AVGUST 1978 — ST. 8 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XIX dvaindevetdeseti jubilej PRAZNUJEMO V ZNAMENJU NAJVEČJIH VLAGANJ V INVESTICIJE V VSEJ ZGODOVINI PREDILNICE Dvaindevetdeseti jubilej Vsako leto je 9. september praznik vseh delavcev Predilnice, naših upokojencev, in tudi vseh delovnih ljudi litijskega kraja. Ob tem prazniku smo veseli in ponosni, če so naši delovni in dohodkovni uspehi doiri in vzpodbudni za nadaljnje izpopolnjevanje našega/^amoj^ra^ega *n družbenoekonomskega sistema, če so nMutkrfi dela takšni, ki dajejo dolgoročno stabilnost in^spcialno varnost Vsem delavcem v našem kolektivu. Tudi v letošnjem letu se nattaj težki gospodarski in ekonomski siluacij darska kriza je še vedno prisotnaV ifcy Jugoslovanski gospodarski razvoj, sirijske proizvodnje, družbene prs^du Sevanje reproduktivne sposobno San izvoz in povečan uvoz, in bilance države, so boleče točk' Položaja. Naši uspehi v letošnjem letu rusb-sBa jb<^l ji v: Zaostajamo za planskimi predvidevžtajnka Proizvodnje, produktivnosti, dosegas^m asortimana, in kot posledica nedosega v Proizvodnji, ne dosegamo tudi predvide rezultate. Zato ni slučaj, da smo ob NQn_spoz, stopin k izdelavi stabilizacijskega programa, ^ kaz našemu nadaljnjemu delu in prizadevanje Področjih naše aktivnosti. Zato je nujno, da vsi spozna Pomembnost uresničevanja tega programa, in se zavestno in odgovorno lotimo dela na odpravi vseh slabosti, ki so nas spremljale v letošnjem letu. Pomemben dogodek za naš jubilej pa je vsekakor začetek izvajanja del na široki fronti investicijskih vlaganj, ki so v vsej zgodovini Predilnice po vrednosti in obsegu največje, saj je njihova vrednost preko 16 milijard starih dinarjev, pa tudi spoznanje, da je potrebno dopolnjevati staro tehnologijo z novo, da je nujno modernizirati strojno opremo s produktivnejšimi stroji, da je skrb za razširjanje in povečevanje proizvodnje z investicijskimi vlaganji odločilnega pomena v naši nadaljnji poslovni politiki in orientaciji. V skrbi, da uvajamo v produkcijski proces nove, sodobne, moderne stroje, pomeni ne samo lažje in udobnejše delo in pogoje dela, temveč tudi v perspektivi zanesljivejši, stabilnejši in čvrstejši ekonomski in družbeni položaj naših delovnih ljudi. To pomeni tudi tisto materialno osnovo združenega dela, na kateri se dograjuje demokratični — samoupravni sistem delovanja delovnih je kdo mislil, ko smo snovali novo investi-težkem ekonomskem položaju iluzija, da e želje, ki se bodo težko uresničile. Res je, investicijski program zelo korajžno za-|il\ prepričani, da ga bomo zaradi deviz-|eloti realizirali v tako kratkem času. stfon iznajdljivost, najti prave poti, je agij( programa. Podpisane so vse po-e. Plačani so potrebni dinarski devizna sredstva. Oprema že pri-dilni stroji Krušik, melanžirnica ikalniki Hergeth, v drugem letu ntaže in ureditve linije za proiz-i predilnimi stroji. jubileju z zadovoljstvom ugotav-in njeno izvajanje v polnem raz-naslednjem letu ob praznovanju praznovali zaključek investicije. S to bomo v lestvici tekstilne industrije Slove-;oslavy5; s proizvodnimi in dohodkovnimi rezul-ed vodeče organizacije združenega dela. Ven-orgprf ni samo v tem, da bomo veliki, temveč, da o stabilni, da bo naša perspektiva, naša prihodnost, čvrsta kot granit, ne samo za nas, temveč tudi za bodoče rodove. Jože MIRTIČ Smernice in naloge pri pripravi, sprejema in uresničevanju plana za leto 1979 Na osnovi »Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije« ter določil o planiranju v Statutu naše delovne organizacije, predlaga Komisija za planiranje in programiranje razvoja delavskemu svetu, da sprejme sklep o pripravi piana poslovanja delovne organizacije Predilnice Litija za leto 1979, ter smernice in program dela za pripravo, sprejem in uresničevanje plana, kot sledi: 1. DS sprejme sklep o pripravi plana za leto 1979, in zadolži Komisijo za planiranje in programiranje razvoja — do konca avgusta. 2. Plansko analitska služba pripravi po usklajevalnem postopku, na osnovi analiz izvajanja tekočega plana in analiz, možnosti poslovanja v letu 1979, osnutek plana za leto 1979, ter ga da v javno obravnavo — od 5. 12. — 20. 12. 1978. 3. Sprejem temeljnega plana 1979. 4. Spremljava uresničevanja letnega, oz. srednjeročnega plana, s periodičnimi obračuni, z ustreznimi kazalci uspešnosti poslovanja. (Uresničevanje svojega plana so dolžne spremljati vse službe!) zaciji, KS, SIS-ih, oz. celotni samoupravni organiziranosti družbe. — Informiranost v procesu družbenega planiranja. Brez dobrega informativnega sistema ne moremo uspešno voditi poslovne politike! Stopnja informiranosti v organizaciji je pomemben dejavnik neposredne samoupravne aktivnosti! — Delovna sila To je sestavni del plana kadrovanja. V planih predvideti potrebo po delovni sili z ozirom na najboljšo zasedenost strojnih kapa- ni del bilance delovne sile, oziroma kadrovanja, je torej planiranje šolanja kadrov, ki so potrebni DO, ki v sklopu razvoja celotnega gospodarstva občine morajo predstavljati izobraževalni program usmerjenega šolstva, oz. dopolnilni učni program šolskih zavodov, ki sodelujejo na »svobodni menjavi dela«. Potrebe po kadrih ustrezne kvalifikacije in smeri ter stopnje izobraženosti, bodo zasnova tudi prihodnjega srednjeročnega plana. Ta področja bodo obdelale strokovne službe iz splošnega sektorja. 3. Vprašanje materialnega razvoja in mednarodne menjave. Proizvodnja — proizvodni sek-sektor Cilj proizvodnega sektorja mora biti, da skupaj s komercial- Analize uresničevanja srednjeročnega plana, oz. preteklega obdobja, vam služijo kot izhodišče — smernice, možnosti prihodnjega razvoja, in morajo predstavljati najboljši prikaz poslovne politike delovne organizacije vseh parcialnih planov. Najpomembnejše naloge, ki bodo zagotavljale pravilno izvrševanje plana, bi bile: — povečanje koriščanja kapacitet, — povečanje proizvodnje, — izboljšanje ekonomsko-fi-nančne situacije in rezultatov poslovanja, — pospešena investicijska gradnja, — usklajevanje medsebojnih odnosov dela vseh proizvodnih in neproizvodnih služb, — izboljšanje kadrovske strukture, — krepitev vloge organov neposrednega delavskega samoupravljanja. I. Analiza razvoja — (vsi zadolženi po delnih planih) To je predvsem tekstualni, sestavni del vseh planov, ki pogojujejo vplive preteklega razdobja na prihodnje planirano obdobje. Doseženi zbirni rezultati prehojenega srednjeročnega obdobja bodo sestavni del osnutka letnega plana — pripravi oddelek za ekonomske analize in planiranje. II. Cilji razvoja in plan uresničevanja ciljev 1. Razvoj samoupravljanja — Kako se uresničuje vloga delavca — samoupravne pravice — torej vloga nosilcev gospodarske aktivnosti v delovni organi- Fasada — pročelje južne strani nove zgradbe predmešalnlce vlaken VSEBINA: — Osebni dohodki str. 4 — Realizacija plana izvozno-uvozne bilance, Sprejet pravilnik o materialnih stroških str. 5 — SS o pravicah in obveznostih zdravstvenega varstva str. 6 — Izostajanje zaradi bolezni str. 7 — Letovanje str. 8 — Tekmovanje predic str. 11 — Civilna zaščita str. 13 — Zoper pretirano uporabo antibiotikov, Visok krvni pritisk str. 14 V novi zgradbi predmešalnlce vlaken smo pričeli z montažo novih strojev citet (po normativih dela) in polni zasedenosti sistematiziranih delovnih mest, z upoštevanjem določene rezerve. Pri tem imenovati (upoštevati) gotove vire glede na selitev, oz. spremembe nove delovne sile, upoštevati naravni prirastek kraja samega in selitve. Upoštevati tudi zahtevano kvalifikacijsko strukturo in strokovnost, strukturo po spolu in starosti, kar je sestavni del kadrovske politike. 2. Kadrovska politika Uspešnost dela delavcev je odvisna predvsem od kvalitete in strokovnosti zaposlenih, od pravilnosti njihove razporeditve na določena delovna mesta, kot tudi od mehanizma usposabljanja novih in nenehnega usposabljanja — prekvalifikacije starejših kadrov, v skladu s tehničnimi in drugimi spremembami v DO. Zato postaja plan kadrov v novejših pogojih dela zelo pomembna sestavina uspešnega poslovanja, in mu je potrebno posvetiti največjo pozornost. Zamujeno načrtno delo kadrovanja lahko privede do ozkih grl proizvodnje in realizacije, neustrezna razporeditev kadrov — mejna sposobnost organizacije — pa do slabih proizvodnih rezultatov. Ocena potreb po določenih oblikah kadrov naj predstavlja izhodiščno točko! Sestav- nim sektorjem in sektorjem službe vzdrževanja najde najboljše možne rešitve za usklajen proizvodni proces s čim manj zastoji, odpravo ozkih grl in najboljšim možnim izkoristkom surovine (zmanjšanjem odpadkov). Plan najboljšega proizvodnega programa z ozirom na tehnično-tehnološke pogoje proizvodnje (najboljša zasedenost strojnih kapacitet), z upoštevanjem pogojev dobave surovin, možnim vzdrževanjem zalog, vprašanjem delovne sile, tržnih pogojev, nabave in prodaje, uvoza in izvoza ter vseh drugih elementov, ki neposredno vplivajo na uspešnejši ali slabši proizvodni proces. Plan proizvodnje prilagajati tekočim in perspektivnim zahtevam tržišča (iskati ustrezno varianto) s planom proizvodnje preje, ki prinaša najboljši iztržek ob normalnem upoštevanju teh-nično-tehnoloških zmožnosti obstoječega oz. novega strojnega parka. Komercialni sektor — kot nosilec naloge Cilj komercialne službe mora biti, da razširja svoje tržišče prodaje tako, da bo proizvodnja mogla pospešeno prehajati na večje serije predelave posameznih kvalitet in številk preje. S tem bi se predvsem zmanjšali zastoji in stroški zastojev v pro- f Remontni in skladiščni delavci imajo veliko dela pri razkladanju n vskladiščenju novih strojev Finančni plan je izhodiščna točka vseh poslovnih odločitev, zato mora biti pripravljen izredno natančno. Gledamo ga s stališča reprodukcijskih potreb in potreb realizacije pravic proizvajalcev, da samostojno opravljajo z rezultati svojega dela. Zato je treba predvsem ločiti razporeditev dohodka na sredstva namenjena za OD, skupno porabo, na del za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela, sredstva rezerv in sredstva, ki po predpisanih SS in DD zagotavljajo splošno in skupno porabo naše družbene skupnosti. V sodelovanju z ostalimi sektorji in službami, ki so zadolžene za obdelavo posameznih Za opise teh področij dela se lahko porabi delo interesnih skupnosti, ki s svojim programom svobodne menjave dela širijo delavčev življenjski standard, njegovo kulturno obzorje in socialno varnost človeka, posredno pa se njihovo delo mora poznati na večji delavčevi produktivnosti, f) ostalo. 7. Varstvo pri delu in požarna varnost — Program nalog pri razvijanju varstva delavca pri delu — razvoj preventivne varnosti — in način pridobivanja proizvajalca za neposredno sodelovanje pri krepitvi njegove varnosti. V novi skladiščni hali smo že vskiadiščiii strojne dele 2 flyerjev Krušik in krožne čistilce za nove čistilne stroje. področij, zajeti te podatke v razdelitvi dohodka. Tako mora zajemati finančni plan: plan realizacije, plan likvidnosti, plan Am, plan stroškov proizvodnje, plan obresti na obratna sredstva, plan dohodka (OD, skladov, devizni plan, plan kreditov in posojil — plan obratnih sredstev, lastnih in tujih, plan posojil za osnovna sredstva). V glavnem naj bi bili zajeti vsi elementi po obrazcu bilance uspeha in posebnih podatkov, ki služijo za izračun obveznih 17 kazalcev, s katerimi se izkazujejo rezultati dela DO. 6. Življenski standard, zagotovitev materialne in socialne varnosti delavca in vseh delovnih ljudi ter splošni kulturni napredek. Nosilec naloge — splošni sektor. Ta del plana bi najširše zajel problematiko in načrtno reševanje področij. a) stanovanjskih vprašanj b) skrb za družbeno prehrano c) koriščenje RD zaposlenih v počitniških domovih d) zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo in drugo e) športno-rekreativno dejavnost in oblike pomoči za delo in izživljanje članov delovnega kolektiva na področju kulturne dejavnosti. V novi zgradbi čistilke skrbno čistijo strojne dele novih mešalnih strojev ■zvodnji, plansko bi utegnili odpravljati ozka grla proizvodnje, zmanjševale bi se možnosti zapredkov različnih kvalitet preje °b manjšem številu menjav, ki Povzročajo reklamacije in odganjajo kupce, z vsem tem pa bi •"astla proizvodnja in dohodek Podjetja. Kratka analiza povpraševanja na tržišču po vrstah preje in konkurenčne ponudbe — po poslovnih izkušnjah, ker nimamo oddelka, oz. zaposlenega, za raziskave tržišča. To so osebna pred-yidevanja prodaje po izkušnjah 'n poznavanju tržišča. Upoštevati še pogoje prodaje, komercialne ali propagandne akcije. Opažanja upoštevati pri politiki Proizvodnje! — V skladu s proizvodnim planom časovno planirati tudi nabavo potrebne surovine in reprodukcijskega materiala (materialno bilanco), da bi bila vezava obratnih sredstev čim krajša. Upoštevati relativen odnos: nabava po nižjih cenah — daljša vezava sredstev, oz. nabava po višjih cenah — krajša vezava obratnih sredstev, in manj stroškov skladiščenja. Pri najboljši rešitvi teh odnosov lahko prihranimo mnogo izdatkov za obresti pri kreditih za obratna sredstva in očuvamo boljšo plačilno zmožnost podjetja. — Z izvlečki iz uvoza in izvoza, nabave in prodaje, pripraviti bruto bilanco izvoza in uvoza. Računati na vezavo določene količine uvoza s potrebno količino izvoza in podatke uskladiti! 4. Načrtovanje investicij Sektor službe vzdrževanja, nosilec naloge. Cilj te službe mora biti pospešeno dokončanje vseh investicijskih del, modernizacije in rekonstrukcije. Tekoče vzdrževanje strojev tako, da bo čiščenje povzročalo čim manj zastojev proizvodnje, nevarnost lomov in okvar zaradi malomarnosti, s tem pa tudi preprečevanje vseh možnih nevarnosti nesreč pri delu. Po srednjeročnem planu preveriti in po potrebi narediti nov terminski plan izvajanja investicijskih del (do konca oktobra). 5. Kompleks razporejanja dohodka in učinkovitost gospodarjenja. Finančni sektor z oddelkom za plan in analize — nosilec naloge. Dobro gospodarjenje, upravljanje in vrednost novih postopkov, se predvsem odraža v finančnih efektih, zato je potrebno na osnovi plana proizvodnje in ostalih delnih planov, izdelati osnutek kompletne razporeditve dohodka. — Program varstva pred požari za očuvanje družbenega bogastva. (Nadaljevanje na 4. strani) 8 novih predilnih strojev v predilnici bombaža je že v obratovanju. Predlca poslužuje pri Nm 50 štiri predilnc stroje. Na novih prstančnlh strojih bodo montirani še krožni čistilci. Stroji še niso utečeni, zato je posluževanje strojev nekoliko težavneje. Smernice... (Nadaljevanje s 3. strani) Vključiti pomen družbene samozaščite! 8. Obveznosti DO iz sklenjenih SS in DD Zelo zgoščeni izvlečki iz obstoječih SS in DD — obveznosti iz SS in DD naše DO za storjene protivrednosti oz. usluge sopodpisnika sporazuma oz. dogovora. Navesti določila, osnove obremenite v — obveznosti, ki bodo sestavni del razdelitve dohodka v planu za leto 1979. družbenih skupnosti (upoštevati še srednjeročni plan komunalne skupnosti Litija). 10. Ljudska obramba in družbena samozaščita — Materialni in drugi pogoji za uresničevanje in razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. — Načelna stališča za delo v letu 1979. — splošni sektor III. Sklepna ocena in naloge razvoja Ocena stanja in načelne naloge vseh članov kolektiva za Remontni delavci so »zasedli« tudi dvorišče pred glavnim vhodom predilnice Na fotografiji: transport separatorjev za nove predilne stroje. Dopolniti samo že izdelano pregledno tabelo vrste in časa podpisa sporazumov in dogovorov tekočega planskega leta 1978. Nosilec naloge: Splošni sektor s finančnim sektorjem. 9. Varstvo okolja — Kako je naša DO vključena v usklajeno delo občinske komisije za varstvo okolja. Ali smo soudeleženi, in kako, v predvidenem skupnem varstvu okolja na področju naše občine (kot n. pr. v akciji izgradnje skupnih čistilnih naprav kanalizacije in dr.) in širših uresničevanje začrtanega programa razvoja in uresničevanja stabilizacijskega programa za leto 1979. (do 15. novembra). Nosilec naloge — glavni direktor. Plan je osnova dolgoročne razvojne in tekoče poslovne politike in način, kako realizirati to politiko. Zato je plan možno realizirati samo pod strokovnim vodstvom vodilnih organov DO. Planska služba usklajuje določene dejavnike in različice poslovne politike, in jih predlaga vodstvu podjetja, oz. samo- Pred namestitvijo novih strojev nameščajo parket in pleskajo s svetlo barvo klima naprave. upravnim organom v obravnavo. O planiranju, vsebini planov in njegovem uresničevanju pa odločajo delovni ljudje — neposredno, ali v organih samoupravljanja. V izdelavo plana morajo biti vključene vse strokovne službe vseh sektorjev, ki so s svojo vodilno strukturo tudi materialno soodgovorne za slabo pripravljen ali izdelan plan družbeno-politič-nim skupnostim oz. družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Za uspešno delo v pripravljanju in sprejemanju plana je potrebna popolna koordinacija zadolženih! Planiranje je celotna ekonomska in družbena aktivnost samoupravnega vsklajevanja gospodarske politike, znanstvenih pred-videnja prihodnosti in operativnega usmerjanja celokupne aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev najširših DPS, zato mora biti po načelih neprestanega planiranja plan naše DO sočasen in sestavni del te družbene reprodukcijske celote. Podrobnejše zadolžitve in roki so izpuščeni. Nakazane so le glavne smernice. V. K. Osebni dohodki Na dinamiko osebnih dohodkov vsekakor vpliva samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke. Na podlagi določil tega sporazuma oblikujemo mesečno maso sredstev za OD. Ker smo v sporazumu določili nove elemente za oblikovanje mase, se je to odrazilo tudi pri osebnih dohodkih po uveljavitvi tega sporazuma. V sedemmesečnem obdobju smo porabili za akontacijo OD 52.777.208 din sredstev. To pomeni, da je masa sredstev OD v primerjavi z lanskim obdobjem, večja za 24 %. Struktura OD pa je naslednja: STRUKTURA OSEBNIH DOHODKOV 1 - VI1/77 % 1 - VI1/78 % lndex 1. EFEKTIVNO REDNO DELO 32,614.963 74 40,518.486 74 124 - kompleksno nagrajevanje 27,551.239 63 34,843.945 64 126 - proizvodni učinki 5,063 724 n 5,674,542 10 112 - poslovni uspeh (kvartalno) - - - - - 2. DODATKI 4,089,298 9 4,825.598 9 118 - 4. izmensko delo 561.418 1 691.050 1 123 - melanž 33.462 - 35.924 - 107 - nočno delo 1,890.443 4 2,093.267 4 111 - delovne izkušnje 1,603.975 4 2,005.357 4 125 3. VOJAŠKE VAJE 84.610 78.000 _ 92 4. NADOMESTILA 5,098.435 12 6,393.174 1? 125 - letni dopusti 2,518.167 6 3,396.825 6 135 - državni praznik 1,195.234 3 1,492.703 3 125 - izredni dopust 168.828 - 96.363 - 57 - boleznine do 30 dni 1,216.206 3 1,407.283 3 116 5. ZA KRAJEVNO SKUPNOST 332.907 1 6. NADURNO DELO 824.718 2 629.043 1 76 _ 1. OD KI BREMENE DOH. - SKUPAJ 42,712,024 97 52,777.209 97 124 II. OD KI BREMENE SOC. ZAVOD 1,420.611 3 1,702.022 3 120 III. VSI PREJEMKI SKUPAJ - | + || 44,132.635 00 54,479.231 100 124 Povprečni urni zaslužek je bil v lanskih 7. mesecih 20,75 dit*> in se je povečal v letošnjem letu na 25,50 din, za 23 %. Primerjava z letnim obdobjem lanskega leta, ko je znašal urni zaslužek 23,50dih; kaže porast le za 8,5 %. Te primerjave pa kažejo, da so bili osebn* dohodki v prvih 7. mesecih lanskega leta izredno skromni, in so s6 večali šele v drugi polovici leta, ko smo dosegli boljše poslovne uči®' ke, kar je dalo podlago za postopno večanje OD. Povprečni meseča* zaslužek je 4.641.— din in še vedno zaostaja za lanskim letni®1 povprečjem v SRS, ko je bil 4.844.— din. Izračun prispevkov iz OD kaže, da so le-ti še nadalje v porast**’ Lani smo za razne samoupravne interesne skupnosti prispevali v’ povprečju 31,93 % osebnega dohodka. V letošnjem letu so s° prispevki zopet zvišali za 0,76%, tako da znaša povprečna prispevn8 stopnja v podjetju že 32,69 %. Na zvišano prispevno stopnjo vplivaj0 prispevki po stopnji 0,5 in 1,00 iz OD za občinski in republiški P00 račun. Velikost prispevne stopnje kaže, da spadamo v tisto skup***0 občin, ki imajo največje obremenitve OD občanov. A. K. Temeljni kozolci delo delovcev in poslovanja DO ir. ,,sl Plr,n Real iz. Re. z/V ; e.,’ /V: 7b/VI 77AI 76/VI P1.7VV: : he.?;/-/: 1. Dohodek na delavca (v din) -dohod. produkt. 69.636 56,129 60.679 106,1 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporab, posl.sredstvi - rentabilnost 0,40 0, 3 37,5 3. čisti uo; odek na del. (v dir.) 56,672 40.690 52.063 106,5 4. Akumul.v primer, z doh. (v ;i) 11.4 13,4 6,08 -5.4 5. Akumul.v primer, s čistim doh. (v :i) 13.5 15,4 7,06 "6,0 6. Akumul.v primer, s 0 upor.posl. sredstev (v ?6) 5.32 1.39 26,1 7. OD in sred. za skupno por.bo na delavca (v din) 50.957 41.371 46.377 115,9 ®e Čisti OD na del. - mes. povpr. (v din) 4.835 4.IJS 4.908 115,5 9. Izločanje iz OD na a.lavca - mesečno povprečje(v din) 1721 2.264 131,5 10. Izločar.je iz doh. na del.(v din) 10.763 5.995 8.615 1-3,7 11. Ak z Am v primerjavi s 0 upor.poslovni..;! sredstvi (v ;'£) 11,35 5,82 51,3 12. Povpr.uporab.posl.sred. na delavca (v din 141.411 264.571 lo?,l U. Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (v .*) - ekonom. 148,5 143,5 137,8 96.0 14. Celotni prih.glede na povpr. uporablj.in obratnih sred. 2,08 1,21 55.2 15. Izguba na delavca 16. Doh.v prim.s plsr.ir.dohl(v j») - 87,7 87,1 99,3 1?. OD v pr im. s plar.ir.OD (v %) - 92,6 96,9 104,4 Ekonomičnost poslovanja 146,5 143,5 137,8 96,0 Dohodkovna produkt.delavca 69.636 56.129 60.679 108,1 lentabilnost uporab.sredstev 0,40 0.2J 57.5 (dohodek : 0 uporab.poslov.sredstva) Realizacija piano izvozno-uvozne bilance Naša delovna organizacija spada med tista podjetja, ki v reprodukcijskem procesu uporabljajo surovino predvsem iz uvoza, in to lz različnih področij: Pred leti smo rabili osnovno surovino predvsem iz uvoza. Do danes pa se je zgradilo v Jugoslaviji več tovarn, ki proizvajajo kemična vlakna (HAMTEX Skopje, VISKOZA Ložnica, INCEL Banja *-uka, OHIS Skopje) zato se troši v reprodukcijskem procesu vedno več domače surovine. Ker smo pretežni uvoznik, nam je za letošnje leto dovoljen uvoz Pod ugodnimi pogoji. Za vsak iztrženi dolar pri izvozu blaga, smemo Uvoziti za 8 % surovine in rezervnih delov. Ta režim vezave uvoza z izvozom je ugoden, čeprav je tudi ta uvoz pogojen z blagovnimi kontigenti in dovoljenji. Veljal bo le do novega leta. Izvoz: 1977/VI Plan/V I 1978/VI 1977 1978 1978 Plan izvoz v din 6.409.935 7.498.000 7.987.244 125 106 ^voz v USA $ 356.107 410.850 437.076 123 106 Zaradi vezave uvoza z izvozom težimo za tem, da čimveč izvozi-010 na konvertibilno področje. Do konca polletja nam je uspelo Nadoknaditi izpad in celo prekoračiti plansko obvezo. V odnosu na dnsko leto pa je izvoz v USA $ večji za 23 %, dinarsko pa za 25 %. y drugi polovici leta moramo vložiti dodatne napore za izvoz preje, fzvoziti bi morali še 250 ton preje, s čimer bi dosegli možnost, da ^koristimo dovoljena devizna sredstva v celoti, obenem pa si s tem PPiogočimo načrtovan uvoz opreme po našem investicijskem pro-»lainu. Uvoz: 1977/VI Plan/VI 1978/VI 1978 1977 1978 (Plan UV°Z v din 63.569.000 74.232.000 90.814.000 143 122 Uvoz v USA $ 3.483.000 4.067.000 4.962.000 142 122 Struktura uvoza: surovine 60.144.000 64.256.000 80.813.000 134 126 rezervni deli 2.638.000 2.750.000 5.032.000 190 183 ^Prcma 787.000 7.227.000 4.972.000 — 69 Zaradi sezonske oskrbe s surovino je bil uvoz le-te v prvi polovici leta velik. Zato pa bo dinamika uvoza v drugi polovici leta padla. Isto velja tudi za rezervne dele. Zaradi iztrošenosti strojev so bila planirana v letošnjem letu večja popravila na predilnih in sukalnih strojih, posebno pa na mikalnikih, kjer smo ugotovili, da določene pomanjkljivosti vplivajo na kvaliteto preje. Glavni del rezervnih delov je že uvožen, zato bo v tej postavki uvoz v drugi polovici leta manjši. Uvoz opreme zaostaja za planom. To pa iz razloga, ker je planiran uvoz opreme šele proti koncu leta. Manjši uvoz v I. polovici leta zato ne pomeni izpad plana. Sprejel je pravilnik o materialnih stroških Sprejet je nov pravilnik o materialnih stroških. Osnutek pravilnika je obravnaval in potrdil DS na seji dne 19. junija 1978 in ga dal v javno razpravo. V osnutku so upoštevane pripombe, ki so jih dali vodilni in vodstveni delavci ter izvršilni odbor. Na zborih delavcev kljub pričakovanju ni bilo pripomb. Nov pravilnik o materialnih stroških je bilo potrebno sprejeti, ker star ni bil več v skladu z veljavnimi predpisi, poleg tega pa se je od sprejetja pa do danes nabralo že toliko sprememb in dopolnitev, da je bilo nujno izdelati prečiščeno besedilo. Pri izdelavi prečiščenega besedila pa se je pokazala potreba po izdelavi novega pravilnika, predvsem zaradi bistvenih sprememb zakonodaje, ki ureja to področje. Pravilnik o materialnih stroških določa, kateri stroški in izdatki so materialni stroški, kako se ti stroški ugotavljajo, s kakšnimi pravili se določa njihova višina, in na kakšen način se nadomeščajo iz celotnega dohodka. V poteku javne razprave so bile dane pripombe in predlogi, ki so bili upoštevani pri izdelavi končnega besedila. Pravilnik so obravnavali delavci na zborih dne 18. julija 1978 ob 11.30 in 18.30. Postopek sprejema je bil pravilen, zato je DS na seji dne 19. 7. 1978 potrdil pravilnik o materialnih stroških in izračun stroškov in nadomestil. Posamezne določbe obravnavajo naslednja vprašanja: I. TEMELJNE DOLOČBE II. VREDNOTENJE ZALOG III. STROŠKI, KI NEPOSREDNO BREMENIJO CELOTNI PRIHODEK IV. IZREDNI IZDATKI V. OBRAČUN PO PLANSKIH IN DEJANSKIH CENAH VI. ODMIKI OD PLANSKIH CEN VII. ODPIS DROBNEGA INVENTARJA, EMBALAŽE IN AVTOMOBILSKIH GUM VIII. KALO, RAZPIS, KVAR, LOM IX. TEKOČA POPRAVILA X. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE XI. PREVOZNI STROŠKI XII. POVRAČILO STROŠKOV IN NADOMESTILA 1. stroški telefona na domu 2. stroški službenih potovanj in selitev 3. selitveni stroški 4. stroški izobraževanja 5. dnevnice 6. nočnine 7. dnevnice in nočnine v tujini 8. nadomestila za ločeno življenje 9. terenski dodatek 10. stroški prihoda na delo in z dela XIII. SLUŽBENA IN VARSTVENA OBLEKA IN OBUTEV XIV. PREVENTIVNA SREDSTVA XV. REKLAMA, REPREZENTANCA, PROPAGANDA XVI. ZAKLJUČNE DOLOČBE IZRAČUN STROŠKOV IN NADOMESTIL 1. Dnevnice za službena potovanja v državi: — za odsotnost od 6 do 8 ur 100,— din, — za odsotnost od 8 do 12 ur 137,— din, — za odsotnost nad 12 ur 205,— din, (čl. 28 pravilnika o materialnih stroških). 2. Stroški prenočevanja: — na osnovi predloženega računa največ 250.— din, — brez predloženega računa 100.— din. 3. Dnevnice za službena potovanja v tujino: — v višini, ki velja za republiške upravne organe. 4. Nadomestila za ločeno življenje, mesečno 911.— din. (čl. 33) 5. Stroški prihoda na delo: —• stroški se nadomeščajo nad višino 45,55 din. Do te višine prispeva delavec sam. (čl. 35) — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev, se nadomešča v višini 0,55 din za km. 6. Nadomestila stroškov lastnega prevoznega sredstva za službene potrebe (cena super bencina 7 din) se nadomesti za prevoženi km 2,10 din. 7. Terenski dodatek 80 din. (čl. 34) Milan Kaplja Izvajanje samoupravnih sporazumov o pravicah in. obveznostih, iz zdravstvenega varstva Po javni razpravi so delavci v združenem delu in občani sklenili v vsaki občini samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Pri urejanju teh pravic je dosežena visoka stopnja enotnosti v vsej Sloveniji. Manjše razlike so predvsem pri posameznih nadomestilih in delno pri posameznih oprostitvah za plačilo participacije za starejše občane in za posamezne vrste obolenj. Samoupravni sporazum določa in ureja: pravice iz zdravstvenega varstva, denarna nadomestila in povračila, solidarnostno združevanje sredstev, usklajevanje obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi, obveznosti uporabnikov ob uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva, nadzor nad uveljavljanjem pravic in obveznosti in druge zadeve. Samoupravni sporazum so sprejele po najširši razpravi občinske zdravstvene skupnosti. Občinska zdravstvena skupnost Litija ima 57 delegatskih mest, zbor izvajalcev ima 12 delegatskih mest. Zdravstvena delegacija Predilnice Litija ima 1 delegatsko mesto. 1 član naše zdravstvene delegacije je izvoljen v izvršni odbor Občinske zdravstvene skupnosti. Po sprejetju samoupravnih sporazumov je bilo v zdravstvenih organizacijah več nejasnosti zlasti pri participaciji zavarovancev. Sedaj lahko trdimo, da zdravstveni dom pravilno skladno s samoupravnim sporazumom ureja zdravstveno varstvo. Na predlog delegatov so bila nekatera določila participacije že spremenjena. Tako so zavarovanci, ki so utrpeli nesrečo pri delu oproščeni participacije. Upati je, da bodo participacije oproščeni bolniki s sladkorno boleznijo in nekaterimi drugimi obolenji, ki jih še ne zajema samoupravni sporazum. Občinska zdravstvena skupnost Litija ne pokriva, s prispevki, vseh zdravstvenih storitev. Del manjkajočih finančnih sredstev za kritje primanjkljaja, prispevajo druge bogatejše zdravstvene skupnosti iz solidarnostnega sklada. Vendar se ta solidarnostna sredstva bolj počasi stekajo in je zato stalna skrb proizvajalcev t.j. strokovnega osebja Zdravstvenega doma in samih uporabnikov za uravno- Večja udeležba zavarovancev pri kritju zobozdravstvenih storitev nima večjega vpliva na obisk v zobnih ambulantah. Zobozdravnik dr. Ahčin dela pogodbeno vsak torek dopoldan in v četrtek popoldan za člane naše delovne organizacije. Dela ima vedno dovolj. vesenje izdatkov z dohodki. Občinska zdravstvena skupnost Litija je sprejela sklep, da zaradi finančnih primanjkljajev ne smejo biti prizadete osnovne pravice uporabnikov zdravstvenih storitev kot jih določajo samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Upamo, da se bodo tudi v bodoče primanjkljaji, ki ne izvirajo iz prekomerne porabe solidarnosti, poravnavali. F. L. Ob pregledih delavcev pred zaposlitvijo je večji obisk v obratni ambulanti. Z reševanjem križank čas hitreje mine. j Medicinska sestra Tončka Kralj je obložena s kartotekami. Ob pr6" gledih delavcev pred zaposlitvijo ji pomaga sodelavka izpolnjevati statistične podatke. Obratni zdravnik dr. Pavel Lebingcr: »V obratni ambulanti imaj° vedno prednost člani Predilnice Litija. Dobro poznavanje posanicž" nih del v Predilnici, in sodelovanje s strokovnimi službami Predilnic6 Litija, zagotavlja obratni ambulanti uspešno delo. V novem zdravstvenem domu bo tudi obratna ambulanta imela boljše pogoje za zdravljenje obolelih članov delovne organizacije.« Izostajanje zaradi bolezni od 1.1.78 do 31.3.78 V šesti številki našega glasila smo si lahko pogledali podatke o vzrokih izostajanja z dela zaradi bolezni, nesreče na delu in iz dela, porodniškega dopusta in hranjenja, ter nege ožje-Sa družinskega člana. Ugotovili smo, da je zaradi bolezni izostalo v prvih treh mesecih povprečno 186 delavcev ali |5,7 0/Oj zaradi nesreče izven dela 14 delavcev ali 1,2%, na porodniškem dopustu je bilo povprečno 47 delavk ali 4 °/o, 63 zaposlenih ali 5,3 % pa je izostalo zaradi nege ožjega družinskega člana. V naši delovni organizaciji izostaja z dela torej največ delavcev zaradi bolezni. Iz mednarodnega šifranta obolenj pri zbiranju podatkov upoštevamo naslednje skupine bolezni: šifra —• skupina bolezni 1 — nalezljive in parazitarne bolezni la — tuberkuloza 2 a — maligne novotvorbe 2 b — benigne novotvorbe 3 — endokrine, bolezni, bolezni metabolizma in prehrane _4 — bolezni krvi in krvotvor-nih organov 5 — duševne bolezni 6 a — bolezni ušesa in slušne kosti . b — bolezni živčnega sistema *n čutil 2 — bolezni obtočil 5 a — akutne infekcije dihalnega aparata 8b — gripa 8 c — pljučnica 8 d — vnetje bronhijev, enfi-Zem, astma ® — bolezni prebavil 10 — bolezni ledvic, mehurja 1 spolnih organov 11 — komplikacije nosečnosti, Poroda in dojnine 12 — bolezni kože in podkožja tkiva 13 — bolezni gibalnega aparata 16 — neopredeljena stanja Y — ponovni pregledi in pregledi pri specialistu V spodnji tabeli je prikazano, koliko je bilo izgubljenih delovnih dni za posamezno grupo obolenja po skupinah. Iz tabele je razvidno, da je največ delavcev izostalo v prvih treh mesecih zaradi prehladnih obolenj kot so: gripa, pljučnica, angina, vnetje grla in žrela ter vnetje sapnikov. Delavci, ki so pri analizi vključeni v IV. skupino (uslužbeci, pomožno osebje, delavci zaposleni v delavnicah in pri remontu), so zaradi bolezni izostali 819 delovnih dni ali 3,6% vseh delovnih dni, ki bi jih morali opraviti v prvih treh mesecih letošnjega leta. Od tega je bilo samo zaradi prehladnih obolenj zamujenih 313 delovnih dni ali 38,3 % od vseh zamujenih delovnih dni zaradi bolezni. Podobno sliko opažamo tudi v drugih skupinah, le da je odstotek nasproti skupnemu številu zamujenih delovnih dni nekoliko nižji. Zaključimo lahko, da se prehladna obolenja zelo pogosto pojavljajo in širijo. Kaj bi lahko storili, da bi bolezni dihalnega aparata čim bolj preprečili? Na prvem mestu je prav gotovo zdrava prehrana, ki mora vsebovati veliko vitaminov, rudninskih snovi in beljakovin. V zgodnjih pomladanskih mesecih je organizem osiromašen teh snovi. Le-te pa mu dajejo odpornost proti raznim infekcijam. Zato moramo uživati čimveč sadja in zelenjave. S tem bi sc izognili marsikateremu prehladnemu obolenju. Preventivnega pomena je tudi cepljenje. Pred leti smo v naši delovni organizaciji organizirali cepljenje proti gripi. Odziv je bil zelo majhen. Da bi dosegli vidni uspeh, bi se morali cepiti prav vsi, ki smo zaposleni v predilni- ci. Zaradi nezainteresiranosti smo cepljenje opustili. Odsotnost zaradi prehladnih obolenj bi se prav gotovo zmanjšala, če bi delavci bolj »pazili« nase. Kolikokrat vidimo, da v zimskih mesecih hitijo delavci na malico vsi razgreti in premalo oblečeni. Ce upoštevamo, da je organizem v zgodnjih pomladanskih mesecih manj odporen, do prehladnega obolenja ni več daleč. Druga naj pogostejša obolenja so obolenja gibalnega aparata. Sem prištevamo bolezni kosti, sklepov, vezivnega tkiva in mišičja. Veliko izostankov je prav zaradi obolenj hrbtenice in revmatizma. Najbolj izstopata II. in III. skupina, kjer so vključeni delavci, ki so zaposleni v neposredni proizvodnji. Od vseh zamujenih delovnih dni zaradi bolezni, predstavljajo obolenja gibal, kar 1/4 izostankov. Ta podatek je za nas zelo pomemben. Dobro vemo, da v tekstilni industriji ni priznanih poklicnih bolezni. Poklicna obolenja so vse tiste bolezni ki so pogojene z opravljanjem dela. Stoječe delo, prisiljeni položaj telesa, neprestano sklanjanje in stegovanje so vzroki, ki prav gotovo vplivajo na obolenja gibalnega aparata. Modernizacija proizvodnega procesa in s tem zboljšanje delovnih pogojev bi vplivala na zmanjšanje te grupe obolenja. Zelo pogosto se pojavljajo tudi obolenja prebavil. Zamujenih je bilo 434 delovnih dni ali 8,3 % zamujenih delovnih dni zaradi bolezni. Po posameznih skupinah pa zelo izstopa II. Precej naših delavcev oboleva za rano na želodcu in dvanajstniku in jim zato nočno delo škoduje. Z analizo izostajanja z dela bomo nadaljevali. Zanimiva bo primerjava obolelosti prvega in drugega tromesečja. Ker se je v prvih treh mesecih gripa najpogosteje pojavljala, naj o tej bolezni napišemo nekaj več. Meseci, ki so tipični za gripo, so sicer že za nami, toda prav gotovo ne bo odveč, če o tej bolezni vemo nekaj več. Gripo ali influenco povzroča virus. Epidemije gripe se pojavljajo vsakih 4—6 let. Pandemije gripe, ki zajamejo več celin skupaj pa se pojavljajo vsakih 40 do 50 let. Do sedaj najtežja oblika gripe je bila španska gripa, ki je v letu 1918 in 1919 zajela ves svet. Zahtevala je več kot 20 milijonov smrtnih žrtev. Leta 1957 je bila pandemija azijske gripe v znatno milejši obliki, leta 1969 in 1970 pa pandemija hong-konške gripe. Pri nas je bila večja epidemija leta 1964, ki je samo v Sloveniji zahtevala nad 1000 smrtnih žrtev, predvsem med starimi ljudmi, kroničnimi, srčnimi in pljučnimi bolniki. Gripa je zelo kužna bolezen in se hitro širi iz kraja v kraj. Gripa zapušča le kratkotrajno odpornost, in še ta je strogo specifična za tip virusa, ki je obolenje povzročil. To pomeni, da lahko v najkrajšem času večkrat prebolimo gripo, ker jo povzročajo lahko različni virusi. Bolezen začne naglo z mraze-njem, visoko temperaturo, slabim počutjem, bolečinami v mišicah. Bolnik ima pordelo žrelo in suho kašlja. Komplikacije gripe so zelo pogoste. Bolnik je v takem stanju manj odporen in tako hitro pride do dodatnih infekcij. Sam virus pa okvarja sluznico dihalnih poti in zato lahko bakterije, ki so sicer normalno prisotne na sluznici, vdrejo v notranjost organizma in povzročajo vnetja. Tipičnega zdravila za zdravljenje gripe ni. Bolnik potrebuje počitek in bogato hrano. Z zdravili lahko omilimo le stranske učinke pri gripi, kot so kašelj, nahod in temperaturo. Antibiotike uživamo šele takrat, ko so nastopile komplikacije, ki so jih povzročile bakterije. V. Bric prikaz izgubljenih delovnih dni po grupah obolenja in skupinah *a obdobje od 1.1.1978 do 31.8.1978: s'tuPina bol,zni I II III IV SKUPAJ 0 samuje- ~ lih dni zamujenih dni * zamujenih dni # zamujenih dni * zamujenih dni * 38 4,0 10 0,6 2 0.1 - - 50 '1.0 >4 3,6 - - - - - - 34 0,6 37 3.9 . 5 0,3 136 7,1 - - 178 3.4 - - 33 2,1 18 0,9 - - 51 1,0 1 0,1 128 8,3 129 6,7 6 0,7 264 5.0 37 3,9 44 2,8 70 3.6 111 13,6 262 5,0 12 1,3 9 0.6 - - 15 1,8 36 0,7 - - 86 5,5 65 3,4 17 2,1 168 3,2 U3 12,0 309 19,9 247 12,9 135 16,5 104 15,4 88 9.3 162 10,5 174 9,1 165 20,1 589 11.3 70 7,5 - - 10 0,5 13 1,7 93 1,8 - - - - 20 1,0 - - 20 0.4 244 25,9 21 1,4 127 6,6 42 5,1 434 8,3 76 8,1 190 12.3 108 5,6 32 3.9 406 7,8 10 1,1 107 6,9 153 8,0 33 4,0 303 5,8 15 1,6 30 1,9 52 2,8 23 2,8 120 2,3 104 11,0 357 23,0 456 23.8 157 19.2 1074 20,5 61 6,5 23 1,5 108 5,6 42 5,1 234 4,5 2 0,2 37 2,4 45 2,3 28 3,4 112 2,1 942 100 1551 ‘ ioo. 1920 100 819 100 5232 100 t 1« at> 4 5 6 6. 7 8« 8h 8= it 9 10 11 ia 1} 16 Jr 5KUP*j Monterji »Krušik« iz Valjeva so pričeli z montažo naslednjih 8 strojev. Čas jih neusmiljeno preganja, saj ne sme biti večjega izpada bombažne preje. Predilniška plaža je lepo urejena in vedno čista. Ko se ji približujemo postaja vrvež vse glasnejši. Starši učijo svoje otroke plavati. Novigiad - pojem za morje, sonce, oddih Beseda Novigrad večini Litijanom ne pomeni samo imena nekega istrskega mesteca, ampak si pod tem poj'mom predstavljajo prijetne počitniške hišice v borovem gozdiču v Pineti. Marsikateri malček sploh ne loči pomena besed Novigrad in morje, saj večina članov našega kolektiva s svojimi družinami vedno preživi tu svoj letni dopust. Predilnica ima to zemljišče že od leta 1959. V tem času je celoten delovni kolektiv vsako leto vlagal sredstva, dograjeval in izboljševal. Ni malo starejših delavcev, ki se spominjajo, kako so krčili goščo na mestu, kjer sedaj stoji 47 počitniških hišic, 3 prikolice, kuhinja, jedilnica. V letošnjem letu smo odkupili od Tekstila Ljubljana še 3 hišice. Na tem zemljišču imajo postavljene hišice ali prikolice tudi Slovenijales Ljubljana, Tosama Domžale in Mesarija Litija. Člani teh delovnih organizacij se hranijo v naši kuhinji. Tik pred njim je nekdo zasedel ležalnike z brisačami. igrajo se z najmlajšimi. Nekateri najdejo čas celo za balinanje, badminton, pa za nogomet in namizni tenis. Naenkrat ugotovijo, da so pravzaprav »zelo zaposleni«. Pogledajo na uro: »Je res že dvanajst?« Hitro na kosilo! Po kosilu počitek, pa zopet na plažo. Zvečer večerja in skoraj obvezen sprehod. Po njem ugotovijo, da so utrujeni, prijetno seveda. Kar hitro zavlada mir, celo v jedilnici se le včasih zadržuje vesela družbica. melodijah iz kaset nazdravijo brezskrbnim dnem. Ko zapiha hladen veter Predilniška plaža je obrnjena proti odprtemu morju, in zato zelo izpostavljena vetrovom in butanju valov. Ze vsaka najmanjša frontalna motnja zelo vpliva na vreme. Večkrat piha. Tedaj so srečnejši tisti, ki imajo hišice na zgornji strani. Ozirajo se v oblake in ugibajo, Zvečer se zberejo in ob »litijskem mešanem«, dobri kapljici, in veselih melodijah Iz kaset nazdravijo brezskrbnim dnem. Kakor bi ljudje hoteli uživati v miru, ki nam je v vsakdanjem življenju v Litiji že skoraj neznan. Vsak petek (menda zaradi tov. Martinc Petek), pa se zvečer v jedilnici zberejo v večjem številu in ob »litijskem mešanem«, dobri kapljici in veselih od katere strani prihajajo. Nekateri so že pravi izvedenci, in natančno ugotovijo, kakšni oblaki, in iz katere smeri, so nevarni. Oblečejo tople jopice in vetrovke, in opazujejo gibanje valov. Starši odpeljejo otroke na sprehod do otroškega igrišča ob bližnjem zalivu. Veter Kadar sije sonce ... Ob lepem vremenu vidiš okoli sebe same zadovoljne obraze. Mežikaje gledajo v jasnino in drug drugemu kimajo: »Bo, bo!« Takoj po zajtrku odhitijo na plažo. Predilniška plaža je lepo urejena in vedno čista. Poiščejo ležalnike, odložijo vso kramo od brisač do igrač. Nekateri negodujejo, ker ne dobijo ležalnikov. Tik pred njimi je ta dan nekdo samo z brisačami zasedel kar osem ležalnikov! »Se bomo pa malo stisnili!« so ustrežljive prijateljice in nergač se hitro pomiri. Sicer pa za mirno ležanje ni časa. Plavajo, žogajo se, kartajo, učijo otroke plavati, Trgovinica, kiosk in slaščičarna v Pineti. hvaležni malčki, diabetiki in iz-birčneži, saj vsak lahko dobi pri večerji tudi mlečni obrok. Dokler vse lepo teče in je delo usklajeno in gosti zadovoljni, nihče ne pomisli, koliko dela je na ramenih upravnika tov. Vena Pajerja. Le malo gostov ve s kakšnimi težavami se bori ravno pri nabavljanju hrane. Ta problem je letos še posebno pereč, ker je na naši obali toliko turistov. Tov. Pa j er ve, kje bo dobil naj lepše meso, kam naj gre po sadje, s kom se bo pogovoril, da ne bo primanjkovalo hrane ali pijače. Ob kateremkoli času se odpravlja in vrača vedno naložen. Da tudi sam nalaga in prelaga vse te zaboje, le malokateremu gostu pride na misel. preko vsega dneva, in prostore za intimno higieno. Radi bi več organiziranega športnega življenja, tekmovanj v namiznem tenisu, plavanju, odbojki, balinanju, šahu. Organizacija tega je prepuščena pobudi posameznikov. Žal pa takih ljudi ni v vsaki izmeni. Mogoče bi bilo prav, če bi imeli več športnih pripomočkov. Na koncu pa ne pozabimo, koliko domačih turistov letos ni dobilo že plačanih namestitev na našem Jadranu — v naši Pineti ni bil nihče prebukiran! Pa na svidenje prihodnje leto! M. Nekateri so si ogledali mestece in njegovo marino. tu ni tako močan, in gugalnice so neprestano zasedene. Tedaj tudi več nakupujejo v bližnji trgovinici. Kmalu ugotovijo, da cene zelo zasoljene, in da bi Wlo boljše, če bi se odpravili v Novigrad. Nekateri so to storili, !n si ogledali zanimivo mestece ‘U njegovo marino. Mlajši oscmletkarji neutrudno brskajo za velikimi borovimi ?torži, spretno nabirajo semena, 'u jih tolčejo na ploščatih kamnih. Poizkusil sem vsebino — Prijeten okus po mandeljnih, •fvečer se odpravijo spat s sta-1'n. pregovorom v mislih: »Za ttežjem vedno pride sonce.« Kaj nam lahko Pokvari dopust Ob plavalnem vrvežu sem razmišljal o nevarnostih, ki se . b Ponavadi zavemo takrat, ko tc že prepozno. Nevarnosti za fuajše otroke je precej: voda, ki, ostri kamni, celo gugal-lCc in plezala, saj so nekateri y ^Cbudneži kciv precej po§umni. v°di sem videl, da precej, po-k-‘bno starejših članic kolektiva, c obvlada dovolj plavalne ve-. ne, prav tako večina otrok do }jivo je, da vsi starši ne vedo, »ko naj naučijo otroke plavati, da najrazličnejši obroči okoli ?su otroka samo utesnujejo v u,banjn jn jim onemogočajo dje plavanja. Morali bi se t^edati pravila, naj dobi otrok v k obroč potem, ko že zna pla-l.,1 > da se z njim igra. Prav bi pj °> da bi zbrali številčno stanje ttvalce;/ in neplavalcev, in se trudili, da bi plavalna nepis-®Uost med nami počasi izgi-tuf -' ^ grozljivih številkah leto utopitev v Sloveniji, je Zc nujno potrebno. Predlagam (pjtbjsiji za rekreacijo, da raz-r,.?' o mojem predlogu, in Jde do druge sezone konkretne ‘0 r?' 3 •C- M 2 j?" c F c 14 r7 - p p & S- - fi 5" £— <• 3 -o p ristkomerc-zaareb O -o c —o o N 4- ? 1 £ __ »-* 2 p ** 5 ■ /7 I ? I P < }f O O- fo_ P £ Jr ?? £ 5 / Pr Predilnica Liliig MUO LlTljA ..Slovenija..... S Ji 9. A. - '> 150 m e s*- . 'JUGOSLAVIJA V/ 8 r" . C 14'v?- 1 r -, .SLOV.feRUl. n EGAalO.UTJii Tradicionalno srečanje upokojencev Vse naše upokojene sodelavce obveščamo, da bo tradicionalno srečanje ob tovarniškem prazniku v petek, 8. septembra 1978. Srečanje se bo začelo ob 15. uri v sindikalni dvorani na Stavbah. Po govoru predsednika konference sindikata, vam bo zapel moški pevski zbor Lipa iz Litije. Ob pogostitvi bo za zabavo poskrbel ansambel »Glas« iz Litije. Pridite in poveselite se s svojimi nekdanjimi sodelavci! Konferenca sindikata Predilnice Litija Z lanskoletnega srečanja upokojencev. y PRIŠLI-ODŠLI ji V MESECU JULIJU 1978 (m. š.) Prišli: 1.7. 1978 Ivan HOSTNIK, Litija, Rozmanov trg 9 — mehanična delavnica 1. 7. 1978 Karel KOMOTAR, Li tija, C. Zas. bataljona 21 — predilnica bombaža 3. izmena 1. 7. 1978 Zlatko ŽLABRAVEC, Litija, Ponoviška c. 5 — predilnica bombaža 1. izmena 3. 7. 1978 Zvonka PIVEC, Šmartno, Dvor 17 — čistilna kolona predilnice bombaža 3. 7. 1978 Amalija TOMC, Šmartno, Jablaniške Laze 2 — čistilna kolona predilnice bombaža 8.7. 1978 Martin JERINA, Litija, Prvomajska 3 — predilnica bombaža 2. izmena 8. 7. 1978 Ciril MIKLAVČIČ, Šmartno, Volčja jama 10 — pre-predilnica L izmena 10.7.1978 Antonija KOLESA, Šmartno, Volčja jama 6 — čistilna kolona predilnica bombaža 10.7.1978 Marija POTISEK, Šmartno, Lupinica 2 — čistilna kolona predilnice bombaža 3.7. 1978 Nada PONEBŠEK, Litija, Tenetiše 18 — obrat družbene prehrane 12. 7. 1978 Emil LAPORNIK, Litija, Trg na Stavbah 14 — montaža strojev 17.7.1978 Branko KRALJ, Litija, Rozmanov trg 18 — čistilna kolona predilnice bombaža 17. 7. 1978 Milka LUŠINA, Dole, Gornje Jelenje 9 — čistilna kolona predilnice bombaža 17.7. 1978 Pavla MAGAŠ, C. Zas. bataljona 5, Litija — predilnica bombaža 2. izmena 17. 7. 1978 Magda PIVEC, Vrata 2 — čistilna kolona predilnice sintetiike 21.7.1978 Izeta GLOTIC, Zagorje, Grajska 1 — sukalnica 3. izmena 21.7.1978 Sejadeta SINANO-VIČ, Zagorje, Grajska 1 — sukalnica 3. izmena (1.7.1978 Sablja DELIČ, Zagorje, Prečna pot 12 — sukalnica 2. izmena 24. 7. 1978 Sevleta SULJIČ, Zagorje, Okrogarjeva 17 — predilnica bombaža 3. izmena 26.7.1978 Samija OKIČ, Zagorje, Prečna pot 12 — sukalnica ef. sukane 2. izmena Odšli: 3.7.1978 Marjan LIPIČNIK, Litija, C. Zas. bataljona 5 — sukalnica 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 13. 7. 1978 Ivana KNEZ, Litija, Ponoviška c. 9 — predpredilnica 2. izmena — invalidska upokojitev 31.7.1978 Nada JOVANOVIČ, Litija, Rozmanov trg 18 — splošni sektor — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31.7.1978 Ljudmila HERTIŠ, Litija, Marokova pot 17 — predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31.7.1978 Karel KOMOTAR, Litija, C. Zas. bataljona 21 — predilnica bombaža 3. izmena — potok pogodbe za določen čas 31.7. 1978 Zlatko ŽLABRAVEC, Litija, Ponoviška c. 9 — predilnica bombaža 1. izmena — potek pogodbe za določen čas Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu juliju 1978 1.7.1978 Metka KRNC, referent za osnovna sredstva v finančnem sektorju, premeščena na dela in naloge operater AOP, 1.7.1978 Silva BREGAR, sne-malka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, premeščena na dela in naloge čiščenje raztezal, 1. 7. 1978 Janez REMEC, vodja izmene v predilnici, premeščen na dela in naloge mojster v predilnico rezerva, 1.7.1978 Drago OSTOJIČ, transporter preje v predpredilnici, premeščen na dela in naloge posluževalec mikalnikov v predpredilnici 1. izmena, 1.7.1978 Ivan GRABNAR, transporter preje v predpredilnici, premeščen na dela in naloge posluževalec mikalnikov v predpredilnici 1. izmena. 1.7. 1978 Anton JELENC, transporter preje v predpredilnici, premeščen na dela in naloge po-služevalcev mikalnikov v predpredilnici 2. izmena, 3. 7. 1978 Marija VREKS, sne-malka kopsov, premeščena na dela in naloge čiščenja flyerskih cevk v predilnico bombaža 2. izmena, 12.7. 1978 Jelena DŽORDŽE-VIČ, čistilka strojev II, pri čistilni koloni predilnice bombaža, premeščena na dela in naloge sncmalka kopsov v predilnico bombaža 2. izmena, 10. 7. 1978 Angela ČERNE, sne-malka kopsov, premeščena na dela in naloge čistilke raztezal V predilnici bombaža 3. izmena, 17. 7. 1978 Franc CERAR, čisti; lec strojev II, pri čistilni koloni predilnice bombaža, premeščen na dela in naloge transporter preje in predpreje v predilnico bombaža 2. izmena, — Popravek iz prejšnje številke; v rubriki Odšli«: 30.6. 1978 — Ludvik Nejedh-Litija, Rozmanov trg 3, pomožno osebje — potok pogodbe 27. 6. 1978 — Leopoldina Grčar, Litija, Rozmanov trg 19, pred; predilnica 2. izmena — pismen1 sporazum (odpoved delavke) TOZD, OZD, POZD . . . -Kako ste rekli? GROZD? Zanimivo, za to kratico še nisem slišal.« Upokojila se je Kot vsakega upokojenca smo tudi tov. Ivanko Knez Povabili na kratek razgo-Vor in malo zakusko. Ko smo jo tistega dne čakali °b 12. uri, je ni bilo. Kas-neje smo zvedeli, da ni dobila vabila. »Menda se je izgubilo na P°šti, ali pa ga je nekdo V2cl iz nabiralnika,« nam 'e Povedala naslednji dan, k° se je odzvala ponovnemu vabilu. Ivanka je bila rojena na tolstem vrhu — (sedaj '^ala sela) pri Vačah. Marca '^49. leta se je zaposlila v Predilnici. To je bila njena Prva služba. Ves čas je °stala pri nas, ves čas v predpredilnici. Največ je delala ob flyerjih — pa tudi pri drugi 1 strojih. V prvih letih njenega službovanja je izmena trajala 14. dni. »Prvi teden na nočni je še kar šlo, drugi teden smo pa bile zaspane. Veliko bolje je bilo, ko smo prešli na tedenske izmene,« je pripovedovala. Ko se je lanskega leta, septembra, vrnila iz bolnice, je bila ves čas v bolniški — sedaj pa se je invalidsko upokojila. Dopolnila je 32 let delovne dobe — tri leta ji še manjkajo, pa bi imela polno pokojnino — a kaj, ko ni zmogla. »Hudo je, ker ne smem veliko jesti. Imam takšna zdravila. Moram ubogati zdravnika, saj ne bi rada ponovno hodila k zdravniku v Ljubljano. To je zelo naporno,« je še dodala na koncu. Želimo ji, da bi se ji zdravje povrnilo, in da bi srečno uživala zasluženi pokoj. M. M Civilna zaščita vsenarodni bila vloga Priprave prebivalcev Za samozaščito y morebitni, brambni voini. I^estn evna in p0’ . r bi sovražnik v prvem, in pa .lzbušnjah najmočnejšem na-sto U' °.srec*otočil napade na pro-b. Mer nam bi povzročil naj-odi !?8ub- Prvi napad bi lahko hte”w‘ef?? prebivalstva zelo za-t0 Vbla jn odgovorna. Prvič za- Izk?;'*!10 vPlival na izid vojne. ba a _nje pričajo, da bi se izgu- ^nj°_______________________ la Pr°bivalstva znatno zmanjša-br’0e° bi bila civilna zaščita do-Pra 0r8anizirana in pripravljena. be‘ • Zat° nam naš sistem obram-tiib n, za$čite, ki izvira iz skup-n0rn bružbeno-političnih in eko-je nS*'b Pogojev naše dežele, da-kršnSI?ovo, da je strah pred ka-je ?k°li agresijo odveč. Pogoj Zajcv.a bi vsi udeleženci civilne c v celoti in odgovorno iz-ah svoje naloge. VsC]^ Področju civilne zaščite je zaŠčit °r na j Pomembne j ša samo-vaistva delovnih ljudi in prebi-a* v katero so zajete vse oblike moralno političnih, organizacijskih, strokovnih in materialnih pripravljenosti prebivalstva za osebno in medsebojno zaščito pred posledicami vojne. Z zakonom o narodni obrambi je predvideno, da se vsi prebivalci v starosti od 15—60 let, ženske do 55 let, razen pripadnikov JLA in milice, nosečnice in matere z otroki do 7 let, obvezno udeležujejo osnovnega in dopolnilnega tečaja za obrambo in zaščito. Osnovnega tečaja se ni potrebno udeležiti osebam, ki so končala ta tečaj v srednjih šolah, mladinskih šolskih centrih in vojni obvezniki. Osnovni tečaj lahko traja do 80 šolskih ur, dopolnilno izobraževanje pa do 25 ur letno. Program je obsežen, saj pridobe slušatelji v teh 80 šolskih urah najpotrebnejše znanje in sposobnosti iz področja samozaščite in iz teoretično-političnega področja. Ta program zahteva izredno dobre organizacijsko-kadrovske in materialne priprave predavanj, in pred tem, široko informacij-sk-propagandno akcijo. Nakazali bomo samo nekatere izkušnje, ki so se izoblikovale v dosedanjem izvajanju programa samozaščite. — V naj večji meri moramo doseči enotnost v izobraževanju samozaščite po celotnem našem ozemlju. Zvezni sekretar za narodno obrambo je dejal: »Vse bombe, odvržene na naša mesta in druge objekte bi imela pretežno enake lastnosti«. — Pojem samozaščita ima vedno širši pomen. Zgodilo se bo, da bo potrebno uporabiti tudi najrazličnejša priročna sredstva. — V programih je potrebno skrbeti za nenehno izobraževanje skupin ljudi, enakih po starosti, po skupnem prebivališču ali poklicu, da ne bi kdaj izpadli iz sistema usposabljanja. Posebno pomembno je, če materialne možnosti dopuščajo, da se čim več ljudi praktično usposablja za samozaščito. Samo z opazovanjem in poslušanjem predavatelja je nemogoče dovolj usposobiti poslušalce, da bi nudili sebi ali komu drugemu osnovno pomoč, da bi uporabljali protipožarne aparate, da bi poskrbeli za radiološko-kemično in biološko zaščito. — Pokazalo se je tudi, da so važni elementi za uspešno, masovno izobraževanje in za sistem evidence obveznikov, evidentiranje rezultatov, izdajanje dokumentov itd. Že vrsto let predpisujemo obveznosti in se ukvarjamo z vprašanjem preskrbe prebivalstva z minimalnimi zaščitnimi sredstvi za osebno in množično zaščito, vendar rezultati še niso zadovoljivi. Take masovne in izredno važne naloge mora voditi dobro organizirana, vseljudska, politična, propagandna in proizvodno-ekonomska akcija. Tako se bodo občani seznanili s pomenom in namenom teh sredstev. Podoben primer je tudi pri nekaterih drugih obveznostih s področja samozaščite (lastne rezerve hrane .. .) Zelo ugodno družbeno-politično vzdušje prebivalstva za razvijanje samozaščite je potrebno izkoristiti, in doseči še večjo stopnjo zanimanja posameznikov, družin in delovnih organizacij. Samozaščita mora pomeniti za vsakega delovnega človeka in občana del vsakdanjega življenja, ne pa obveznost, ki je predpisana z zakonom. Tanjug: Dušan Dakovič Kljub nestalnemu vremenu je poraba brezalkoholnih pijač velika. Polnilec hladilnih avtomatov ima veliko dela s prevozom steklenic. FLAfii-vi3xa jezdno '-zr■■ .k-in.)«.. K* Ul £ vi- H < vV ^ V 5 18 H M y 12>' rti «\ u K & V « ^ N s i! ^ . t \ 1 \\ 1 N V; 6 1 ^ {' Jofj. Z. V 1057 V s* I \ ! $ v s J, I' s- v IaA JV ' rt. frfeJ&sfreZ ///// /s V//j STRAN 14 AVGUST 1978 — ST. 8 Zoper pretirano uporabo antibiotikov Čebelja lekarna Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil, in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil, so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Pot do starih zdravil so različne. Spet so sc uveljavili najrazličnejši čaji in zeli. Več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«. Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. Svetovno raziskovalno gibanje V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine«, zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo novo, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trgane j m vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo, kot drugje po svetu, so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pri-dlekov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki, in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah, so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec, in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam. Uspehi domačih strokovnjakov RSziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta, Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar, sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Me-moranda« iz Buffala, med drugim poročata o sklepnem delu poročila: »iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi, med, matični mleček, cvetni prah in propolis, nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta anti-virusna aktivnost, in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost .. . Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost ...« Poskusi razvozljali razmerje V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah, in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOM-PLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000. Čebele niso zdravniki O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v raz- ličnih jugoslovanskih mestih, in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnik, ne med, ne drugi čebelji pridelki, ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli, in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je naj večja moč naravnega preparata. V preprečej vanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren, in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. Jože Vetrovec napori na preprečevanju bolezni-S tem postane jasno, da mora pri zdravljenju stati v pry' obrambni črti skupaj z zdravnikom dobro poučen bolnik 111 njegova družina. Če posameznik ne bo dobro poučen, kako naj ravna, da si bo ohranil zdravje, če ne bo mogel presoditi, kdaj potrebuje pomoč, in če ne vedel, kam naj se obrne ponjo, vse znanje ne bo prišlo do praktične veljave. Boj proti visokemu krvnemu pritisku bo uspešen, če se bo v prvi vrst1 zanj zavzel bolnik, ki pri tem zdravljenju oziroma pri prepre; čitvi bolezni lahko največ oprav) sam. Velika teža dela pade tud1 na prkatičnega zdravnika, ki daje navodila bolniku. S prav tako zavzetostjo morajo delati strokovnjaki, vključeni v boj zopf* to bolezen na epidemiološkem dj preprečevalnem področju. N11- manjša ni naloga predavatelja in znanstvenikov, ki bolezen Vr°' učujejo. Vsi se moramo čutu povezane v enotno fronto. Visok krvni pritisk ali —-_ mu zdravniki pravimo — hiPe;< tonija že nekaj desetletij ni pojav, ki bi ga imeli za sprcrmJ^ valca starosti in arterioskleroz in proti kateremu ne morem storiti kaj bistvenega. To je etl. najpogostnejših in naj nevarne ših bolezni odraslega človeka komplikacije visokega krvncg pritiska so eden najpogosteje' vzrokov smrti. Visok krvni pritisk je Pra^. epidemija našega časa, ki v P meri z nekdanjimi poteka •' . in potuhnjeno daljšo dobo. -zato ostane bolezen toliko L neodkrita. Ker s pravočasn doslednim zdravljenjem . ...jtl zelo izboljšamo slab naravni > bolezni, moramo njeno Pust ^ nje vsekakor omejiti ozir° zaustaviti. . Ljudje smo pač takšni., j resno razmislimo o kaki nad šele potem, ko nas začenja lC ogrožali. Taki smo sc PraV Jj$i lovi izkazali še nedavno v ^ osveščenosti v onesnaženju ^ lja. Prav bo pa, če se bo u Visok krvni pritisk Letošnji Svetovni dan zdravja je posvečen skrbi za odkrivanje in zdravljenje bolnikov z visokim krvnim pritiskom, saj je bolezen razširjena po vsem svetu. Zato so poleg strokovnih potrebna tudi širša družbena prizadevanja. Po krajšem zgodovinskem pregledu so opisani: pojav in njegov nastanek, kolikšen naj bi bil »normalni« krvni pritisk, kako ga merimo, poglavitne nevarnosti in osnove zdravljenja. Nakazana je tudi vsebina ostalih prispevkov ter nanizane osnovne naloge na tem področju. Zakaj je letošnji Svetovni dan zdravja posvečen prav visokemu krvnemu pritisku? Živimo v delu sveta, ki ga ne pustošijo več bolezni zaradi pomanjkanja hrane, epidemije tifusa, kolere in drugih nalezljivih bolezni. Prvotnemu navdušenju, da bo z izkoreninjenjem teh bolezni rešen bistven zdravstveni problem sodobnega časa, je kmalu sledilo iztreznjenje ob ugotovitvi, da v vseh ekonomsko dobro razvitih družbah vznikajo nove bolezni, ki nastopajo v velikem obsegu in jih zaradi tega imenujemo epidemije, čeprav ne v pravem pomenu besede. Predvsem gre za bolezni srca in ožilja, glede katerih je v velikem odstotku kriv visok krvni pritisk. Od tod čedalje večje zanimanje za preprečevanje in za zgodnje odkrivanje bolnikov z visokim krvnim pritiskom ter za zdravljenje te bolezni. Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto proslavljamo 7. aprila — na obletnico, ko je bila sprejeta ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije — je letos posvečen skrbi za odkrivanje in zdravljenje bolnikov z visokim krvnim pritiskom. Bolezen je razširjena po vseh celinah in ni rase, naroda, družbene skupnosti ali verske sekte, pri kateri ne bi odkrili ljudi s to boleznijo. Bolezen je sicer po-gostnejša pri nekaterih narodih in morda pri nekaterih poklicih. Ker v svojem začetku in več let ne povzroča nobenih težav, jo navadno odkrijemo šele v napre-dovalncm Stadiju, ko so že nastopile njene komplikacije. Zato ne preseneča, da je po vsem svetu dobra polovica bolnikov z visokim krvnim pritiskom, pri katerih bolezni še niso odkrili. Naše bližnje naloge Z nekaterimi prispevki želimo seznaniti širšo javnost s problematiko visokega krvnega pritiska, pri njej zbuditi zanimanje in jo pridobiti za aktivno sodelovanje v boju proti tej bolezni. Hkrati želimo spodbuditi vse zdravstvene delavce, da se še aktivneje vključijo v boj proti temu zlu, ki vse bolj ogroža človeško zdravje, zdravstveni delavci, ki se posebej posvečamo temu problemu, pa smo dolžni ta prizadevanja usmerjati ter z njim sodelovati v znanstvenih raziskavah. Nujen pogoj za dosego cilja je sodelovanje zdravstvenih delavcev z najširšo javnostjo. Prav tako je potrebna medsebojna pomoč med zdravstvenimi delavci za ustvarjanje ugodnih pogojev za organizirano izvajanje prevencijc bolezni, za zdravljenje bolnikov, za raziskovalno delo in zbiranje sredstev, potrebnih za usklajeno delo na državni in mednarodni ravni. Če se bomo pri naši dejavnosti vztrajno držali gesla »od preprečevanja do rednega zdravljenja«, bomo s tem zajeli vso dejavnost v zdravstvu in v skupnosti ter smeli upati na čim uspešnejši boj proti tej tihi in zahrbtni bolezni. Že dolgo je znano, <1a r.e moremo pri množično nastopajoči bolezni nikdar doseči zmage z individualnim zdravljenjem. Nanjo lahko upamo le, če slonijo naši zavest pri boju proti visokemu krvnemu pritisku prej izkazala 'n ne bomo napravili enake napake. Resnost problema označuje dejstvo, da bolezen ogroža vse starosti, zlasti odrasle moške in vse plasti naše družbe, ter grozi tudi našim mlajšim. S tem preneha biti bolezen samo zdravstveni in znanstveni problem in Postane vprašanje vse družbe z resnimi človeškimi in gospodarskimi posledicami. Ko smo posvetili leto 1978 boju proti visokemu krvnemu pritisku, naj to Pomeni, da želimo posebej poudariti, kako potrebna je neneh-na in široko razvejena dejavnost. h zgodovine Medtem ko so srce in žile proučevali skozi dve tisočletji, so Prve raziskave o krvnem pritisku stare komaj dobrih dvesto let. Dolgo pa ni bila ugotovljena zveza med visokim krvnim priti- skom in drugimi boleznimi. Pomen krvnega pritiska v človeškem organizmu so pravzaprav začeli dojemati in ugotavljati šele ob koncu prejšnjega stoletja. Ob prehodu v naše stoletje je italijanski zdravnik Riva Rocci odkril enostavno nekrvavo metodo za merjenje krvnega pritiska. S tem je odprl pot za študij krvnega pritiska z neznatno zamudo časa in ne da bi bolniku ogrožal zdravje. Metodo je kmalu za tem izpopolnil ruski zdravnik Korotkov. Pri prvih raziskavah zvišanega krvnega pritiska so zdravniki prišli do zmotnega zaključka, da je nekoliko zvišan krvni pritisk pri odraslem človeku koristen ali celo nujen. Dokončno spoznanje, da sodi zvišan krvni pritisk med bolezni, ki povzročajo možgansko in srčno kap ter odpoved ledvic, je začelo prodirati šele okrog leta 1930. Prvotnim zablodam o vlogi krvnega pritiska je pripomogla domneva, da je porast pritiska pri otrdelih žilah, kakršne dobimo pri starejših ljudeh, način za prilagoditev tršim arterijam. Tej zmoti je botrovala domneva, da je otr-ditev žil samostojen, prvobiten pojav. Takemu naziranju je logično sledil sklep, da ima znižanje krvnega pritiska v takih okoliščinah samo škodljive posledice. Sicer je v tistem času vsekakor šlo le za teoretska razglabljanja, ker zdravniki še niso imeli nobenega zanesljivega in uspešnega zdravila proti visokemu krvnemu pritisku. Pogosto ljudje sprašujejo, od kod naenkrat toliko vneme za to bolezen in čemu naj bi bilo potrebno popularizirati vprašanje visokegan krvnega pritiska. Nekateri celo podtikajo, da je morda vsa zaskrbljenost pretirana in da je visok krvni pritisk sedaj pač modna bolezen. Bolj resni sprašujejo, ali je res te bolezni toliko več kot svoje dni. Nobena od teh domnev ni pravilna. Kanček resnice je morda le v zadnjem vprašanju. Res pa je, da so zdravniki šele v zadnjih desetletjih spoznali bistvo bolezni in ugotovili zvezo med boleznimi srca, možganov in ledvic na eni ter visokim krvnim pritiskom na drugi strani. Zmotno mnenje, da je visok krvni pritisk samo spremljajoč pojav oziroma samo posledica nekaterih bolezni ali pa staranja, so ovrgle šele novejše raziskave. Zdaj je nesporno dokazano, da je visok krvni pritisk eden važnejših dejavnikov za nastanek in hitro napredovanje bolezni žil, ki mu pravimo arterioskleroza (zatrditev žil). Ta pa je kriva za večji del primerov srčnega infarkta, možganske kapi in za mnoge primere odpovedi ledvic. Pravimo, da je visok krvni pritisk eden najvažnejših rizičnih faktorjev (dejavnikov tveganja) za nastanek teh bolezni. (Nadaljevanje prihodnjič) Nove knjige v matični knjižnici Litija Knjige za otroke za cicibane Račov: Miška dolgorepka "la •gI"i; ^ama Pravb da v očkovi potovanje v Zelenjano Manilo: Minica in gugalni konj T" za pionirje Maurer: čukec Knjige za odrasle ~~ družbeni in družabni romani z?Urk: Sanje imajo svojo ceno Ouenlan: Cica v metroju vandergriff: Windspelle andergrifl: Windspellski zvon otraPdergriff: VVindspellski Asturias: Zeleni papež ranče: Pingvinski otok lci: Hiša mojih očetov I—III 77 zgodovinski in vojni romani vy°rden: V imenu Hitlerja altari; Egipčan Sinuhe .agern: Ljudstvo a,dy: Umori nj. veličanstva "T ž-ivljenjepisni romani k.,' , s: 400.000 dolarjev za umor *enedyja v Parizu P novele partner- Obnova Pr x*'šar; Dvoživke t .k: Med dvema svetoma ^vstik: Martin Krpan y$e: Izbrane novele 77 humor 2,Usan: Stolp s P^ništvo ^0,hen: Tujina ^dramatika: haxv: Kandida aTER«SrNSTVEm ^jP°Utika 1iahje°ViČ: Dcriio za samouprav- Avsa4tr°pnomiia ^ ’ “rosen: Astronomija 'Tonika'1'9 umetnost — literarna teorija, slovnica Trdina: Besedna umetnost Antologija svetovne književnosti II Kmecl: Mala literarna teorija Toporišič: Slovenski knjižni jezik — biografije Petričevič: Ivo Lola Ribar Signoret: Hrepenenje ni več, kar je bilo Snoj: Josip Murn Vidmar: Oton Župančič Moravec: Ivan Cankar Martinovič: Dragotin Kette — zemljepis Lah: SER Jugoslavija Lah: Gospodarska geografija — zgodovina Naši Španci Ličina: Po sledeh srebrne lisice Zadnik: Zbirka zgodovinskih virov J. K. Med najbolj znane pritlikavce sodi Jozet Barunbasky — Rojen 1739 leta na Poljskem. — Ob rojstvu je meril 20 cm. Po enem letu je dosegel 35 cm. Pri pet-nastih letih je bil »visok« 89 cm in s tridesetimi leti je dosegel 1 m višine. Živel je skoro 98 let, in umrl 5. septembra 1937. leta v Angliji. Humoreska Delo nočnega čuvaja v znanstvenem inštitutu je isto, kot biti brodolomec na pustem otoku. Ponoči si popolnoma sam. Tako se verjetno počutijo vsi nočni čuvaji — toda za človeka kot sem jaz je to pravi umor. Pove- dati moram, da sem bil pri svojem prejšnjem delu vedno v gibanju. Bil sem »lift-boy«. V mladosti sem pa bil športnik. Tako je s tistim, ki je bil prej aktiven, pa ga dodele na tako pusto delovno mesto. Toda kaj morem — premeščen sem bil zaradi zdravstvenih razlogov. Dolgčas me je resnično mučil, toda kmalu sem našel zdravilo. Preganjal sem ga s sprehodi po inštitutu ... Običajno grem najprej v oddelek, kjer proučujejo glasovne možnosti papagajev. Tu poslušam magnetofonske posnetke pogovorov znanstvenikov in papagajev. Za tem grem v prostor, kjer opazujejo delovanje televizijskih oddaj na reagiranje mačk. Moj maček ima najraje risanke. Jaz tudi. Med predvajanjem koncertov, oper, pa sladko zaspi. Poglejte — v tej dvorani delajo poskuse z neko trdoglavo opico. Nihče je ne bi pripravil, da bi nasadil kakšno pametno reč. Časa je dovolj — videli bomo opica. To poskušajo naučiti, da kdo bo odnehal — učenjaki ali bi vzela banano z visoke omare. Kažejo ji, kako si lahko pomaga z zaboji, ki jih polagajo drug na drugega, po katerih bi se povzpela in dobila banano. Toda opica le sedi in jih debelo gleda. — Tudi s prstom ne migne. Vendar, ko znanstveniki odidejo, odpre svojo kletko, se od-guga do zaboja z bananami, jih nekaj vzame, olupi in vrže olupke v koš za smeti, banane pa poje. Menda se je to naučila od mene. Tako je moja služba kar kratkočasna. Želim se pogovoriti o mojih razmišljanjih z ljudmi, ki delajo pri nas. Tako nadaljujem pot, in pridem do prostora z elektronskimi inštrumenti. Z računalnikom odigrava partijo šaha. Lepo je znanstvenikom pri računalniku. Občudujem naše učenjake. Ti so rešili vprašanje dolgega časa tako učinkovito, da zanj sploh nimajo časa. Končno pa, saj so se dolgo časa šolali. Vendar mislim, da to ne bi bilo dobro, ker bi jih vznemirjal — saj nimajo časa za prazne pogovore. Končno — le komu bodo koristila moja razmišljanja — razmišljanja nenadnega nočnega čuvaja, razen meni, da ne zaspim. Simeon Kolevskl — Zdaj šele vem, zakaj me tako boli glava! počitnice v sliki — počitnice v sliki — počitnice v sliki Novigrad, pojem za morje, sonce, oddih. #•' ' IBhiillll ‘ v Taka je bila predilniška plaža pred 10 leti. Za letovanje v Fazani je bilo letos večje zanimanje. V avtok®5*^ »13. maj«, smo k dvema prikolicama od lanskega leta, postavi* Upravnik, tov. Veno Pajer ima veliko dela. Ob katerem koli času se odpravlja in se vrača vedno naložen. Tudi zaboje sam preklada. Igrišče za odbojko je neupora no. Na tleh je preveč nevarni korenin. Ali bi lahko to neP jetnost do prihodnjega leta °° pravili? Hišica v Gozd Martuljku, kjer imamo rezervirani dve sobi. eno iz Novlgrada. Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, A1°^* Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani ko*6* tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.