List 52.
Hlev.
Stanovanje govedom je  hlev,  kjer  posebno  dojne krave in pitavna živina  veči   del  svojega  časa prebije. Tudi teleta  za pleme  in  mlada goveda in vozna živma^ stoji mnogo časa v hlevih.   Zato je nujno  treba,  dd^jp
hlev dovoljno prostoren, primerno visok ter preskrbljen s prikladnimi jaslimi, rimami itd.
Zastran prostornosti hleva dajo se povprek sledeče povedati: za doraščeno goved srednje plohe mora biti prostor v hlevu 130—170 centimetrov širok, za 1—2-letno goved 1 meter; dolg pa z jaslimi vred 21/2 do 372 metra; prostor za govedo ali hodnik bodi l!/2 do 2 metra širok; po tem takem ima celi hlev meriti od hodnika do jaselj, to pa s hodnikom in jaslimi vred, 4 do 5y(i metra. Ves takšni hlev pa za dve vrsti goved z glavami proti steni obrnenih mora biti 8 do 10 metrov dolg. Še večji mora biti, če goved z glavami druga proti drugi stoji. — Tukaj treba 1 meter za hodnik med jaslimi in za dva hodnika kraj stene po 1 meter, tako da mora biti celi hlev dolg 10 do 11 metrov. Na dalje mora hlev biti primerno visok, da zrak laglje čist, ostaja in nezdravi plini odhajajo, navadno 3V2 do 4 metre. Jasli naj bodo f/2 do % metra nad tlami — za teleta se ve malo nižje. Ako treba rime ali „lojtre" pritrditi, spustijo se 30 do 40 centimetrov visoko nad jaslimi. Tla morajo od jasel do hodnika biti nagnjene za 24 do 30 centimetrov, gnojnični žleb naj visi pri vsakih 16 centimetrih za 4 centimetre.
Vhod ali dveri v hlev so najbolje 2'/a metra visoke in l3/4 do 2 metra široke. Kjer puščajo mladi živinici prosto po hlevu hoditi, računijo na tele 7 do 8, na pol leta staro goved po 10 kvadratnih metrov prostora.
V velikih gospodarstvih in dobrih hlevih je prostor za posamezne vrste živinčet lepo razpredeljen. Za dober hlev potreben je hodnik, na kateri se gnoj izpod živinčet kida in potem na gnojišče odpravlja. Ta hodnik bodi dovoljno širok, da hlapci in dekle z molznimi latvicami in golidami ložje sem in tje hodijo, gnoj kidajo, živino napajat, napregat, na pašo ali k biku gonijo. Na vsak kraj hodnika se priredi gnujničen žleb, hodnik sam pa mora malo globljeje biti spuščen, da se na njem vse ložje opravlja, gnojnične žlebe moramo večkrat dobro sesna-žiti. Godi se to, kedar gnoj kidamo: žleba pokrijeta se z deskami, po njih se izkidaui gnoj potisne iz hleva venkaj, potem se v žleba vode nalije in z brezovico po-snažita.
Zraven hleva morajo biti še primerni prostori za krmo. parme, skednji. Krme ne gre nad hlev na pod metati, če ni hlev obokan; še manj pa v hlevu samem hranjevati, kajti krma se navzame hlevnih sopuhov in je zdravju škodljiva. Kdor je vsakako prisiljen, v hlevu nekaj krme naložiti, ta jo naj malo pred polaganjem zreže.
Hlev mora biti toliko svetel, da se zamore vse prav videti, kar se v njem godi. V to svrho morajo v stenah okna biti. Okna naj se priredijo srednje visoko in nikoli ravno pred glavami goved, a najmanje 40 do 60 centimetrov nad glavami. Široka naj bodo kakih 30 centimetrov in 20 centimetrov visoka. Zelene šipe so bolje od belih, ker svetlobo milejo delajo. Dobro storimo, če jih tako napraviti damo, da se lahko zapirajo in odpirajo. Zunaj morajo okna imeti lesene oboknice ali dverce, ki se trdno zaprejo, kedar slabo vreme to zahteva. Teleta naj stojijo v najbolj svetlih prostorih, kajti svetlobe jako potrebujejo, da veselo rastejo in dobro prospevajo.
Gnojnični žlebi zadi za govedi ne smejo biti pregloboki ali tako potegneni, da žival čez nje noge postavi, kedar od jasel nazaj stopi, tudi so pregloboki žlebi nevarni, ker se živina, kedar jo odvežemo in na prosti zrak spustimo, lahko spodtakne in onesreči.
Dno hlevovo je najbolje iz ilovice napraviti ter jo trdno steptati in stlačiti. Naj se potem lepo poravna, da bode gnojnica redno odtekala, a ne v jamah zastajala. Dno mora nekoliko proti gnojničnemu žlebu viseti,
414
vendar ne preveč; kajti če preveč visi, pouzroči to kravi trud ali da tudi povrže.
Svetovati je, da hlev ni prevelik. Kdor ima veliko živine, stori bolje, če jo porazdeli na več hlevov ali vsaj predalov. Preveliki hlevi so po zimi radi mrzli in če nastane kužna bolezen, pobere nam vso živino, ker je nimamo kam huro prezapreti. Hlev naj stoji na malo uzvišanem prostoru, da bode gnojišče nižje in se tje gnojnica lahko odcejala. Dveri so najbolje na južni strani, da ne piha krivec ali sever naravnost v hlev. Okna so lahko proti jugu in severu, da ni solnce celi dan v hlev oprto. Kjer pa dveri ne moremo na južni strani napraviti, naredimo jih na zapadni.
Dr. med. H. Klingau.