teh najbrž ni prav veliko, za splošno radost vsekakor premalo. Letos je veliko bolje, vsaj zaenkrat, veselja na zasneženih poljanah pa ni treba iskati prav visoko. Tako je bilo prejšnji in ta teden zelo veselo skoraj sredi Moziija, na priljubljenih Brdcah. Smučišče je urejeno, s ponedeljekom je najemnik pričel tudi z umetnim zasneževanjem, vlečnica se pridno vrti, šolarji, najmlajši in starši pa še bolj pridno uživajo, kar tako ali na smučarskih tečajih in šolah smučanja, od jutra do poznega popoldneva.
■ (foto:]p)
S
Proslava je bila pravo doživetje
lagodili ljudskemu vzdušju, ob re-citatoijih pa so nastopili še mladi plesalci in pianisti, mladinski pevski zbor, daje bil to res praznik vseh Luč, pa so dokazali člani moškega pevskega zbora, ki goji izvirno ljudsko petje.
Šola nosi ime po znanem skladatelju in domačinu Blažu Arniču, zato so minuli četrtek pripravili še koncert opernih arij in samospevov. Vsekakor praznovanje častitljivega jubileja, ki se ga bodo vsi v Lučah še dolgo radi spominjali.
Nova ponudba in namembnost
Nekdanji hotel in do nedavnega še gostišče Turist v središču Mozirja je podjetje z enakim imenom oddalo v najem zasebnikoma. V teh dneh prostore temeljito preurejajo, še posebej velja to za nove restavracijske prostore, saj bo dosedanja restavracija kmalu postala trgovina. Mnogim to ni posebej všeč, na Turistu pa pravijo, da so težave v poslovanju (pre)hude, da drugače ne gre, drugih (pravih) ponudnikov za najem prostorov pa ni bilo. Kakorkoli že, po dosedanjih zagotovilih restavracijski prostori ne bodo "izgubljeni", saj bodo uredili nove, gostinska ponudba naj bi bila veliko boljša, trgovina več pa kraju tudi ne more škoditi, že zaradi konkurenčnosti ne. Ne velja tudi pozabiti, da seje s preselitvijo avtobusne postaje iz središča Mozirja precej zmanjšal tudi obisk. Prenovljeno gostišče bodo predvidoma odprli do prve polovice decembra.
$
gorenj eKeramika
Spoštovani kupci!
Približujejo se BOŽIČNO - NOVOLETNI prazniki in, da bi vsi zaključili letošnje leto prijetno in uspešno, smo v industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki pripravili
BOŽIČNO-NOVOLETNO prodajno akcijo.
Od 6.121993 do 6.1.1994 dajemo 10 % popust za A in B ktaso keramičnih ploščic.
Istočasno bo potekala razprodaja opuščenih programov omejenih količin s popustom do 40 %.
Nudimo možnost brezobrestnega plačila v treh obrokih.
DELOVNI ČAS: od 7,30 do 15. ure, sreda od 7,30 do 18. ure, sobota od 7,30 do 12. ure. Pokličite nas na telefon: ( 063) 885 - 030.
gorenjenotrartja oprema d.o.o.
Rečica ob Savinji
Referendum za občino in razvoj
V	krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so se po temeljitem premisleku in pripravah odločili, da bodo 19,decembra izvedli referendum, na katerem se bodo krajani izrekali o uvedbi 5.krajevnega samoprispevka, oziroma o podaljšanju sedanjega. V iztekajočem se pretletnem obdobju so pridobili veliko. Posebej to velja za številne posodobljene cestne odseke, avtobusne čakalnice, javno razsvetljavo, vodovode, sofinancirali so poovečanje in preureditev pokopališča, precej pa pomagali društvom pri premagovanju njihovih finančnih težav. Ob tem je seveda res, da zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso uspeli s temeljno nalogo, to paje bila izgradnja popolne osemletke.
Vse to so lahko izvedli samo zaradi dejstva, da so imeli zagonsko osnovo, se pravi denar, ki so ga zbirali s samoprispevkom; bil paje to pogoj, da so pridobili dodatna sredstva, ki so jih prispevali krajani, podjetja in še kdo. Zaradi tega je povsem jasno, da morajo ta osnovni vir zadržati, sicer z razvojem ne bo nič. Ob tem se razumljivo zavedajo, da so časi samoprispevkom vse prej kot naklonjeni, vendar v zvezi s tem poudaijajo, da so že bili v podobnih težavah, a so jih vedno rešili s skupnimi močmi in prizadevanji in na to računajo tudi tokrat. Pri tem imajo še dodatni razlog. Na Rečici ob Savinji so se namreč trdno odločili za svojo občino in prav izrekanje za ali proti samoprispevku bo izkušnja, ki to odločitev mora ovrednotiti z dejanjem, z dokazom, da so dovolj močni in pripravljeni.
V	teh in prihodnjih dneh imajo dovolj dela z operativnimi pripravami na izvedbo referenduma, program seveda že imajo izoblikovan. Ovrednotili so ga na dobrih 26 milijonov tolaijev, veliko in preveč želja in potreb pa so strnili v skupek, ki naj bi zadovoljil večino krajanov v tej ozemeljsko veliki krajevni skupnosti. Seveda imajo tudi v tem programu prednost krajevne ceste, javna razsvetljava, avtobusna postajališča, nakup zabojnikov za odvoz smeti in odpadkov ter pomoč trem gasilskim društvom pri nakupu novih vozil.
■ jP
Gozdno gospodarstvo Nazarje
*ma***m»*m*w*fm*»mm*ma*Mmm**t*»»»m****m
O bodoči zadrugi ld.decembra
Znano je, da se morajo sedanja gozdna gospodarstv a do novega leta reorganizirati v skladu z novo zakonodajo. Iz njih bosta najpreja nastala javni in izvajalski del, kmetje lastniki gozdov pa se morajo obvezno organizirati v obliki zadruge. V Zgornji Savinjski dolini sta v ospredju dve možnosti. Prva je samostojna gozdarska zadruga, druga pa skupna kmetijska in gozdarska zadruga, v povezavi in ustreznim preoblikovanjem sedanje Zgornjesavinjske kmetijske azadruge. Referendum o tem bodo izvedli 19.decembra, odbor za enjegovo pripravo pa seje sestal včeraj (sreda) in opredelil najpomembnejše operativne naloge.
mjp
Presenečenje z ljubeznijo
Zgodnja zima s snegom in mrazom je morda "presenetila" tudi naše lepe in prijazne prijateljice - ptice. Že od malih nog se učimo o skrbi za zunanje ptice, sestavljamo jim krmilnice injih polnimo s hrano, če smo seveda dovolj srčni in skrbni. Večinoma smo in ptice so nam hvaležne, obenem pa razveseljujejo naše srce in dušo, ko pridno zobajo zimi primerne dobrote, mi pajih opazujemo skozi šipo iz toplega zavetja. Ptice se seveda ne navdušujejo posebej nad "arhitekturo" njim namenjenih hišk - krmilnic, tale na posnetku pa dokazuje, dajo je nekdo naredil z resnično ljubeznijo; ptic ob pritisku na sprožilec seveda ni bilo poleg, da bi izrazile svoje zadovoljstvo in hvaležnost.
■ (foto:jp)
.120 LET;
2.decembra 1993	$i * i i	i r\ fi 'i i	
Mirna seja zborov
Prejšnji teden so poslanke in poslanci občinske skupščine končali 10. skupno sejo zborov skupščine občine Žalec. Sicer majhen dnevni red, le 11. točk dnevnega reda so prečesali brez večjih razprav. Tako so poslanci sprejeli predlog odloka o "kmetiji odprtih vrat" v občini Žalec, čeravno so nekateri poslanci komentirali nejasnosti v odloku, predvsem, kje so lahko te kmetije in kaj lahko točijo. Tu je problem legalizacije vinotočev, kaj naj točijo, zaradi oprostitve davkov so to lahko čista nelojalna konkurenca gostilnam in bistrojem.
Vprašanja delegatov so se spet vrtela okoli neznosnega smrada, ki veje od čistilne naprave Kasaze. Oba odloka programskih zasnov, to je ureditev Pokopališča Gomiljsko in urbanistična zasnova mesta Žalec, sta sicer sprožila kar nekaj ugovorov in razpravljanja med delegati in IS, toda konec koncev sojih sprejeli v predlagani obliki. Tako je Žalec dobil končno prostorsko zasnovo, za katero je Vinko Debelak dejal, daje predvsem planski dokument, da pa izvedbeni akti šele pridejo, v njih pa bo (tudi po zatrditvah predsedujočega zbora) upoštevan predlagan prometni režim krajanov, torej brez sprememb sedanjega stanja.
Poslanci so na hitro sprejeli še odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Celjske lekarne, razpravljali o premoženjsko pravnih zadevah, razrešili in potrdili nekaj novih kadrov in se v 11. točki, to so bile aktualne informacije, seznanili z bodočo plinifikacijo v občini, ki zaenkrat je malo manj v zraku, toda IS pa tudi še ni izbral od ponujenih treh koncesionarjev nobenega. Kandidirajo EOROPLIN iz Zasavja, podjetje Alinea in tretji ponudnik iz Italije.
■ G. V.
Primanjkuje
zimskih
gum
Eden izmed pogojev za varno vožnjo v teh zimskih dneh je pravilna "obutev" naših jeklenih konjičkov. Zato imajo prav v teh dneh največ dela vulkanizerji, oziroma monterji avtomobilskih gum. Po besedah Jožeta Medveda (na sliki) iz Šempetra je bilo v minulih dneh dela precej več, poudariti pa velja, da primanjkuje zimskih gum.
■ Besedilo In slika: -er
Ze 5. natečaj za ugodna posojila
Na svoji 117. seji je žalski izvršni svet sprejel sklep o razpisu 5. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini in sicer v skupnem znesku 30 milijonov tolarjev. Ta razpis je sicer letos že drugi, ker pa bo zaključen 14. januarja naslednje leto, bo tako mogoče posojila dejansko dodeliti že v začetku prihodnjega leta. Posojila bodo dobili predvsem tisti prosilci, ki bodo zagotovili nova delovna mesta, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo, ki ima večji vpliv na razvoj območja, kije izvozno usmerjena, ki uvaja ekološko čiste tehnologije in seveda za dejavnosti, ki bodo zagotavljale pozitivne ekonomske učinke. Posojila bodo morali vrniti najkasneje v petih letih, obrestna mera pa ob upoštevanju valutne klavzule znaša 9 odstotkov.
■ rox
Terenske novice
Arnovski gozd ni več utvara
Na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pospešeno pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za obrtniško-trgovinsko cono v Arnovskem gozdu. Do konca meseca bo s pogodbami izvršenih odkupov za cca 23 hektarjev zemljišč. Vodja omenjenega sekretariata Vinko Debelak je obljubil, da bo dokumentacija nared še v letošnjem letu. Po drugi strani pa se sekretar boji, da se bo znova zapletlo pri investitorjih. Žal pri privatnih podjetjih zaenkrat nmi velikega interesa za investiranje v cono, se pa zanima nekaj podjetij kot so recimo Vegrad, Gradiš, Smelt iz Ljubljane in tudi SKB banka. Problem ostaja prva faza projekta, kajti investicija v komunalno ureditev zemljišč bi stala približno 1,5 mio nemških mark, v tej fazi pa interesa za investicijo zaenkrat še ni. Določena sredstva bi naj pritekla tudi iz sklada stavbnih zemljišč, kamor so mnoga družbena podjetja pred lastninjenjem brezplačno oddala odvečna zemljišča.
■ V.G.
Cesta na Dobrovljah
Na Dobrovljah se končujejo dela v skupni vrednosti 18 mio tolarjev. Končuje se odsek asfaltiranja ceste na nekaj več kot štirih kilometrih ceste. Ostane praktično le še odsek do Letuša, ki paje letos nastal problematičen tudi zaradi plazu, ki seje nedavno vsul na tem odseku. Zato se občina pogaja z Republiško upravo za ceste, da bi tudi ti razvezali mošnjiček.
Da so dela stekla so omogočila sredstva, ki so prišla iz Ministrstva za kmetijstvo (okrog 5 mio tolarjev), drugi del se bo financiral iz Sklada za demografsko ogrožena zemljišča pri vladi Republike Slovenije, en del bo prispevala občina in zadnji del bodo prispevali krajani sami.
■ V.G.
Skupščina žalskih upokojencev
IIIIIIIIII1II1I3II8HII1I
Letos mnogo bolj aktivni
Ugodno ocenili enoletno delo društev - Izvolili novo vodstvo in podelili sedem občinskih priznanj
Občinske Zveze društev upokojencev Žalec združuje 12 društev s 4500 člani. Povprečno je v Sloveniji v upokojenska društva vključenih 52 odstotkov vseh upokojencev, medtem ko je v žalski občini kar 61 odstotkov članov društev.
Zbrani na nedavni skupščini v Žalcu pa niso bili zadovoljni samo s številom članov, ampak tudi s svojo dejavnostjo v minulem letu, ki je bila po letih mrtvila izredno živahna. Organizirali so planinski srečanji na Sentjungertu in Marija Reki, kolesarsko pri Jami Pekel, pa razna športna in gobarska srečanja. Septembra so se upokojenci zbrali v okviru praznovanj občinskega praznika. Skoraj polovica članov je vklju
čena v oblike samopomoči, aktivni pa so bili tudi v stanovanjski politiki. Upravljajo namreč 96 stanovanj, šest pa jih je stanovanje
tudi odkupilo.
Vse leto so se upokojenci glasno zavzemali za svoje pravice in tudi po zaslugi njihovih protestov je bil sprejet sklep o poračunih pokojnin. Kar 60 odstotkov upokojencev ima namreč pokojnine do 30.000 tolarjev, 22 odstotkov pa ne dobi mesečno niti 20.000 tolarjev. Strinjali pa so se, da se zamrznejo pokojnine tistim 1200 slovenskim upokojencem, ki presegajo 100.000 tolarjev. Zavzeli so se tudi za invalide, ki naj bi jim bile po predlogu vlade odvzete dosedanje pravice.
Na skupščini so izvolili še novo vodstvo zveze, v katerega so bili poleg predsednikov društev izvoljeni predsednik Ernest Ramšak, podpredsednik Alojz Kotar in tajnica Milica Novak. Sedmim najzaslužnejšim upokojencem so podelili tudi občinska priznanja.
■ K. Rozman
Celje
» ■ K *
Čebelarji nezadovoljni s kmetijsko politiko
V dvorani Zavarovalnice Triglav so se pred nedavnim zbrali čebelarji celjske regije. Da tudi oni niso zadovoljni s sedanjo kmetijsko politiko, je že v uvodnem govoru povedal tajnik Čebelarske zveze Slovenije Milan Rotaus.
Predvsem imajo čebelarji na- Svetovalec Pavel Zdešar je v Cel-
jveč težav s prodajo meda, zlasti zaradi izredno nizkih cen, ki jim jih ponuja dosedanji kupec Medex. Ta sicer na veliko uvaža nekakovos-ten med, saj vlada uvoza kmetijskih proizvodov ne omejuje. Prodaja ga brez ustreznih deklaracij, kljub temu pa inšpekcijske službe ne ukrepajo. Zaradi takšne polii-ke imajo večji proizvajalci na zalogi kar dveletno proizvodnjo. Zveza čebelarskih društev je zahtevala uvedbo zaščitne carine, vendar ji vlada ni odgovorila.
Ministrstvo za kmetijstvo sicer plačuje sedem veterinarjev, ki se ukvarjajo z boleznimi čebel, ter svetovalca, ki bdi nad opazovalnicami in svetuje ustrezne ukrepe.
ju povedal, da imajo slovenski čebelarji 160.000 panjev, postavljenih paje 42 opazovalnih postaj. S še osmimi dodatno zgrajenimi opazovalnicami bo dobro pokrita vsa Slovenija. Lansko leto so čebelarji tako pridelali kar 2.400 ton medu, ki sodi med najkakovostnejše na svetu. Zato zahtevajo ustrezno zaščito slovenskega medu, podobno kot je to že storjeno v sosednjih alpskih deželah.
Na zborovanju so govorili tudi o lastninjenju Medexa, o usodi njihove trgovine v Celju ter o delničarstvu dosedanjih kooperantov čebelarjev v Medexu.
■ rox
Prva adventna nedelja
Čas duhovne in zunanje priprave na božič Cerkev imenuje advent. V nedeljo je bila prva adventna nedelja. V preteklosti so adventu posvečali posebno pozornost, obeleževanje tednov pred božičem paje imelo v različnih slovenskih pokrajinah različne znake. Kot znak pa se spet na veliko pojavljajo adventni venčki, ki jih srečamo v marsikaterem domu in tudi najavnih prostorih. Tudi pri Rakunovih v Založah imajo adventni venček in v nedeljo so prižgali prvo svečko.
■ Besedilo in slika: -er
RDEČI PAJEK
Variante so, variante niso
Za občino Žalec se v tem in naslednjem tednu končujeta dva zelo pomembna razpisa. Prvi je javna razgrnitev trase avtoceste, to je tako imenovane J4 variante in razpis, t.i. Koržetove sklada za prodajo 55 % deleža Mlekarne CELEIA Arja vas.
Stvari izgledajo le na prvi pogled kot zadeve, ki so popolnoma nezdružljive. Vendar imata nekaj skupnega, to je SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO. J4 varianta je sporna le na srečanjih kmečke stranke in ji močno oporekajo. Podobno je s prodajo mlekarne, kjer se sedanji direktor Počivavšek (seveda iz SLS) trudi, celo klima v skladu je tej tendenci naklonjena, da bi večinski delež s certifikati odkupile zadruge v dolini. Seveda pa obstaja med problemoma manjša razlika. Avtor tega teksta pritrjuje SLS v prvem primeru, da je varianta J4 v določenem smislu res sporna, saj seje trasa za avtocesto varovala 20 let (t.i. severna varianta), tukaj pa gre neprimerno več kvalitetne zemlje kot pri varovani varianti. Celo bi se strinjala z razmišljanjem, da je najbolj ugodna tako imenovana daljnovodna trasa, kajti vemo, da pod daljnovodi ne raste praktično ničesar, še najmanj pa hmelj. Zagovorniki ene ali druge trase imajo seveda v vsakem primeru tudi nasprotnike. V tem delu bi povedala končno samo svoje mnenje, da avtocesto Savinjčani krvavo potrebujemo, še bolj jo potrebuje Slovenija, v končni fazi ne sme nič zaustaviti njene gradnje.
V drugem primeru pa nikakor ne moremo pritrjevati SLS, ki se bojimo, ne more čez nekatere svoje predsodke. Nekatere ekonomiste čudi, da Ljubljanske mlekarne ne kandidirajo, pri nakupu konkurenčne mlekarne, ali potiomače rečeno, zakaj vsaj malo ne pomešajo blata. Stvar je meni enostavna. Tudi konkurenčne mlekarne so seznanjene s pritiski zadrug, bojim se, da se jim ta ideja in možnost dopadejo. Zadruge bodo brez ficka in brez strokovnosti težko postavile na noge ubobožano mlekarno, ki pa nujno potrebuje dokapi-talizacijo. Strah pred domačo ekipo, strokovnjaki ter mlekarno Des-serta je zgolj babja vraža, ki pa nas bol žal v dolini ogromno stala.
■ Tekst: Tea Rinček
Vesel december po žalskih ulicah
• »»•9a*ata««*aaa«*>«aa««*aB
Od Miklavža do dedka Mraza
Prvič novoletni sejem po ulicah - Otroke bosta razveselila tako Božiček kot dedek Mraz - Silvestrovanje na ulici
Letošnji december bo tudi v Žalcu vesel in prazničen, za kar bodo med drugimi poskrbeli Mestna skupnost, Turistično društvo in Zavod za kulturo.
Poleg novoletnega sejma in številnih prireditev za najmlajše, bodo gostinci letos prvič pripravili tudi silvestrovanje na prostem.
Novoletni sejem na žalskih ulicah se bo začel 1. decembra in bo do sil vestrovega odprt vsak dan od 10. do 20. ure. Na njem bodo trgovci ponujali najrazličnejše blago, predvsem pa obljubljajo ugodne nakupe. Pester bo tudi program kulturnih prireditev, ki so predvsem namenjene otrokom in bodo prav tako potekale ves mesec.
V občinski matični knjižnici bodo do 23. decembra otroci reševali decemberski kviz in pisali veselo pošto. V Domu II. slovenskega tabora je za najmlajše pripravljena pravljična soba, v kateri so včeraj pripravili družabne igrice, 8. 12. bodo peli pesmice o zimi in ustvarjali s papirjem, 15. 12. se bodo zabavali z volnenimi možici in 29. 12. poslušali pravljico o Mikijevi božični pesmi. Vsakokrat bo pričetek ob 17. uri. V soboto, 4. 12., bo ob 18. uri otroke na Šlan-drovem trgu obiskal Miklavž. 9. 12. bo na ploščadi pred kulturnim domom ob 16. uri potekala prireditev Pokaži, kaj znaš, vsi nastopajoči pa se morajo prej pri-
javiti v knjižnici. 10.12. dopoldne bo Lutkovno gledališče GM Jesenice v kulturnem domu odigralo predstavo Butalci. 16. 12. ob 17. uri bo v Občinski matični knjižnici odprtje razstave ilustratorke Jelke Reichman,dvadni pozneje pa prav tako ob 17. uri in v kulturnem domu filmska predstava Knjiga o džungli. 22. decembra bo Lutkovno gledališče Ljubljana odigralo predstavo Grofič prašič tudi za tiste, ki si je ne bodo ogledali v okviru osnovne šole.
23. in 24. 12. bo ob 13. uri pred kulturnim domom žrebanje decem-berskega kviza in branje vesele pošte, tega dne pa bodo ob 16. uri na Šlandrovem trgu nastopili še koledniki iz Kamnika. Dve uri pozneje bo tja prišel tudi Božiček s spremstvom.
28. decembra se bodo ob 16. uri začele pred kulturnim domom zimske zabavne igrice, ob 18. uri pa se jih bo udeležil še sam Dedek Mraz, ki bo otroke v pravljični sobi obiskal tudi naslednji dan ob isti uri. S tem se bodo otroci verjetno dodobra naužili prednovoletnega veselja, za vse njihove starše pa bodo žalski gostinci prvič pripravili silvestrovanje na prostem. Verjetno bo precej hladno, pa saj smo si v preteklih letih tako želeli zasneženega Božiča in Novega leta.
■ K. Rozman
Vaška skupnost Škale
EPSI Nazarje
»ssissssi^ssssgssf
Glede na težave upravičene zahteve
Krajani vaške skupnosti Škale so minuli petek zborovali. Tako tvorno in odločno kot menda že kar nekaj časa ne. Pa naj sije bila na dnevnem redu izbira novega delegata za zbor KS velenjske občinske skupščine, izgradnja plinifikacije ali odlagališče produktov odžvepljevanja v Ležnu.
Nov biser na polici
Po besedah predsednika omenjene vaške skupnosti Hermana Arliča upajo, da so pri izboru novega delegata imeli srečno roko. Že volitve v KS Škale - Hras-tovec bodo to pokazale najprej. "Ne glede na to smo se krajani vprašali, ali obstaja analiza odstopa prejšnjega našega delegata - Staneta Lipnika. Bolj ali manj paje znan tudi odgovor, ali se bo novo izvoljenemu delegatu godilo bolje kot staremu. Stvari so namreč preveč jasne. Neko vprašanje je specifično za določeno okolje, delegatov je 81 in ..." Krajani so tako terjali spremembe statuta odločanja v velenjski občinski skupščini. K sklepu pa so zapisali še, da bi se glede odločilnih zadev morala velenjska vlada prej posvetovati z njihovim delegatom ali odborom, šele nato predlagati glasovanje na skupščini.
"V Velenju se ponašamo s firmo, ki ima pri toplovodnem ogrevanju kar dolgo tradicijo. Mi, ki smo le na obrobju mesta, o tem že lep čas samo govorimo. Sram je lahko nekatere na rudniku in elektrarni, da nam pri tem ne pomagajo. Razpolovili so nas, nam uničili gospodarske, kulturne in športne dobrine, pri reševanju tega vprašanja ostajamo bolj ali manj sami." Tako nekako je izzvenela razprava o izgradnji plinifikacije v tem kraju. Veseli so akcije, ker pričakujejo, da bodo rešili ogrevanje s plinom že prihodnje leto
oziroma v bližnji prihodnosti. Brez dvomov seveda niso. Želeli so si toplovod, pa je po mnenju strokovnjakov izgradnja neizvedljiva. "Ob tem se sprašujemo, kako je potem možna v Topolšici?" Tokrat, pravijo, bodo verjeli strokovnjakom, ne pa samo ocenam o vrednosti izgradnje. Pred začetkom akcije hočejo vedeti dokončno ceno priključka na gospodinjstvo, kdo bo dal denar za gradnjo 500 tisoč nemških mark vredno plinsko podpostajo. Zaradi vseh teh tegob, uničenja narave krajani zahtevajo izgradnjo plinovoda do hiš zastonj. "Pa še ena zadeva je sporna. V Škalah imamo še vedno tako imenovano črto eksploatacijskega območja. Znotraj te črte gospodinjstva ne bi smela dobiti plinovoda. Zato za vse te hiše terjamo ureditev individualnih priključkov s plinskimi cisternami, naložbo pa naj bi plačal povzročitelj - Rudnik lignita Velenje."
Odlagališče pepela, še bolj pa produktov odžvepljevanja buri duhove med krajani vaške skupnosti Škale že lep čas. Ker je bil njihov delegat ob obravnavi tega vprašanja na zasedanju zborov velenjske občinske skupščine preglasovan, nameravajo poiskati stik "z roko pravice" . Tako naj bi vedeli, ali ima kdo pravico mimo njih izglasovati dovoljenje za dejanja, ki se dogajajo na njihovem katastrskem območju. Spet je bila aktual-
na škoda za nazaj, ki je nihče še ni povrnil. Mnenja nekaterih v občini, da je ni mogoče povrniti za nazaj, zavračajo. "Priložnost tistim, ki bi to morali storiti, ponuja sedaj. 56 gospodinjstvom v naši vaški skupnosti naj napeljejo plinovod zastonj." Krajani še vedno vztrajajo pri tem, da mora biti odlagališče produktov odžvepljevanja urejeno po njihovih zahtevah. Ker za zdaj "ta pravega" dialoga z odgovornimi še ni bilo, in ker očitkov o zaviranju postopka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja zanj ne bodo sprejeli, so se dogovorili za referendum. Na njem naj bi se krajani odločali o tej zadevi, s stališči pa bodo nato pravočasno seznanili načrtovalce.
*(tp)
Podjetje EPSI iz Nazarij je pred nedavnim znova presenetilo, tokrat z ugledno knjigo upodobitev Zgornje Savinjske doline na starih razglednicah.
Novo presenečenje je prišlo le malo za tem, tokrat v obliki enako reprezentančne knjige, ki na starih razglednicah predstavlja Celje in je naslovljena z "Biser na Savinji".
Iz šolskih klopi
Pomoči potrebni, kje
Sedim v sobi in poslušam dnevna poročila. Strašna so. Dve tretjini je poročanje o strahotnem trpljenju ljudi. Preletava me srh. Ta velik, močan človek, kateremu je Bog dal razum, ubija zaradi materialnih vrednot! Pošastno. Takšnega mučenje ni niti med živalmi. Najhuje paje prav to, da sem ob vsem tem fizično povsem nemočen. Namreč, takoj po poročilih vidim reklamo, ki kaže ves
prestiž zahodnega sveta. Takrat se vame zareže bolečina.
Kako vendar pomagati? Sprašujem se ali naj molim...? Da ali ne?
Zagotovo pa vem, da bo moč pozitivnih misli, mojih in tistih, ki so mi bližnji, pomagala vsem trpečim. Česa naj se bojim? Je mar mdgoče po krivici izgubiti življenje? NIKAKOR!!! Volja, pogum in lepe misli so življenje.
Kako težko je sprejeti pravilo,
da hudobnemu vrniti z dobroto. Vendar se to, ko ti ga uspe vsaj malo sprejeti, obrestuje. Moč hudobnih bo onemogočena. Verjemite, da vera, upanje in ljubezen držijo življenje v luči.
Sporočam vam, daje prihodnost svetla za vse pomoči potrebne, saj nas je veliko, ki mislimo pozitivno.
■ Damjan Borovnik 7.d,
OŠ MPT Velenje
TI
I I I I I I I I I I I I I I
J
Spomin na stare, lepe čase
Tudi ta lepa knjiga ima format 24 x 30 cm. je trdno vezana in ima zaščitni ovitek, na 150 straneh pa predstavlja 200 barvnih razglednic, kot njena predhodnica pa ponuja tekst v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Avtor teksta je dr. Janez Cvirn, razglednice je izbrala Andreja Rihter, glavni urednik izdaje paje Vojko Strahovnik.
Knjiga prikazuje Celje na prelomu stoletja, točneje do leta 1920. Poleg razglednic je zanimiv in bogat tudi tekst, ki govori o življenju Celjanov v tistem času. Knjiga je zaradi reprezentančne oblike primerna za poslovno darilo, kar v tem obdobju ni zanemarljivo. Namenjena je mlajšim, ki jih zanima življenje pred 100 leti, seveda tudi starejšim, ki se bodo radi spomnili marsikatere stavbe ali prostorov, ki jih danes ni več. ■
KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV
december ±993
Nedelja, 5. decembra, ob 15.00
dom kulture Velenje MIKLAVŽEV ANJE
Prihod sv. Miklavža sta omogočili ERA Velenje in SKD Velenje. Starši lahko darila za svoje otroke oddajo v domu kulture Velenje.
Torek, 7. decembra, ob 18.00
dom kulture Velenje za mladinski abonma (2) in izven
Svetlana Makarovič: NAMESTO ROŽ
kabaret
Sodeluje trio POP CORN iz Maribora. Ne poklanjaj mi rož! Škoda, da predčasno umre ta lepi čudež narave samo zato, ker mi ne znaš z besedami povedati to, kar naj bi pomenile tvoje rože. Vstopnice 500 SIT, dodatni sedeži 400 SIT.
Četrtek, 9. decembra, ob 19.00
knjižnica Velenje kulturni večer VINOGRADI
Predstavitev fotomonografije Vinogradi, kije izšla pri založbi Mihelač, Ljubljana Sodelujejo: Tone Pavček, avtor besedila, Joco Žnidaršič, avtor fotografij, Miljenko Licul, oblikovalec ter Andreja Petrovič - voditeljica večera. O vinski trti bo zapel Šaleški oktet. "Kdor ljubi Slovenijo, ima rad njene vinograde. In ceni njihova vina. Kdor hoče to bogatijo spoznati pobliže, se bo z veseljem sprehodil po slikah te knjige in še raje po izvirnikih samih. Tu in tam bo spoznal ob vsem lepem, ki se mu nudi, tudi resničnost naslova te knjige: vinogradi, slovenski in božji." (Tone Pavček)
Monografije bodo na voljo pod ugodnimi pogoji.
Sobota, 11. decembra, ob 10.00
dom kulture Velenje
za Pikin lutkovni abonma (2) in izven
FIDL FADL
Gostuje: Lutkovna skupina TRI iz Kranja. Dinamična zgodbica o čarovniku in bratcih dvojčkih, ki hočeta na vsak način dokazati, da čara-ta bolje od čarovnika. Vstopnice 200 SIT.
Petek, 17. decembra, ob 18.00
galerija - knjižnica Velenje otvoritev razstave ALOJZ ZORMAN - FOJŽ
ilustracije in didaktične igrače
Sodeluje: Otroški pevski zbor "Ciciban" Glasbene
šole F. K. Koželjski
Četrtek, 23. decembra, ob 19.00
Cerkev sv. Mihaela v Šoštanju VEČER DUHOVNE GLASBE
Mešani pevski zbor CSŠ Velenje dirigent - Danica Pirečnik
BOŽIČNI PAKET
Petek, 24. decembra, ob 16.00
dom kulture Velenje
OTROCI, NOCOJ PRIDE BOŽIČEK!
Za begunske otroke in brezdomce.
Ponedeljek, 27. decembra, ob 11.00 in 17.00
dom kulture Velenje
Astrid Lindgren: BOŽIČ V HRUPNI VASI
Predstavitev slikanice - založba ROTIŠ Maribor
-	pripoved ob diapozitivih
Torek, 28. decembra, ob 11.00 in 17.00
dom kulture Velenje PETER KLEPEC
-	pripoveduje Breda Pugljeva
-	ob 18.00 - risanke
Sreda, 29.decembra, ob 11.00 in 17.00
dom kulture Velenje Astrid Lindgren: EMIL IZ LONNEBERGE
-	predstavitev knjige iz zbirke "Astrid", ki jo izdaja založba ROTIŠ Maribor,
-	film in predstavitev ustvarjalcev.
-	ob 18.00 - risanke
Četrtek, 30. decembra, ob 16.00 in 18.00
knjižnica Velenje Naučimo se pesmico iz knjige 10 BOŽIČNIH PRAVLJIC
-	Pesmarico bosta predstavila ilustratorka Jelka Re-ichman in skladatelj Janez Bitenc.
-	ob 18.00 - risanke
Nedelja, 2. januarja 1994, ob 16.00
cerkev sv. Martina v Velenju POČIVAJ MILO DETECE
koncert Slovenskega okteta orgle: Angela Tomanič Vstopnice 500 SIT.
Slovenski oktet
PREDB0ŽIČNA PRODAJNA RAZSTAVA
V galeriji Velenje (stavba knjižnice) je odprta prodajna razstava znanih in manj znanih slovenskih likovnih umetnikov za visoke in manj visoke cene. Naprodaj bodo slike J. Ciuhe, K. Meška, R. Hlavatija, F. Slane, D. Plestenjak, K. Tutte, B. Borčiča, J. Tisni-karja in drugih.
Razstava bo odprta od 7. do 16. decembra.
OBISKI MED BOŽIČEM IN NOVIM LETOM
Sobota, 24. in nedelja, 25. decembra božič na Dunaju
POLNOČNICA V ŠTEFANOVI CERKVI
Odhod ob 6.00. Ogled Dunaja, božična večerja,
polnočnica, nočitev v hotelu Prinz Eugen, zajtrk,
ogled Schonbrunna, Pratra in prihod domov v
večernih urah.
Cena 158 DEM.
Naš poslovni partner "Palma".
Torek, 28. decembra, ob 19.00
obisk v Postojni in ljubljanski operi Udeleženci si bodo ob 16.00 ogledali ŽIVE JASLICE v POSTOJNSKI JAMI, ob 19.00 pa opero TRAVIATA
(dirigent - Milivoj Šurbek, pojejo Jaka Jeraša, Milena Morača, Jurij Reja in drugi). Odhod avtobusa ob 13.00. Cena prevoza 1.000 SIT. Vstopnina za Postojnsko jamo 800 SIT (Otroci od 6 do 12 let - 400 SIT), vstopnina za opero 1.700 SIT.
Petek, 31. decembra 1993
silvesterska predstava v ljubljanski operi
Peter Iljič Čajkovski
HRESTAČ
balet
Odhod avtobusa ob 16.00 izpred avtobusne postaje. Cena prevoza s šampanjcem 1.000 SIT. Cena vstopnice 2.500 SIT.
Naši abonenti lahko oba aranžmana plačajo v dveh obrokih in sicer prvega ob vpisu, drugega do 10. januarja 1993.
ORANŽNI ABONMA
V	petek, 17. decembra ob 19.30 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani koncert Orkestra Slovenske filharmonije (Janos Covacs, dirigent Andrea Cappel-letti, violina). Odhod avtobusa ob 16.45.
V	koledarju prireditev za november, december 1993 napovedani prireditvi Berta GOLOB (2.12.) in Filmi Božidarja J AKCA (3.12.) sta prestavljeni za nedoločen čas.
Šmartno ob Paki
160 - letnica šolstva
Med večje projekte, ki jih nameravajo v tem šolskem letu uresničiti na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, je tudi praznovanje 160 - letnice šolstva v tem kraju.
Priprave na ta zavidanja vreden jubilej so že v polnem zamahu. Obeležili naj bi ga v treh sklopih, in sicer s proslavo, kviz tekmovanjem ter s srečanjem z gosti. Zaključno slovesnost načrtujejo za prvo polovico aprila prihodnje leto. Ob tej priložnosti bodo izdali Bilten šole in značko.
_"JP
Anica Tamše na Dobrni
Anica Tamše s Polzele je ena izmed najbolj aktivnih članic likovne sekcije DPD Svobode Polzela. Zelo rada riše in kot sama pravi se zelo rada uči, zato se udeležuje likovnih kolonij, če le more. Že večkrat je ras-tavljala, sedaj pa ima prvo samostojno razstavo poslikanih kročnikov v avli hotela na Dobrni. Razstava bo odprta do 15. decembra.
■ Besedilo In slika: -er
Gostovanje v Novem mestu
Danes (v četrtek) bodo ob 11.30 in ob 14.15 uri celjski gledališčniki nastopili v Novem mestu. Na gostovanju bodo zaigrali Verasovo Zeleno kapico, ki jo je režirala Katja Pegan.
Tudi naslednji dan se bo ansambel Slovenskega Ljudskega gledališča Celje mudil v Novem mestu. Tudi tokrat se bo predstavil zdelom Zelena kapica, in sicer ob 10. in 12.15 uri.
V nedeljo, 5. decembra, bodo Zeleno kapico celjski gledališčniki "dali na oder" tudi za lastnike abonmaja za izven. Tokrat ob 16. uri na domačih "tleh".
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 28. novembra, ste trem ansamblom podelili glasove, in sicer takole:
1 .SLAKI: "Moja pip'ca"	9 glasov
2.N1PIČ: "Ja, ja, moj kuža"	5 glasov
3.SLOVENIJA: "Dvignimo čaše"	1 glas
4.IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Muzikant je potepuh" 0 glasov 5.ŠALEŠKI. "Dober dan"	0 glasov
Predlogi za nedeljo, 5. decembra:
1.BRATJE	POLJANŠEK: "Veselo zavriskaj"
2.KLAVŽAR:	"Ob trgatvi"
3.PODKRAJSKI:	"Ko zajoče stari mlin"
4.ŠTAJERSKIH	7: "Ko Štajerc na Primorsko gre"
5.ŠTIRJE	KOVAČI: "Kje je ta Mojca"
■ VIII Grabner

POLZELA 38
informacije .U tel.: (063) 721-052
M d.o.o.
Odpiralni čas:
delavnik od 8" -16", sobota od 9"
12'
*SUBARU*R0VER*FIAT* *ALFAR0ME0*LANCIA*
SUBARU	cena do reg.
VIVIO GLI2WD	18.680 DEM
JUSTYJ 12S 4WD	20.690 DEM
IMPREZA SEDAN GIVBX 2WD 30.780 DEM IMPREZA C0MPACT GL/BX 4WD
36.200 DEM
LEGACY RANGER DL 4WD 1,8 35.645 DEM LEGACV SEDAN GL/PX2WD 2,0
31.110 DEM
FIAT
PANDA 1,0 i.e. CAFE CAT UN01,1 i.e.S CAT TI P01,4 S MAQ TEMPRA 2,0 I.e. SLX CAT automatic
24.990 DEM
KUPCI POZOR!
TAVRIA - PRAZNIČNI POPUST V MESECU DECEMBRU
ZAZ TIP'110206" cena do reg.
599.000,00 SIT
13.690 DEM 16.420 DEM 19.560 DEM
OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO.
NOVE UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI 2.990 DEM -5.290 DEM + TPD POSREDUJEMO PRI PROOAJt RABLJENIH
POKLIČITE NAS!
Vransko
m m g m m »s
Razstava
starih
razglednic
V soboto, 4. decembra, bodo na Vranskem proslavili dokončno ureditev centralnega ogrevanja v njihovem kulturnem domu.
Ob tej priložnosti bodo pripravili razstavo starih razglednic trga in predstavili nekaj najstarejših vhodnih vrat v njem. Osnovnošolci pa bodo pripravili kulturni program, ki se bo pričel ob 17. uri.
■ rox
Anica Tamše ob delu razstave
Razstava tuje literature
Gorenje Kulturnica je v sodelovanju s knjigarno Konzorcij iz Ljubljane pripravlja razstavo tuje strokovne literature. Ob razstavi so pripravili tudi spremljajoči prireditvi.
Tako je bil v torek, 23. novembra, zanimiv pogovor na temo Koliko pravzaprav beremo? Svoje izkušnje in pogled na to, koliko časa imajo za branje strokovne literature strokovnjaki, je podala Breda Pritržnik iz strokovne knjižnice v Gorenju Gospodinjski aparati Naslednji dan pa so predstavili še Gospodarskega vestnika in posebej govorili tudi o reviji Manager.
■ H J.
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Predbožični čas v galeriji
Bliža se konec koledarskega leta 1993, ki ga bomo v Galeriji Kulturnega centra "Ivan Napotnik" v decembru zaključili z dvema razstavama.
Od 7. - 20. decembra 1993 bomo svojim rednim obiskovalcem in seveda vsem, ki nas bodo v tem času obiskali, ponudili bogato izbiro slik, risb, grafik, kipov in nakita, znanih slovenskih in lokalnih slikarjev in kiparjev (J.Ciuha, F. Slana, K. Meško, B. Božič, J. Tisnikar, K. Pečko, A. Zavolovšek, Š. Planine, D. Plestenjak in še veliko drugih), pod najugodnejšimi pogoji.
Ne pozabite tudi na to, da se nakup umetniških del šteje v davčno olajšavo!
22. decembra ob 18. uri, bo za najmlajše umetnosti in veselja željne otroke razstava ilustracij, lutk in knjig A. Zormana-Fojža.
Ob otvoritvi bo s koncertnim programom nastopil zborček Ciciban Glasbene šole Velenje.
Pridite in se poveselite z nami v predbožičnem času!
Zgodilo se je... 2. grudna
LETA 1898
Listanje po časopisu Slovenski narod je zares izjemno zanimivo opravilo, saj človek poleg "naših člankov" kar naprej naleti na članke, ki sicer niso neposredno povezani s Šaleško dolino, so pa tako interesantni, dajih želim predstaviti tudi bralcem naše rubrike. Včasih sem prav v zadregi kateri članek predstaviti in katerega ne. Upam pa, daje izbor zanimiv tudi za Vas, dragi bralci.
"ESKIMO PSI - VOŽNA ŽIVINA. Kanadska vlada namerava porabiti Eskimo-pse kakor vožno živino. Nakupila je v to svrho v Labradorju in v Grenlandiji veliko množino teh psov, kateri bodo po zimi vozili pošto. Vpregli jih bodo po pet ali šest vjedne sani. Te vztrajne živali prevozijo baje v jednem dnevu 50-60 angleških milj po ledu in snegu."
V isti številki je bil objavljen tudi članek z naslovom "Za poljub sedel je pol leta":
"Da se dam nikjer ne sme nadlegovati tudi v železniškem ku-peji ne, izkusil je nedavno pred sodniki neki kupec iz Barmena na Nemškem, ki je neko gospico, ko sta se vozila skozi tunel šiloma objel in poljubil. Pri najbližji postaji branil je deklici, ko je jela klicati na pomoč, pristop do okna. Ob nadaljni vožnji pripovedovalo je dekle svojim sopotnikom kaj seje zgodilo in ti so dognali kupčevo ime. Dasi je ta na vso moč tajil, obsodili so ga na pol leta ječe. Tudi eksempel, ki naj uči, da ne smemo biti prevročekrvni!"
Tudi danes bi verjetno potrebovali take "eksemple", saj je ta zadeva v primerjavi s tem kar se dogaja danes, in tudi z današnjimi vročekrvneži, pravi mačji kašelj.
O ustanovitvi Konsumnega društva v Šoštanju in o problemih, ki so se ob tem pojavili, pa govori naslednji članek z naslovom "Konsumno društvo v Šoštanju":
"Piše se nam iz Šoštanja. Tu seje pred kratkim ustanovilo konsumno društvo s slovenskim značajem. S tem društvom se bodo sčasoma uničili tisti naši narodni nasprotniki, kateri nimajo dovolj kapitala, da bi mogli s konsumnim društvom začeti konkurenčni boj, a uničili se bodo tudi narodni trgovci, kateri so po svojih močeh storili vse, da zmaga narodna stvar. Vprašamo naše voditelje: "Je li pravilno, da ustanove društvo, ki bo slovenskim trgovcem več škodovalo, kakor nemškim?" Tu se nahaja dovolj narodnih trgovcev, konkurenca paje tolika, da že itak nihče ničesar ne zasluži, zdaj pa še konsumno društvo!"
Ekonomisti takrat in danes pa bi nam seveda zagotovili "Posel je posel".
■ Damijan Kljajlč
~G LAS BEN~E~N 0 ViCE "GLAS BEN E NOVICE 7 G LA^ B EN E~NWC E *
1. december je svetovni dan boja proti AIDS-u. Kar krepko desetletje je že minilo od takrat, ko so zdravstveni in drugi znanstveni delavci prišli do prvih grozljivih spoznanj o novi bolezni, ki se je na doslej še ne popolnoma razjasnjen način, zahrbtno prikradla v življenja naše družbe, ne samo neposredno prizadetih, ampak vseh tistih, ki jih človeški čut še ni zapustil in ki jim sočutje do trpečih ni tuje. Bolezen je v začetku prizadela predvsem predstavnike danes dobro znanih rizičnih skupin, potem pa se je čedalje hitreje širila preko njihovih meja in danes ogroža prav vso svetovno populacijo. Med prvimi, ki so plačali davek tej bolezni so bili, predvsem zaradi svojega nekonvencionalnega načina živ-
ljenja, številni umetniki, igralci, pevci, slikarji, plesalci ... Statistično gledano je AIDS med to populacijo verjetno eden bolj pogostih vzrokov smrti. Smrt, ki danes kosi med razmeroma mladimi ustvarjalci je v večini primerov posledica njihovega načina življenja v preteklosti, zatorej lahko tisti, ki so z virusom te bolezni že okuženi samo čakajo in upajo, da jih bo morda vendarle rešila znanost, ki počasi pa vendarle z določenimi uspehi išče rešitev pred to kugo dvajsetega stoletja. Za Freddija Mercuryjaje že prepozno. Umrl je pred dobrima dvema letoma, na vrhuncu svoje bogate in uspešne kariere in zapustil v glasbenem svetu veliko praznino. Prijatelji in znanci mu niso ostali dolžni. V spomin nanj in v opomin vsemu človeštvu pred to strašno bolezni-
jo so pripravili veliki pop-rock spektakel, na katerem so se pojavila sama znana imena svetovne zabavne glasbe in ki si gaje ogledalo na milione ljudi po vsem svetu. Zdaj se z boleznijo bori Holly Johnson, pevec in ustanovitelj nekdaj zelo popularne skupine Fran-kie Goes To Hollywood, ki seje z virusom HIV okužil že pred desetimi leti. To pa sta le dva od največjih. Medtem seje od tega sveta poslovilo že na stotine podobnih, a ne tako zelo znanih glasbenih ustvarjalcev, ki jim je nevednost in usoda prehitro prekrižala načrte in kruto prekinila njihovo življensko pot. Danes k sreči o vsem skupaj vemo dosti več kot nekoč. Čeprav nas medicina še ne more razveseliti s kakšnim revolucionarnim odkritjem, ki bi iz tega, kot slon velikega problema lahko naredil maj-
hno, nenevarni gripi podobno nadlogo, vendarle vemo, kaj lahko in česa ne smemo početi, če se želimo pred AIDS-om obvarovati. Daje temu tako pa se imamo v veliki meri zahvaliti ravno prijateljem takih ljudi kot sta Freddie Mercury in Holly Johnson, ki so nesebično pripravljeni pomagati človeštvu tako s sredstvi, kakor tudi (kar je še bolj učinkovito) z javnimi apeli, namenjenimi predvsem mladim, ki takšna mnenja precej bolj radi upoštevajo, če jih slišijo iz ust kakšnega svojega idola, kot pa če jim o tem govorijo doma ali v šoli. Svetovni dan boja proti AIDS-u je torej mimo, AIDS pa seveda ostaja. Tudi tukaj, med nami. Zatorej bodite pogumni in naj vas nebo strah previdnosti.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
AXL ROSE
Pevec skupine Guns'n'Roses bo moral seči precej globoko v žep, da bo lahko poravnal odškodnino za svoje brezglavo in nepremišljeno obnašanje. Na koncertu skupine v Los Angele-su leta 1991 je namreč napadel Williama Stephensona, potem ko ga je ta fotografiral iz množice pod odrom (kar je bilo sicer izrecno prepovedano). Jezni Axl seje vrgel z odra in napadel amaterskega fotografa, pri tem pa povzročil splošno prerivanje, med katerim je bilo poškodovanih še dvanajst ljudi. Epilog: Po dveh letih razprav na sodišču mora Axl plačati kar 215 000 dolarjev kazni in odškodnine poškodovanim.
CULTURE BEAT
6. novembra se je v promet-
ni nesreči smrtno ponesrečil Tor-sten Fenslam, ustanovitelj in pro-ducent skupine Culture beat. 29-letni DJ iz Darmstadta je skupaj s še dvema prijateljema ustanovil skupino leta 1989. Medtem ko se je v začetku sam še pojavljal na odru, paje zadnji dve leti deloval bolj iz ozadja, kot komponist in producent. Njegovi sta tudi doslej največji uspešnici skupine "Mr. Vain " In "Got to get you".
QUEEN
Ob drugi obletnici smrti Fred-dia Mercurya so člani skupine Queen objavili senzacionalno novico. Novembra 1994 naj bi namreč izdali album z doslej še neizdani-mi skladbami skupine. Vse skladbe, ki bodo na tej plošči je odpel Freedie Mercury sam.
STAKKABO
S skladbo "Here we go" je šved-
ski duet Stakka bo zaslovel čez noč. 26-letni Johann Renck (pevec) in 25-letni koreograf Oscar Fran-zen sta se spoznala pred dvema letoma. Johann, ki je do pred kratkim še delal kot producent propagandnih spotov, se je z glasbo srečal še v obdobju punka in novega vala, Oscar paje na Švedskem precej znan televizijski igralec, ki paje tudi kot glasbenik že sodeloval z različnimi skupinami. Uspeh prve skladbe bosta poskušala ponoviti z drugim singlom "Down the drain", ki je pred kratkim izšel, večje projekte, vključno z živimi nastopi pa načrtujeta za prihodnje leto.
M PEOPLE
Dva singla - dva neverjetna uspeha. Skupina M-people, ki prihaja iz Anglije, je na najboljši poti, da se vpiše med najboljše izvajalce plesne
glasbe. Po prvem singlu "One night in heaven" je takoj izšla tudi skladba "Moving on up", ki se z velikanskimi koraki vzpenja proti vrhovom glasbenih lestvic. Skupino je ustanovil 30 letni Mike Pickering, skupaj z bivšim klaviaturistom skupine Working week, 29-letnim Pau-lom Heardom, značilni soulov-ski vokal paje prispevek temnopolte pevke Heather Small(28).
TINA TURNER
26. novembra je svoj že, reci in piši, 54-i rojstni dan praznovala kraljica svetovne popularne glasbe TinaTurner. Svoje oboževalce, ki jih ni malo, trenutno navdušuje s skladbo iz avtobiografskega filma What's love got to do with it - "Why we must we vvait until tonight".
■ Mitja Čretnik
Srečanje odraslih folklornih skupin
V ritmu ljudskega izročila
Kulturna dediščina niso le gradovi, spomeniki, umetniška dela,... Kulturna dediščina je tudi tisto, kar so peli, plesali in godli naši predniki. Kar velik del tega ljudskega izročila v občini Velenje ohranjajo in obujajo folklorne skupine. Za zdaj delujejo tri. Minulo soboto so se na
prvem srečanju odraslih folklornih skupin velenjske občine vse tudi predstavile obiskovalcem v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.
Plesalci in plesalke Šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja so se čimbolj poskušali približati izvirnemu ljudskemu izročilu v
Folklorna skupina Koleda
plesnih postavitvah, glasbenih priredbah, izbiri instrumentov in noš iz slovenskih pokrajin. Ostali dve sodelujoči skupini (Oljka iz Šmartnega ob Paki in Vandrovčki iz Raven pri Šoštanju) pa sta na oder "postavili" predvsem plese in običaje iz domačega kraja ter njegove bližnje okolice. Da so vsi, tudi trio Stari Ra-venčani, ogreli dlani obiskovalcev,
Folklorna skupina Oljka
ni treba posebej poudarjati.
Organizator srečanja - odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje - je poskušal pripraviti prijeten večer za obiskovalce in nastopajoče. Po mnenju enih in drugih je v svojih namerah uspel. Naj bo tako naslednje in še kakšno leto v prihodnje.
■ tp
In kaj pravijo tisti, ki običaje,
plese in pesmi ohranjajo s folklorno dejavnostjo?
Druženje, veselje do plesa in ljubezen do ohranjanja ljudskega izročila so tisto, zaradi česar vztrajajo Koledniki iz Velenja že 22 let, člani Oljke iz Šmartnega ob Paki 19 in Vandrovčki iz Raven 7 let.
Drago Primožič, vodja Oljke: "Kar nekaj se jih je do sedaj
zamenjalo v naši skupini. Sploh lani je bil usip precejšen. Takšna stvar seveda ni najprijetnejša. Reči pa moram, da za podmladek nimamo skrbi. Dobro sodelujemo s šmarško osnovno šolo, kjer je zanimanja za folklorno dejavnost precejšnje. Sicer pa smo pri ohranjanju in obujanju običajev že kar precej naredili. Vsega seveda še ne. Radi nastopamo v dvoranah, sploh veseli pa smo, da nam trud občinstvo vrača tako, da napolni dvorane, v katerih nastopamo. Brez težav seveda nismo, rešujemo jih kot vemo in znamo."
Milena Movh, vodja Vandrov-čkov: "Ogromno nas je bilo na začetku, sedaj le toliko, da lahko nastopamo kot skupina. Poleg finančnih težav imamo torej tudi kadrovske. Mlade v naši okolici je danes težko pridobiti za folklorno dejavnost. Nekatere utrudijo vaje, drugim ni za to. Povsod, kjer nastopamo, nas občinstvo dobro sprejme. Veliko dela nas še čaka, saj se v bližnji prihodnosti nameravamo
ljudem folklora ni najbolj blizu, navade mestne mlade generacije kar precej drugačne od navad drugih. Sicer pa nam volje in zagnanosti ne manjka, prav tako ne občinstva."
jjm
Milena Movh
predstaviti z novim programom: ohcetjo - od začetkov do konca."
Bogomir Berložnik, vodja Ko-lede: "Prav lepo in tudi prav je, da ima občina Velenje tri folklorne skupine. Mi se od drugih dveh nekoliko razlikujemo. Smo repro-duktivna skupina, nekaj izvirnosti kljub temu imamo. Tudi mi nismo brez kadrovskih težav. Mestnim
Bogomir Berložnik
Ob koncu so si bili edini: srečanje odraslih folklornih skupin mora postati tradicionalno, le vsakokrat v drugem kraju naj bo.
■ tp
KS Lokovica
Srečanje starejših krajanov
V dvorani doma krajanov v Lokovici je bilo minulo nedeljo nadvse živahno. Zanjo so poskrbeli vrli člani tamkajšnjega Društva prijateljev mladine, ki so v sodelovanju s krajevno skupnostjo in Iokoviškim Prosvetnim društvom pripravili srečanje starejših krajanov.
To je bilo že 11. srečanje po vrsti, žal, pa se gaje udeležila le tretjina povabljenih. Torej namesto 120 jih je preživelo prijetno nedeljsko popoldne v dvorani le približno 40. Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili pevci in pevke domačega zbora. Za nekaj poskočnih korakov pa Lokoviški fantje. Dobro voljo sta z vsemi zbranimi delila tudi najstarejša udeleženca srečanja -Henrik Jonko (86 let)• in leto dni mlajša Terezija Drev.
■ tp
MM	t ~
m'	(
fj	
	i
Srečanje ■■■■■■■
Jožica Pogorevec
Vedno je med nosilci, pobudniki akcij, a nikoli v ospredju. Preveč je skromna, da bi se postavila pred druge.
Jožica Pogorevec iz Velenja je tista, kateri so namenjene prej zapisane besede. Niso se nam zapisale kar tako. ampak na osnovi dejstev. Ta dobro poznajo tisti, ki iščejo izhod iz krize pri velenjskem Karitasu.
Zakaj seje odločila za človekoljubnost, pravzaprav ne ve. "Zgledi vlečejo," pravi. "Najbrž mi je bilo to malo dano. Moja mama je bila takšna dobra duša, jaz ji sledim. Že v službi sem to počela."
Pri tem njene ličnice nekoliko zardijo kot da bi ji bilo nerodno. Prepričana je, daje zaradi tega njeno življenje bogatejše, vsako dobro opravljeno delo jo navdajo z zadovoljstvom. Naj gre še za take malenkosti, vredne so tega, kar je bilo treba za to vložiti. Časa, ki ga namenja ljudem v stiski (bodisi, ko dežura doma pri telefonu ali na sedežu Karitasa v bivši kaplaniji pri cerkvi sv. Martina v Šmartnem Velenje), ne meri. Pravzaprav jim je na voljo, kadar jo ti potrebujejo. Tudi na hvaležnost ne čaka, niti je ne pričakuje. "So izjeme. Morda so njihove stiske tako velike, da besed, dejanj hvaležnosti ne morejo izstis-niti iz sebe. Nič ne de. Bolj neprijetno mi je pri tistih, ki nas nočejo razumeti, da jim ne moremo dati več. Odvisni smo od darovalcev, dobrotnikov."
Po Jožicinih besedah jih vse več trka na vrata dobrodelnih organizacij. Čeprav delujejo poleg Karitasa v velenjski občini še RK, Adra in še kdo, si med sabo niso konkurenca. Njihovi cilji so skupni, le daje Karitas cerkvena organizacija. "Vsi si prizadevamo jim po svojih močeh pomagati. Mi v Karitasu pa si želimo več sodelavcev, predvsem strokovnih. Radi bi namreč dejavnost razširili še na obiske na domu, v domovih za varstvo odraslih."
Njeni domači jo stojijo ob strani, kadar je večja sila. Sicer ji pustijo to veselje. Svoj prosti čas prilagaja potrebam v Karitasu. Malo ji ga ostane za kulturo, za kakšen izlet (otroka sta že bolj samostojna), drobne domače stvari - rada plete, dela na vrtu, gospodinjstvo ji je kot marsikateri drugi ženi, tako ali tako pisano na kožo. Upokojenka je, pa za to praktično ne ve. "Želim si, da bi se razmere čimprej uredile, da bi bilo lepo vsem, ne samo meni. Želja po zdravju je sama po sebi umevna."
Kako dolgo bo še dobrotnica, človekoljub, ne ve. Časa za to si namreč ni omejila. Dokler bo lahko, bo med tistimi, ki bodo z dobrimi deli iskali odgovore na vprašanja: "Kje je tista dežela, kjer je nasmeh zlato, kjer je doma dobrota, kjer ljudem je lepo?"
■ tp
Čeprav Jih nI bilo toliko kot so pričakovali organizatorji, Je bilo kljub temu prav "fletno"
Z inštruktorjem na zasneženi cesti
"Ž dobrimi vozili ni pretežko!"
Vsevprek radi trdimo, da nas je zgodnja zima presenetila, tako ali drugače. Že res, da nas je sneg pobelil kakšen mesec dni pred "uradno" zimo, resnično presenetil paje vse tiste voznike, ki svojih železnih konjičkov niso uspeli pripraviti za zimske razmere. Kaj pa bodoči vozniki in njihovi inštruktorji? Poučevanje na takšnih cestah je res lahko dragoccna izkušnja, posebej ugodno pa najbrž tudi ni.
Povprašati je bilo treba seveda tistega "ta pravega", inštruktorja namreč. To je lahko tudi Zdravko Ožir, ki bo prihodnjega aprila slavil celih 30 let inš-truktorskega dela, sedaj pa je na AMD Šaleška dolina odgovoren za avto-šolo.
"Kljub težkim zimskim razmeram na naših cestah poučevanje kandidatov za bodoče voznike ni pretežko. Tudi zato, ker imamo
dobra vozila, prav tako dobro opremljena za zimsko vožnjo. Na uspešnost naših kandidatov na izpitih smo na naši šoli ponosni. Če govorim o svojem delu, lahko zanesljivo rečem, da nam največ preglavic povzročajo vozniki z že opravljenim izpitom. Zlasti to velja za zadnjo vožnjo, ki jo kandidati opravljajo r^ed izpitom, saj nam, na žalost, nekateri vozniki zelo nagajajo in s tem preprečujejo, da bi kandidat opravil izpit v prvem delu."
■ B.Mugerle
Zdravko Ožir: "Kljub dolgoletnim izkušnjam se z vsako vožnjo vse začne znova"
Kratek klepet s Terezo Kesovijo
Kmalu jo bomo spoznali tudi kot pisateljico
Pripeljala se je kot kakšna mladenka 7 džipom, v kavboj-kah, zelenem puloverju, s spetimi lasmi...Vedno vozi sama . Niti slučajno ji ni bilo videti, da je zvezda. Hitro seje preoblekla v črne elegantne hlače in vijoličast blazer, pripravljena, da začne. Tereza Kesovija. Polna energije, neustavljiva, večno dobra tudi v Topolšici, kjer je nastopila pred štirinajstimi dnevi.
Vzela si je čas, da poklepeta z nami, čeprav se ji je tisto noč hudo mudilo nazaj v Zagreb, kjer jo je kljub nedelji čakalo delo. Ni je ovirala noč, ni je ovirala poledenela in zasnežena cesta, ni je ovirala dolga pot.
Od kje toliko energije?
"Čisto preprosta stvar je to. Vso svojo energijo poklanjam, tako kot sem jo rada vse svoje življenje, tako kot rada poklanjam vse kar imam: pesmi in z njimi samo sebe. Kadar pa padem v depresijo, ja, tudi to se mi zgodi, takrat tudi meni primanjkuje energije. Takrat jo zase vlečem iz skrite rezerve. Potem pa se akumulatorji spet napolnijo in spet..."
Poslušalci tega ne občutimo.
"Saj tudi ne smete."
Imate na glasbenem področju kakšne nove načrte?
"Na glasbenem področju? Rada bi, pa nimam časa. Končujem namreč knjigo, roman z naslovom Libertas, ki bo izšel v januar-
ju."
Torej Tereza tudi kot pisateljica, ne samo kot pevka?
O čem pišete?
"To bo roman z vojno temo, ne tisti težak, krvavi, ne tak kot so knjige o vojni. V njem bo polno anekdot, pogovorov, v njem bo polno Dubrovnika, Konavelj, mojih osebnih izkušenj. Vse pa na
"Pisati sem začela za svojo dušo. Vedno mislim, da tisto, kar delaš iskreno, pa naj bo to prepevanje, pisanje, govorjenje... mora priti do ljudi dobre volje. Upam, da bo tako tudi s knjigo. Prijatelju, književniku sem prebrala nekaj vrstic, ga vprašala, kaj misli, je to v redu, ni v redu? Rekel mi je, ko je bral: Pa to je odlično, s tem moraš nadaljevati."
Tereza
podlagi optimizma in kljuboval-nosti: zanalašč se ne damo, moramo se vrniti, moramo biti spet na svojem. Na žalost pa se bo ta moja knjiga morala končati z enim velikim vprašajem. Ne glede na optimizem, ki je ogromen, ne vidim konca tej vojni in to je tisto, kar me najbolj muči."
Bomo to knjigo lahko brali tudi v slovenščini?
"Študent naj bo"
...Gospodar se menja, bič pa ostane...
Eden prvih spominov na Stiskamo je neki deževen november, ko sva s Petrom poslušala Dan republike od sarajevskega Zabranjenega pušenja, o starem, koji je popio malo... Karkoli že, pa če pozabimo vse balkanske žure, ki so postali popularni in vse zavedne Slovence, ki so v
Novice
dranski magistrali ali mogoče tihega maja in sicer nekaj minut čez tretjo... Oprostite, dragi Slovenci! Menije res žal, ampak vzgojeni smo bili kot otroci: s partizani iz prvega berila, s častno pionirsko in rudnikom v Majdanpeku, nabili ste nas z idoli in jih potem porušili. Pa ne
19. uri na
bo v Placu večer J;
V soboto 4.« Gimnaziji. Alti pol ure prej!
Vsako prvo soboto v me Začnemo ta teden.
Plesna rekreacija poteka po nespremenjenem urniku -vsako soboto od 11.-13. ure
Tisti, ki vas je študij priklenil ob mize, lahko razgibate svoja otrdela telesa vsak petek v telovadnici MPT ob 18.30. uri dalje in vsako soboto v bazenu ob 18. uri. petih letih preplavili našo domo- naenkrat, čisto počasi. Najprej
vino (in postali osladno popularni s svojim tisočletnim snom). Če zbrišemo iz naših glav vso vojno in politiko, samo za minuto ali dve, če se spomnemo ljudi in morja, kakšnega vročega dneva v neskončnih kolonah po ja-
ste nam vzeli Tita, potem bratstvo, potem partizane in nas, hvala bogu, postavili tja, kamor zaradi kulturne in zgodovinske tradicije res spadamo. Rešili smo se jarma, ki nas je tlačil malo več kot sedemdeset let, rešili smo se
Balkana in gremo tja, kjer je doma svoboda in demokracija. Kajti mi živimo v svobodni in demokratični državi. To je čista resnica - tako kot je bila čista resnica, da naj nam bog požegna in obvarva cesarja in Avstrijo, da so bile Aleksandrove zadnje besede čuvajte mi Jugoslavijo, da je lepo živeti, ampak zakaj sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. In Cankar bi se samo smejal ob biču in gospodarju.
Težko je pisati o vojni, ker ne veš kaj je to.
Jaz samo vem, da je še pred petimi leti cela Slovenija praznovala. In daje danes praznik malo kasneje. Isto, le da za dan državnosti lani ni bilo nobenega omembe vrednega žura v študentskem naselju. V ponedeljek pa je bil in to z novosadskimi Bojami, skopskimi Mizarem, beograjsko Baja-go, sarajevskim Bjelo Dugme in še mnogimi. Pa ne sovražim Slovenije. Samo sit sem besed in malo melankoholičen.
■ Jure Trampuš
Petinšestdeset let star moški se hoče poročiti z osemnajst etnim dekletom. Njegov prijatelj je to izvedel in mu rekel:
"Dragi moj, si dobro premislil? Ko boš ti star 82, jih bo ona imela 36!"
"Ali misliš, da bo potem težko dobiti mlajšo?"
Šef je zagotovil svojim nameščencem, naj se ne boje, da jih bo nadomestil z roboti ali avtomati.
Sili!§§!iplllil§ljl®^
HNttS......•• . m
"Do zdaj še niso iznašli nobenega stroja, ki ne bi nič delal."
Sodnik: "Zakaj pa ste popolnoma neznanega moža s topim predmetom udarili po glavi?"
Obtoženec: "Ja, ja, saj sem mu takoj rekel, "oprostit!'' ko sem videl, da ni pravi."
"Zelo bi bila srečna."
Večkrat omenjate, da vas je vojna zelo spremenila. V kakšnem smislu?
"Ja, spremenila meje. Vojna ni prinesla samo grozljivosti, grozot... Prinesla je tudi veliko novih spoznanj... V Sloveniji nisem pozabljena, kljub mejam. Vedno pravim, da niti eden politik, nobena meja na svetu ne more razdvojiti ljudi, ki se imajo radi. Zato me tudi zelo boli, da ljudje, ki so bili zmanipulirani, strašno zmanipuli-rani na tisti drugi strani...Niti en moj nekdanji prijatelj se ni oglasil. Če bi bilo obratno...Mislim, da bi preletela hribe in doline, prišla bi k njim. Pomagala bi jim. Kot sem pomagala ljudem iz Sarajeva. Bili so srečni, ko so zvedeli, da sem z njimi in bila sem sama srečna, ko sem videla, da sem nekaj svoje moči in energije prelila v njih."
Ostali ste brez hiše v svojih dragih Konavljih? Kje zdaj živite?
"Vedno pravim, pol v šali, pol zares, da živim v svojem avtomobilu. Največkrat sem na cesti. Se tudi najlepše počutim. Moje misli takrat letijo na vse strani..."
■ Milena Krstič - Planine
Ne, to ni posnetek iz feminističnega srečanja. Moški so ušli. A kje so? Mogoče že na cesti, po vsej verjetnosti pa še (že) pri šanku....
Mojzes - knjiga V, poglavje III
Zapisano na Golteh v letu Gospodovem 1993!!!
Doslej največja železna konstrukcija
Eiffelov stolp je star že več kot 100 let in kar nekaj časa je veljal
vendar je tvegal in delo nadaljeval.
Stolp paje rasel in rasel in dosegel višino 302 m, predstavljal je fantastičen vhod v svetovno razstavo. Ponoči ga je razsvetljevalo 20.000 plinskih svetilk.
T. Edison je med prvimi čestital Eifflu za dosežek. Po vseh težkih letih in zavoženi karieri z izgradnjo Panamskega prekopa
Eiffelov stolp so zgradili z 18.000 oporniki iz litega železa, skovanimi prav na gradbišču * 230 delavcev ga je delalo dve leti* gradnja je terjala samo eno žrtev.
je tako Eiffel začel star 57 let novo kariero. Stolp je postal tudi strateško izredno zanimiv, najprej kot opazovalnica, kasneje -tako je še dandanes, pa kot nosilec radijske postaje (od leta 1923).
Najlepše se je seveda povzpeti na vrh, vožnja stane 52 FRF, lahko se seveda podate peš po 1710 stopnicah. Imate 3 možnosti, 3 razgledne ploščadi, kjer je čudovit razgled na eno najlepših mest sveta. Stolp stoji ob reki Seine in pred časom je praznoval obisk 150mi-lijontcga obiskovalca.
"Stara dama" je postala simbol Pariza in samo letos je obiskovalo stolp 6 milijonov ljudi.
za najvišjo stavbo na svetu. S 302 m je še vedno najvišja v Evropi. Stolp je bil največja atrakcija velike svetovne razstave leta 1889, ko so ga tudi odprli za javnost, (ob 100. letnici francoske revolucije).
Leta 1884je Eiffel, star 54 let, začel z načrti za izgradnjo stolpa. Odločil seje za material, ki ga je zelo dobro poznal še iz časov, ko je bil železniški inženir.
Gradnjo so začeli januarja 1887 in začetek gradnje je zelo razburil Parižane. Že nekaj dni po začetku gradnje je več umetnikov A. Dumas, Guy de Mau-passant, skladatelj Goundod napisalo protestno pismo... Če Amerika ne mara stolpa, zakaj naj bi bil v Parizu? Meščani in donačani v soseščini Marsovega polja, kjer stoji stolp, so proti Gustavu Eifflu vložili tožbo,
Gustav Eiffel je umrl v decembru 1923 leta, star 91 let. Njegova železna konstrukcija, ki je imela ob nastajanju toliko nasprotnikov, je postala simbol Pariza. Gotovo bo ostal stolp spomenik Eiffelo-vem delu še dolga desetletja.
Renata Natek-Hudarin

Odmevi
««ii«*ii
Zakaj petarde?
Približuje se konec leta in kot kaže ga bomo zelo burno, glasno in vznemirjajoče pričakali. Opozarjanja so se že pričela, a vprašanje je, koliko bodo zalegla. Uporaba petard in ostalih pirotehničnih sredstev se je zelo povečala. Največkrat jih uporabljajo in mečejo otroci, a tudi odrasli nič ne zaostajamo. Vprašajmo se: kje dobijo otroci denar za petarde, kje je odgovornost trgovcev, ki jim prodajajo te nevarne "igračke", kje je država, da zakonsko to ne prepreči. Vsi se izgubljamo v strasti demokracije, tržnosti in nasilja in ni nam marža posledice. Problemi se prenašajo na vrtce, šole, kot da so te ustanove edine, ki lahko in morajo.od-pravljati napake odraslih.
Učitelji, vzgojitelji se trudimo, opozarjamo, preprečujemo, a na koncu tudi sami ugotovimo, da ni željenih in pozitivnih rezultatov. Naši cilji, da bi osvestili otroke in mladostnike, se hitro razblinijo, če doma niso deležni pozitivnih vzorov in zadovoljive pozornosti. Strinjamo se z dopisom stanovalcev Koželjske ulice na Gorici, pa tudi s številnimi dobrimi sugestijami. A žal na veliko stvari tudi šola ne more več pozitivno vplivati. Tudi učitelji in vzgojitelji ugotavljamo, da imamo hrupa, nasilja dovolj. Kako je mogoče, da se z našo zakonodajo ne da vplivati na naše mirno in pošteno življenje. Tudi otroški parlamet je opozoril na velike neumnosti, kijih počenjamo odrasli in na nasilje, s katerim se srečujemo vsak dan. Menimo, da so naši otroci še premajhni, da bi lahko urejali tako "velike" stvari, zato jih samo poslušamo, naša dejanja pa so drugačna. Vsi smo dolžni, starši, šola, vrtci in država, da zagotovimo brezskrbno in umirjeno življenje. Če odpove samo en člen v tej verigi, ni več prave vzgojne moči. Kateri člen največkrat odpove, bo pokazal čas. V šolah se o petardah in drugih eksplozivnih sredstvih pogovarjamo, analiziramo posamezne primere in skupaj z otroki oblikujemo naša sta-lišča in cilje. Zgodi pa se pogosto [ tudi to, da tisto, kar v šoli odvsetuje-mo in želimo preprečiti, vidijo
doma. Otrok potem res ne ve, kdo ima prav, ali učitelji v šolah, ali starši. In tako naprej.
Obračamo se na vse krajane, da ob koncu leta vso energijo usmeri-
mo v urejanje svojega bivalnega okolja, številnim družinskim pogovorom itd. Torej na prijetnejši del priprav bližajočih se božičnih in novoletnih praznikov.
Zakaj petarde? Brez hrupa, stresov in vznemiijenja nam bo lepše. Takšno življenje pa si vsi tudi zaslužimo.
■ Ivan Planine OŠ bratov Mravljakov
Stari trg 36, (2. nadstropje nad Kompasom rent - a - car) Velenje, tel: 851 - 486, 851 - 678
NOVO - NOVO - NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo specializirano trgovino z Italijansko keramiko in sanitarno opremo višjega kakovostnega razreda ter lončeno posodo, ki so jo uporabljale že naše babice.
Pri nas kupljeno keramiko vam tudi položimo, na izvršeno delo pa vam zagotavljamo dvo letno ga ra ncijo
Izvajamo tudi vsa ostala zaključna dela ( kamen, teraco, parketi, plastike, demit fasade, slikopleskarska dela, instalacije...)
možnost plačila na 6 obrokov brez obresti!
Del. čas: vsakdan od 7. do 19. ure.
PRODAJALNA
m
Kocenova 4 Celje
tel.: 24-751
BOGATA IZBIRA IZDELKOV ZA *
ŠOLARJE SLIKARJE PODJETNIKE GOSPODINJE
IN ZA VSE VELIKO PRESENEČENJ!
OBIŠČITE NAS!
Avtocenter Meh d00 #
Servis in prodaja
Avtocenter Meh d.o.o., 63320 Velenje, Koroška 7b
ŽE DANES 7% NIŽJE CENE IZKORISTITE PONUJENO ZA VSA VOZILA
VW POLO VWEOLF VW VEHT0 VW PASSAT VW TRANSPORTER
AUDI 80 VWVENTOGL 1,8 4/93
AUD1100 SZT23'™
17 MESECEV 10% ODKUP
80ZICN0 PRESENEČENJE - NE SPREGLEJTE!
VAŠ VOLKSWAGEN IN AUDI PARTNER
Avtocenter Meh d.o.o,, 63320 Velenje, Koroška 7/b, . Tel. prodaja: 063/852 - 955, fax: 063/852 - 884
JIVTOiUOTOlt
TRGOVINA IN SERVIS d.d.
in Hyundai Avto Trade d.o.o.
vas vabita na predstavitev avtomobilskega programa
Predstavitev bo v soboto, 4.12.1993 od 8. do 11. ure v salonu HYUNDAI v AVTOMOTORJU, Miklošičeva 5, Celje.
Predstavljena bo popolnoma novo oblikovana SONATA in preoblikovana ter dopolnjena LAI\fTRA, ter novi kombi H-100.
t
VIDIMO SE V SOBOTO PRI AVTOMOTORJU!
Krajevna skupnost Šoštanj
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za izdelavo projetkov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projektov za izvedbo (PZI) rekonstrukcije in dozidave obstoječe telovadnice pri osnovni šoli BIBA ROČK v Šoštanju.
1.	PREDMET RAZPISA je izdelava PGD in PZI projektov za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječe telovadnice pri osnovni šoli BIBA ROČK v Šoštanju na osnovi že izdelane idejne zasnove in pogojev soglasij k lokaciji. (Lokacijsko odločbo je investitor že pridobil). Predvidena je izvedba v jekleni konstrukciji.
2.	VSE POTREBNE INFORMACIJE v zvezi s pripravo ponudbe dobijo ponudniki vsak delovni dan med 7. in 10. uro pri g. Miklavc Adiju, dipl.ing.arh. (tel.: 853-231).
3.	MERILA ZA IZBIRO PONUDNIKA so ponujena cena, rok izvedbe, plačilni pogoji, reference pri izdelavi projektov jeklenih konstrukcij in druge ugodnosti, kijih nudijo ponudniki.
4.	ROK pričet ka izdelave projektov je takoj po izbiri projektanta, ROK dokončanja pa 30 dni.
5.	PROJEKTI MORAJO biti po vsebini in obsegu izdelani v skladu z Zakonom o graditvi objektov.
6.	PONUDNIKI NAJ PONUDBE ODDAJO v zaprti kuverti na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ, Trg svobode 5, Šoštanj. Kuverta mora biti označena s pripisom "Ponudba za PGD in PZI projekta rekonstrukcije in dozidave obstoječe telovadnice pri Osnovni šoli Biba Ročk - ne odpiraj!"
ROK ZA ODDAJO PONUDB JE 13.12.1993 do 10. ure.
7.	ODPIRANJE PONUDB bo 13.12.1993 ob 11. uri v prostorih Krajevne skupnosti Šoštanj. Predstavniki ponudnikov se lahko udeleže odpiranja ponudb le spismenim pooblastilom.
8.	PONUDNIKI BODO 0 IZBIRI OBVEŠČENI v 8 dneh od dneva odpiranja.
Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE"
Maribor, Mlinska 22 tel. (062) 22 66 00,22 66 13; tel./fax (062) 22 42 80
Se odločate za nakup audio ali video tehnike, potrebujete darilo za posebne priložnosti? Obiščite nas, svetovali in pomagali vam bomo!
Nudimo vam artikle svetovno znanega Korejskega proizvajalca audio in video tehnike SAMSUNG U!
Za vas smo pripravili posebno
NOVOLETNO ZNIŽANJE z najugodnejšimi tenamil
BTV CB 5051 AT ■ 51 cm, teletekst, daljinski za samo 44.999 sit BTV CB 5314 AT - 55 cm, teletekst, daljinski za samo 51.999 sit VIDEOR. VX 350 ■ 4 glave, VPS, LONG PIAY, daljin, za 44.370 sit VIDEOR. VX 300 - 2 glavi, VPS, daljinski za samo 39.780 sit HI-FI S CM 8100 ■ radio, 2 kas., CD 2*60 w, dalj. za 41075 sit HI-FI MAX 360 - radio, 2 kas., CD 2*80 W, dalj. za 47.999 sit JEDILNI PRIBOR "SOLINGEN" CARO (za 12 oseb) za samo 20.999 sit JEDILNI PRIBOR "SOLINGEN" SABINE (12 oseb) za samo 22.999 sit JEDILNI PRIBOR "SOLINGEN" SANDRA {12 oseb) zasomo 16.999 sit POSODA GOLDEN CR0WN (12 delov s termostatom) za samo 22.999 sil POSODA GOLDEN CR0WN (12 delna - steklen pokrov) za 16.999 sit POSODA GOLDEN CR0WN (12 delna - steklen pokrov) za 14.999 sil
•"KOLIČINE SO OMEJENE!*** Na zalogi še velika izbira:
- TV, videorekorderjev, HI-FI stolpov, radiokoselofonov, ovtoradiev...
Za naš« zveste stranke in za vas, ki nas do sedaj niste poznalh poslujemo v Mlinski ulici 22 vsak dan od 9. -12. in 15. -19. ure, v soboto od 9. • 12. ure!
PRIHRANEK IN KVALITETA SE POTRJUJETA Z NAKUPOM SAMSUNGOVIH IZDELKOV!	_
PO CENAH KOT ŠE NIKOLI V SLOVENIJI!
POSEBNI UGODNOSTI ZA KUPCE:
•	prodaja na 2 čeka!
•	darilo pri nakupu nad 5.000 sil
•	dodatnih 500 sit popusta za kupa iz krajev oddaljenih v« kot 30 km iz Maribora
•	garancija in sevis v Mariboru
j
rjyji
Najprej ga je udaril, drugi nato zaklenil
Prejšnji torek, zvečer, so na velenjsko policijsko postajo poklicali iz velenjskega zdravstvenega doma. Povedali so, daje k njim prišel po zdravniško pomoč Ivan K. (38 let) iz Velenja. Nekdo naj bi ga pretepel. Policisti so seveda zavedo vzeli pod drobnogled in ugotovili, daje Ivana z leseno lato udaril po glavi in rokah osumljeni 26 - letni Zoran P. iz Velenja. S tem gaje lažje telesno poškodoval. Ampak, to še ni vse, kar je Ivan doživel ob tem. Osumljenčev znanec Stanislav P. (26 let) iz Podgorja je Ivanu nato odvzel prostost. Zaklenil gaje namreč v stanovanje na Vojkovi cesti in ga izpustil šele ob 18. uri.
Velenjski policisti so dogajanje zabeležili, hkrati pa za Zorana P. napisali ovadbo za kaznivo dejanje telesne poškodbe. Prav tako za Stanislava P., le daje razlog za ovadbo protipravni odvzem prostosti.
Voznik tovornjaka podlegel poškodbam
Prejšnji petek, nekaj minut po 14. uri, se je v Velenju pripetila prometna nezgoda, kije teijala življenje.
19 - letni Davorin Vinko iz Lendave je vozil tovorni avtomobil po cesti Františka Foita proti križišču s Šaleško cesto v Velenju. V križiščuje trčil v keson tovornega avtomobila, ki gaje iz njegove desne strani (iz smeri Kavč) vozil 32 - letni Jurij Isak iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Pri trčenju je Isak padel iz vozila. Nato gaje prevozil še Davorinov tovornjak. Isak je med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam.
Takšni prizori so tudi na naših cestah vse pogostejši. Premog so sicer delavci naložili nazaj na tovornjak in ga najbrž dostavili lastniku. Življenje 32 - letnemu Juriju pa ne more vrniti nihče (foto:bm)
Med udeleženci te tragične nesreče je bil tudi 41 - letni voznik osebnega avtomobila Franc Praprotnik iz Pirešice, ki je v prej omenjenem križišču čakal pri rdeči luči. Tovorni vozili sta ga namreč pri trčenju zadeli. Praprotnik in Vinko sta se v nesreči lažje telesno poškodovala. Na vozilih paje škode za približno 700 tisoč tolaijev.
Vremenske razmere, ki zahtevajo malo več previdnosti na cestah, so najbrž botrovale temu, da so velenjski policisti preživeli dokaj miren teden. Listi v njihovih beležkah seveda kljub temu niso ostali prazni.
Meso ni le dimil, ampak tudi spekel
V petek, 26. novembra, nekaj po 12. uri, so policiste obvestili o požaru na baraki pri gospodarskem poslopju v Gaberkah 108. Ti so pohiteli na kraj in ugotovili, daje zagorela lesena baraka, v kateri je njen lastnik Franc S. (star 48 let) iz Gaberk dimil meso. Požar, kije povzročil za približno 50 tisoč tolaijev škode, so pogasili gabrški gasilci. Ob tem opozorilo: previdnost pri delu v priročnih barakah naj ne bo odveč.
Kršil javni red in mir
Vsak dan pač ni ponedeljek, sije najbrž dejal v začetku prejšnjega tedna Peter Š„ 18 let, iz Okonine. Že nekaj čez 7. uro je namreč v stanovanjskem bloku v Okonini kršil javni red in mir. Mozirski policisti so seveda posredovali, njihova pot pa za vročekrvneža ne bo zastonj. Srečal se bo namreč s sodnikom za prekrške, zaradi nasilnega obnašanja in kršitve nedotakljivosti stanovanja pa ga čaka že napisana kazenska ovadba.
Sem in tja po cesti
23. novembra, v dopoldanskem času, je na avtobusni postaji v Mozirju in po tamkajšnjih mestnih ulicah kršil javni red in mir Janez K., 30 let, iz Lepe njive. Policisti so mu to poskušali dopovedati, vendar se Janez ni hotel pomiriti. Zato so ga pridržali do iztreznitve. Srečanje "iz oči v oči" s sodnikom za prekrške mu ne bo ušlo.
Vlomil v grad Vrbovec
3 m visoka kovinska vrata na gradu Vrbovec v Nazarjah pač niso nobena ovira. Vsaj za doslej neznanega vlomilca ne. Prejšnji torek jih je namreč preplezal, nato vlomil v poročno dvorano, iz gradu pa se je vračal s 6000 tolaiji gotovine, cigaretami in svečnikom. Za 15 tisoč tolaijev škode naj bi povzročil.
Pridržali so ga
Sredi prejšnjega tedna, približno ob 18.30 uri, je najprej v gostišču Merlin v Moziiju, nato pa še v stanovanju na Prihovi pri Nazaijah, kršil javni red in mir Andrej V„ 31 let, iz Prihove. Ker se ob prihodu mož postave ni hotel umiriti, so mu ti nudili "zavetje" v prostorih za pridržanje. Tam je dočakal streznitev. Z njim se bo sedaj pogovoril še sodnik za prekrške.
Ga je oropal neznanec?
Pred tednom dni je občan Janez P., 63 let, iz Šmiklavža na mozirski policijski postaji prijavil rop. 16. novembra naj bi ga, približno ob 12. uri, pred bifejem v Novi Štifti oropal neznanec. Pri tem naj bi mu iz žepa odtujil 8000 tolaijev. Za drznežem še poizvedujejo.
POUCUSKA POST JU JI
Zasegli so mu pištolo
Prejšnji torek so Antona Š. iz Studenc obiskali možje postave. Ne zaman. Pri njem so našli pištolo P - 38 z osmimi naboji. Ker za to ni imel ustreznega dovoljenja, so ga prijavili sodniku za prekrške. Ta mu bo najbrž odmeril ustrezno kazen.
Huda delovna nezgoda
V petek, 26. novembra, približno ob 1030 uri, se je v Vrbju pri Žalcu pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval delavec Podjetja za urejanje voda Nedeljko Krejič, 43 let, iz Celja. Omenjeni je v manjši posodi mešal maso vezur. Pri tem je stopil korak nazaj v trenutku, ko je za njim pripeljal voznik viličarja 36 - letni Milan Anclin iz Žalca. Z zadnjimi kolesi viličarja je zapeljal preko Krejičeve leve noge. Temu so nudili pomoč v celjski bolnišnici, kjer je ostal na zdravljenju.
Odpovedalo mu je srce
Prejšnjo soboto, približno ob 19.30 uri, so delavci žalske policijske postaje po telefonu dobili obvestilo o pogrešanem 63 - letnem Edvardu Nemevšku iz Dolenje vasi pri Preboldu. Ta naj bi se ob 13. uri s kolesom odpravil od doma in se do omenjene ure še ni vrnil. Policisti in domači, ki so pred tem preverili kraje, kamor je pogosto zahajal, so se odpravili na planinsko pot, ki vodi na Žvajgo. V vznožju hriba so opazi li njegovo kolo, po približno 700 m zasnežene gozdne poti pa so našli pogrešanega. Zdravnik je lahko ugotovil le smrt. Po zbranih podatkih naj bi nastopila zaradi odpovedi srca.
Odtujil stola
Podati se na nečedno delo prezgodaj ponoči ni vedno "uspešno". Kajti, vsi pač ne gredo zgodaj v posteljo. Tega najbrž Vinko V. (star 31 let) iz Šaleka ni predvideval, ko je prejšnji petek na vrtu pred lokalom Zeleni bar na Kardeljevem trgu v Velenju, odtujil dva stola vrtne garniture. Pri nečednem poslu gaje opazil buden občan in o tem obvestil velenjske policiste. Ti so ga nekaj minut čez polnoč na Kardeljevem trgu prijeli. Ovadbo za kaznivo dejanje tatvine so za Vinka V. že napisali.
Požar povzročil za približno 3 milijone SIT škode
V petek, 26. novembra, je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil požar v gostinskem lokalu Gradnik v Šoštanju. Vzrok zanj kriminalisti še ugotavljajo. Zgorel je ves inventar v kuhinji in točilnici. Požar je povzročil za približno 3 milijone tolaijev škode.
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 11 a (pri Veliki Pirešici), tel.: 119-220 MESEC DECEMBER - MESEC PRAZNIKOV IN DARIL
MESEC UGODNOSTI V KOŠARICI
Sv. Miklavž bo v Košarici napolnil svoj koš s čokoladami,
igračami, buteljkami in drugimi darili po izjemno nizkih cenah.
Ves december bomo skrbeli, da boste pri nas kupovali najceneje,
svoje zveste in zelo cenjene kupce pa bomo tudi obdarovali.
Pri nakupu raznovrstnega blaga v vrednosti
nad2.000 - kava v bistro ju
nad3.500-100 gr. kave
nad 5.000-200 gr. kave
nad 7.000 - buteljka vina
nad 10.000 - steklenica Bel dejour ali vodka
ali pa boste račun poravnali z dvema čekoma, oziroma vam
bomo blago dostavili domov.	_
KOŠARICA - KADAR KUPUJETE DOBRO IN POCENI!
Policija svetuje:
*»88»S888S»»88»8»888*8»®
Vožnja pozimi (2)
Pri vožnji v zimskih voznih razmerah se morate zavedati, da morate vsak premik ali vsako namero storiti čim bolj zbrano in pazljivo. Če boste vozili hitro, bo vozilo začelo zanašati. Zato morate hitrost vožnje prilagoditi razmeram, da vozila ne zanaša. Enako se vam bo zgodilo, če boste sunkovito oziroma ostro zasukali volan ali ostro pospeševali. Posebno pozornost morate nameniti pri vožnji v ovinkih in tudi pri zavijanju v križiščih. Vse premike z volanom opravljajte "nežno" in z občutkom.
Zaviranje na zasneženi in poledeneli cesti zahteva zbranost, saj je zavorna pot neprimerno daljša kot pri zaviranju na suhem vozišču. Zaviranje na zasneženi ali poledeneli cesti je tudi izredno nevarno. Stopalko za zavoro uporabljajte čim bolj "nežno" tako, da stopalko večkrat rahlo pritisnete. S tem boste preprečili zabloki-ranje koles, kar dodatno podaljša pot ustavljanja. Poledenelost vozišča lahko preizkusite tako, da ob začetku vožnje poskusite zavreti. Če vas bo že takrat zaneslo, je to znak, da morate previdno voziti in prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti.
Glede na to, da se bližajo božični in novoletni prazniki, ponovno opozaijamo na uživanje alkoholnih pijač pred vožnjo z vozilom. Do sedaj smo že opozaijali na posledice uživanja alkoholnih pijač in jih posebaj ne bomo predstavljali. Predlagamo vam, da pred vožnjo ne uživate alkoholnih pijač. Če pa že odhajate na kakšno praznovanje, prireditev ali srečanje, se zavedajte, da se boste vozili z vozilom.
Med poostrenimi nadzori, ki smojih izvajali med vozniki motornih vozil, smo bili včasih prijetno presenečeni, ko smo kontrolirali voznike. V nekaterih primerih smo ugotavljali, daje bilo v vozilu več oseb, ki so se udeležile prireditev oziroma zabav, vendar voznik ni bil pod vpliviom alkohola. Policistom so povedali, da so se dogovorili, da bo zmeraj nekdo med njimi "dežurni voznik", ki bo skrbel za varen prevoz na zabavo in nazaj domov. Tako so poskrbeli za svojo varnost in varnost dragih oseb v prometu, hkrati pa so se v dražbi počutili sproščeno in veselo. Upamo, da bomo takšne voznike srečevali v čim večjem številu.
■ Adll Huselja
Izsiljevanje je tudi med nami
>aa«a*aa*«»aa«*»aa«it*aaa*i
IIIIIISII«

Uspešna akcija-
v
mMM.
v '
>" k:
priporu
mm
IVZSSZ,
Po dveh eksplozijah, 1 žilnemu oziroma izsiljevalskemu pismu, so štirje mladi brezposelni Celjani prejšnji torek prišli po "iztržek" svojega izsiljevanja. V stranišče picerije Limbo na Cesti na Ljubečno pri Celju jim je moral lastnik lokala iz okolice Teharij prinesti 15 tisoč mark, sicer bi mu, so mu zagrozili v pismu, pobili družino in razstrelili lokal. Sadu svojega izsiljevalskega početja vseeno niso uživali. Pred lokalom so jih prijeli policisti in kriminalisti
Tako so ti delavci sklenili enomesečno aktivnost, da bi odkrili storilce, ki so 27. oktobra podtaknili eksploziv v picerijo Limbo. Ta je povzročila za dva milijona tolarjev škode, ogrozila je tudi življenja več domačinov. Tri tedne za tem je eksplozija poškodovala električni drog v Začretu. Eksploziji navidezno nista bili povezani, kriminalisti soju vendarle vtkali v mrežo intenzivnih dejavnosti. Sad tega dela je obrodil s prijetjem četvorke, ki seje odločila, da bo na poceni način prišla do dobrega zaslužka.
Petindvajsetletni Srečko G., dvaindvajsetletni Roman R., dvajsetletni Robert K. in starejši mladoletni M.L. so se odločili, da bodo izsiljevali lastnike lokalov. Da bi podkrepili svoje pismene grožnje, so kot dokaz ponujali "trše" dokaze - eksplozijo v piceriji in tudi na električnem drogu, češ "oglejte si, kaj se je zgodilo tam; če ne boste plačali, bo enako pri vas."
Sredstva za kaj takega so res tudi imeli. Pri hišni preizkavi so našli 19 ročnih bomb, 11 tromblonskih min, dober kilogram eksploziva ter še razne druge pripomočke za nameščanje eksploziva. Vsemu temu je delala druščino šc manjša količino mamila.
S prijetjem te skupine smo dobili dokaz, da so se tovrstne oblike organiziranega kriminala razširile tudi pri nas. Različnih oblik izsiljevanja je v Sloveniji že precej - samo od lani seje letos število ovadb, ki so jih zaradi izsiljevanja napisali policisti, dvignilo za okoli 40. Letos so zapisali že kar 144 takih ovadb. Tokrat pa so prvič odkrili organizirano skupino, kije svojo resnost izražala tudi z nasilnimi in rušilnimi dejanji.
Na priložnostni tiskovni konferenci, ki sojo ob sklepu te uspešne akcije pripravili na UNZ Celjem - udeležili so seje tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, ki so v akciji tudi sodelovali, - so tudi poudarili, da so s to akcijo dokazali, da so primemo opremljeni in sposobni tudi za odkrivanje takih primerov kriminalnega dogajanja.
Primerov izsiljevanja, tudi z različnim nasiljem, naj bi bilo pri nas že veliko. Vendar mnogi, ki jih izsiljujejo, raje molčijo. Tudi zaradi tega je delo kriminalistov težje.
/k/



T Oven od 21. marca do 20. aprila
Čeprav nikoli ne najdete pravega časa zase, ga boste sedaj morali, sicer se vam bo zdravstveno stanje močno poslabšalo. Niste edini, ki potrebujete spremembo. Tudi vaši domači si jo v teh turobnih dneh močno želijo, sploh partner, ki se ob vas počuti vse bolj odrinjenega in osamljenega. Ukrepajte!
rriocpi
Bik od 21.aprila do 20.maja
Prepustili se boste toku časa in dnevov, ki si bodo na moč podobni. Kar nekako uspavani boste, zato bo povabilo, ki bo prispelo konec tedna, pravi izziv za vas. Če ne drugega, boste poskrbeli za svoj izgled - seveda le toliko, kot se da "na hitro". Dokazali si boste, da še vedno privlačite in to vas bo napolnilo z močnim notranjim zadovoljstvom.
-pr- Dvojčka od 21.maja do 21 Junija
II V času, ko bodo vladali strelci, boste vi dotolčeni. Še sami ne boste prav vedeli zakaj, vendar tako bo. Zato se kar poslovite od misli na kakšna velika dela in dosežke v prihodnjih tednih. Boljše bo šele tik pred koncem leta, takrat pa se bodo izboljšali tudi vaši odnosi s partneijem.
<fn
Rak od 22 Junija do 22 Julija
Pred vami je še en teden, ki mu lahko mirne duše rečete prijeten. Saj ne, da bi se zgodilo kaj res pretresljivega, vendar se vam bodo dnevi zdeli lepi, pa še hitro bodo minevali. V pričakovanju obiska boste, zato boste imeli veliko energije, pa še sami ne boste prav vedeli od kod. Partnerju ne nasprotujte, ko bo želel spremeniti nekaj v vašem stanovanju.
f-x Lev od 23Julija do 23.avgusta
O / Delovni dnevi se bodo še nadaljevali in vedno več bo v njih veselih trenutkov, ki vam bodo vračali samozavest. Prijateljici boste povedali veliko v velikem upanju, da bo to ostala skrivnost. Nekaj bo, vse pa ne. Pravzaprav vam bo naredila veliko uslugo, vendar boste vi to vedeli šele čez nekaj dni.
yy> Devica od 24.avgusta do 23.septembra
[ |j) Zakaj ne bi bili enkrat vi tisti, ki šokira? Vse preveč vas že poznajo in zato igrajo na karto, da vedo kako boste odreagi-rali. Skočite iz svoje kože in se ne dajte. Tako in tako financ nimate dovolj za kak večji nakup, zato uživajte v manjših. Nežnosti vam bo še vedno premalo.
n
Tehtnica od 24.septembra do 23. oktobra
Za vami je nekaj težih in delovnih dni, zato si boste sedaj vzeli čas za počitek. Med njim boste seveda čakali na zasluženo plačilo, pa se boste krepko načakali. Velika verjetnost je, da se boste že ob koncu tega tedna slabo počutili. Lahko, da bo bolezen virusna in ne prehuda, vednar vseeno obiščite zdrav nika.
yy. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Ko se že dvignete na površje in živite tako, da je všeč vam in okolici, se v vas spet nekaj premakne in na glavo si nakoplje-te nove težave. Sedaj ste v odličnem obdobju, vendar pazite, kaj boste počeli preko vikenda, ker je lahko že v ponedeljek slabše. Finančne težave postajajo kronične.
j. Strelec od 23.novembra do 21.decembra
X Vaš načrt, ki ga počasi uresničujete že zelo dolgo, bo počasi pričel dobivati oprijemljive rezulatate. Vendar vsaka stvar nekaj stane, vaša bo vzela predvsem čas. Uživali boste in partner z vami, pazite le, da ne boste šli predaleč. Tisti, ki imate otroke, boste veliko z njimi. To bo za vas prava sprostitev.
Kozorog od 22.decembra do 20Januarja
jO Več časa kot sicer boste preživeli doma in prav nič vas ne bo vleklo v hrupno družbo. Še najbližji prijatelji vam bodo včasih odveč. Iskali boste notranji mir, najti ga bo težko. Naj vam slaba vest le pusti spati, saj vaš greh sploh ni tako velik, kot si očitate. Pa še na plan ne bo prišel, čeprav se bojite.
^ Vodnar od 21 Januarja do 20.marca
av\ Vleklo vas bo drugam, kamorkoli, kjer vam ne bo treba poslušati vsakodnevnih "pridig" na večno isto temo. Ne bo šlo tako lahko, malo se boste vseeno morali potruditi in narediti vsaj minimum tistega, kar pričakuje od vas partner in drugi domači. Uradno pismo bo malce presenetljivo, predvsem pa bo seglo globoko v vaš žep.
w Ribi od 21. februarja do 20.marca
J\ Največ težav boste imeli s financami. Denarja bo premalo, pa če še tako obračate. Seveda boste zato slabe volje in celo brez volje, tu in tam bodo le dobri prijatelji poskrbeli za nekaj prijetnih trenutkov. Dela se boste morali lotiti tam, kjer vam je najmanj všeč, prijetna opravila pa pustite za konec.
MODA
Proč s sivino!
Toliko živopisanih barv, kot jih lahko v svoj stil vključite letos, že dolgo ne. Res je, paleta barv na nas dela dneve bolj živahne, prav tako nas, največ vedrine pa prinaša folk stil, ki išče svoj navdih v ljudskih motivih prav na vseh koncih sveta.
sešijete ali spletete same, tudi, če sicer niste najbolj spretne. Iz pisane deke, ki že ima resice, vam ne bo težko ukrojiti ponča ali širokega brezrokavnika, resice pa morajo seveda ostati. Če jih ni, jih naredite same, saj so več kot modna muha. To pa drži tudi za mlado-
Ena največjih prednosti tega je, da z pisanim puloverjem, jakno, široko palerino, pončom ali v tem stilu narejenem brezrokavnikom, poživite tudi "stare" stvari, kijih imate v omarah še iz prejšnjih let Pa je naenkrat vse prijetneje obleči...
Pri folk stilu lahko veliko stvari
stne jakne ali kratke plašče, za katere izberite blago potiskano v veselih barvah, prav tako pa ga lahko ukrojite iz deke. Prav poživile bodo kavbojke ali dolgo enobarvno volneno krilo. Ovratnik je lahko povsem enostaven, majhen, še bolje pa bo, če bo vašo jakno
krasila praktična in modna kapuca.
K pisanemu črtastemu puloverju oblecite široke volnene hlače ali pa dolgo ozko krilo, lahko paje tudi obratno...Možnosti je veliko in če boste želeli temu stilu vdahniti tisto "nekaj", poudarite tudi šive, ki so lahko zelo veliki, bolj dekorativni kot "zaresni".
NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU * NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU
Čebula ni le začimba
Če jo imate radi in če ste pravi gurman, lahko s čebulo pripravite kar cel obrok. Ko kupujete čebulo, izbirajte takšno, ki se ji sveti lupina in še nima klic. Hranite jo v mrežastih vrečkah, nikoli pa v hladilniku, ker bo hitro zanič. Če kdaj narežete preveč čebule, jo lahko za kakšen dan spravite v pokrito stekleno posodo in v hladilnik.
Makaroni s čebulo
Potrebujete: (za 4 osebe): 30 dkg makaronov, 40 dkg čebule, 2 žlici olja, 2dkg masla ali margarine, malo juhe, 3dkg nariba-nega sira, sol, poper, naribani muškatni orešček.
Najprej skuhajte makarone. Medtem olupite čebulo in jo narežite na čim bolj tanke koleščke. Prepražite jo na mešani-
ci olja in masla le toliko, da poste-kleni. Zalijte z malo juhe in kuhajte, da se čebula omehča. Začinite z
oreščkom, posolite in popoprajte in primešajte skuhane makarone. Še malo mešajte na štedilniku, potem posujte s sirom in postrezite.
Francoska juha
Pripravite: (za 4-6 oseb): 1 kg čebule, 5 dkg gosje masti ali masla, 21 kokošje juhe, 3 kozarce
suhega belega vina, kozarec vinjaka, 10 dkg sira gorgonzole, 6 dkg grojera, sol in poper, 2 žlici moke, francoski kruh.
Olupite čebulo in jo narežite na čim tanjše kolute. Prepražite na nizki temperaturi, da postekleni, potem posujte z moko in dobro zmešajte. Zalijte z vinom, juho, dodajte sol in poper. Ko zavre primešajte vinjak, pokrijte, zmanjšajte temperaturo in kuhajte še dvajset minut.
Medtem narežite kruh in ga namažite s gorgonzolo. Rezine postavite v posodo, ki zdrži visoko temperaturo, nanje pa še nari-bajte nekaj sira. Potem zalijte kruh z vrelo juho. Ko se bodo dvignili na površje, nanje položite še ploščice sira, ki sijih pripravite že prej. Sedaj postavite posodo v močno ogreto pečico za 8-10 minut, potem pa takoj postrezite.

VEGRAD ID DS d.o.o. Gostinstvo, trgovine, storitve Simona Blatnika 1, Velenje
Darilo zvestim kupcem - buteljka rujnega vina
Božiček je pustil v Vegradovih diskontih v Šoštanju in Velenju in samopostrežni v Velenju darilo za vse, ki boste v času od 1. do 31. decembra zakupili vsaj za 5.000,00 SIT.
Naše trgovine vam nudijo kvalitetna vina iz ormoške, ptujske, brežiške in vipavske kleti, vse vrste gazi ranih pijač in sokov, seveda tudi pivo laške in mariborske pivovarne.
Dobro šmo založeni tudi s prehrambenimi artikli, vsemi vrstami čistil in komplet Vileda programom.
Cene so konkurenčne!
Vljudno vas vabimo in vam želimo srečne Božične in novoletne praznike.
kaerjski
2.12. Biba, Herta, Belica (Blanka)
3.12. France, Tjaša (Matjaža), Petra
4.12. Barbara (Barica), Janez, Darinka
5.12. Stojan, Savin, Pina (Krispina)
6.12. Miklavž (Miki), Polon, Polonca
7.12. Ambrož, Maruša (Maša), Agat
8.12. Mirijam, Ljerka, Ma-rika (Marinka)
Lunine mene
8.12. prvi krajec ob 9.03
DOBRO JE VEDETI
Kruh - Plesnjenje boste preprečili, če položite poleg kruha v omarico ali vrečko še nekaj surovih krompirjev. Kruh bo ostal dalj časa svež, če ga shranite skupaj z nekaj jabolki ali kockami sladkoija.
Žemlje in francoske štruce niso dolgo hrustljave; premažite jih s slano vodo in položite za 10 minut v ogreto pečico (180 stopinj). Spet bo užitek ugrizniti vanje.
Popečene kruhove kocke dodajte juhi šele, ko ste jo že nalili na krožnike, sicer bodo preveč razmehčane.
Kruh lahko ostane svež štiri do šest tednov tudi, če ga ne zamrznete: zavijte ga v pomo-kane vrečke in jih shranite v kleti.
Likalnik - Hrapavo ploskev likalnika premažite z vazeli-nom in jo čez deset minut zdrgnite z mehko krpo.Nepri-jetne rjaste madeže boste preprečili, če likalnik po vsaki uporabi očistite z nekaj kapljicami olja.
Stare rjaste madeže pa odstranite takole; koščke voska zavijte v gazo ali bombažno krpo, jih nekajkrat prelikajte, na koncu pa polikajte še s soljo potreseno krpo.
Senčniki za svetilke -Nežne pergamentne senčnike kdaj pa kdaj premažite z brezbarvnim nitrolakom.
Čistite jih lahko le z blago raztopino detergenta za pomivanje posode.
Madeži od luga - Iz platna in belega perila jih odstranite z nekajkratnim temeljitim izpiranjem v čisti vodi. Madeže na drugih tkaninah pa previdno natrite s kisom ali z raztopino vinske kisline.
Lakasti čevlji - Če vas čevlji tiščijo, jih obujte in ovij-te mesto, kjer pritiskajo na nogo, s krpo, ki ste jo namočili v vrelo vodo in rahlo oželi.
Usnje se bo rahlo raztegnilo. Ravnajte pa previdno, kajti preveč razvlečeno lakasto usnje rado popoka. Lakaste čevlje lepo očistite, če jih na-trete s polovico čebule in nato zloščite z mehko krpo.
Nastanek gub v usnju boste preprečili, če še novo obutev nekaj dni zapored mažete z ri-cinovim oljem.
^ Uremenska prerokovanja v obliki pregovorov
(RUDEN
Ako se grudna bliska, grmi, drugo leto vetrov dosti buči.
Če zmrzlo zemljo sneg zapade, snopja bode velike sklade.
Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.
Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek.
Grudna suh veter če piska, to je po navadi suho pomladi, suša po leti pritiska.
ČETRTEK,		PETEK,		SOBOTA,		NEDELJA,		PONEDELJEK,	1 TOREK, 1	SREDA,
2. DECEMBRA		3. DECEMBRA		4. DECEMBRA		5. DECEMBRA		6. DECEMBRA	| 7. DECEMBRA |	8. DECEMBRA
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1
10.30 Video strani 11.05 Zgodbe iz školjke
12.30 Analitična mehanika,
43/52 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program sledi ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Pari, TV Igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2,vreme
19.56 Šport
20.00TV nocoj
20.10 Žarišče
20.35 Neverjetni četrtek: Na
pomoč, 4. del 21.25 Tednik 22.15 TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 22.55 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 8/21
23.25 Advokati, 2/3 00.25 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30 Video strani 15.40 Na drugi strani, grški film
17.25 SOVA,ponovitev sledi Burleske Charlieja Cha-plina, 1. del
17.50 Advokati, 1/3 18.45 Že veste
19.15 Majhne skrivnosti velik.
kuh. mojstrov 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport
20.05 Dediščina sončnih bogov, 1/6
20.35 Elitne bojne enote, 8.
zadnji del 21.30 Umetniški večer 22.30 Margot Fonteyn, portret 00.00 Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Betina družba, 10/13 12.15 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 G-man, amer. film 14.30 Monofon 16.05 Domače živali 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Znanost in mi 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Slika na sliko
09.30 Video strani 09.50 Ebba in Didrik, 5/9
10.20 Maska, amer. film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 14.00 Margot Fonteyn, portret
16.10Osmi dan 17.00TV dnevnik 1 17.10 TOK TOK, oddaja za
mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum
20.30 Zakaj te očka pušča samo, amer. film
22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.22 Šport 22.35 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 1. del
23.20 Advokati, 3. zadnji del 00.10 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00 Video strani 16.30 Neverjetni četrtek
17.20 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 8/21
17.50 Advokati, 2/3 18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.00 Koncert simfonikov TRV 22.00 Moški, ženske 23.00 Videostrani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Bettyna družba, 11/13 12.15 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Vspon in padec Legsa Diamonda, amer. film 16.30 Alpe-Donava-Jadran 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Zabavnoglasbena oddaja 21.05 Latinica 22.05 General Červenko 22.55 Slika na sliko sledi Edward II., brit. film
08.00 Radovedni Taček 08.20 Lonček, kuhaj 08.30 Otroci širnega sveta,
23/26 08.55 Klub klobuk 09.45 TOT TOK 10.35 Zgodbe iz školjke, ponovitev
11.15 Rdeči poni, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Moški, ženske 14.50 Video strani 15.20 Zakaj te očka pušča
samo, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Terra X, nem. dok. oddaja, 2/8 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip
20.30 Ob 15-letnici Moped Shovva
21.30 Domače obrti na slovenskem, 7. del 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA:
sledi Želite, milord?, 5/6
23.40 Lov, amer. film 01.10 Video strani
SLOVENIJA 2
11.00 Video strani 11.20 Antologija slovenske
glasbe 12.40 SOVA, ponovitev: sledi Ko se srca vnamejo, 1. del
13.30 Advokati, 3. zadnji del 14.25 Čas brez pravljic, slovenski film 16.00 Športna sobota sledi PPZ v odbojki (M): SA-LONIT:CSKA MOSKVA, prenos 18.00 Kri, znoj in slava, 2. del
šport.filma 18.50 Vodne pustolovščine, 3/24
19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10 Udobna vožnja, 3/6
21.00 Veliki zločini in procesi
20. stoletja, 10/13 21.25 Poglej in zadeni
22.30 Sobotna noč 01.30 Video strani
HRVAŠKA1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Doktor Argus, 4/13 12.05 Festival ,:Cajkovski",
2. del 13.05 Prizma 13.55 Amer. film 17.05 Potovanje v Vočjak,
dramska oddaja 18.30 Santa Barbara
09.15 ŽIVŽAV 10.05 HOV! 6/8 10.30 Sezamova ulica 11.30 Obzorja duha 12.00 Mladi baletni plesalci 13.00 Poročila 13.05 Video strani 13.35 Življenje je dolga mirna
reka, franc.film 15.05 Elitne bojne enote, 7/8 15.55 Edvard VII., 10/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Miklavžev večer 22.30 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: sledi Ludvvig, 1/5 sledi Poirot Agathe Christie, 1/8
00.25 Video strani
SLOVENIJA 2
10.00 Poglej in zadeni 11.05 Moški, ženske 12.10 Škorpijonov obroč, 4/4 13.00 Ob 15-letnici Moped
Shovva 14.00 Športna nedelja sledi PEP v odbojki VILEDA:TI-RANA, posnetek iz Maribora
15.00 Košarka NBA, posnetek 15.55 SP v rokometu (Ž),finale 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.15 Alpe-Donava-Jadran 20.45 Nedeljski otrok, švedski film
22.45 Berlin: podelitev evr.filmskih nagrad 23.45 Športni pregled 00.15 Videostrani
HRVAŠKA 1
11.00 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 13.55 Duhovni klic 14.05 Velike avanture, risana
serija 15.35 Amer. film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50Odletel bom, 5/16 23.05 Slika na sliko
11.50Znanje za znanje, učite
se z nami 12.10Terra x, 2/8 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.25 Zimska tekmovanja, risanka, 3/13 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Besede, besede, besede
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Made in Slovenia
20.55 Omizje
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.40 SOVA:
sledi Ljubezen na prvi pogled, 6/10
sledi Poirot Agathe Christie, 2/8
23.55
SLOVENIJA 2
12.35 Forum 12.50TV mernik 13.05 Utrip 13.20 Zrcalo tedna 13.35 Miklavžev večer 16.20 SOVA, ponovitev sledi Želite milord? 5/6 17.05 Ludvvog, 1/5 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.05 Sedma steza 20.25 Po mestu hodi Miklavž, češka drama 21.50 Laser v medicini, znanstvena oddaja 22.20 Studio city 23.20 Slovenska jazz scena I. .....Video strani
09.30 Pamet je boljša kot
žamet 09.40 Sezamova ulica 10.40 Univerzitetni razgledi 11.05 Laser v medicini,
znan.oddaja 11.35 Po mestu hodi Miklavž,
češča drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.10 Sedma steza 16.30 Porabski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 Lonček kuhaj 17.25 Hov! 7/8 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, besede, besede
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Moda, moč in slava 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 3, vreme vjde(£>.50SOVA:
sledi Medvedja usluga, 9. del sledi Agathe Christie, 3/8 - 00.10 Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Moon Jumper, 12/14 12.15 Zvezda vodilja 13.00 Vitezi okrogle mize,
amer. film 16.05 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dramska serija 20.55 Hrvaška in svet 21.35 Hitreje, višje, močneje 22.30 Slika na sliko
SLOVENIJA 2
13.55 Tenis finale Compaq
G.S.C., prenos 16.45 Made in Slovenia 17.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 6/10
17.45 Agathe Christie, 2/8 18.45 Iz življenja za življenje,
da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Železni Gustav, 1/7 21.00 Intervju 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča 23.30 Video strani
HRVAŠKA 1
11.30 Povejte mi kaj naj delam 12.05 Zvezda vodilja 13.00 Ivanhoe, amer. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Pax Christi, dok. serija, 4/6 21.00TV parlament 22.45 Jasenko Houra, zabav-
noglas. oddaja 23.15 Slika na sliko
10.25 Biskvitki, ameriška risana serija 10.55 Videošpon 11.50 Iz življenja za življenje 12.20 Veliki zločini in procesti
20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Studio city 14.10 Intervju 15.15 Železni Gustav, 1/7 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk
18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 Besede, besede, besede
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59TV nocoj
20.10 Žarišče
20.35 Na svidenje, otroci,
franc. film 22.20 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA:
sledi Chariie Chaplin, 2. del
sledi Agathe Christie, 4/8 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
17.25 Medvedja usluga, 9. del 17.55 Agathe Christie, 3/8 18.45 Analitična mehanika,
44/52 19.15TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Nogomet: 2. kolo lige prvakov BARCELO-NA:M0NAC0 22.20 Akcent
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.00 Kraljevič in berač,
amer. film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.30 Informatika: pogled skozi okno
18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara, 568. del
19.30TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Resna glasba 22.45 Slika na sliko
Sobota, 4. decembra TVSl 11.15
RDEČI PONI, amer. film, 1973 Igrajo: Henry Fonda, Maureen O'H ara, Ben Johnson
Režija: Robert Totten
Bolj kot v povesti, je v filmu poudarjeno razmerje med očetom in sinom. Očetu gre predvsem za to, da bi sin zrasel v trdnega pokončnega moža. Njegove vzgojne metode so nekoliko nenavadne, a vendarle učinkovite. Rdeči poni iz naslova je konjiček, ki ga je oče kupil sinu, da bi se ob skrbi zanj naučil odgovornosti. Toda poni se v nevihti prehladi in pogine - in tudi ta nepredvidljiva smrt ima svoj vzgojni pomen; deček se utrdi in ko bo dobil novega žrebička, ki ga bo povrgla domača kobila, bo z novimi izkušnjami
postal zrel fant, čeprav še ne bo odrasel...
TVSl 22.45
LOV, amer. film, 1991 Igrajo: Casey Siema-szko, Ben Johnson, Ger-ry Bamman Režija: Paul VVendkos Policija išče mlajšega moškega, ki je bil zaradi številnih kaznivih dejanj v Teksasu obsojen nado-smrtno ječo. Po pobegi iz zapora se je uspešno skrival. Vedeli so, da zna dobro spreminjati svoj videz, da je zvit in sposoben in da mu ne bodo zlahka prišli do živega. Kako odkriti kriminalca sredi velikega mesta, če ne naredi napačne poteze? Film je stkan iz drobnih in življenjskih zbodb prebivalcev Denverja, ki pridejo v stik z nenavadnim mladim fantom, ki se izdaja za študenta in ki ostaja neznanka celo za tiste redke ljudi, s kateri-
mi se druži. Njegovo robato in nesocialno življenje prevevajo spomini na vietnamsko vojno in želja, da bi se dokopal do denarja in nato z njim pobegnil daleč stran...
Nedelja, 5. decembra
TVSl_
MIRNA REKA, franc. film, 1988
Igrajo: Helene Vincent, Andre Wilms, Christine Pignet
Režija: Etienne Chati-liez
Junaki filma živijo v skladu s svojim okoljem in vsi po vrsti so zadovoljni s svojim življenjem in sami s seboj. Nikoli ne dvomijo v svoja početja, njihovo samozadovoljstvo je popolno. Pa vendar se življenje pokaže drugačno, ko pride na dan, da so v porodnišnici zamenjali dva otroka, ki sta zdaj vzgojena v povsem
drugačnem okolju... Sreda, 8. decembra TVSl_
NA SVIDENJE OTROCI, franc. film, 1987 Igrajo: Gaspard Manes-se, Raphael Fejto, Fran-cine Racette Režija: Louis Malle Louis Malle, kije sam bival v katoliškem penzionu in obiskoval katoliško šolo, namreč prikazuje življenje otrok v prav tem okolju. Otrok, ki so med vojno zapustili domače okolje in zaživeli v novem okolju. Otrok, ki so si sredi šolskega urnika znali izposlovati marsikatero ugodnost. Pater Jean, ki vodi to šolo, je pod svoje okrilje vzel tudi židovske otroke in jih pred morebitnim odkritjem zavaroval s francosko zvenečimi imeni...
ERA
i
Gradbeni material, Koroška 2 a
POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 853-448
♦	novolerm 3 cm trdi
♦	novoterm5cm trdi
♦	novoterm 5 cm mehki
♦	novoterm 10 cm mehki
♦	novoterm 4 cm mehki v roli
ni ni ni ni ni
311,04 SIT 511,83 SIT 238,95 SIT 424,44 SIT 520,11 SIT
Cene so s prometnim davkom in veljajo za gotovinsko plaalo.
i
VIS a VIS, Kidričeva 53, Velenje
POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 851-705
♦	snežne lopate velike	1.248,00 SIT
♦	snežne lopate male	1.160,00 SIT
♦	elektro brusilni stroj na dva koluta	10.051,60 SIT
♦	predalčki 33-delni	1.934,40 SIT
♦	klucavnice za vrata cilindrične in navadne	793,90 SIT
♦	električni podaljšek tridelni	349,00 SIT
Rudar:Publikum 1:1 (0:1)
■ ■■••aaaaaa
milili
Tradicija ostaja tradicija
V nedeljo so zagrnili zaveso nad jesenskim delom nogometnega prvenstva v prvi in drugi državni ligi, v tretji pa so predčasno končali ta del zaradi zelo slabih vremenskih razmer.
Čeprav so bile tudi na prvo in drugoligaških igriščih igralne razmere nevzdržne so vendarle spravili pod streho zadnji jesenski krog. Velenjčani so na svojem igrišču gostili tudi v tem prvenstvu odlični celjski Publikum. Domači so verjetno vse karte stavili na tradicijo, saj s Celjani že nekaj let niso izgubili pomembnega srečanja, gostje pa so seveda želeli ta črni niz prekiniti. Celjani so z igro v prvem polčasu napovedovali, da bodo to tradicijo prelomili. Občutek smo imeli, da jim je zamrznjeno igrišče, s katerega so odstranili sneg, bolj ugajalo, saj so imeli v glavnem ves prvi polčas veliko premoč. Ob gledalcih je zeblo tudi gostujočega vratarja Zupa-
na, saj skorajda ni imel priložnosti, da bi si vsaj malce ogrel premrzle dlani. Na srečo Velenjčanov paje Publikum samo enkrat zatresel domačo mrežo, pa še temu zadetku je delno botroval vratar Čanič, ki je bil za kakšen meter preveč zunaj svojih vrat, to paje bilo dovolj Goršku, da je z glavo poslal žogo čezenj pod samo prečko.
V nadaljevanju Velenjčani seveda niso imeli več kaj izgubiti, zaigrali so podjetno in v 61 .minuti je sledil hiter njihov napad, gostje so domačega igralca zaustavili nepravilno, kranjski sodnik Tivold paje brez razmišljanja pokazal na belo točko. Spasojevič, kdo drug, je že petič v tem prvenstvu potrdil, da mu enajstmetrovke ležijo. Po izenačenju so sicer gledalci sicer videli bolj dinamično, vendar še naprej previdno igro obeh enajster-ic. Oboji so očitno bili zadovoljni s takšnim razpletom, oboji pa so tudi imeli po eno lepo priložnost za
spremembo rezultata. V 57.minu-ti je zelo dobri Pranjič izvajal enega izmed mnogih kotov za Publikum, žoga je prišla do Žilnika, ki je z glavo poslal nizko žogo na levo stran Čaničevih vrat. Gledalci so videli žogo že v mreži, na srečo pa seje v pravem trenutku na pravem mestu znašel Omerovič in jo brcnil nazaj v polje. V 77.minuti pa se je z dobro obrambo izkazal gostujoči vratar Zupan, saj je odlično ubranil žogo, ki jo je proti njemu z dobrega položaja poslal Komar. Tako bodo Velenjčani pre-zimili na 12.mestu. V 15 kolih so si priigrali le 10 točk; to je samo tretjino vseh možnih, torej ne bodo imeli brezskrbnega zimskega spanja, saj predzadnja Mavrica za njimi zaostaja le 3 točke.
RUDARrČanič, Polovšak, Oblak, Balagič, Živanovič, Bulajič, Omerovič (Purg), Spasojevič, Dol-er, Vidovič, Komar.
■ vos
Elektra:Slovenj Gradec 118:87 (62:46)

Prav vsi so zadeli
Košarkarji Elektre so zabeležili novo visoko zmago in se tako vsaj delno oddolžili za spodrsljaj v Ruašah. Bili so vseskozi veliko boljši in so z lahkoto premagali nasprotnike iz Slovenj Gradca. Igra razumljivo ni bila na posebej visoki kakovostni ravni, pri domačinih so se naigrali vsi igralci in se vsi tudi vpisali med strelce, najboljša pa sta bila Rizman in Tajnik.
ELEKTRA: Rizman 30, Tajnik 26, Plešej 15, Nežmah 9, Mrzel 8, Lipnik 7, Brešar 6, Maličevič 6, Mlinšek 5, Brinovšek 2, Leskovšek 2, Mackovšek 2.
SLOVENJ GRADEC: Rebernik 29, U. Verčkov-nik 24, Glinšek 17, Špegel 8, M.Verčkovnik 5, Pušnik 3, Razdevšek 1.
■ S. B.
visok poraz
Po pričakovanju so Velenjčan-ke v 8. krogu tekmovanja v modri skupini doživele nov poraz, že osmi v tem prvenstvu. Veliko bolj izkušene večkratne državne prvakinje so brez večjega naprezanja dosegle prepričljivo zmago. Hitri nasprotni napadi domačih igralk so bili tudi tokrat usodni mlado velenjsko ekipo, ki še zelo neizkušeno igra, zlasti v obrambi.
V naslednjem krogu bodo gostile v Rdeči dvorani drugouvrščeni Krim Electo, ki je v tem krogu premagal vodilno Kočevje.
VELENJE: Lakič, Brelih, Hudarin 3, Topič, Nojinovič 1, Rodič, Kranjc 1, Stevanovič 8, Ibralič 1, Gradnik, Raukovič, Matič. ■
Beltrans:ERA Šmartno 2:1 (0:1)
»«»*«»•««■*••»■*««••■«»»*
V deveto ni šlo
Osem krogov zapored nogometaši ERE Šmartno niso izgubili srečanja, v zadnjem jesenskem pa jim je spodletelo. V veržeju so nastopili oslabljeni, vendar so v prvem polčasu na nemogočem terenu igrali dobro in kljub premoči domačinov z zadetkom Malusa celo povedli. Po odmoru so domačini zaigrali na vse ali nič, dosegli dva zadetka in zmaga je ostala doma. Šmarčani so si v 15 krogih priigrali 16 točk, torej eno več od polovice vseh možnih, prezimili bodo na 7.mestu, kar bo dober izhodiščni položaj za začetek pomladanskega dela.
Igralci ERE nadaljujejo s treningi, saj bodo nastopili v ligi malega nogometa, v kateri bodo sodelovali vsi prvoligaši. Prvo tekmo bodo odigrali v soboto v Murski Soboti.
ERA ŠMARTNO: Hrovat, Stojko, Štefančič, Grobelšek, Fajdiga, Tajnšek, Rudnik, Mašič (Češnovar), Delameja, Druškovič, Malus (Puck-meister).
■ Janko Goričnlk
Odbojka
Prva zmaga Topolčanov
Igralci Topolšice so v 1.državni ligi v 6.krogu prvič zmagali. S 3:1 so bili boljši od soseda na lestvici Granit Preskrbe. Igralke ekipe Gornji grad Brokat so gostovale v Mislinji in premagale domačinke s 3:1. Po 6.krogu so z enim porazom druge na lestvici. Odbojkarice Topolšice so v 2.1igi tretjič zmagale. Tokrat so bile s 3:0 boljše od druge ekipe Tabora, druga moška ekipa pa je v 3.ligi doma klonila z Radenci, gladko z 0:3.
■ Još
Smučarski skoki
Otvoritvena tekma
V Juršincih pri Ptuju je bila otvoritvena meddruštvena tekma letošnje sezone v smučarskih skokih, na kateri so imeli daleč največ uspeha velenjski skakalci. Pri članih je z rekordom skakalnice (40,5 m) zmagal Jelen, drugi je bil Mihelič; trojno zmago so slavili mladinci, saj je zmagal Drev pred Jereletom in Zapuškom; trije najboljši so bili tudi dečki do 15 let, zmagal je Zep pred Miklavžino in Ograjenškom.
■ Jog
Plavanje
a a k « s a a
Zmage tudi v Mariboru
Po zelo uspešnem nastopu mladincev in kadetov na mednarodnem plavalnem mitingu v Celju so minulo soboto dobro pripravljenost pokazali tudi mlajši tekmovalci. Mariborski Branik je organiziral 2.kolo predtek-movanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice. Med 100 plavalci iz Maribora, Raven in Velenja so člani velenjskega kluba dosegli 5 zmag. Najboljši sta bili ponovno Bojana Kološič pri starejših in Tina Pandža pri mlajših deklicah, zmagali pa sta tudi štafeti deklic in dečkov v prosti tehniki.
Rezultati velenjskih plavalcev: mlajši dečki-50 m prosto: 3.0cepek 34,13, 5.Velički 35,11; 100 m prsno: 4.Velički 1:39,25; štafeta 4x50 m delfin: 2.Velenje (Korb, Velički, Danev, Ocepek) 2:56,30; mlajše dek-lice-50 m prosto: 1 .Pandža 37,65; dečki - 400 m prosto: 3.Simič 5:09,41, 5.Vrhnjak 5:15,20, 6.Knez 5:17,30; 200 m hrbtno: 4.Šikman 2:49,73, 5.Simič 2:51,85; 200 m mešano: 4.Simič 2:54,53,5.Knez 2:56,51,6.Šik-man 2:57,91. 7.Rovšnik 2:58,12; štafeta 4x100 m prosto: 1.Velenje (Knez, Vrhnjak, Rovšnik, Simič) 4:43,93; deklice-400 m prosto: 1.Kološič 5:14,11, 4.Sladič 5:38,64, 5.Pandža 5:48,50, 6.Jandrok 5:48,56; 200 m hrbtno: 5.Pandža 3:02,68; 200 m mešano: I.Kološič 2:51,31, 4.Sladic 3:00,26; štafeta 4x100 m prosto: I.Velenje (Kološič, Podpečan, Jandrok, Sladič) 5:05,10.
Marko Primožič
Namizni tenis
• »»•»•■»••s
V finalu še pionirji
Po uspehu mladincev v kvalifikacijah so bili uspešni tudi pionirji velenjske ERE, ki so v Logatcu gladko zmagali in se med šestimi ekipami uvrstilia na finale ekipnega prvenstva, ki bo 15.in 16.januarja v Velenju. Za ekipo so nastopili Uroš Slatinšek, Bogdan Simončič in Jure Gruber.
Dekleta so enak turnir odigrala v Radljah ob Dravi in zasedla tretje mesto, v finale pa vodita le prvi dve. Na tekmi jih je spremljala še športna smola, saj seje na ogrevanju poškodovala Saša Koprivec.
Namiznoteniški klub je izvedel tudi občinsko prvenstvo šolskih športnih društev, na katerem je nastopilo 47 učencev iz osmih osnovnih šol. Pri učencih je občinski prvak Bogdan Simončič (Livada), drugi je Jure Gruber (AA), na tretje mesto pa sta se uvrstila Alen Zelenkič (BM) in Mitja Kamenik (Livada); vrstni red pri učenkah: Karmen Steblovnik (Livada), Saša Koprivec (AA) in Maja Ahtik (MPT).
■ A. Vodušek
Andor Jadran :Gorenje 21:17 (11:7)
Dobro le na začetku
V	prvem izmed zadnjih dveh gostovanj v prvem delu prvenstva so rokometaši Gorenja v Hrpeljah ostali praznih rok. Dobro so igrali le na začetku, ko so povedli s 3:0, vendar so domači hitro uredili svoje vrste ter rezultat izenačili na 6:6, do konca polčasa pa so si priigrali kar 4 zadetke prednosti. V drugem polčasu so se igralci znova razigrali, izenačenost igre kaže tudi rezultat polčasa 10:10. Na trenutke so bili gostje celo boljši, saj so se domačim približali celo na zadetek razlike (18:17), vendar pa kljub zavzeti igri rezultata niso mogli spremeniti v svojo korist.
V	soboto bodo znova gostovali in sicer pri zadnjeuvrščenemu Šeširju v Škofji Loki. Kljub porazu so Velenjčani obdržali tretje mesto z 11 točkami, vendar sedaj za drugouvrščenim Kolinsko Slovanom zaostajajo za štiri točke, v vodstvu paje Pivovarna Laško s 16 točkami.
GORENJE: Stropnik, Krejan 6, Ocvirk 1, German, Ojsteršek, Plaskan 4, Radšel, Oštir, Rozman 4, Tome 1, Cvetko 1, Lapajne.
r------------------1
! Foto karikatura
Trije trenerji: Brane Dobnik, Tone Tiseij (tudi selektor) in Miro Požun (njegov pomočnik) U — — — — — — — — — — — — — — — — — —
Za Publikum ostajajo "rudarji" še naprej nepremagljivi
Belinka Olimpija:Velenje 30:14 (15:6)
Znova
Topičeva med metom (foto: vos)
lilij
Squash
K S B ■ ■ sa
Tokrat zelo tesno
V	državni ligi so v soboto odigrali 3.in 4.kolo. velenjčani so v 3.kolu gostovali v Vojniku, v 4.pa so bili prosti. Moška ekipa Squash kluba Velenje je z gostitelji izgubila z 2:3, čeprav je dolgo kazalo na njeno prvo zmago v tem prvenstvu, dekleta so tekmo dobila brez boja, ker domačinke zaradi čudnih razlogov niso prišle na srečanje. Seveda so se s tem Velenjčanke še utrdile na prvem mestu in so obenem prve favoritinje za letošnji naslov prvakinj. "Trdno" uvrščena je tudi moška ekipa, seveda na zadnjem mestu. Naslednji dve koli bosta na vrsti 11 .decembra.
■ BigJoco
Kegljanje
Oboji praznih rok
Z 10.krogom seje v medregijski ligi pričel drugi del prvenstva, Šoštanjčani pa so gostovali v Trbovljah pri drugi ekipi Rudarja. Srečanje je bilo zelo razburljivo, o rezultatu pa je odločal zadnji par. Več sreče so imeli domačini in zmagali s 6:2 ter 4.968:4.851. V 11 .krogu se bodo šoštanjčani v derbiju pomerili z vodilnim EHO-m. Srečanje bo v soboto, pričeli ga bodo ob 16.uri, šoštanjski kegljači pa obljubljajo zmago.
V	Trbovljah so igrali: Križovnik 778 (1), L.Fidej 775 (0), Kramer 848 (1), Hasičič 577-Sotler 194 (0), Glavič 842 (0).
Kegljavke Šoštanja so v 6.krogu gostovale v Mariboru pri ekipi MG Miklavž. Ta "Miklavž" pa z gostjami ni bil posebej prijazen in je visoko zmagal. Izid je bil 6:2 ter 2.286:2.157. V 7.kolu bodo Šoštanjčanke na domačem igrišču v predtekmi moških gostile ekipo Trebnjega z Dolenjske, pričelejia ga bodo ob 13.30.
ŠOŠTANJ: Prelog 358 (1), Premelč 159-Herbst 166(0), Mihajlev 345 (0), Lozič 360 (0), Hojan 167-Sotošek 199 (0) in Podbrežnik 403 (1).
■	L.F.
Strelski šport
Boljši od Morisa
V	2,kolu državne strelske lige pištoljarjev so Velenjčani gostili strelce Morisa iz Kočevske Reke in zmagali s 1.686:1.639. za Velenje so streljali: Veternik 574, Detlbah 557 in Legner 555. Mladinke Mroža so se v 2.državni ligi s pištolo srečale z drugo ekipo Olimpije in izgubile s 1.514:1.662.
■	F.Ž.
Namizni tenis
Ekipa v sklepnem delu
Mladinska ekipa ERE je v soboto na kvalifikacijskem turnirju osvojila 2.mesto in si s tem zagotovila nastop v finalu najboljših 8 slovenskih ekip, ki bo 8 januarja v Murski Soboti. Turnir so organizirali Velenjčani, zmagala pa je ekipa Potrošnika iz Murske Sobote. Tretja je bila ekipa TAM iz Maribora, četrta Arcont iz Gornje Radgone, peti pa Fužinar z Raven na Koroškem. Za ERO so igrali bfata Slatinšek in Damijan Vodušek.
Mlada ekipa seje z gostovanja v Radljah ob Dravi vrnila s polovičnim izkupičkom. Z gostitelji je igrata 5:5 in dokazala, da se za mlade ni treba bati, posebej pa sta se izkazali Saša Koprivec in Karmen Steblovnik.
■	A. V.
Mali nogomet
Regijsko tekmovanje
Medobčinska nogometna zveza Celje bo 12.decembra organizirala regijsko tekmovanje v malem nogometu, zmagovalec pa se bo uvrstil na finalni turnir za državno prvenstvo, ki ga bo slovenska nogometna zveza organizirala v februarju. Pogoj za nastop je, da je prijavljena ekipa registrirana kot društvo, fotokopijo te odločbe je treba predložiti ob prijavi, vsi igralci pa morajo biti registrirani na podlagi registracijskega pravilnika. Informacije so na voljo na sedežu MNZ Celje, Kosovelova 2, telefon (063)29-206.
Vrbje pri Žalcu
$ M M M M M W ^ ^
Teden športa
Športno društvo Partizan iz Vrbja pri Žalcu je ob krajevnem prazniku pripravilo vrsto tekmovanj, ki se jih je udeležilo preko 500 tekmovalcev. V malem nogometu so v finalni tekmi pionirji Vrbja premagali vrstnike Liboj s 3:1, v tekmi za 3.mesto paje ekipa pionirjev iz Škal premagala pionirje iz Celja s 5:0; v šahu je zmagal Ferme pred Kovšetom in Ambramovičem; v streljanju z zračno puško pa je bil najboljši domačin Škoberne.
■ Jog
V Libojah smučajo
Smučišče v Libojah že obratuje teden dni. Po besedah Dušana Čatreja, ki ima v najemu to smučišče je povedal: "obratujeta dve vlečnici dolgi po 300 metrov, snega paje 25 centimetrov." Smuka je po besedah nekaterih smučarjev zelo dobra, možna paje tudi nočna smuka vse do 20. ure.
Besedilo In slika: -er
Rekreacijsko-turistični center Golte
"Prodali se ne bomo, a preživeti moramo"
Gosta megla je v soboto prekrila po dolgih letih pravo zimsko podobo smučišč na Golteh, morda je želela prekriti tudi velike težave, s katerimi se v nedogled srečujejo na Golteh. Vseeno je bilo na smučiščih živahno. Člani velenjskega smučarskega kluba so "nožno" utrjevali zgodnjo snežno odejo, kar je koristno in zdravju dobrodošlo (s teptalci to ni bilo možno, ker je bil sneg suh in se ni sprijel s podlago), prvi užitkov željni smučarji pa so uživali na progi v Moravi, ali na užitkov polni smuki v dolino. Je bila to morda predčasna uradna otvoritev smučarske sezone?
nastopile težave, dobili smo begunce in tudi drugih težav ni manjkalo."
Od letošnjega februarja dalje ste napovedovali sodelovanje z močnim tujim partnerjem, velika vlaganja v center, zlasti v zasne-ževalni sistem. Iz tega ni bilo nič, zakaj?
"Mi se s tem partnerjem še pogovarjamo, tudi z drugimi, saj je zanimanje zelo poraslo. Precej velik je pritisk avstrijskih smučarskih središč, ki bi rada kupila slovenska smučišča, nakup pa pogojujejo z večinskim, 51 -odstotnim deležem. Kar se tiče načrtovanih vlaganj moram reči, da
' "»"»sasKsi
Člani velenjskega smučarskega kluba so utrjevali progo z Medvedjaka, s teptalcem namreč to še ni bilo možno
"V resnici je bila to "otvoritev" predsezone. Prvič smo se odločili za to, da bi potešili najbolj vnete ljubitelje smučanja, ki so v Moravi smučali zastonj, plačali so le karto za nihalko, drugič pa smo želeli preizkusiti določene sisteme. Začetek prave sezone smo naravnali na 15.de-cember", je za uvod povedal direktor RTC Golte Marjan Prelog.
Gremo torej na dejstvo v obliki minulih šestih sušnih in zelenih zim. Prvi sneg kaže, da bo letos drugače, kako ste na to dobrodošlo drugačnost pripravljeni?
"Dejstvo je, da se je center kljub izredno težkim razmeram v minulih letih obdržal, čeprav praktično brez tuje pomoči. Moram povedati, da
bi letos že mesec dni normalno obratovali vsaj s tremi progami, če bi uspeli s sistemom zasneževanja. Pripravili smo predprojekte, vse pa seje zataknilo pri celjskem Zavodu za varstvo* naravne in kulturne dediščine, ker nismo dobili soglasja za izgradnjo akumulacije.
Tako nam je v vodo padlo milijon DEM, ki smojih za te namene zagotovili pri skladu za drobno gospodarstvo, v vodo ja padla naložba za 4,3 milijone DEM, ves ostali delež bi namreč prispeval dobavitelj opreme. Posel je torej propadel, ker ni bili garancije za milijon DEM. To se nam pozna že letos in se nam bo poznalo še naprej, če v tej zimi ne bomo uspeli zagotoviti sredstev. Pri tem je
smo kljub temu pripravljeni bolje kot prejšnja leta. Predvsem za to, ker smo lani vložili veliko sredstev v obnovo hotela, jeseni pa kakovostno opravili remonte in večja vzdrževalna dela niso bila potrebna. Pravočasno smo se lotili tudi tržnih poslov, pridobili prave partnerje, to je agencija Odisej, in nočitvene zmogljivosti so v celoti prodane, mislim, da bo število nočitev letos rekordno. Dnevna karta letos velja 25 DEM, cenejši pa bodo dodatni programi, ki smojih doslej zanemarjali in jih bomo letos dopolnili. Pri tem računamo zlasti na šolske izlete, mladino in druge organizirane skupine."
Od kod bodo torej prišli vsi ti gostje?
"Večina jih bo z Madžarske, ostali z nemškega področja, proste termine pa bomo zapolnili s šolami v naravi in drugimi oblikami. Dogovorili smo se z večino lastnikov depandans in računamo, da bomo zabeležili preko 14.000 nočitev. S tem bi se približali sezoni "preporoda" centra 90/91.
Žal so kasneje ob osamosvojitvi
pomembno, da smo v okviru združenja slovenskih žičničarjev s proračunskim memorandumom uspeli zagotoviti del sredstev za razvoj zasneževalnih sistemov in infrastrukture v naslednjem letu. vsi se zavedamo, da moramo središčem zagotoviti normalne pogoje obratovanja. Upam si namreč trditi, da v tem trenutku 80 odstotkov slovenskih središč teh pogojev nima. Posodobiti je treba žičniške naprave in zgraditi zasneževalne sisteme. Žal se je ta ekološki problem pri nas povsem spolitiziral, saj vsi vemo, da imajo v sosednjih deželah z veliko bolj razvito ekologijo in ekološkimi gibanji veliko takšnih sistemov, ki normalno obratujejo in tržijo."
Kakšna je bila torej usoda tega "velikega" posla?
"Šlo je za vsoto 25 milijonov DEM, začeli naj bi že v začetku maja, vendar se je zataknilo. Težko je namreč prepričati tuje partnerje za sovlaganja. Preveč se spreminja zakonodaja, preveč je še nedorečena in tuji partnerji niso pripravljeni toliko tvegati. Velik problem je tudi lastnin-
jenje, ki ga v tej zimi moramo izvesti, da bodo partnerji vedeli kdo je lastnik, v kaj vlagajo, kakšna je vrednost in podobno. To so temeljni problemi, ki jih moramo rešiti takoj, da odpravimo nezaupanje in dvome tujih partnerjev."
Morda tudi za to, ker se govori, da boste center prodali?
"Prodali ga ne bomo, računamo na dokapitalizacijo. Res nima smisla od države odkupovati centra, ki ni funkcionalen. Dograditi ga moramo, z dokapitalizacijo pa bo postal partner večinski lastnik. Vlaganja so nujna. Center moramo ekonomsko, tehnološko in ekološko zaokrožiti, da bo sposoben sprejeti izziv sodobne ponudbe klasičnega in alternativnega turizma."
Vendar je treba najprej preživeti?
"Zadeve pri tem so resnično nemogoče. Center, ki ima samo knjižnega kapitala 8 milijonov DEM, ne more dobiti 200.000 DEM obratnega kapitala. Zaradi tega tudi zapuščamo sistem LB Velenje. Na Golteh sem 15 let in v tem času je bilo veliko prilik za sanacijo, pri tem paje bila največja ovira ravno nerazumevanje Ljubljanske banke - splošne banke Velenje. Tu smo padli oboji, ker nismo znali pridobiti sredstev in usposobiti center, saj bi vlaganja v določene sisteme gotovo pokrili v dveh, treh sezonah."
Vrniva se za konec še enkrat na letošnjo sezono.
"Letošnja sezona mora centru vrniti veljavo. Brez zadolžitev na račun obratnih sredstev pa ne bo šlo. Ta
Direktor RTC Golte Marjan Prelog: 'Pravo zimsko sezono bomo uradno pričeli 15.decembra"
sredstva moramo dobiti, sicer bomo ostali brez kadra. S tem so velike težave, delavci so že pol leta brez plač in to je težko premostiti. Vendar je v tem tudi nekaj dobrega. Center namreč moramo racionalizirati, časi "sociali" niso ravno naklonjeni. Manjkajoče delavce bomo nadomestili z delavci iz drugih podjetij, tisti, ki so na zavodu, pa lahko pridejo nazaj le za določen čas med zimsko ali letno sezono. Res je, da nisem več tolikšen optimist kot sem bil nekoč, vendar številke kažejo na uspešno zimo. Z njo bi lahko pokrili dolg, ki ni prevelik, ali ga vsaj odložili, ob tem pa moramo opraviti nujne zadeve, ki sem jih že omenil."
Sneg je padel zgodaj in po jutru se dan pozna, pravijo. "Torej nas čaka dolga in huda zima," je z nasmehom in morda malce dvoumno zaključil Marjan Prelog. Za ostalo ponudbo bodo poskrbeli, so zatrdili, čakajo še več snega, ki si ga najbrž želimo tudi vsi ostali. Sebi in njim.
■ jp, VOS
Megla gor ali dol, sem ali tja, sneg Je tu In prvi užitki z njim (tudi v odmoru)
Čas smučarskih sejmov
Zanimanje za smučarski sejem rabljene in tudi nove smučarske opreme, ki so ga od petka do nedelje pripravili v dvorani Hmezad v Žalcu, je bilo precejšnje. V zadnjih "zelenih" zimah za sejem ni bilo tolikšnega zanimanja in marsikateremu otroku in tudi odraslim je oprema že prerasla in treba jo je zamenjati za večjo. Tako so lahko na tem sejmu prišli do rabljene, skoraj nove opreme, za precej manjšo ceno kot stane nova v trgovini. Podobna sejma, kot gaje pripravil Smučarski klub Gozdnik iz Žalca, bosta v mesecu decembru na Polzeli in v Preboldu.
■ Besedilo in slika: -er
"Začetne" težave po nekaj zelenih zimah zapovrstjo
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Pela bo le dojenčku, govorila pa tudi vam
Prav gotovo je najbolj znano ime sodelavcev velenjskega radija ime Irene Vrčkovnik. Že nekaj let je prisotna na naši glasbeni sceni, pravi razcvet je pravzaprav doživela s svojo samostojno pevsko kariero, čeprav ansamblu Vesna, kjer je začela, še vedno rada pomaga. Poleg tega uči glasbo na osnovni šoli Antona Aškerca in je sploh vsestransko predana glasbi.
Ireija je z nami od letošnje pomladi, ko jo lahko vsak torek popoldne poslušate (in sodelujete) v oddaji "Pa zapojmo eno po slovensko". Sama je izbrala ime oddaje, sama zapela vse avize, idejo paje dodelala skupaj z našo šefico Miro. Danes prizna, da jo je bilo kar malo strah, saj seje intervjujev vedno bala, to paje bilo njeno prvo srečanje z voditel-jskim delom. Se vedno jo je malo. Ne boste veijeli, kljub številnim nastopom na odru ima Irena še vedno tremo. "Vse je odvisno od poslušalcev. Strah meje, da bi me kdo preveč pro-vociral. Do sedaj se mi to res še
ni zgodilo, vendar, nikoli ne veš."
Oddaja se je v tem času dobro prijela, zato je njene poslušalce (upravičeno) strah, kaj bo z njo, ko bo sedaj vsak dan bolj mami podobna Irena, rodila. Nasmeje se (sicer pa se vedno veliko smeje) in pove, da bo prav gotovo na oddaji še teden dni pred rokom, če bo vse "šti-malo". Potem pa si bo vzela kratek odmor, ne več kot nekaj tednov in spet bo z nami. Naj izdamo še to - rok ima 23. januarja, pravi pa, da je vseeno kaj bo, samo da bo sin! Ime mu z očkom še izbirata, če bo slučajno deklica, ji bo ime Neli.
DIMNIKARSTVO PEČNIK
Kavče 15, Velenje
Poleg vseh dimnikarskih del izvajamo montaže in servise oljnih gorilnikov.
Cenjene stranke obveščamo, da nas lahko po novem pokličete na mobitel 0609/ 616 /51
ocajt
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah In nedeljah od 8. do 14. ure.
Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel- 855 - 420
MOKA 25/1	1.208,00 SIT
TOALETNI PAPIR 10/1	188,60 SIT
TEKOČINA ZA POSODO - TIC0 PIATI4/1	352,40 SIT
MEHČALEC 4/1	360,00 SIT
PRALNI PRAŠEK L0L0 8/1	1.409,80 SIT
COPATI 3 KOM.	363,00 SIT
PUDING ČOKOLADA (R0YAL)	44,10 SIT
SLADKOR 1/1	85 SIT
S0LA1.5 L	98 SIT
SIRUPI LIMB0	190 SIT
TEKOČI PRALNI PRAŠEK (KONCENTRAT)	716,80 SIT GOSPODINJSKI STROJČKI PO PROIZVODNIH CENAH.
ZA VEČJE NAKUPE MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO
OMEJENE!
T§
'ijkl) Partizanska 4, Velenje H JI telefon 063/ 851 -919, 854-867
NOVOLETNI CENIK
♦	kotel litoželezni AR 4 30.000 kcal 48.300,00 SIT
♦	kotel litoželezni AR 5 40.000 kcal 56.100,00 SIT
♦	cisterne za olje 1000 - 30001 od 18.700,00 SIT dalje
♦	gorilec MINOR 1	37.500,00 SIT
♦	gorilec 0LYMP	57.000,00 SIT
♦	ekspanzijske posode 8 - 501 od 1.452 do 4.716 SIT
♦	bojler LIKO kombiniran 801 18.019,00 SIT
♦	ventil mešalni 4 potni	4.440,00 SIT
♦	regulacija kotla TS	7.882,00 SIT
♦	ventil radiat. ravni 1 / 2"	864,00 SIT
♦	ventil radiat. ravni 3 / 8"	767,00 SIT
♦	zaključek radiat. ravni 1 / 2'	590,00 SIT
♦	sobni termostat HONEYWELL digital. 11.500,00 SIT
♦	sobni termostat RIELLO digital. 9.950,00 SIT
♦	tuš kabina 80-90	13.240,00 SIT
♦	cev bakrena plastif.	167,00 SIT/m
♦	toplotna črpalka TČ Z 2A	152.000,00 SIT
♦	radiatorji EMOTHERM 615 592,00 SIT/člen
♦	radiatorji APOLLO, AKUMAT, VOGELNOT
DOSTAVA NA DOM, BREZPLAČNO SVETOVANJE...
CENE SO BREZ DAVKA, V PRIMERU NAŠE MONTAŽE \ SAMO 3 % DAVEK, SICER PA 10 %.
NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE
Čas za pogovor o načrtih seveda ni najbolj primeren, otrok bo
Irena Vrčkovnik se od radia Velenje ne bo poslovila za dolgo
nekaj časa prvi. Vendar Irena že razmišlja o spremembi vsebine svoje oddaje, rada bi ji dodala kaj novega, svežega. Vsak teden ji pri izboru petih slovenskih skladb pomaga tonski tehnik Dragan in za zdaj jih še kar najdeta. "Je pa res, daje bolj "malo" slovenskih izvajalcev, zato
vključujem v oddajo tudi starejše skladbe iz zaprašenih arhivov." Nikoli ne bo pozabila oddaje, ko ji je voditeljsko delo pomagala opravljati njena nečakinja Nina. Komaj dve leti ima, zato je seveda v studiu pozabila vsa Irenina navodila, bilo paje vseeno zabavno.
Še to. Ljubitelji Ireninega petja v času njene odsotnosti ne boste osamljeni. V teh dneh bo izšla njena tretja samostojna kaseta in CD z naslovom "Poslušam srce". Na obeh bo dvanajst pesmi, kijih tokrat ne bo mogla več promovirati na živih nastopih. Vse do poletja drugo leto bo ves njen svet mali kričač, bodoči mož in tiste pol urice vsak torek na radiu Velenje.
■ (bš)
ALI BOVASHOVI AVTO OPEL?
ZAKAJ PA HE!
KUPITE GA LAHKO V	A
POOBLAŠČENEM SERVISU, KI VAM NUDI SE:	&
VSE SERVISNE USLUGE, SISTEM STARO ZA NOVO, w KREDITI, LEASING	v
IN SEVEDA DOBAVA TAKOJ PRI

i opel | POOBLAŠČENI SERVIS
Kosovelova 16, Velenje, tel.: 855 975
A
Kovintrade
E X P 0 It T	I M p 0 R I
Zunanja trgovina, Mariborska 7, Celje, tel. 063/411-256,441-245
NOVOLETNI POPUST -10 % DO 30. DECEMBRA1993.
Pianina Belarus cena 126.000 SIT brez p.d.
barva črna in rjava Pianina Gnessin - cena 135.000 SIT brez p.d. barva črna
Harmonike 96 bas samo 33.000 SIT brez p.d.
Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov. Gotovinski popust.
CLClV I KUOCrlVId
"KONTAKT"
TOPOLŠICA 85d, TEL. 893-701
Odp. čas: del. 3. -12., 15. -19. h; sob. 8. -12. h NUDIMO POPRAVILA:
•	električnega orodja (Iskra, Biack&Deckerin ostalih proizvajalcev)
•	malih gospodinskih aparatov
•	transformatorjev in stopniških avtomatov
•	manjših elektromotorjev...
Obnavljamo motorje za pralne stroje - za samo
3.850,00 sit!!! VSAKA STRANKA BO SODELOVALA V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO konec JANUARJA '94! Se priporočamo!
mjE
q&%NHz
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 2.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 3.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 6.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Nasveti vrtnarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Ziv žav; 19.00 Na svidenje.
			
H	KINC	riNC	IKIINC
Dom kulture Velenje
Četrtek, 2.12. ob 20. uri Sobota, 4.12. ob 19. in 21.30 uri Ponedeljek, 6.12. ob 20. uri VROČICA (SLIVER) - erotski triler. GL. VI.: Sheron Stone, VVilliam Haldvvin, Tom Berenger... Režija: Phillip noyce Sheron Stone v novi varianti filma Prvinski nagon! Kdo je skrivnostni morilec v nebotičniku, ki mu pravijo SI iver?
Kdo stanovalce nenehno opazuje? Je skrivnostni opazovalec tudi morilec?
Ponedeljek, 6.12. ob 18. uri Torek, 7.12 ob 20. uri NAKLJUČNI JUNAK (Accudental Hero) - komedija. Vgl. vi. Dustin hoffman, Gena Daviš in Ady Garcia
Neurejen, sebičen zoprne? po naključju reši potnike iz gorečega letala.
Nato premočen in ves sajast izgine v noč, za seboj pa v blatu pustu sled, svoj čevelj. Tedaj se zapleti začnejo...! Simpatičen film za sprostitev z odlično igralsko ekipo!
Kino Šoštanj
t************************
Ponedeljek, 6.12. ob 17. uri SLIVER - VROČICA - erotski triler torek, 7.12. ob 17. uri NAKLJUČNI JUNAK - komedija Naslednji filmi: ZADDNJA VELIKA AVANTURA, MOBANA, PESJAN IN GOUAR, BEGUNEC (The Fugiti-ve)!!!!, SOMERSBY!
Nagrajene OTROŠKEGA FILMSKEGA DNEVA:
ANDREJ JUVAN, Šalek 86, TANJA GAJŠEK, Topolšica 97, DAMIR TADIČ, Efenkova 1, ROLANDO KALIGARO, Kersnikova 13!
Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje
V tednu od 22.11. do 28.11.1993 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
23.11. AMP VELIKt VRH 130 mikro-g/m3
AMPZAVODNJE 120
■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 22.11. do 28.11.1993
konc. 8O 2 <mo/m3)
TOP.
v.v. z**/. MERILNE POSTAJE
G-Q.
M. 22.11. >••* 2«. 11.
El 23.n. dj 27.11.
EZH 24.11.
ES3 28.li.
ES 2611.
Občina Velenje
KitttttKKttXtt*»«*K«l«««KS»
Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi In ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 2. decembra -dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Friškovec in dr. Renko
DEŽURSTVA
Petek, 3. decembra - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar
Sobota, 4. decembra in nedelja, 5. decembra - dr. Slavič, dr. Gašper
Ponedeljek, 6. decembra - dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Pirtovšek in dr. Stupar
Zobozdravstvo: Sobota, 4. decembra in nedelja, 5. decembra -dr. Danica Bakulič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti 71 Velenje.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah
GIBANJE PREBIVALSTVA
in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 3. decembra do 10. decembra- Franc Blatnik, dr.vet.med, Stanetova 47, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
IfiS«Sll«KIII»IKI<8S»I
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 5. decembra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410.
Od 6. decembra do 12. decembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.
AUDI 80, letnik 76, registriran do 94/9, mašina generalno obnovljena , ugodno prodam. B 892-102.
DOMAČO SLIVOVKO (uležano) iz neškropljenih sliv, prodamo. B 850-067.
IŠČEM PRIJETNO DEKLE ZA DELO V BISTROJU. S 893-381. PRIKOLICO ADRIA in trajno gorečo peč, prodam. B 851-339.
ŠIVALNI STROJ RUžA v garanciji, prodam. 8 851-984. ZIMSKE GUME, uvožene komplet s kolesi, Audi, poceni prodam. B 852-996.
KIMONO DžUDO, prodam. B 881-245.
ORION VH-1288 JS nov, zapakiran vrhunski video, prodam za 850 DEM. B 852-731.
SKORAJ NOVE GUME 165/70/13,4 kom, snežne verige in prtljažnik prodam. B 857-257.
INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE, likalno mizo (vakumsko) in tračno žago za tekstil, ugodno prodam. S 850-067. GOLF 87 DIZEL, bele barve, prodam za 9800DEM. B 858-265. PARCELO V LETUŠU, blizu Savinje, prodam. B 856-308 zvečer.
mali OGLASI
SUŠILNI STROJ PRODAM. B 858-498 od 17. do 18. ure.
ENOREDNI PLETILNI STROJ s karticami, itison 4 X 4 m, otroške igrice, 19 kaset, prodam. B 852-386.
VIDEO REKORDER, zelo ugodno prodam. B 851-623.
AVTOBUS TAM 60 A 6,17 sedežev, letnik 1977, neregistriran, prodamo. B 885-179 zvečer.
DOMAČO, SVEžO SVINJSKO MAST, prodam. B 855-637.(Šte-fan)
PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVCI: hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah prevzamemo distribucijo vašega propagandnega gradiva po vsej Sloveniji z dosegljivostjo večine gospodinjstev in podjetij. HEXA d.o.o. Stegenškova 5, 62341 PEKRE, TEL./FAX.:062/631-224 vsak delovni dan od 12. do 14. ure.
NIKOM, starega 3 mesece, ugodno prodam. S 856-992. KRZNENO JAKNO, rdeča lisica, št. 40, prodam. B 856-667. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo, prodam. B 854-140 zvečer.
V CENTRU VELENJA PRODAM GARSONJERO 28 m2, za 23.000 DEM. S dopoldan 854-605.
OPREMLJEN IN VPEUAN GOSTINSKI LOKAL prodam ali ga dam v najem, s predplačilom za eno leto in odkupom inventarja. Naslov v uredništvu. KOZE IN KOZLE POCENI PRODAM . B 832-515. DVOREDNI PLETILNI STROJ BRO-THER na kartice z mizo prodam. S 857-766.
JOGI ZA OTROŠKO POSTEUICO, zimski otroški kombenizon (od o do 3 leta) ugodno prodam. S 850924.
ZIMSKA KOLESA ZA R-4 prodam. B 850841.
GARAŽO V ŠALEKU KUPIM. B 858-423.
KRZNENO JAKNO 36-38 št. prodam za 100 dem. B 888-159. NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOV-
PRIMA ZAVAROVALNICA z vami na vsakem koraku. Informacije 852-063 ali 853-578.
OPREMLJENO GARSONJERO oddam z enoletnim predplačilom. B 854-934 do 15. ure Karmen, 882-358 popoldan. FIAT 126 P, letnik 86, prodam. B 850488.
Tarri
Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak.
Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICI, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
68290 Sevnica, Slovenijo Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608)41 224 Fa*: (060B| 41 626 telex: 35815TANSEV Si
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA NOVINŠKA
1947-1993
se iskreno zahvaljujemo svem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano spoštovanje do pokojnega in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za sv.maše.
Posebna zahvala velja sodelvcem RLV Mehanizacija, častni straži, praporščakom, govornikom, pevcem in godbenikom za ganljive pesmi in žalostinke, sodelavcem Gorenja - Štedilniki, dr. Rusu za skrbno zdravljenje ter gospodu duhovniku za opravljen
cerkveni obred.
•	„	v
Žalujoči: Žena Ana, sin Branko, hči Vlasta.
Občina Velenje
»»»»»»»»»»»»»»»»SSSiK«
Smrti: Marija Matko, roj. 1926, Letuš št. 10/b; Josip Vidmar, roj. 1922, Velenje, Kidričeva c.št. 10; Marijan Kranjc, roj. 1920, Celje, Dečkova c.št. 44; Ljubojka llinčič, roj. 1961, Šoštanj, Metleče št. 42; Anton Vidner, roj. 1909, Lipoglav št. 66.
Občina Žalec
Smrti: Jožef Fedran, star 82 let,
krneč, upok., Dol št. 15, Mozirje; Stanislav Polšak, star 57 let, upokojenec, Ložnica pri Ž. 20/d; Andrej Ribič, star61 let, inv. upok., Šentru-pert št. 26; Zdravko Ratej, star 38 let, delavec, Latkova vas št. 137; Jožef Slapšak, star 70 let, soc. podp., Ponikva pri Ž. 59; Štefan Verk, star 58 let, upokojenec, Breg pri Polzeli št. 67/b; Edvard Ne-mevšek, star 63 let, upokojenec, Dolenja vas št. 91.
Občina Mozirje
Poroki: Andrej Hlačun, roj. 1960, Nazarje, ZadreCka cesta 9 in Jolanda Štiglic, roj. 1965, Mozirje, Savinjska cesta 10; Mustafa Maks PašiC, roj. 1966, Jesenice, Delavska 1 in Melita Turk, roj. 1967, Jesenice, Delavska 1.
Smrti: Milan Podlesnik, roj. 1933, Ljubno ob Savinji, Rosuljska cesta 8; Jože Fedran, roj. 1911, Dol 15; Ignac Ošep, roj. 1925, Podolševa 2
Mehko jo v zemljo položite in tiho, tiho jokajte za njo, nikar trpljenja ne budite,
tam je pomlad in on,
ki čakal je na njo.
V 82. letu nasje po kratki in hudi bolezni zapustila draga mama, babica in prababica
ROZALIJA MRAVLJAK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Toplo zahvalo izrekamo govorniku gospodu Vladu Milkavžinu, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: Sinovi Oto, Milan, Janko ter hčerka Elica z družinami in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
JOŽETA DEDIČA
12.3.1918 -21.11.1993 iz Šlandrove 8 v Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi rudarski godbi, častni straži, govornikom in duhovniku za opravljen
pogrebni obred.
Zahvaljujemo se tudi sindikatom RLV, Komunalnega podjetja Velenje in podjetja Unior.
Žalujoči: Žena Štefka, hčerka Angela z družino ter sinova Jože in j	Martin z družinama.
ZAHVALA
Umrl je
JOŽE VIDMAR
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikoma za ganljive besede, rudarski godbi, pevcem za žalostinke ter častni
straži.
Posebna zahvala dr. Tomažu Slaviču za vso skrb in nego v času njegove bolezni.
VSI NJEGOVI
Si: M. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje i \ \l NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
m
Izhaja ob Četrtkih.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtaric (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761,856-955.
Žiro raCun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: tMi IIII11III in LUMINA
Grafitna priprava, tisk in od prema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
December bo bel in vesel
Že jutri se v Velenju prične Miklavžev sejem, sv. Miklavž pa bo obiskal tudi Šoštanj. Za otroke bo v mesecu decembru dobro poskrbljeno, imeli pa bomo tudi pouličen sejem in silvestrovanje na Titovem trgu.
December je tu, letos po dolgih letih bel in čisto zimski. Tako bo čar vseh prireditev, kijih v občini Velenje pripravljajo različni organizatorji, še večji. Prireditev pa bo kar nekaj, kot kaže bodo še bogatejše, kot smo jih bili vajeni dosedaj.
Prvi bo prišel sv. Miklavž
Že jutri se v Rdeči dvorani pričenja osem dnevni Miklavžev sejem. Organizatorja, Rdeča dvorana in Birt turizem, sta z odzivom zadovoljna. "Naš namen je, da prireditev postane tradicionalna. Odziv je lep, vsako leto lepši, takih prireditev pa ima Velenje vsekakor premalo. Letos bo na sejmu okoli 40 razstavljalcev in prodajalcev. Poleg tega se bo dogajalo veliko stvari, program bo trajal cel dan. Dopoldne bodo risanke za otroke, popoldne bodo degustacije, od 16. ure dalje pa bo program s plesalci, lutkami, folkloro... Vsak večer bo živa glasba. V nedeljo pa bo vrhunec, ko pripravljamo miklavževanje." nam je povedal Matej Balažic iz Birt turizma.
V nedeljo, 5. decembra, ob mraku, bo tudi v center mesta Velenja prišel Miklavž s svojim spremstvom. Prihod, sv. Miklavža so omogočili ERA Velenje, Stranka Krščanskih demokratov in Kulturni center "Ivana Napotnika" Velenje. Starše vabijo, da svoja darila oddajo v domu kulture Velenje.
Sv. Miklavž bo obiskal tudi šoštanjske otroke. V nedeljo, 5. decembra ob 17. uri jih bo razveselil na Trgu svobode v Šoštanju. Pred njegovim prihodom pripravljajo priložnosten program učenci OŠ Karel Destovnik Kajuh, Miklavževanje pa pripravljata Turistično društvo Šoštanj in Krščanski demokrati Šoštanja.
Veseli december za vse otroke!
December v Velenju poteka pod geslom "Veseli december" že nekaj let, za tem stoji OZPM Velenje, ki se jim vsako leto pridruži Kulturni center Ivana Napotnika. Tudi letos so že pripravljeni, le še nekaj drobnih stvari morajo uskladiti. Zakaj "Veseli december" in kaj se letos skriva pod njim, nam je zaupala sekretarka OZPM Velenje Tinca Kovač:
"Veseli december zato, ker želimo za vse otrok ustvariti res praznično vzdušje in to od prvega do zadnjega decembra. Pri Občinski zvezi prijateljev mladine pripravljamo cel kup otroških prireditev za predšolske otroke in za vse šolarje v naši občini. Zelo smo veseli, ker smo uspeli pridobiti dovolj denarja, da lahko vsem predšolskim otrokom obljubimo, da jih bomo povabili v Dom kulture, na predstavo, kjer jih bo obiskal Dedek Mraz in jih tudi obdaril. V programu, ki bo potekal po posameznih krajevnih skupnostih, smo jim pripravili 3 lepe igrice; "Jaz sem glavni'* pripravlja KUD Stane Sever iz Škal, "Sapramiška" je predstava VVZ Šoštanj, "Godci iz veselega" paje naslov igrice lutkovne skupine As, ki deluje v VVZ Velenje. Tudi za šolarje pripravljamo dober program, ki jim bo tudi zanimiv. Vsi bodo videli eno filmsko predstavo, najmlajši pa igrico o Mojci pokraculji. Konec meseca se pričnejo počitnice. Res je, da je to počitniški čas, da je to družinski čas, mi pa jim pripravljamo v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Napotnika srečanja ob novoletni jelki, ki se bodo odvijala vsako dopoldne in popoldne v zadnjih dneh tega leta. Tu bodo lahko prisluhnili pravljicam, v goste pa smo povabili nekaj zanimivih gostov. Poleg tega Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja še dva prednovoletna izleta, verjetno v Ljubljano, otroci bodo o tem še podrobno seznanjeni."
Sejem na prostem bo živ!
Turistično društvo Velenje pa bo tudi letos poskrbelo za pouličen novoleten sejem. Zanimivo, tudi tu opažajo večji interes za zakup stojnic, tako da bo sejem letos večji in še bolj pester. Postavljen bo na tradicionalnem mestu, na Titovem trgu, pričakujejo pa od 40 - 50 stojnic. Jože Kan-dolf nam je povedal še to, da bodo letos poskrbeli za bogatejšo gostinsko ponudbo in okrasitev trga ter okolice. Sejem, ki se bo pričel 16. decembra, končal pa 27. decembra, bo obiskoval tudi Dedek Mraz.
Mladinski klub v sodelovanju z Birt turizmom pripravljata tudi letos Silvestrovanje na prostem, na Titovem trgu. Ker tu vse še ni dorečeno, več ne moremo zapisati. Skratka, prvi vtisi po pogovorih z organizatorji obetajo več, kot smo bili vajeni dosedaj. Lepo, saj si Velenje in okolica to tudi zasluži!
■ Bojana Špegel
Solidarnostni koncert
Janko Stakne - Vržišnik Iz Topolšice (prvi z desne) zadovoljen z uspelo prireditvijo že snuje nadaljnje načrte
je podprl tudi velenjski izvršni svet s Srečkom Mehom na čelu in sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik. V
Topolšici seveda upajo, da bodo imeli podporo tudi spomladi, ko bodo dela na novi cesti stekla.
■ Mira Zakošek, fotografije Lojze Ojsteršek
Za cesto k Vržišniku
orarju odpovedali in zapeli za novo cesto. To so bili Helena Blagne, Sanja Mlinar, Irena Vrčkovnik, Marjan Smode, Vesna, Podkrajski fantje, Zlatko Dobrič, Aleksander Jež, Jože Skubic, Bratje iz Oplot-nice in Strašna Jožeta. To pa so bili seveda tudi vsi tisti, ki so prišli v soboto zvečer v velenjsko Rdečo dvorano, blizu tisoč jih je bilo, in na ta način prispevali k izgradnji
v Topolšici
Ob sodelovanju Turističnega ceste k Vrženišniku.
društva Topolšica, Turistične zveze občine Velenje, Našega časa in Radia Velenje je pripravil Janko Stakne, po domače Vržišnik iz Topolšice, to soboto v velenjski Rdeči dvorani solidarnostni koncert, ki so ga podprli mnogi sponzorji, med njimi Cestno podjetje iz Celja, velenjski izvršni svet, pa zasebnika Miro Andreje, Vili Malovšek in še mnogi drugi, med drugim nastopajoči, ki so se hon-
"Pojdimo skupaj po novi cesti," je bil simboličen naslov večera, takšen pa je bil tudi pozdrav velenjskega župana Pankraca Semeč-nika, ki je v svojem priložnostnem govoru podprl akcijo in hrabrost mladega kmeta Janka Stakneta.
Omenjena akcija je stekla jeseni, Janku in drugim krajanom tega zaselka Topolšice, do kamor vodi kolovoz, ki cesti skorajda ni podoben, pa so najprej prisluhnili na
turističnem društvu'v Topolšici. Majda in Bogdan Menih sta poskrbela, da so si cesto pogledali še odgovorni z občine in Cestnega podjetja. Podporo so izrekli tehnični direktor Cestnega podjetja Ivo Krašovec, pa komercialni direktor Marjan Vengust ter direktor Gradenj Bogdan Hočevar. Cestno podjetje je bilo tudi generalni sponzor sobotne prireditve, ki jo
Med obiskovalce so razdelili več lepih nagrad - Jože Krajnc In Jože Skubic med žrebanjem vstopnic
Nov radijski studio
Gradbena dela sklenjena
Obsežna in zahtevna gradbena dela novega velenjskega radijskega studia v Starem Velenju so sklenjena. Izvajal jih je velenjski Vegrad, ki se je tokrat prvič srečal z gradnjo radijskega studia, ki zahteva natančno in specifično akustično obdelavo.
Studio nam je projektiral Nande Korpnik, električne inštalacije Žel-jko Markan, stojne inštalacije pa Marjan Pečovnik. Pri nadzoru gradnje tega zahtevnega objekta so
sodelovali Marko Vučina, Marjan Tofant in Peter Lepoša. Gradnjo pa sta vodila Janko Movh in Edo Kodrin.
Radijski studio smo si v torek ogledali skupaj z nekaterimi vodilnimi delavci Vegrada. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da so bila dela dobro opravljena in da bo studio ustrezal sodobnim zahtevam radijskega dela. To so potrdile tudi akustične meritve, ki jih je za nas opravil priznani strokovnjak Milan Vejnovič iz Ljubljane, ki je
opravljal akustični nadzor.
V novem radijskem studiu, ki sicer ni velik, saj komaj presega sto kvadratov, imamo končno dve montirnici in dve snemalnici, tako da lahko priprave za oddajo potekajo tudi v času, ko oddajamo. Eno montirnico bomo opremili s povsem novo najmodernejšo radijsko opremo.
Upamo, da bo ta nameščena v tednu dni, potem pa nas čaka še zahtevna montaža antenskega droga in če bo šlo vse po sreči, se
bomo sredi meseca že oglasili iz novih prostorov. Nekaj časa bomo seveda delali poskusno, sredi januarja pa pripravili uradno otvoritev in sicer v obliki dneva odprtih vrat. Povabili vas bomo, da si prostore ogledate in tudi sodelujete v oddajah Radia Velenje.
Izgradnja in ureditev studia je od vseh zaposlenih in tudi naših sodelavcev zahtevala precej finančnih odrekanj, predvsem pa nam je stari studio zaradi tehnične zastarelosti in prostorskih težav povzročal obilico problemov pri vsakodnevni pripravi programa. Sedaj bo naše delo gotovo olajšano, program pa bomo, upamo, naredili še pestrejši. Izgradnja in oprema studia je bila seveda tudi izjemen finančni in miselni zalogaj, ki seje prelagal že vrsto let.
V tem času se je nekdanji vzorčni lokalni radio močno postaral in žal zaradi številnih interesov, ki so krojili njegov obstoj, postajal vedno bolj obroben. Šele prejšnji izvršni svet občine Velenje je zmogel dovolj volje, da podpre njegovo obnovo.
Seveda pa bi ta zalogaj, brez pomoči poslovnih partnerjev, ki so v radio verjeli in mu zaupali promocijo svojih izdelkov in storitev, kljub lastnim odrekanjem, ne mogli narediti.	■
Za cesto Je zapela tudi mlada velenjska pevka Sanja Mlinar, ki je s svojimi plesalkami znova navdušila