35. štev. V Ljubljani, dne 5. septembra 1901. XI. leto. Izhaja VMtkk četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v,, za pol leta 1 K. — Za oznanila plaCuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Ce se enkrat tiska- 24 v. ce se dvakrat, in 30 v. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati liVarodnl Tlakami" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naprednim volita v kmečkih občinah! Na podlagi soglasnega nasveta in sklepa Vaših zaupnih mož priporočamo Vam, da pri deželnozborski volitvi, določeni na 12. septembra t. I. oddaste svoje glasove složni in jedini sledečim kandidatom narodno napredne stranke. Ti so: 1. Za okraj Kamnik-Brdo: I^elilos Stare veleposestnik na Kolovcu. 2. Za okraj Radovljica-Kranjska gora: Ivan Čop posestnik v Mostah. 3. Za okraj Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cirknica: Frančišek Arko posestnik v Postojni. Alatija iVni1t>rož;io posestnik v Novi Sušici. 4. Za okraj: Vipava-ldrija: Ivan Božič posestnik in župan v Podragi. 5. Za okraj Novomesto-Kostanjevica-Krško: Ivan G*lot>oonils: posestnik na Dobravi in župan kostanjeviški. 6. Za okraj Trebnje-Višnja gora-Žužemperk-Mokronog-Litija-Radeče: Janez Bako veo posestnik v Mrzli luži. Franc Zupančič posestnik v Rakovniku. 7. Za okraj Kočevje-Ribnica-Velike Lašče: Franc Vi«nikar c. kr. sodni svetovalec v Ribnici. 8. Za okraj Črnomelj-Metlika: Fra no Setlna učitelj in posestnik v Črnomlju. Možje volilci! Ako pomagate do izvolitve in zmage tem somišljenikom, potem bodo opravičene želje in težave kmetijskega stanu v deželnem zboru dostojno in zanesljivo zastopane; zakaj vsi ti možje so slovesno obljubili, da bodo z gorečnostjo delovali za boljšo bodočnost kmetijskega stanu v smislu programa narodno napredne stranko, soglasno sprejetega na shodu zaupnih mož dne 18. julija t 1. Ta program pa Vam je znan. Pošten je, kakor je poštena naša stranka. Zategadelj se no strašite laži in obrekovanj, s katerimi nas sleherni dan obsipljo gospodstva željna klerikalna svojat. Preganjana jo bila na svetu še vsaka poštena stvar. Pogumno torej v boj, slovenski možje, za svobodo in vsestranski napredek naroda. Vsak glas, oddan za naše kandidate, bo pomenil korak naprej na poti poštene zmago, pošteno stvari. Bog z Vami! V Ljubljani, dno 28. avgusta 1901. Izvrševalni odbor narodno napredne stranke. Klerikalne dolžitve. IV. Klerikalci razširjajo po deželi dolgočasno knjižuro, ki ima naslov »Malo politično ogledalo za deželnozbor-ske volitve«. Ta knjižura pa je pravo ogledalo duhovniške lažnjivosti. Sedem ciganskih taborov ni v stanu toliko nalagati, kakor je nalagal tisti, ki je spisal to knjižuro. Cigan Held, ki so ga v Novem mestu obesili, je bil še angelj nedolžnosti proti temu lažnjivcu, ki je skrpal ta spis. V tej knjižuri kar mrgoli vsakovrstnih laži in podtikanj in dolžitev. Vsaka beseda je laž. Kakor so klerikalci goljufali z žlindro, tako hočejo kmeta tudi s to knjižuro ogoljufati, slepar ostane slepar, a pošten kmet ne bo sleparju nikdar verjel. Na nekatere klerikalne laži smo že odgovorili, še predno je izšla ta knjižura. Pojasnili smo, kako je z vero, kako je z zvezo z Nemci in pojasnili tudi, kako je z dež. zavarovalnico. Sam poslanec Povše, jeden prvakov klerikalne stranke, je v dež. zboru zavarovalnico pokopal. Na-prednjaki hočemo, da se ustanovi dež. zavarovalnico. Klerikalci pa je nečejo, ker so ustanovili svojo zavarovalnico, da bi si pri nji žepe polnili. Sicerbopatrebavdež. zboru vprašati, če je res, da so se pri ustanovitvi Vencajzove zavarovalnice porabili tisti podatki, ki jih je nabral dež. odbor, in ki so deželo veljali lepe tisočake, če je to res, potem so klerikalci deželo na nesramen način ociganili. Ogledalo klerikalne lažnjivosti je tako obširno, da v tej številki ne moremo vsake laži posebej pribiti. Za danes hočemo pribiti samo glavne laži, pozneje pa so bomo s to kiblo duhovniških gnusob še bolj natančno bavili. Klerikalci trde, da so vse kmetu škodljive postave skovali judje in liberalci. Resnica je, da so že skoro 30 let klerikalci najuplivnejša stranka v drž. zboru in da je poljedelsko minster-stvo že skoro 30 let le v rokah strogih klerikalcev. Grof Falken-hayn, grof Ledebur in sedanji poljedelski minister fliovanelli so navdušeni klerikalci, a kaj so storili za kmeta V Nič! »Ogledalo« nas pozivlje, naj imenujemo tisto klerikalno poslance, ki so bili od vlade podkupljeni. Tujih imate! Vlada je podkupila dr. Sustoršiča s tom, da mu je dala 5000 gld. za njegovo »Gosp. /vozo«, ki lo njemu dobiček nose. Vlada jo podkupila Vene a j za in njegovo tovariše s tem, da jim jo dala zavaroval- nisko koncesijo, vsled katere lahko veliko zaslužijo za svoj žep. Ali to zadostuje? Če hočejo klerikalci, jim še kaj zagodemo! Kakor lev svoje mladiče, tako branijo klerikalci f ar š k o b i s a g o. To je naravno. Klerikalni Bog je denar. 3e Judje ne izže-majo ljudstva tako, kakor klerikalci. »Ogle dalo« navaja celo vrsto naprav, ki jih imajo klerikalci v rokah bolnice itd., tega pa ne povedo, da vse te naprave veliko nesejo. Usmiljene sestre n. pr. imajo na leto čez 2 0.000 gl d. čistega profita pri bolnicah. Kdo ga plača? Kmet! Cerkev ima ne glede na cerkve toliko posestev in čez tisoč milijonov gotovega denarja. Pa še odirajo klerikalci ljudstvo. Cerkev pa ne potrebuje premoženja. Vsak pošten človek mora biti za to, da naj država plača duhovnike in sicer pošteno, kakor na primer sodnike, cerkveno premoženje, to se pravi posestva in gotovi denar pa naj prevzame država in naj ta denar porabi, da se plačajo na kmečka posestva intabulirani dolgovi in dajo kmetom primerne podpore za zboljšanje kmetij. Klerikalci se v svoji knjizuri bahajo, da so napravili toliko in toliko posojilnic, konsumov in »(1 o s p o d a r s k o zvezo«. Vsak človek v deželi ve, da so ta društva že vsa na kant prišla. Kmetje bodo še krvavo gledali, ko bodo morali plačevati izgubo. Pri teh društvih je vse zavoženo in kar ima kdo u 1 o g pri k 1 e t i k a l n i h posojilnicah, so večinoma zapravljene. Tudi gledališče spravljajo klerikalci na dan. Klerikalci so hoteli gledališče ubiti, pa ga niso mogli. Dežela daje res gledališču podporo. Za to so glasovali tudi klerikalci, ko so videli, da zoper gledališče nič no opravijo. Sicer p i plačajo več kakor polovico deželne p 0 d p o r o obiskovalci sami s tem, da vzamejo gledališke ložo Od dežele v najem. Pravičen človek bo pa tudi priznal, da ima Ljubljana pravico do podpore za gledališče. Ljubljana plačuje sama polovico vseh deželnih p r i k 1 a d, nima pa od tega prav nič druzega, kakor gledališko podporo, m©j tem ko so vse od Ljubljane plačane priklado porabijo za deželo. Če bi bili v kmetskih občinah voljeni klerikalci, se zna zgoditi, da bodo mestni poslanci predlagali, naj so od deželnih dohodkov za posamezne okraje in vasi porabi le toliko, kolikor plačajo doklad. Potom bo prišlo na malta po tisoče in tisočo vasi pa bodo dobile po par krone. Mestni poslanci doslej na to še mislili niso, ker vedo, da jo Iv met najbolj potreben podpore. Najostudnejša laž pa je, kar piše »ogledalo klerikalne lažnjivosti o dež. kulturnem svotu«. Ta žognani lump, ki jo spisal to knjižuro, piše tako, kakor da so hoteli naprednjaki v deželnem kulturnem svetu spraviti kmete v manjšino. Pojdite k županu in zahtevajte, naj vam pokaže 41 knjigo zapisnikov dal. zbora. V prilogi 09. na strani (»74 najdete to postavo. Iz njo lahko posnamete, da bi bilo v dež. kulturnem svelu dva in trideset kmetovalcev, za vsak okraj eden, vseh članov pa bi bilo 44, mej temi samo dva zastopnika mest! Ali ni to že satansko lažnjiv človek, kdor je spisal omenjeno knjižuro? Prebivalci mest imajo vender tudi pravico, da bi bili v dež. kulturnem svetu zastopani, saj se prebivalci malih mest in trgov največ pečajo s kmetijo. Pravi uzrok, da so se klerikalci uprli tej postavi je ta, ker je bilo določeno, da zamorejo biti člani te gospodarske organizacije samo ljudje, ki imajo kaj posestva, no pa tudi vsak smrkavi kaplan, ki nima posestva. Klerikalci so hoteli, da bi dež. kulturni svet imeli duhovniki v rokah, naprednjaki pa so hoteli, da bi ga imeli kmetje v rokah. To pa klerikalcem ni bilo všeč in uprli so se, ker kmeta ne marajo. Klerikalec ljubi kmeta tako, kakor ljubi uš kožuh. Prostor nam ne dopušča, da bi se danes bavili še z drugimi lopovščinami ogledala duhovniške lažnjivosti. Pa saj bodo te vrste zadostovale. Kranjski kmetovalci! Kar imamo deželni zbor, skoro vedno sto volili same klerikalce. V teh dolgih letih ste vender na svoji koži občutili, da so klerikalci največji sovražniki kmeta, da ga derejo in goljufajo in izdajajo, samo da mašo svoje nikdar site bisage. Klerikalcem se gre za to, da bi kmeta ohranili na'farovski verigi in da bi na kmetske stroške bogato živeli in si pripravili nebesa že na tem svelu. Vzdra-mite se že vender. Dne 12. septembra jo priložnost za to. Pojdito vsi do zadnjega na volišče in glasujte za kmečko kandidate. Proč s farovškimi podrepniki, živio svobodni kmečki stan! Kmet s kmetom! Politični pregled. Notranji položaj. Na Dunaju jo bil te dni velik duhovniški shod. Bridko so tožili, da se jim slabo godi, a nobeden ni povedal, kako delajo, da župniki, ki imajo IKK) gld. plače, zamorejo na leto potrošiti JJ000 gld , po smrti pa šo zapuste 80 do 60.000 gld. Pa tudi nekaj resničnih so jo slišalo. Duhovnik dr. Saj h o r, profesor bogoslovja in državni poslanec, jo rekel, da je preveč slabih duh o v n i k 0 v. Rekel je, da postanejo duhovniki največ taki ljudje, ki si no morejo kakega druzega poklica izbrali Taki duhovniki postopajo pa tako, da si na kopljejo sovraštvo. I Javno tako se jo izrekel dr. Sajhor zopor go-ipodstvaželjnost in zoper lakomnost duhovščine ter indirektno priznal, da koder ima duhovščina boje, je sama kriva. To je gola resnica. Klerikalci pa ho to popolnoma zamolčali v »Slovencu« in v »Lažiljubu«, da bi kmet ne izvedel, kako sodijo odlični duhovniki. Dopisi. Iz Krškega okraja. Kandidat Lapajne priobčil jo v svoji zadrugi, zadrega ji pravijo hudomušnoži, toliko samohvalo, da so razsodnim ljudem kar studi. Zasebna pisma, nikakor namenjena za javnost, naj mu služijo za reklamo. Kakor vsiljiv čilut so volilcom ponuja! Če ga vržeš skosi vrata, nadleguje to pri oknu. Povdarjati moramo, da jo Lapa j n o n a j o t o d klerikalne stranko, da bi smošnjavo naredil v naših vrstah. Naši volilci se torej naj ne dajo na noben način premotiti, temveč naj stoje neomah-Ijivo za našega kandidata Globočnika. Globočnik je kmetski posestnik, umni živinorejec, izvrsten vinogradnik, skrbel bode torej za koristi kmetskega stanu, za koristi živinorejcev, za koristi vinogradnikov, ker s tem koristi tudi samemu sebi. Kdor pa misli Lapajneta voliti, svetujemo mu, naj raje voli klerikalnega kandidata; kajti bolje je odkrit nasprotnik, kakor šviga-švaga, ne tič — ne miš, ne mož — ne baba. Cisti domoljub, Čisti Slovenec Lapajne je zastopnik dveh nemških zavarovalnih društev. Kjer je torej kaj dobička, tam je njegovo domoljubje luknjičavo. — Cisti domoljub Lapajne je bil svoje dni tudi sotrudnik zloglasne »Laib.acb.er Schulzeitung«, in to za časa, ko se je »Učiteljski Tovariš« boril z veliko težavo proti nemškutarstvu. — Kandidat Lapajne pritiska na volilce z okrajno posojilnico. Naj povemo našim volilcem, da se jim ni nikakor treba bati, ako le redno svoje obroke plačujejo. Okrajna posojilnica ni Lapajnetov zavod, temveč zavod dolžnikov-zadružnikov, ki jamčijo s celim svojim premoženjem za vse dolžnosti posojilnice. On je od zadružnikov I plačan predsednik — ima na leto 1200 K I plače, ne vštevši raznih dobrot v obliki puranov, pišk itd., — ter ga lahko zadružniki pri občnem zboru odstavijo. Več zadružnikov ee je že tudi zavezalo, pri prihodnji volitvi delati za drug odbor, ker nočejo, da bi bila okrajna posojilnica tabor, iz katerega se strelja na napredno stranko. — Kandidat Lapajne je obljubil vse možno, kar bodo pri deželnem zboru zanje storil. Tukaj se prav kaže, kako hoče svoje volilce za nos voditi. V deželnem zboru so 3 si ranke: napredna stranka, veleposestniki in klerikalna stranka. Napredna stranka v zvezi z veleposestniki ima večino. Lahko že danes rečemo, če bi bil Lapajne izvoljen, ne bode dobil pri napredni stranki nobeno zaslonibe. Vsak njegov predlog bode go tovo odklonjen. Dosegel ne bode torej ničesar, in njegovi volilci bodejo prav z* prav brez vsakega zastopstva. Iz Spodnje Idrije 2. septembra. V ponedeljek zjutraj šel sem po opravkih mimo Jožetovo gostilne. Ker vidim poln° pohištva, stopim v gostilno, Češ, kaj mora biti, Kar sem izvedel jo res škandal z* našega fajmoštra. I'1 ajmost.ro v a kuharic* jo namreč zgodaj zjutraj zaukazala kapi** novo sobo izprazniti. Kaplana bo ven vrgli! Usmilil so ga jo gostilničar in WW* dal podstrešje. Viael sem mej kaplanoviin pohištvom celo k isto »Slovencev«, »L**1* ljubov« in druzih klerikalnih listov. 1 * vsi ti časniki niso nič pomagali. Kaplftnft so venderle iz stanovanja vrgli. To }° izgled, kako se duhovniki med seboj Uu' bijo! Naš gosp. župnik so bolj grobe nature in se Jim nihče no smili. Še kapl*n ne! Kar ven ž njim — so jo reklo 10 kaplan jo bil na cesti. V farovžu jo dO' volj prostora. Včasih so stanovali V f*" rovžu trije duhovniki, zdaj bi bil pa a rovž kmalu za župnika samega prernflJ hen. Res no vem, kaj jo z župnikom. A jo že pozabil, kaj so telesna dela irsmiljenj*-Morda so jih nauči iz njegovih lastni^ pridig, pri katerth skoraj ne bo druWj slišati, kakor beračenje. O. župnik ' tako naprej! Z Blok. Pač sramota je in škandal iza vse Notranjce, da se duhovniška stranka upa usiljevati nam za poslanca tacega ■človeka, kakor je Franc Drobni č. »Rodoljub« ga je primerjal kravjemu meše-tarju. Pa kravji mešetarji niso zaslužili, da se jim dela taka krivica. Mi poznamo Drobnica natanko in ga ne bomo volili. Sram bi nas lahko bilo, če bi zanj glasovali. Drobnič občuje le z babami in njegovo moštvo je zelo žalostno. Tudi pri kupčiji postopa kaj čudno in se mu veliko očita. Ker je mož slabe pameti, mu ni zameriti, da se sili za poslanca, čeprav bi bila še farovška metlja boljša za poslanca, kakor Drobnič. Zamera gre le tistim, ki so ga napotili, da kandidira, tistim nezrelim kaplanom, ki nam ne privoščijo dobrih in sposobnih kmečkih poslancev. Sramota vsem volilcem, ki bodo glasovali za Drobnica. Pri nas ga ne bodo volili niti tisti, ki stoje na katoliški podlagi, ampak pri nas bomo vsi, kar nas je mož, ki imamo kaj srca za kmečki stan, volili Arkota in Ambrožiča. Iz Loke pri Črnomlju. Pri nas v tej mili Beli Krajini so golobradci na m gah in nam silijo za deželnega poslanca moža, ki je za krški in novomeški okraj postal preslab. Tam so Pfeiferja zavrgli. 25 let je bil njih poslanec, a zdaj ga nečejo več voliti. Ker je za kmetovalce krškega in novomeškega okraja preslab, ga pa nam ponujajo, baš kakor bi za nas bilo dobro, kar so drugod ven pometli. Ali golobradcev mi ne bomo poslušali, kajti čuli Brno v svojih mladih letih od svojih pradedov, da kadar bodo sudci golobradci, bodo kmeti siromaci. In tako je res dandanes. Golobradci imajo vse v rokah, kmetje pa smo siromaki. Pri golo-bradcih nismo nič dobrega doživeli, zato pa tudi nečemo voliti tistega Pfeiferja, ki ga še njegovi ožji rojaki ne marajo, ampak bomo glasovali za moža, ki živi in deluje mej nami, katerega poznamo in ki jo žo jako veliko storil za nas Relo-kranjce. Rojaki, nikar ne volite Pfeiferja, sicer se boste jokali in mi z vami. Plei-fer bo pri tisti stranki, ki bo v deželnem zboru v manjšini. V dožel. zboru bodo imeli spet naprednjaki večino, oni bodo rezali kruh in bodo seveda skrbeli za svojo okraje, če volimo g. Šctino, bomo veliko dosegli, ker bo on v dež. zboru pri večini, če pa volimo Pfeiferja, nam ne bodo naprednjaki prav nič dali. Volimo torej nad vse sposobnega in značajnoga g. Šetino, ki se je že toliko za nas trudil, ki jo res kmečki prijatelj in nas toliko naučil. On bo Žel v boj za nas, on nas bo branil in nam bo tudi veliko pridobil, ker ima pri naprodnjakih velik Upliv. Torej možje, no cepimo glasov, ampak glasujmo 12. septembra vsi kakor en mož za g. Šetino. Vojsko. Ni se še čitala kaka vest iz naše vasi v tem listu. V zadnjem času pa jo postala naša vas znamenita, da treba kaj o njej sporočiti. Dobili smo namreč mnogo tujcev k nam. S prva nismo vedeli kaj iščejo ti, po naših mislih leto-viščarji, v naši po visoki legi znani vasi, ki nima ne toplic, ne letoviških udobnosti. No, pa kmalu smo izvodoli, kdo so ti ljudje in zakaj bo k nam prišli. Prišli so nas pripravljat za volitve, pravi pa se jim »Slomškarji« in bo iz Idrijo. Posebno neko malo, nad vso zoprno človeče nas nadleguje s svojo politiko. Kaj menijo, da smo res tako neumni, da nas vjamejo v svoje zanjke? Kaj mislijo, da se bomo njim pustili preslepariti, ker se še našemu župniku ne, kar je ta s svojim lepim življenjem zaupanje vseh vaščanov izgubil. Zakaj pa niso šli v kako drugo občino idrijskega sodnega okraja? Smatrajo samo nas za tako nezavedne, da se bomo dali vloviti v klerikalne mreže? — No, ni se treba bati, g. urednik, opravili bodo še manj kot nič. Res, da smo odtrgani od sveta, a vendar toliko razumni, da si vemo izbrati poslanca, ki bo naše korenine mož ter poznal težnje kmetskega stanu. Takega moža pa imamo v osebi g. Ivana Božiča iz Podrage, ki nas je dosedaj zastopal in nas bo tudi v bodoče. On je bil med vsemi poslanci najdelavnejši in najrazumnejši. Njemu in nobenemu drugemu dali bomo svoje glasove in naj se vsi Slomškarji na glavo postavijo. Da bi volili dnhovnega varvančka, tega pa ne. Saj vidimo, kako skrbijo ti lenuhi za nas kmete. Ta pritepena gospoda gosti se in masti vsak dan v farovžu, ako pa pride kak revež prosit milodara, spodijo ga najraje. Upamo, da nas ti lažiprijatelji kmalu zapustijo, ker sicer se jim ne bo dobro godilo, ako bodo dražili nas mirne ljudi. Prihodnjič Vam pa, g. urednik, še kaj bolj zanimivega pišem. Da ste do tedaj zdravi! Rodoljubi! Pripravljajte se za dcželnozbor-t»ke volitve. Vase geslo bodi: Kmet b kmetom, gospod z gospodom. Domače in razne novice. Deželnozborske volitve. Na drugem mestu prinašamo narodno napredne kandidate za zmečke občine. V volilnih okrajih ljubljanska okolica in Kranj-$kofjaloka naša stranka sploh ni postavile kandidatov, pač pa bo so nekateri kmetje združili, da bodo glasovali za barona Lazari-nija iz Smlednika. V dolenjskih kmetskih občinah naša stranka ni postavila kandidatov proti K o šaku in Pakižu, ker sta ta dva, četudi klerikalca, vendar poštena moža in resnično vneta za blagor dežele in kmeta. Zaničevanje Najsvetejšega. Nedavno tega se jo iz Ljubljane peljal neki frančiškan s sveto popotnico na Vič. Na vozu jo sedel mežnar in zvonil. Vsi ljudje so se odkrili in pokleknili. Mimo sta so pripeljala katoliški drž. poslanec Venca j z in katoliški doželnozborski kandidat dr. Brejc, a tema dvema se ni zdelo vredno se odkriti. To se pravi zasramovati Najsvetejše. To je dejanje, ki se mora po § 303. kaz. zakona b o d n i j s k 0 k a z n o v a t i z zaporom od enega do šestih mosecev. In tako ljudi priporoča škof kot vzorne katoličane! Lampo pobegnil. Urednik »Slovenca« in »Domoljuba« duhovnik dr. Kvgen Lampe bi moral v tem tednu priti pred porotnike, da bi Be zagovarjal, ker jo v svojih umazanih listih raznim poštenim ljudem čast kradel. Toda premislil si je in pobegnil na Laško, tako da mu vabila k obravnavi niso mogli dostaviti. Lampo bi pač rad čast kradel, ričet na žabjeku pa mu ne diši. No, mož bo že spet prišel na dan in bo svoj ričet moral poklepati. Obsojeni duhovniki. To je vendar čudno, koliko imajo sodnije opraviti z duhovniki. V enem tednu so kar štirje stali pred sodnikom. V Ljubljani je bil obsojen kurat Ferjančič iz Goč zaradi zapeljevanja h krivi prisegi na 2 meseca ječe! Isti dan je bil obsojen župnik dr. Mauring iz Iga na 300 K ker je prav po hudičevo motil mir v neki spoštovani rodovini s tem, da je možu čast kradel. V Novem mestu je bil obsojen neki župnik zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe na 1 mesec ječe, v Radovljici pa je bila obravnava proti župniku Tavčarju iz Leš, ki je otroke po rabeljsko pretepaval in in zabavljal zoper cesarske postave. Ta obravnava se ni dokončala, ampak se je stvar odstopila dež. sodniji, kjer se začne pri župniku preiskava radi hudodelstva, Pri dež. sodniji teče tudi preiskava proti nekemu drugemu duhovniku, ker je hotel neko ženo posiliti. Krek v Stndenem. Klerikalni kandidat dohtar Krek je imel shodek v Stu-denem. Ko je končal svoj govor, je rekel, naj možje ki so zanj, vzdignejo roke. Ko se je to zgodilo, je rekel, naj vzdigne vsak še tri prste. Tudi to se je zgodilo. Krek je potem dejal: Tako, zdaj ste prisegli da boste mene volili. Za duhovnika se pač ne spodobi, da se tako norca dela iz prisege, pa Kreku ni zameriti, mož ni prav zdrave pameti in vino ga je do cela zmešalo. Brez hostije je maše v al 25. t. m. kaplan Pintarič na Ponikvi. Šele pri darovanju je videl da nima hostije. Ministrant je šel potem hostijo iskat in jo po dolgem premoru res prinesel, na kar se je maša nadaljevala. Lepe razmere, kaj? K onsuni no društvo v Rečici. Dne 29. t. m. je prišel v Rečico preiskovalni sodnik iz Celja z dvema orožnikoma in dal v konsumu pobrati vse trgovske knjige in spise in jih odpeljati k sodniji v Celje. Računi so namreč tako imenitno prefrigano sestavljeni, da se je začela kazenska preiskava. Te račune je sestavil uradnik dr. Šusteršičeve »Gospodarske zveze« iz Ljubljane! Iz Logatca. V nedeljo se je razko-raČil pri pridigi ob 10. uri prav na široko naš kaplanče. Bral nam je škofov list, ter ga zabeljeval s svojo zabelo tako, da je še pozabil oznaniti sv. maše za cel teden. Priporočal nam je, da volimo one kandidate, ki nam jih priporoča škof. Toda propričan naj bo, da bomo mi volili one može, ki bodo nas zastopali po geslu: Kmot naj zastopa kmeta. Mi poznamo prav dobro naša zastopnika, posebno g. Arko-ta. On je naš domačin, on jo delal že za nas še v onem času, ko ste vi g. kaplan še bosi tekali okrog domače hiše. Bil jo žo jedenkrat naš poslanec pa samo nekaj mesecev in pridobil nam je vodovod, za katerega mu mora biti vsak prav iz srca hvaložen. Njemu so imamo zahvaliti, da imamo sedaj v Logatcu mlekarno. In v zahvalo naj bi ga ne volili? Nehva-le/noš vsak tak, ki ga ne bode volil. Seveda, taki ljudje, ki dobro s hudim povračujojo, zamorejo se nahajati le v oni stranki, za katero delujete Vi, g. kaplan. In kaj ste nam pa naredili Vi, g. kaplan, in pa Vaša stranka? Povejte nam samo jedno reS. Še maše ne privoščite vsak praznik Dolenje Logačanom, sami si jo morajo plačati in najemati patra iz Ljubljane. Torej Logatčani 12. septembra vsi na volišče in volimo BOglasno gospoda Arkota in gospoda Ambrožiča. S tem pokažemo, d a smo hvaležni onim, ki nam dobro store. Kdor ima pa tako hudobno srce, da bode raji dobro s hudim povračal, ta naj pa le posluša g. kaplana; ker naša sv. vera nas uči: povračuj dobro z dobrim. Vaša vam pa gotovo pravi: povračuj dobro s hudim. Klerikalci in sveto leto. Na škofovem svetu v št. Vidu so v nedeljo otvorili barako, kjer se bo delavcem točil katoliški šnops. Letos je sveto leto. Cerkev prepoveduje ples, v škofovi baraki pa so »Marijini otroci« plesali kar se je dalo. Ali je tista noč tudi kaj kranceljnov vzela, še ni znano. Umrl je vrli narodnjak g. Karol Detela v Dobu. Porotne obravnave. Ta teden se vrše v Ljubljani porotne obravnave. Obsojena sta bila doslej Marija Kompare iz Sp. Hraš zaradi detomora na tri leta ječe, Bogomir Boškovič pa na pet let ječe, ker je streljal na svojo ženo in jo težko ranil. Uboj. V Šmartnem pri Kranju so »vrli katoliški fantje« 24. avgusta ponoči napadli svojega tovariša Janeza Flegarja in ga na mestu ubili. Nevarnega tatu z imenom Alojzij Bencina iz Trsta je zasačila ljubljanska policija. li«terfjs&e srećke. Gradeo, 31. avgusta. 24, 28, 79, 77, 1. Brno, 24. avgusta. Dunaj, 31. avgusta. Uno, 24. avgusta. Prag**, 28 avgusta. Trat, 24. avgusta. 86, 24, 19, 40, 55. 30, 71, 51, 18, 73. 57, 52, 70, 63, 6. 67, 66, 14, 36, 43. 37, 79, 47, 6, 64. Tržne cene v Ljubljani 31. avgusta 1901. K * A' PBenica, 100 kg 17 80 Speh povojen, kgr. . 1 60J Rež, „ . 14 — Surovo maslo, „ . . 2 Ječmen, „ 14 — Jajce, jedno .... — 6 OveB, „ . 16 — Mleko, liter .... — 20! Ajda, „ . 14 Goveje meso kgr. 1 28< Proso, n . 18 _ Telečje „ 1 30 Koruza, , 13 Svinjsko „ „ 1 5Q Krompir, 4 60 KoBtrunovo ,, „ — 80 Leca, lit. . — 90 1 20 Grah, , . — 60 — 40 Fižol „ . Maslo, kgr. . — 21 Seno, 100 kilo . . 5 — 240 Slama, «... Drva trda, klftr.. . 4 50 Mast, „ . Spehsve2,„ 150 8 — 1-30 „ mefcka, „ . . 5 50 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne oana. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener (iiirtol, na Dnnaji aH (1115-10) Ant. Rttbok, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. m S.'lJi'urJi i j Br »' w v I ^>^r f awijTT_j" .ji*" Vsaka gospodinja | - v. ■r*« '""lit'y\' fej/ in mati 1 1 w& se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo ala-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih). ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -m Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad 15 milijonov kron. nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (1850 -1) U3$T Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. "S£U Odgovorni nrudnik Valentin Kopitar. Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne" v LJubljani.