Zvezek 21. Letnik III. GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Izdajatelj in O(i^ovorni urednik Fran Godnik. V TRSTU, 1899. Lastnik konsorcij lista "Edinost". - natisnila konsorcija lista "Edinost". Priloga 242. štv. "Edinosti" "Slovenka" Glasilo slovenskega ženstva Izhaja v Trstu kakor priloga "Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša za vse leto .3 gld. ; za naročnike »Edinosti« pa 2 gld. ; posamezne številke se dobivajo v Trstu v tobakarni g. Lavrenčiča na trgu della Caserma po 12 kr. — Rokopisi naj se po- šiljajo uredništvu »Slovenke«, naročnina pa upravništvu »Edi- nosti«, ul. Molino piccolo št. 3. Vsebina 21. zvezka: Moliriška; Xa pokopališču — pesem. — J. Po- tapenko : Brez boja. — X. Y. : Vele rože. — Etbin Kristan : In druzega nič ... ? — J. Sundečić : Sve sara tebi dao. — pesem. — Zorana : Marjetica raaščevalka — pesem. — Zorana : Iz ženskega življenja. — Marica : ivusija. — Razno. i Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od ALESSANDItO LEVI MOZI v TRSTU Piazza Rosario št. 2. (šolsko poslopje) T5ogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikah. —Ilustriran cenik grati s in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez i(onkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez do bi se za to kaj zaračunalo. prevzema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Krasno dovršene fotografije v naravni veličini 10—15 gld. po vsaki poslani fotogra- fiji ; družinske in druge skupine, razglede. Manjše fotografije od 1—3 gld. 6 komadov z neprekosljivo, umet- niško dovršenostjo izdelane na vse mogoče papirje, na porcelan, žido, platno itd. Razglednice, lepše kakor vse dosedanje 20—25 gld. tisoč. Pri našem upravništvu je dobiti: AU(;UST ŠENOA: „čuvaj se senjske roke" krasna povest znamenitega hrvatskega pisatelja v slovenskem prevodu. Komad 35 kr., j>o pošti 5 kr. več. SLOVENKA GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Zvezek 21. V Trstu, 21. kotobra 1899 Letnik III. Na pokopališču. Večerne zarije ])liinUeči svit j)0 Širnem, smrtnem polji je razlit, ]>o cvetji rosnem sieil zelenja; žari se kriz... Kešnik razpet. . Njegov pojjlcd je v tloI(^e vrste vprt j,n<>l)Ov, v nebrojne križe : znak vstajenja ! . . . Tam tiaije mili ^las zvonov iz lin se sjKija s }>etjem sladkim slavca in zveni tje v tihi mrak val)Ijivo ; je ćuti s stoljia pozne ure vdar. ko skozi vrata nekov mladi par prihaja sem na smrtno njivo... Pri križu sred grobišča obstoji, scpeće mnoj^o lam o »svidenji«, ljubavi «vernej, večnolrajni«. .. Ne óujejo, t>h, mrtveci v j^-robcb. prise^j ne éujejo src mladili teli : ne moti to jih nič v njih sjjanji I Srce premnogo, ki zdaj tu trohni, nekoč je sanjalo, kar sanjaš ti, to križi i^^'ičajo okoli ; pa zj^inil je Ijuoavi sladki sen, /a-.,nuil nade zlate ^n'ob ])rsten, tu našlo leka mnon, no spopolnjeval je še neke detajle. Bilo je dogovorjeno, da, kadar portret povsem dovrši ter fjja dene v okvir, pridejo Oznobini \- njiju .stanovanje ter si ogledajo sliko. Iz pisarne je Volonski takoj zahajal obedovat v slabo gostilno, sedeval ondi do osmih, a zatem mahnil jo k Oznobinim, kjer se je mudil včasih le pet minut. Oznobini so zapazili, da se godi ž njim nekaj posebnega. Prihaja, pokramlja malce z Olgo Mihajlovno in gre, in vrhu tega ima pogled nekako čuden, mrzličen. A pri -slovesu se tako zagleda v Olgino lice, kakor bi se za dolgo poslavljal. \'časih pravi: »Olga Mihajlovna, danes imate čudno lice!« to pravi tako prosto, prisrčno pred vsemi, da se nikakor ne more vzeti za poklon ali ljubeznjivost. Zvečer se takisto nista shajala. \'olonski je prihajal domov pozno. \'ečinoma se je docela brezmiselno klatil po ulicah, in izgledal 478 J. Potapeuko; Brez boja. je tako, kakor človek, v čegar glavi tiči neka uporna mi.sel. Nehal je celo brigati se za svojo vnanjost, in njegova črna brada je znatno zra.sla, brke so visele navzdol; kravata ni bila dovolj sveža, česar bi ne bil preje nikoli pripustil. Kadar je prihajal domov, je Mornev že spal. Takim načinom -Sta si izogibala drug drugega. Volonski je često premišljeval o tem. On v srcu ni negoval do prijatelja nikakega slabega čuta. Narobe, kakor prej, bilo bi mu tudi sedaj prijetno, izkazati tovarišu uslugo, videti ga srečnega. Toda bilo je nekaj nerazložljivega, kar mu je zabranjevalo čutiti se prosto v ¦\Iornovi navzočnosti, neka neumljiva okornost, odtujenost. Sklenil je večkrat: »Morava se vendar zmeniti ; tako ni možno dalje, kajti to so skrajno nemoralni odnošaji !» In kljub temu je bil vsakikrat vesel, ko je, prišedši domov, našel Mor- neva spečega. Tako razmerje je trajalo tri tedne ter mučilo oba. Neki večer je Volonski zašel k Oznobinim in prva fraza, ki jo je slišal od Mi- haela Antonoviča, je bila sledeča: »Jutri pridemo k vam v goste. Videli bomo, vsprejmete 11 nas z dostojno častjo!« Volonski je obstal začujen. Razumel ni ničesar. »Vi? k nama? Jutri?« je izpraševal. »Da! Morda ne veste? Ivan Petrovič je dokončal sliko ter jo misli poslati na razstavo. Zato si jo pridemo ogledat . . .« »Zelo drago, jako drago !« je dejal Ivan Petrovič zmočeno. »Kedaj naj vas pričakujeva?« »Ivan Petrovič nas je povabil za jedno popoldne !« »Aha!« mislil si je Volonski. »Računal je, da bodem ob tem času v uradu. Dobro!« »Zmenjeno je, da on pride po Olgico, potem prideta ona dva k meni v urad, a od tam pojdemo vsi k vam. Moja žena ostane doma. Pa kako, da vam ni nič povedal ? Kaj ? Sta se-li sprla ? Radi kakih neumnostij, seveda . . . To se dogaja, kadar ljudje stanujejo skupaj .. . Nemara bodete med tem časom v pisarni?« »Hm! .. . Potrudim se, da bom doma! ... je od\'rnil zamišljeno Volonski. »Poskusim . . .« In po njegovem licu je bilo vidno, da ga je ta vest vznemirila. Ko sta ostala z Olgo Mihajlovnt) sama, ga je vprašala ta: » Kaj se godi z vami ? Zakaj ste se tako izpremenili ? Kar spo- znati vas ni. Pogled imate tak, kakor bi bili večno vtopljeni v neko nadležno misel . . . Neka ideja, nek obraz vas zasleduje . . . Včasih se .strašno bojim za vas! . . .« I- Polapcnlio; Hrt-z boja. 47i^ (TO\T>rila jc to s toplim, prijatelj.skim sočutjem in v njenih očeh je bil nemir. On jo je prijel za roko ter jo krepko stisnil in rekel : »Da, da! Je že tako! I\Iene zasleduje neki obraz, neka fantazija... Ista se je polastila mojih možgan in srca ! Pa teg-a vam nočem ra- zodeti ... In ne izprašujte me. Bojim se, da bo še hujše . . .« Vstal je in brž, kakor da bi se domislil nekaj noveg'a, dodal : »Ne, glejte kaj, glejte! .Sami ug-anite ! Da, uganite! Ako ne, potem me je fantazija varala ! .Skeptiki govore, da je vsegdar tako, a jaz sem optimist, Olga Mihajlovna !« " Pcslovil se je naglo ter odšel, zapustivši Olgo Mihajlovno pre- senečeno. \' obče je ona zadnji čas živela v nemiru. Mornev pa Vo- lonski sta sestavljala oni majhni krog, katerega je prištevala svojim, in mahoma je jela opažati, da se ta krog nekako razdira. Najhujše je bilo to, ker je menila, da je ona. pi'ouzročiteljica teg"a. Opazovala je sebe in jasno videla, da je od onega časa, ko se je v njihovem domu pojavil Volonski, začela takoj dajati njemu prednost pred Mornevim. Volonski je deloval lianjo z neko privlačno silo. Mornev je bil miren, razsodiMi človek, katerega, kakor se je dalo sklepati, niso nadlego- vala nikaka nemirna vprašanja. Vse je bilo pri njem premišljeno in razsodno, kakor pri človeku, ki je preživel precej življenja, polnega prevar ter razočaranja, no, ki je slednjič omrznil ter sklenil motriti vse trezno. Niti dvomov, niti zmot, niti nepotrebnega nemira. O umet- nosti je sodil zdravo, toda pri njem se ni nikoli opazilo nikakega navdušenja. Nasprotno, v njegovi prisotnosti, pod vplivom njegovega pokojno-razsodneg-a pogk^da in hladnega, pametnega govora, poleglo ter ugasnilo je nekam neopaženo vsako navdušenje še na njej, kar je ona čestokrat zapazila. ,So nekateri ljudje, ki se zdijo vedno starši ; oni znajo biti umni, dobri, simpatični, no segreti se pri njih za kaj, dovoliti si nedolžno šalo, neumnost, — zdi se smešno, neumestno. Z njimi je težko občevanje celo tedaj, kadar imamo razloge ljubiti jih, in jih tudi radi imamo, kadar nist) pri nas. Takšen je bil Mornev. A'olonski jo je takoj zanimal se svojo strastno navdušenostjo, se svojo g'orečnostjo. s katero je bil v stanu po cele ure l^raniti s\-oje mnenje, ne odstopajoč od istega niti za las (to ji je ugajalo celo tedaj, kadar ni imel pra\'), konečno — si' svojo iskre'nostjo. (^na je rada občevala ž njim, se dolgo pričkala ali samo gledala \anj, kadar je g-ovoril z vnemo in z ognjem. In nekako neopaženo je Mornev vselej ostajal \' strani, in prišlo je tako, da se je »na neprestano zanimala za Vo- lonskega, a ^lornev je stčil na drugem mestu. Delala je to nehote, ne z namenom, no in vendar ni mogla postopati drugače, dasi je bila v nevarnosti, da zajde v neiskrenost, hinavstvo. In zdajci se jej je do- 480 1. potapeuko: Brez hoja. zdevalo, da je baš to moglo provzročiti razdor med prijateljema. Mornev je moral zapaziti to, ker ona tudi ni marala skrivati in ko- nečno ga je to razžalilo. Toda kako naj se vede ? Do njega čuti iskreno nagnjene, a V'olonski jo zanima vedno, vsako minuto, kadar sta skupaj. Takrat ji bilo neljubo slišati, da je Mornev povabil njo in očeta nekako skrivoma pred Vladimirom Aleksjejevičem. In ona stanujeta skupaj. Treba bi ga bilo obvestiti o tem. Nedvojbeno bi hotel biti takrat doma. In potem iste neumljive besede Volonskega o tem, da ga za.sleduje neki obraz, neka fantazija ter isti predlog »ugibanja«... Kaj neki pomeni to ? Vse to jo je mučilo in trpinčilo in z nemirno nestrpnostjo je čakala jutrajšnjega dne. Še bolj jo je vznemirjalo to, da v resnici ni verjela v sliko Morneva. On je isto odnesel domov tako, kakoršna je bila oni dan, ko sta sc; bila z Volonskim tako čudno sporekla. Čutil je tedaj, kakšen vtis je napravila na njo slika in, odhajaje, je rekel nekam tolažljivo : Na to je treba zreti kakor na zapričeti osnutek. Doma bodem še veliko delal, in videli bodete marsikaj izpremenjenega ! ;< Toda ona ni verovala v te izpremembe. Ako ni mogel tukaj, ko je sedela pred njim živa in vsa zamaknjena v misel — kako bi ga navdušila, doseč glavne črte njenega pogleda, potem ne pomaga nobeno, še tako vstrajno popravljanje doma. Med tem je že sklenil poslati podobo na razsta\'o in to tudi stori. Cas se je že približal, in drug-e slike ne utegne naslikati. Kaj mu naj pove? Ako pove resnico, razzali ga morda globoko ali ceUJ vniči vse nadeje. Vrhu tega, je-li ona opravičena tako zelo zanašati se na svoj utis ? Njej,ne ugaja, a občinstvo bo sodilo drugače, hvalilo sliko... No vzlic temu ona nikakor ni sposobna hvaliti tega, kar ji ni; prija. Njej je hlimba protivna na vsak način in ona misli, da je nemožno prikriti hinavstvo. Isto se tako ali tako pokaže, zapazi se in tedaj je še hujše. ... Olga Mihajlovna je .slabo prespala noč in zjntraj je vstala ble- dega lica in jo je glava bolela. Premišljevala je samo o tem, da bi brž minol isti dan, ki se ji je dozdeval nekam usoden. (Konec prih.) X. Y.; Vele rože. 481S Vele rože. I. Ali zrl kedaj si zvezdo v tihi noči , — ko se na nebesu. . . od sestrice loči ? Kako vstrcpotava zvezda vrh višine . . . ko sestrca drujja — ji v vsemirju z^ine ! In če dvoje mladih src usoda loči. . . Kaj, — da ono skoro od bolesti — poči : II. Tam na mlače je, da sem se motil ; moje oči so oslabele in včasih ne vidim stvarij, ki jih vidi celi svet, včasih pa menim, da vidim nekaj, česar nihče drugi ne vidi. Ne — »menim« ! V tistem trenotku sem čvrsto prepričan, da res nekaj vidim. Ako se pozneje spominjam, ne verujem sam sebi. Kajti va'čkrat se mi pripeti, da si domišljam stvari, ki so naravnost nemogoče. ... Vlak sopihii skozi jasno noč in meni se zdi, kakor bi ga sprem- ljala neka senca, kateri nikakor ite morem najti \ira. Sence padajo samo od konkretnih predmeto\-, tukaj pa ni nič takega, kar bi lahko metalo senco. In vendar pla\a neprenehoma okrog okna našega ku- péja. \'idim jo, čisto določno jo vidim. Prav tako hitro se pomika z nami, kakor slak. Obrisov nima nobenih. Podobna je tistim oblačkom, ki so na robeh tako stanjšani in tako fino nijansirani, da je videti, kakor bi sam(^ nebo imelo tukaj nekoliko drugačno barvo. In zdi se mi, kakor bi imela ta senca nekakšen poseben pomen. Čudno mi je. Po glavi se mi meša tisoč misli, a vse so nejasne in nobena ni cela. Vrhu tega se inoram vedno ozirati na tisto senco. Nočem se, pa se moram. In menda je vendar vse to samo do- mišljija. V tisti senci s'idim svoj visavis. To je neumno. Kadar prav pogdedam, tako kakor ljudje navadno gledajo, moram prizttati, da sedi neznanka na svojem mestu in gleda v noč. A česa i.šče tam ? Tako se ne gleda zvezd in meseca. Morda tudi ona vidi tisto senco. Ali bi jo vprašal ? Pa kaj mi je mar vse to?! Kaj ine briga ta ženska so svojim tožno sanjavim, \-prašujočim pogledom? .... Kam se neki pelje ? . . . Tudi to mi nič ni mar. A vendar se: vprašujem. in kaj je s to senco ? . . . Moja neznanka se oglasi. Kdo mi pove, kako se je to zgodilo? Ali je res kaj rekla? Bil sem že \- tako čudnem razpoloženju, da nisem verjel ne svojim očem, ne svojim ušesom. Moje oči gledajo senco, ki je nemogoča, moja ušesa slišijo glas, in tudi ta" se mi zdi nemogoč. Vraga! Kakšen glas je to? Morda sanjani ! Ropotanje železnih koles me je vspavalo in v sanjah gledam straho\-e, pošasti. Kajti tako še nisem slišal govoriti 484 E. Kristan: In drnzcra nič...? Živega človeka. Njen glas je tako nenaraven, votel, čuden, kakor bi govoril grob. A njeno vprašanji- je tako banalno! Pa vendar je to bilo njeno vprašanje . . . — Ali me ne poznate več? ... Mene ji' samo njen glas osupnil ; vprašanje ne. Niti mislil nisem, kaj me je vprašala. In zazdelo se mi je, da je tista senca priplavala sem notri, v voz in se vlegla med njo in mene. Moje misli so bile odsotne, kdo ve kje ? Nastal je molk. Ako se sedaj zopet spominjam, mi je to popolnoma jasno. Ona me je nekaj vprašala, jaz ji nisem (odgovoril. Najbrže je bila užaljena, pa ni hotela vpra.ševati dalje. Toda tako mi.slim sedaj. A takrat? Vraga, kaj jaz vem, kaj sem mislil takrat ? Bila je ravno čudna ura. Ura, ko so nezavedni ele- menti v človeku močnejši od zavednih, ko splava vsa logika po vodi, ko se prikazuje največi modrijan svetu kakor največi tepec. Ko pišem te vrstice, ne da bi prav vedel, zakaj in čemu, mi je kri povsem hladna in mirna. Trezno lahko sodim in pametno brzdam .svojo domišljijo, l^obro \<>m, da ni bilo sence, ampak da je le menda fantazija nekaj gledala, česar ni bilo. Toda prosim vas, ne vprašujte me preveč. Saj vem, kaj bi me lahko vprašali. Citai sem razne knjige, slišal sem besede, pametnih, celo modrih ljudij, celo profesorjev, in vem, da se nič ne zgodi brez vzroka. Vi bi me torej lahko vprašali, kaj je zavelo mojo domišljijo na tako čudna pota. In zato vas prosim: ne vprašujte me preveč. Moja domišljija je včasih vseskozi rebelična. Vsako avtoriteto zanikuje. Včasih sem jo izpraševal, a odvadil sem se tega, ker vem, da ne dobim odgovora. K večemu se mi hudobno nasmeje in jaz ostanem tepec. Ta domišljija se ponaša, kakor bi bila nekaj .samostalnega, ne pa del moje osebnosti, ki bi morala imeti moč nad njo. Toda v tistem trenotku nisem razmi.šljeval tega. .Senca je padala pred mojimi očmi in kakor bi me kakšen de- mon silil, sem moral upirati vanjo svoj pogled. In senca se je krivila in raztezala in spreminjala v obrisih in v obliki, in naenkrat se mi je zdelo, da gledam hudobno pošast, ki se reži name. A prihodnji hjp je odplavala proti ženi ter se zopet dvigala in mešala liki kakšna megla, ki hoče objeti in poviti nase ženo. V tem trenotku se je vlak ustavil. Sprevodnik je zaklical ime neke postaje. Nisem slišal, kaj je zaklical, samo njegov glas .sem čul. In to me je nekako zdramilo. Človeški glas — hipno sem se spomnil, da mi je pred kratkim za- 1'". Kristan; In druzega nič,..? 485 donel drug glas, tudi člove.ški glas v ušesih. .Še ie sedaj je doprl do možganov in zganil sem se. Ali me niste nekaj vprašali, milo.stiva ? Žena se je zdrgnila. Presumljivo me je pogledala, da sem se skoro prestrašil. To je bil eden ti.stih pogledov, katerih ni moči opi- sati, pogled, ki zbada v dušo. Minilo je nekaj t asa, ne vem, ali nekoliko sekund ali nekoliko minut. Tedaj je spregovorila. — Menila sem, da me nočete sli.šati. — Ne, opro.stite ! sem jecljal. Slišal sem — se pravi — menda nisem slišal - ampak — no — zmeden sem bil. Zdi se mi, da ste me nagovorili. Pa ne vem. — Da. Vprašala sem Vas, ali me še poznate. A Vi ste molčali, pa sera mislila, da me nočete poznati. — Nočem poznati ? Oprostite, hočem Vas pt)znati, toda — — Toda spremenili ste se od tistega časa, — to .ste hoteli reči, kaj ne ? — .Seveda, seveda. Namreč — ne — ne vem. No — vraga! Same nezmiselnosti govorim. Nič takega nisem hotel reči. Saj sam ne vem, kaj sem hotel reči . . . Da, danes je jako lepa noč . . . Ah, oprostite ! Moja neumna glava ! Vi ste me veiular vprašali, ali Vas poznam. Xe, lahko ste povsem mirni. Ne morem Vas izdati, ker Vas res ne poznam. Toda — hm, če mi hočete povedati svoje ime. Ali sem vas že kdaj videl ? .Spomnil bi se. Vieste — — — Da, da. Videla sva se že. Pa ni čudo. Res sem se izpreme- nila. Takrat sem bila še .skoro otrok. To sedaj ni.sem več. - — Ne, dovolite, otrok ni.ste več . . . Eh, prokleta senca ! . . . — Senca ? . . . Ali jo vidite tudi Vi ? - Kaj je nebi videl? Saj je tu. — Da, da. Sedaj je tukaj. Prej je bila tam zunaj. — Kajpada. Tam zunaj .. . Vlak je zažvižgal in se pomaknil. Peljali smo se dalje. Mi dva pa sva obmolknila. Ne vem zakaj. Morda je bilo dobro tako. Ropotanje vlaka je spravilo moje misli nekoliko v pravi tir. .Spoznal sem, da je bilo vse neumno, kar sem doslej govoril. Tedaj sem se namenil nekaj ča.sa molčati, da .se mi, možgani popolnoma umirijo. Tudi ona je molčala. .Senca, ki je plavala prej okrog njene glave, se je razdelila, po.samezni njeni deli so se polegli krog ženinih očij, krog njenih nosnic. To se mi je zdelo tako čudno, da sem se bolj in bolj zagle- 4iS(> E. Kristan: In druzega nič...? dal V njeno lire in naenkrat mi je vstal spomin. Najprvo nejasen, teman, meglen, pozneje se je zjasnil in počilo mi je pred očmi. Kako je mogoče, da je nisem takoj poznal ? Kako je to mogoče? Ha, sedaj jo vidim, mlado dekletce, tako poredno in vendar tako resno, da so se vsi ljudje čudili, kako more biti v onem Intju združena taka različnost. Pa da, davno je tega. Koliko let je že mi- nilo izza tistih časov ? Nevem natanko in ni mi mar. .Spominjam se, da sva se često ig-rala skupaj, včasih sva se tudi skupaj učila. Bila s\-a dobra tovariša, celo intimna, a nikdar več, nego tovariša. V.j, kako je bila Pepica v tistih časih živa in vesela ! \'se je kipelo in šumelo v njej in vsa živahnost njene duše se je slikala na njeni zu- nanjosti. V teh velikih modrih očeh je plapolal og-(Mij, ob katerem so se morala užigati srca in danes se čudim, kako je mogoče, da se jaz nisem zaljubil \' to žrjavico. Njeno lice — no, izpremenilo se je a jaz sem moral biti vendar .slep, da nisem videl takoj tistih zna- čajnih obrvij, tankih, fino zakroženih, nad nosom se skoro spajajočih, a ob straneh malce, malce zavitih kviško ; da se nisem takoj spi^mnil tega ovala, tega rasnega, ozkega, na koncu malo plosnatega nosu z nenavadno finimi nosnicami ; teh tenkih, kratkih, nekako ornamen- talnih usten. . . Vlak se je zopet ustavil in ona se je dvignila. Vi izstopiti; tukaj ? sem vprašal. — Da v Lescah smo, jaz grem na Bled. — V Lescah ? Ej, nisem niti opazil. Torej sem tudi jaz na cilju. — Aj, ali greste tudi vi na T>led ? — Da, pa morda še le zjutraj. .\ko ne dobim voza, prenočim v Lescah. — Mene čaka . voz. Naročila sem ga brzojavno. Ako vam je všeč, ponudim vam mesto v njem. Prostora je dovolj. .Sama sem, ne čaka me nihče. — -Sprejemam zahvalilo. Pojdiva torej. Pimiagal sem ji odnesti prtljag'o. -Sevedaje imela poleg kovčega še nekoliko škatelj za klobuke in kaj vem še kakšne reči. Voz je čakal pred kolodsorom. \'oziiik jo je menda že poznal, ker se je samo molče odkril in ji vzel prtljago, da jo name.sti na \()zu. Sedla sva. voznik je počil z l)ičem, konja sta potegnila in odpeljali smo se skozi hladno, jasno noč. Ves pot sva molčala. Kdo ve, kje so blodile njene misli? -Še o svojih ne vem, kam so zašle. . . . (Dalje prih.). Siiiulečić: Sve sam tebi dao. 487 Sve sam tebi dao. (XXVI. „zvučak" ix zbirke, svojoj Slo. vsnki izpjevanih pjesama.) Srce sam ti dao Vrla o};;nja puno : Sad je ono tvoje, ?[??? sjajna kruno! Dušu sam ti dao, Kao zlato čistu; Jer u tvojoj duši Nadjoh dušu istu. N'jedro sam ti dao, . Kovće;; svetog plžma : Da mi u njem budeš Ti carica sama. Čustvo sam ti dao, Nježno odnivljeno : (histv.o tvoijm duhom S nova oživljeno. .Miso sam ti dao : Da svakojim trenom: Druguje mi s tobom, Ka oko sa zjenom. .Maštu sam ti je perce lako : Da ti kitim kite. Ka još nikom tako. Pjesmu sam ti dao. Kao nebo vedru ; Da je gojiš, maziš Ka čedo ?/, bedru. Ljubav sam ti dao : Ncbesnicu pravu ; . A ?/. ljubav, vicnać Lovorov na glavu.... Sve .sam tebi dao. Što pjesnik imade : Sto umje da stvori, 1 što smislit znade.... ??? ??? ???? ???. (XXVI. ,,:1?????'' ?? ??????, ?????? ???????? ?????????? ???????.) ???? ??? ?? ??? : ??.?? ???.? ???? : ???, je oho ?????, .Moja cjajiia ????? ! ,\viijy ??? ?? ???, k'uo .s.iaTO ????? ; Jep ? ?????? ???? Hahox .iviiiv ????. Ihctpo ??? rii ,i,ao, ?????? ?????? ????? : ?? ?? ? ibjcM oy,i.em '?? ?????? ????. ?????? ??.? ?? ???, ?>???? ?????.???? : ?????? ?????.? .????? l' ???? ????????. .\Iuco ??? Tii ??? : ?? ???????.? ??????, ???!\'?? .MU ? ?????. Ka OKO ca .ijeno.M. .\1aiiiry ??.? ?? ,?.??, ?? ? ????? c.inun : 1'??? ?? ???? ?????? l'ajcBiiTOJ ????. Ilcpo ??? Tii ???, ('iiojo ????? ???? : ?? Tii kiiTinr KiiTC, ?? jom »Mh'o.M ????. ' 1 Ijec.MV ??? ?? ,tao. Kao ???? ??;??: ?? je ?????, .?????. Ka ???? y:i ?????. .'????? ??? ?? ??? ????????? ????? ; .¦\ y:i ?.?????, ?????? ??????? ?? i.iaBV.,.. 1'?? ??.? ???? ???, IIIto iijecHiiK ????? : lllTo ?.??? ?? ??????, 11 mro ?.?????? :;iia,t,e... 4?« Ivanka: K. /.enskcniu vpvašnJH. S\4' sam tcl)i thui ; Pa \i. svega Uiga : Miomiris diše Dalia nebesnoga. — Je ? ti malo: — kaži Od pjesnika dara? i^jesitikovc ])OŠte r Pjesnikova žara Ali što pitani :.„.ka(l si Ti, Sk)venko mila : Znala svom jijesniku Razvil k nebu ivrila ; i)avši njemu snoju U zamjenu ljubav. Svježu ka u Maju Mir,s cvijet ubav : l.juliav prekomjernu. Čestitu i vrlu : Tjubav neza/.ornn : Ljubav neumrlu !.... J. Sundećić. CiiC ??? ???? ;tao ; 11 a \\? cueia ???? : .???.????? ;uniie ???? iieocciioia. — .lc .? Tli .???? : — ?-??? ?? ???????? ???? r lljecmiKoiie ????? ? 1 Ijeciiuhona ???? ?.... .¦\?'1??? ??????... ???, ?? Tii, ('??????? MiLia : ????? ciiOM ???????? Pa:iniiT \^ ???? ?????; ????? ?.???? ????? :ia.mj('Miy ?.????, ('????? ?? ? ???? .Miipiic ?????? ???? .4)ynai; ???????????. ??????? ? i!p.iy : Jbvoaij |!?;1?;^???? ; ?|>???? ???.???? ? . . . J. ???;;??11?. K ženskemu vprašanju. Spisala Ivanka. Emancipirana ženska : Ta izraz je danes znan pač vsakemu količkaj izobra- ženemu človeku ; a pravi pojem imajo le malokateri. Mnosi'im je ženska emancipacija le nekak divji izrastek mode. koj(.'j4'a treba odrezati prav ob korenu. Da le slišijo to besedo, že so pripravljeni pikro ui^'ovarjati in zabavljati a na obrazu jim je brati zaniči-vanje", prezirtmje, nevoljo. Ivaj neki je temu \-zrok ? Ponajvečkrat ,t;'otovo dejstvo, da se dotičniki še nobenkrat niso ])otrudili, natančneje razmotrivati o stvari ter jej priti do dna. Časih je pa temu kriva tudi kaka žalostna ali neprijetna iskušnja pod firmo ženske emancipacije. Dobri stvari na korist reči moram prvim, da ni pra\'ično izre- kati sodbo brez skrbne preiskave ; a drug'im zai>4)tovljam, da so na- leteli na krive, ponarejane firme. ivaiika; K_ žeiisUcmu v|)rasaiiju. 489"^ Obdelujmo stvar nekoUko obširneje. — /\ko primerjamo moderno z emancipirano žensko, najdemo mej njima toliko nasprotstva in razlike, kakoršna je med dnevom in nočjo. Modernej ženski je svet, življenje nekaka gledališčna predstava, pri kojej menijo, da jim pripada le uloga — gledalca. Ako si na- roče ložo ali plačajo vstopnino, menijo, da so storile več nego do- volj, in potem se hote le še zabavati ob trudu in naporu igralcev. .. A igra jim niti ni vselej glavna zabava ! Cesto zabijo na igro ter se vtope — v lastne in tuje bluze in frizure, v lastne in tuje opazovalce in čestilce ... V tem premišljevanju so tako rekoč doma in to je, kar jih najdalje zanima. — Da, modernej ženski treba obožavanja in toalete kakor ribi vede m ako jej vzameš to dvoje, ostane ti le še mrtva, brezpomembna, mnogokrat niti lepa podoba. Ob tem jedinem je pač vzrastla in ob tem sploh neha njena misel. Pomilovanja vredna stvar! .. . Kako drugačna je emancipirana ženska! Njej je življenje občna delalnica za občni blagor, v kojej morajo delovati \-si stanovi, naj- višji in najnižji. Med tem, ko smatra moderna ženska ljudmi nekako le one osebe, ki zavzemajo v družbi ž njo isto, \'išje ali vsaj ne mnogo nižje stališče in so jej najnižji .sloji le nekake neprijetne, nadležne prikazni, s kojimi niti od daleč ne bi hotehi j)riti v dotiko, ve eman- cipiran^l ženska, da je vse človeštvo jedna sama velika rodbina, razdeljena sicer v narode in stanove, ne pa v gospi)do in nekaka borna, brezpravna bitja. Ona ve, da mora vsak ud te rodbine skr- beti in neumorno delovati za njen blagor sploh ter posebej za blagor onega narotla, lli more in sme taka ženska prezirati ali celo zaničevati ? Ne ! Njih imena bode s spoštovanjem in občudovanjem izgovarjala zgodovina. Izobraziti, duševno omikati se hoče emancipirana ženska, a ne radi osebne časti in dobička, marveč zato, da tem ložje in wspesneje deluje v prid naroda svojega ter vsega človeštva. Ona se z znano- stjo noče ponašati, pač pa koristiti. Njej ni dovolj, da so jej znane razne razmere, ona jim išče vzroka in odpomoči. Pa, oporekalo se mi bode, da bi morali potemtakem prepustiti možki studiranje in svoje službe ženskam ter prijeti doma za kuhalnico in šivanko. .\ temu ni tako. Prvič, ker še dolgo, dolgo ne bo toliko izobraženih ženskih, da bi izpodri\'ale možke iz služb ; drugič pa, ker je žen.ska sama preveč navezana na domača dela in glede njih pre- natančna, da bi jih pustila iz\Tševati ali tudi le samo nadzirati — možkim. Ona zraven svojih študij še vedno najde dovolj časa za urejevanje domačih opravil in dolžnosti. -Med tem, ko moderna ženska pd divanih in oknih jirodaja svoj dolg čas malemu psetu ali mimoidočim, in oni čas, kojega možki pretolčejo po gostilnah in kavaiauili, porabi emancipirana ženska \- to, da se suče marno in urno po domu s šivanko, gladilnikom, ku- halnico in jednakim, ter umno in premišljeno oskrbuje gospodinjstvo. Ker razume svojo stvar in jej je čas dragocenost, naredi več in bolj v d\eh urah, nego kdo drugi v poldnevu. Ne bojte se tudi, tla bi emancipirana ženska hotela navzeti si možke manire in običajev. Ne, ne ! Emancipirana žt-nska hoče biti le ženska, a popolna, plemenita ženska. Ivanka: K ženskemu vprašanju. 4!)1 Ona tudi želi in hoče, da se občuje in postopa ž njo kot z žen- sko, a ne z neumno, brezmiselno igračo. Tudi za gospodarstvo in svoje pravice se vam, gospodje, ni prav nič bati. Po teh niti v sanjah ne hrepeni emancipirana žen.ska - le mej ne stavite nasilno njenemu duhu in njenemu delovanju. Kaj ne, da mislite tudi, da vas ženska emancipacija oropa do cela ženske — ljubezni ? O kako malo pač poznate koprneče srce iz- obražene ženske ! Ona, ki tako skrbno in zvesto goji blaga in nežna čustva v svojem srcu; ona, ki jej je duša tako polna lepih mislij in idealov; ona, ki tako hrepeni odpočiti si od truda in napora na zvestem lju- bečem srcu — ona nuj bi ne znala, ne hotela, ne mogla ljubiti ! ? Ah — kolika ironija ! Res je pač, da je njej ljubezen dragocen zaklad, kojega zvesto čuva in zapira v svojem srcu, boječ se, da ga ne izda lahkomiselno, nevredno . , . A zato nji'j ljubimec ni le z o p e t n ioboževateij in novo krat- kočasje, kakor onim lahkim, nakinčanim stvarem ; njej je ljubimce mož - ideal, izbran in ljubljen izmej milijonov. . . Le izvolite si torej v družico emancipirano žensko ! Prinese vam ne vselej denarja, kojega prijateljstvo itak ni zanesljivo, — a vsikdar vam prinese bogatstvo ljubezni in dušnih dragotin, kar vam ostane celo po nje smrti.. . Ideal emancipirane ženske je naroda in človeštva blagor. In najlepše in najprostranejše polje delovanja v tem smislu se jej od- pira ravno v zakonu. Zato pa je ona tudi vzorna soproga in vzorna mati. — Pogk'jmo še, ako more biti ženska tudi kot žtMia in mati eman cipirana ? Da, ravno tu bode koristila z emancipacijo neizreklji\'o mnogo. Prepričajmo se. Moderna koketka ostane v zakonu taka, kakoršna je bila pred njim, kar je naravno, ker njena duša nima druzega spoznanja. Kakor je prej nervozno stremila za tem, da je imela ona prva najnovejše iz mode, tako bode tudi soprogu ob vsakem izprchodu obstajala pred raznimi izložbami ter ga trapila s prošnjaini in grož- njami za novo prelerino, novo l^luzo ter za jjrvikrat v razložbi izpo- stavljeni klobuk. In mož, boječ se daljega nadlegovanja, privoli zopet in zopet ter se morda skriva pred —- upniki. Tudi se, vajena vedni izpremembi, kmalu naveliča svojega moža. 4'J2 Ivanka: K ženskemu vprašanju. ter hode prijazno .sprejemala poklone in mogoče .še kaj druzega od raznih priliznencev in čestilcev. A ne tako emancipirana ženska. Ako je že prej življenje smat- rala resnim, bode se tembolj prizadevala v zakonu biti popolna. Ona se ni omožila za to, da bi bila preskrbljena, ker zna za se v vsakem oziru sama skrbeti. Ona se je prvič omožila zato, ker je ljubila, drugič pa zato, ker ve, da je sposobna spolnovati dolžnosti soproge in matere. Njej ni mož le nekak dobroten, prijazen kasir, marveč srčno drag in ljubljen drug, kojega volji se rada in prosto- voljno vklanja... Ona noče poznati le prijetnosti zakona, ona pozna natanjčno tudi njega dolžnosti, in njega neprilike jej niso nikdar čez glavo. — In kaki) vzvišena, nedosegljiva je ona kot mati ! Ko so nervoznej, jezljivej, le na zunaj omikanej ženski otroci le ljuba prijazna bitja in se njih nepokoja in naivnega vpraševanja takoj naveliča ter po- polno prepu.šča njih oskrbo in vzgojo plačanim ljudem, — je duho- vita, duševno izobražena ženska vsa prevzeta najpopolnejše in naj- sladkejše materinske ljubavi . . . Njej so otroci neizrekljiv dragocen dar, najdražji zaklad, za kojega skrbi neumorno noč in dan. Ona ve, da je nje najsvetejša dolžnost, vzgojiti ta mala nežna bitja \- krepke in koristne ude človeške družbe in da jo čaka glede teg-a težka od- govornost. In kje bi pač zamogla bolj plodonosno in na bolj plemenit na- čin vporabiti svoje znanje, svoje prepričanje, svojo ljubezen do milega naroda neg'o pri vzgoji svoje dece!? Kako se uprav tu veseli, ko vidi, da se ni zaman trudda, zaman nabirala in spravljala — saj ima sedaj svojim otrokom kaj podariti ! Nje znanje, nje plemeniti nazori, nje domovinska ]juba\'. \'se to preneseno v te male, angeljske glavice v ta nežna, nedolžna srca — kolik hasek,!, kako lep sad in kako .sladko zadoščenje za trud in napor ! . . . Emancipirana ženska se mnogo uči in mnogo čita. A ona nt sprejema slepo se zaprtimi očmi, kar se jej tu nudi ! .Sama si poišče resnice, in tej resnici je neomajno zvesta ! In ako je bila v njej de- setkrat prevarjena, bode jej še stokrat verovala — verovala v resnico, ne v prevaro ! Ker toraj sama ne pozna omahovanja in negotovosti, bode tudi v duše svojih otrok vcepila trdnost prepričanj ter postavila narazru- šljiv temelj plemenitemu značaju. Kako neprecenljive vrednosti je to za poznejše življenje nje- nih otrok! Ko se drugi bore in mučijo s tisoč dvomi ter se nazadnje, Zorana : Marjetica mašČevalUa, 493 siti napora in pri'var, izneverijo vsemu ter ostane v njih duši le temna praznota — se mirno in samo-zavedno ozirajo sinovi in hčere emancipirane ženske v zvezdo, katero jim je pokazala mati ... In ko že ona blaga, vzvi.šena žena davno počiva v ozkem grobu, spominjajo se je s svetim spoštovanjem in neminljivo ljubeznijo ter jo blagoslovljajo . .. Vže iz teh skromnih, nepopolnih vrstic je razvidno, da eman- cipirana ženska nikakor ne zasluži preziranja in posmeha, mar\'eč v vsakem oziru simpatij in priznanja. Zato pa : Na dan, prava, plemenita ženska emancipacija ! Marjetica - maščevaika. Cvetka tam l)ola raste na trati, ileva ])a zala lioče zaznati : Ali ji dragcc v daljni tujini v srcu še lirani l)rosti)r edini, kakor nekdaj . . . Pali so drolini listi s cvetice, ž njimi zbledelo devi je lice . . . Ah, maščevala cvetje si svoje, sumnj»; moreče vrgla ji boje. v mlado srce . . . Zorana. Rusija. Po J v a u u Hoiću, pcsnela M ä r i c a. (Dalje.) Ruska vseučilišča, kojih ima Rusija deset (Petrograd, Moskva, Harkov, Kazan, Kijev, Odesa, Jurjevo, Varšava, Tomsk in Helsingsfors.) imajo štiri fakultete : pravoslovno, zdravniško, zgodovinsko-jezikovno in fizikalično - matematiško ; odgoja svečenikov je poverjena akademijam v Petrogradu, Moskvi, Kijevu in Ivazanu in eparhijalnim seminiščem, kojih je 50. \' Helsingforsu je vseuči- lišče za Finsko se švedskim učnim jezikom. .Slušateljev je na vseuči- liščih mnogo (okoli 19.000). Tudi .slušateljic je veliko. Leta iSiji. ji- bilo 1)75 slušateljic in sicer je bilo od teh 631 pravoslavne vere, druge so bile Židinje. 4!»4 Tloić : Rusija. Visoke šole so še: Aleksandrov licej v Petrogradu, 4 duhovne pravoslavne akademije v Kijevu, Moskvi, Pi-trogradu in Kazanu ; Lazarov zavod za istočne jezike v Moskvi in mnogo druzih zavodov. Nadalje je visokih šol za narodno gospodarstvo, tehniko itd. Središče vsega znanstvenega delovanja in prvo učenjiiško di-uštvo celega carstva je akademija znanosti v Petrogradu, koji je postavil temelj Peter Veliki ali otvorjena je bila še le po njegovi smrti. Z akademijo je v zvezi zvezdama in glavni fizikalni observatorij v Pe- trogradu. Nadalje je po prostranem carstvu mnogo učenih in uglednih zavodov in društev kakor n. pr. glavna zvezdama v Pulkovi, svo- bodno gospodarstveno društvo, arheološka komisija, znano gospodarsko društvo, čegar delovanje je dobro znano vsej Itvropi, društvo za starine in zgodovino itd. V širnem ruskem carstvu je nadalje mnogo muzejev, nebroj knjižnic in arhivov. Občo naobrazbo ruskega naroda pospešujejo tudi neštevilni ča- sopisi : politični dnevniki in tedniki, posebno pa raznovrstni strokovni li.sti. - V Rusiji izhaja nad 550 li.stov in sicer je ruskih nad 4,50. Naj- več naročnikov ima »Golos« v Petrogradu ; znameniti politični listi so še: »S. Peterburgskija Vjedomosti«. »Ruski mir«, »Novoje vremja«, »Invalid«, »Moskovskija Vjedomosti« itd. Nadalje izhaja v Rusiji veliko število mesečnikov ali revij (po vzoru »Revue des deux Mon- des«), okoli katerih se zbira vse književno delovanje in koji so često merodajni v društvenih vprašanjih ruske države. Od teh časopisov so najznamenitnejši : »Vjestnik Ev^ropi«, »Otečestvenija zapiski«, »Ruski vjestnik«, »Ruskaja misl«, »Ruskaja reč«, »Djelo« itd. Drugi listi imajo po vsem zgodovinski značaj kakor »Ruskij arkiv«, »Drev- naja i Novoja Rossija«, ».Sbornik imperatorskago Obščestva Ros- sijskoj Istoriji« itd. * Da hode slika o kulturnih razmerah vsaj nekoliko popolna, izpregovorimo še nekoliko besedi o ruski k n j i ž e v n o s t i in umet- nosti. Seveda omenimo to le na kratko, samo, da vidimo, kako se je razvila ruska kn^jiževnost in umetnost, dodavši imena najznameni- tejših delavcev na polji ruskega leposlovja in ruske umetnosti. Najprej nam je priznati, da se je med književnostmi velikih ev- ropskih narodov jela ruska najkasneje dvigati. .Stara ru.ska književnost je pisana v cerkveno-slovenskem jeziku. Se le od časa Petra Velikega jele so se v Rusiji knjige pisati v narodnem jeziku in sicer v mo- skovskem narečji. A v tem kratkem času od Petra Velikega do danes llinć : Rusija. 4Ü,^i povzdignila se je ruska književnost tako, da se jej ves zapadni svet divi, jo proučava in posnema. To velja posebno za rusko leposlo\'je osobito pa za roman. Prof. Jagič. izvrstni poznavatelj ruske knjige, piše po vsej pravici: »Evropske literature najnaprednejših narodov, francozka, angležka in nemška govore danes z velikim priznanjem o proizvodih ruskega duha drug-e in tretje četrti našega stoletja. Z malega središča, v kojem je stal Turgenjev dolgo osamljen, širi se spoštovanje ckilje in dalje in za\'zema čim dalje večje kroge. Eran- coski kritiki najnovejše dobe radi govore o uplivu Eeva Tolstoja na francoske romaniste; beseda »le tolstoisme« seje udoinačila v moder- noj francoskej literaturi. To so znamenja velikega in trajneg-a interesa, koji se jiivlja in goji za rusko literaturo k). stoletja: iztok vrača, zapadu posojilo od dveh stoletij s procenti, v kojih je zbrana velika moč ruske individualnosti«. Do početka XATIi. stoletja je sledila ruska knjiga tujim nazo- rom in sicer: v najstareji dobi se je naslanjala na cerkveno južnoslo- vensko (bolgarsko in srbsko) ter na grško knjigo do XI\'. stoletja, pozneje na zapadno skolastično in naposled na franco.sko : začetkom XIX. stoletja pa na angleško in nemško. Da se je najnovejša ruska književnost v naši dobi povzdignila tako visoko, da je ustvarila to- liko g-lobokoumnih del, temu je uzrok prirodna plemenitost in nadar- jenost ruskega naroda. Ruski pisatelji so že iz ljubezni do svojega naroda jeli kazati njegovn; rani', da bi priprostemu narodu življenje olajšali in mu donesli prosveto. Zato so ruski pisatelji črtali duševno in telesno življenje kmetskega stanu in inteligence, da. bi zajedno pokazali narodovo dušo in narodovo bedo ter napake in razvade ka- kor tudi plemenito stremljenje inteligence. Tako je napredovala knji- ževnost vzporedno z društvom. Vsa ruska književnost one dobe črta žive ljudi in ži\'ljenje, zato je tudi živa in silna kakor ži\-ljenje. a navdahnjena je ali s toplo ljubeznijo za narod ali z bolestnim ukorom za inteligenco. Xajstareja doba ruske književnosti je ustna ali p r o s t či- na r o d n a k n j i ž e v n o s t sestoječa iz pravljic in pripovedek, obrednih ter junaških pesmi (byline) : o bojili s Tatari, o caru I\-anu, o Dimitru, Petru X'elikem i. t. d. Pismena ali umetna k n j i ž e v n o s t je bila v svoji prvi dobi (do X\TI. stolet.) povsem pod iztočnim vplivom. Tu vlada v knjigi edino težnja za krščansko-bizantinskimi ideali, vse kar je pri; hajalo od zapada, je bilo tedaj nekak strah ter se je gledalo na vse, kar je dišalo po zapadu, kakor na pravo nevarnost, koja preti krščan- sko-bizantinskim načelom in spasu duš pravoslavnih ljudi. Iz one 49(> Kazno. dobi- imamo evangelij O .s t r o m i r o v, znamenito N e .s t o r o v o kroniko ali letopis (iiio.) potem dragoceno .Slovo o polku 1 g o r o v e, Stogi a v in I) o m o s t r o j. V XVIi. stoletju je začela na Rusijo vplivati zapadna kultura na novi način. Nem.ški vpli\- se je širil preko Novgoroda in Pskova, kasneje so se pridružili tudi Angleži inHolandci preko x\rhangelska.. .Središče teh tujcev je bilo predmestje v Moskvi »njemeckaja sloboda« (kolonija). Na drugi način je vplival zapad preko jugozapadne ali Male Rusije, koder je prodirala v srce carstva poljsko-latinska struja. V XVIlt. stoletju so bile prve poskušnje na literarnem polju po evropskih uzorih. Pisatelji NVlIl. stoletja niso Bog ve kako ve- liki, ali oni so izorali tla za velikane XIX. stoletja. Zato so vredni vsake hvale, ter so se svojim delom položili prve temelje pravej ru.skej književnosti, oni so ustvarili čitajoče občiiistvo. (Dalje pHh.) Razno. „Slovanski svet". Došla nam je 15. štv. letošnjega ».Slov. sveta«, o katerej piše urednik, da je poslednja v tem letu a morda tudi poslednja v obče. ».Slovanski svet« je začel izhajati leta 1888. v Ljubljani, kjer je izhajal tri leta. Od leta i8go. do 95. je izhajal v Trstu a od 95. do sedaj pa na Dunaju. V vseh teh letih je ostal urednik g. Podgornik vedno zve.st programu, katerega si je postavil za svrho ob začetku urejevanja »Slov. sveta«. Ta program, v katerem edino je rešitev .Slovanov, ima v sebi jako obsežne ideje, vsled katerih so nekateri .Slovenci nazivljali urednika sanjarja. Nek slovenski državni poslanec se je celo izrazil enkrat o njem nekako tako-le : »Kaj bo ta neumni Podgornik se svojim bedastnim listom« ; kakor ta-le »izvoljenec«, mislilo je še mnogo drugih, kar nam najbolj priča dejstvo, da mora list prenehati. No in kljub temu bi jaz hotela in želela, da bi se tega poslanca in njeg-ovih .somišlje- nikov prejelo vsaj nekoliko Podgornikove »neumnosti« v našo slo- vansko korist. Lista niso čitali mnogo naši .Slovenci radi »visoke« politike, ki je bila v njem ; no, dasi se mora priznati, da nekateri članki res niso bili pisani posebno živahno in zanimivo, vendar so bili politični Kazno. 4i*7 Članki v obče- vedno tako logični, trezni in modri, da ni čudo, da so Čehi dejali ob neki priliki, da je to najboljši južno-slovenski politični list. Moral je prenehati enajst let hirajoči »Slo\'. svet«! Čudno to ni, pač pa se je čuditi da ga ni bilo že davno prej konec, ko so letele od naših kli-rik?ilcev in latinizatorje\' vedne bombe vanj. Dolgo je hiral pod udarci, ali udal, umaknil se ni in tudi sedaj, ko ji- na- merjena njegova smrt, je ta smrt le navidezna, kajti nadejamo se, da •bo iste ideje in tisti program širil ».Slav. Echo«, naslednik ».Slov. s\-eta«. Kako grdo, da, nesramno in infamno so pisali nekatt-ri naši patentirani »katoliški« listi o Rusiji, s kakim veseljem so . podajali svojim čitateljem odlomke iz listov .Slo\'anstvu sovražnih ! Prote- stantski Bismarck in naši katoliki so v zvezi z Židi blatili Rusijo iii pravoslavje, kakor da bi bil našim »katolikom« protestantizem in židovstvo prav pri srci. Nekateri so bili rc-s preslepljeni od verskega fanatizma, toda oni, ki so to vojno »\-odili«, so dobro vedeli, kako stoje stvari, a delali so v smislu »višjih« ukazov, kakor piše urednik Podgornik, »da bi se mogli povpenjati vi.šje na lestvici hierarhični«. »vSlov. Svet« oziroma urednik mu Podgornik in sotrudniki, osobito prof. Hostnik (Roščin) so pa postavili nekak jez takemu pisarenju z izvrstnimi članki in z dokazi. Prof. Hostnik (Roščin) je leta immes« in v drugih, iz katerih se je izvedelo, da »L'atelier Julian« je delo Marije Baškirčeve, mlade, ruske umetnice. .Slika je ugajala tako po svojim koloritu in risanju kakor po svoji složni in srečni kompoziciji, raznoličnosti, točnosti in realnosti figur. M. Baškirčeva se je rodila leta 18O0. blizu Polta\'e iz bogate, plemenitaške rodbine. .Svoje mlade dni je preživela \- Niči. Razvila se je jako hitro in že rano je kazala svojo nadarjenost za razne umetnosti. Poleg- tega je bila lepa in umna. .Vngleški, nemški in 498 Razno. italijan.ski jezik je gtn-orila in pisala že v rani mladosti, a francoski je bil njen drugi materni jezik, v katerem je mi.slila in pisala svoj znameniti dnevnik, katerega hrani njena mati v Xici in iz katerega so bili natisneni le nekateri odlomki. Ta dnevnik je jako zanimiv zato, ker se je Ba.škirčeva sukala v visokih literarnih in političnih pari.ških krogih ba.š v dobi po francosko-pruski vojni, v dobi ditaktorstva (rambette in začetkom tretje republike ter živo popisovala svoje vtise in opazovanja. Leta 1877. je prišla v Pariz ter tam v.stopila v akademijo Zu- liana, kjer se je učila slikarstva pod raznimi profesori. Po enajstme- sečnem- delu v imenovanej akademiji podelil jej je žuri akademije zlato svetinjo. Znamenita njena slika »Meting« se je kupila za Luk si-nburški muzej. Ba.škirčeva, ki je umrla leta 1884. v 24. letu svoje starosti, je ostavila okoli 150 slik in raznih risarij ter tudi nekoliko skulpturnih etjudov, ki kažejo njen talent tudi v tej umetnosti. L. 1887. so izšli odlomki iz njenega dnevnika v dveh zvezkih, katere je izdal fran- cozki pisatelj Andrej Terje*) in kateri so vzbudili veliki šum. Glad- ston je nazval ta dnevnik »eno najznamenitejših knjig tega stoletja«. Za ustanovitev ženske univerze je zapustil meščan Ostrakov iz Moskve milijon rubljev. Ženski gimnazij je ustanovila gdč. Kammerling v Lvovu. Ga- liško cesarsko namestništvo jej je podelilo \^ to svrho potrebno kon- cesijo, (idč. Kammerling je dovršila svoje študije na dunajski univerzi. Ona je prva gimnazijska učiteljica v Avstriji. Novo sredstvo proti protinu. Znani redakteur Hsta »Kneipp- I^lätter«, naš rojak gospod J. Okič v Worishofnu je iznašel gotovo delujoče sredstvo proti protinu, revmatizmu in ischias-u. Mnogobrojna spričevala iri priznalna pisma pričajo, koliko pomoči je že izdalo to sri'dstvo. Pisati je: J. Okič, redakteur der »Kneipp - Blätter«. Nove razglednice v korist družbe sv. Cirila in Metoda s podobo rajnega pisatelja in deželnega poslanca Janka Krsnika, Kersnikove graščine in farne cerkve na Brdu, izdelane prav lepo v svitlotisku se dobijo {100 komadov za 4 gld. 30 nvč. po poštnim povzi'tjem) pri gospici Ljudmili R o b 1 e k v Litiji (Kranjsko). Ona je tudi pri- pravljena pošiljati nabiralcem za zbirke te razglednici", ali druge in sicer: s podobo dr.a Pirana Prešerna, Valentina Vodnika, škofa Strossmayerja, .Simona (rregorčiča ali se sliko Litije (5 vrst), ako se ji za vsako razglednico pošlje v znamkah 10 novčičev. Rusi pišejo vsa tuja imena fonetično po svojem pravopisu. (Op. prel.)