127
in memoriam
SLAVKA GOR.1AN
Na začetku leta 1991 seje izteklo življenje arhivske svetovalke Slavke Gorjan, V Ijej, žal, ni bilo več moči, da bi sc tako kot seje v svojem življenju nemalokrat, nprla bolezni in smrti. Rodili seje 8. maja 1919 v želczniearski družini že po očetovi smrti, V številni družini ii tako ponuin¡kanje m bilo tuje. Ob pomoči Starejših sester je končala g;mnaziio. Italijanska in kasneje nemška okupacija jo je privedla v vrste aktivnih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja. Kot »agilna p ropa ga torka O F« je bila 5, januarja 1944 aretirana in odpeljana v koncentracijsko taborišče Ravcnsbriick in od tu v taborišče liartb na delo v tovarni letal, kjer je ostala do konca vojne. Izčrpana se jc avgusta (945 vrnila domov. Trpljenje v taborišču pije uničilo zdravje. Na ta čas soji ostali grenki spomini in le nerada je spregovorila o vsem trplje.iiu, po i i zanju in bridkih izkušnjah, ki jih je morala doživeli kol mlado dekle.
V arhivske vrste jc stopila julija 1953 m um ostala zvesta do upokojitve konec leta 1972. Začela jc v arhivskem oddelku v Muzeju narodne osvoboditve sedai Muzeju ljudske revolucije in potem z vključitvijo arhiva v novoustanovljenem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja scdi'i Inštitutu /a novejšo zgodovino. V arhivskem oddelku v muzeju seje takrat zbiralo predvsem gradivo partizanskih enot, organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja ter italijanskega in nemškega okupatorji ki ga je bilo treba urediti Posvetila sc je delu na fondili in zbirkah partizanskih vojaških enol in ustanov ter prav zaradi svoje natančnosti, ostema)'uicsli posebnega odnosa do gradiva in njegov.h ustvarjalcev, saj jc posredno mrdnjc sodila tudi sama, uved-
la poscDno podrobno strokovno obdelavo tega gradiva. Njeni podrobni popisi glavnega Štaba NOV in PO Slovenije ter njego ih odaelkov, part.zanskc sanUele, operativnih con, nekaterih divizij, brigad itd., so bili skupa: z pjenim poznavanjem vsega gradiva .n ne nazadrjt izrednim spominom, dragoceno napotilo nporabmkom. Brez njenega pozna vanja partizanskega gradiva in ustvarjalcev, bi ostala marsikatera muzejska razstava al: zgodovinski prispevek brez pomembnega vira. To delojc imela rada in stika s stroko tudi po upokojitvi ni pretrgala.
Vrsto let ic bila vodja arhivskega oddelka. V tem času jc vodila več skupnih nalog pri pripravi raznih tematskih vodnikov, pregledov in kanolck kol n.pr gradivo za l.i. Beneški proccs, glasbeniki v NOV, komandni kader v NOV, padli v narodnoosvobodilni borbi na območju Žužemberka, tuji državljani v NOV, tržaški arhiv itd. Leta 1961 je pripravila sečna p i za Sava filin Teror okupatorja, Pod njenim vodstvom ic bil leta 1965 izdelan popis fondov in zbirk arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja za p, vi skupni Vodnik po arhivih Siovemje, Od leta 1962 jc bila v uredniškem odboru Zbornika dokumentom in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI -Borbe v Sloveniji, od osme do sedemnajste knj:gc.
Njen. sodclavei v arhivu pa sc spominjamo naše Slavke tudi kol dobre pniatcljiec. Znala jc prisluh niti vsakršnim težavam, skušala razumet', svetovali in pomagal,, znala na sc ic tudi iskreno povcseli-ti, S svo/ m nalezljivim smehom je vzpostavila v kolektivu prijetno vzdušje,
Marjeta Adamič