Mačji rep, kej dobra klaja za živino.
Mačji rep pri nas *) zato tako imenovana trava, ker klasovje naredi, ki je nekoliko mačji-mu repu podobno, se je jel pri nas zmirej bolj razširjati. Sej pa tudi po vsi pravici veliko hvalo zasluži zatci, ker z vsako zemljo za dobro vzame, v dobri mastni, nekoliko vlažni zemlji pa se posebno čversto obnaša in goveji živini in konjem prijetniga sena na cente da. Na oralu se pridela 60 in clo 80 centov sena. Trava izraste 3 do 4 čevlje visoka in ker ima na steblu odra-stikov dovelj, da tudi prav tečno klajo 7 ali 8 let zaporedama. Navadno deteljo prekosi mačji rep ne samo na obilno s ti pridelka, ampak tudi na dobroti sena. Neki visoko častiti gospod na Go-renskim so lanjsko leto veliko njivo z mačjim repam obsejali, in ko so hlapci letaš seno kosili, so se memo
gredoči kmetje na glas čudili, de pri gospodu t......
rež sečejo! Ti kmetje so namreč od delječ mislili, de je visoko  rašeno seno jnačjiga repa, rež bila.
*) Nemci to travo Timotheusgras imenujejo, po Timoteju Hanzonu, nekimu An glij anu, ki je pervi seme te trave iz Amerike na Angležko prinesel.
Bog daj, de bi naši kmetovovci zmirej bolj spoznavali, de je p o ni no že nje klaje za-njenar veči dobiček! Z majhnim trudam in z majhnim denarjem bi se dale slabe pušobe v lepe travnike predelati in marsiktera njiva bi veliko več vergla, ko bi jo z travnimi semeni obsejali. En funt semena mačji ga repa velja le 30 krajcarjev, pahovke pa #0 krajcarjev: na vsak mernik žitne posetve je potreba pahovke 5 funtov, mačji ga repa pa 3 funte (na i oral 15 funtov semena); glejte! če slabe travnike preorj ete, nekoliko pognojite in z semenarn imenovanih trav obsejete: koliko dobička si boste privabili. Res žalostno je, tolikanj opešanih ali clo zapušenih travnikov viditi, kteri bi se lahko z majhnim delam popraviti dali! Travnikam prav streči, ni pretežka reč: veliko kmetovavcov pa je, ki nimajo ne iskrice pameti v glavi, de bi kaj druziga in boljšiga začeli, kakor to, kar so pri svojih prednikih vidili ali od njih slišali. Pet napak je, ki mene nar bolj žalijo pri kmetijstvu: perva je pijančevanje gospodarjev, druga nesnažnost pri živini, tretja sapušeni travniki, četerta poguba gnoja in peta  nemarnost pri  sadjoreji.    Vselej
List 39.
kadar kaj taciga vidim, si mislim: sej je prav, de jih revšina pokori nemarneže, ki so sami krivi, če kruha stradajo!
Nekteri kmet noč in dan pazi, de mu kdo kakiga jabelka iz verta ne odnese; na vso moč razsaja, če mu kdo kako jamico konina izkoplje ali če mu ptuja živina mervico sena poje — to pamuni mar, de si po svoji nemarnosti na desetih druzih straneh sam škodo dela, in vsaki dan z gubo terpi,ktero,čebi nekoliko bolj skerben in prebrisan bil, bi lahko v stoteri dobiček prem eni 1.
Pa kam sim od mačjiga repa zašel, od kte-riga samiga sim tukej besedico govoriti namenil! Nej tedej tisti, kteri odslej mislijo mačjiga repa poprijeti se, berejo natanjčno podučenje, ktero so gosp. Dr. Orel v 6. listu letašnjih Novic dali, in nej se po tem poduku ravnajo, kteriga je že skušnja poterdila.                                             Dr. B.
154