60100200 OSREONJ* JUNICA PPliriuKSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 195 (10.107) TRST, sobota, 19. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPOROČIL« 0 POGOVORIH MED HUA KUO-FENGOM IN CIAUSESCOM Kitajska in Romunija se zavzemata ta enakopravnost in neodvisnost držav Voditelji obeh držav pripisujejo veliko važnost bilateralnim odnosom - Pojutrišnjem podpis protokolov BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nikolac Ccausescu in pred-vjj k Kp Kitajske ter ministrski predsednik Hua Kuo-feng sta sc |)ll raJ zjutraj sestala v navzočnosti obeh delegacij. Včeraj zvečer je ^ 'Vdano skupno poročilo o rezull §$___________________...________________ tu !^1h *ainteresirani, da se v sve- . sporočilu je med drugim reče-ij J_a, sta UH Kitajska in Romuni- rezultatili pogovorov. M«fvari ozračje miru« in «da pri-f'1 posebno važnost hoju za #ak Cn° nef|dvisnost narodov, za e-M ®P''avnost vseh držav, neodvisno 8osn Pn'e n-i'Buve velikosti ter od dal ,1('a,skega in vojaškega poten-a*- Njihov boj teži tudi za tem, ill izključi iz odnosov med naro-5e T0l'aba sile oziroma grožnja, da Unnrnhi Uporabi. le morda eden izmed najbolj Ta fe-tobnih stavkov sporočila po za-talsk■U ura^n'i1 pogovorov med ki-yjn romunskimi državniki, oj. sPoročilu je še rečeno, da sta U Stanki še enkrat potrdili od-aost romunskega in kitajskega na-3 se skuPat z drugimi naredi 'trn ,nenehno borita za likvidacijo idealistične, kolonialistične in d« kolonialistične politike ter vsakrš-Jlij^bke vladanja in diktata, rasi-otUJ® Politike in apartheida, za ti£ 3Vo ^razvitosti ter za izgrad-s'tega°Vega mec*naroc*ne£a gospodar- tj^revladuje mnenje, da je vče-skupno sporočilo usmerjeno * J na poudarjanje bilateralnega tj.rpla obiska ter romunsko - kilo K'n odnosov na vseh področjih. t0ft,Se je baje zgodilo verjetno ha kj j nsko željo, da bi se obe stran-HjJ^gnili na vsak način politič-Pol^spekulBeijam in morebitnim Ho.sporočilu pa manjka vsaka o-it)5(l a posameznih problemov v jj), "Prodnem položaju, čeprav sta Ditnjg0stitelj in gost v svojih na-LCah v sredo zvečer omenila. Vptv. lako sporočilo ne omenja ^Pnj, ki danes živo zanimajo ^"arodno komunistično gibanje. kJ tako je zanimivo dejstvo, da ^wpent ne omenja niti z besedi kvPrašanja konvencionalne, ali ij ske razorožitve, na čemer pa jf,®!vedno poudarjala v sporočilih ^ kPterih je bila udeležena Ro-y '1P. Posebnem odstavku so poudar-ton0"s"ovne točke romunske «av-tpof?,nc linije*. Velik poudarek V«la pa je na bratskem prija-\,Vu in aktivni solidarnosti med V "sk° KP in kitajsko partijo. St ^rodilu je poudarjena odloč-ktewt°b"h partij, da razširita in o-"osg a rnedsebojne prijateljske od-š A "J5, medsebojnem spoštovanju iti cfjavljanju načel neodvisnosti Suverenosti, enakopravnosti in ^gl^Pvanja v notranje zadeve S|Jl ?P°ročil° dodaja še, da sta *olj[|e"0jna pomoč in mednarodna jj""ost temelj teh odnosov. Sphn"16"11! posveča veliko pažnjo hetij "etr*u razvpju trgovinske iz-"ičn0 ter gospodarskega in teh Hi^astvenega sodelovanja. To L vanje na obeh področjih se Hua Kuo-feng Nicoi- ae Ceauscscu bo moralo močno razviti v sedanjem petletnem načrtu z nalašč za to izdelanimi instrumenti kot so dolgoročni sporazum, ki je bil podpisan v Pekingu v času Ceausescu-jevega obiska ter protokoli, ki jih bodo podpisali pojutrišnjem na tehnični ravni, to je ministrov. Kar pa zadeva tehnično-znanstveno sodelovanje še posebej, sporočilo govori o sodobnih tehnologijah, kar vključuje tudi jedrsko energijo. Glede teh protokolov menijo v dobro obveščenih krogih, da bodo vsebovali tudi izdatna kitajska naročila romunskim industrijskim podjetjem in ladjedelnicam. Kot smo že omenili, sta se romunska in kitajska delegacija sestali pod vodstvom Ceausescuja in Hua Kuo-fenga v jutranjih urah. Sestanek je trajal več kot dve uri ter je zato kitajski gost prispel v nanji minister Huan Hua. (vk) PIoesti (romunsko naftno središče) z zamudo. V tem mestu je Hua Kuo-feng obiskal tovarno, kjer izdelujejo vrtalne stroje za naftno industrijo. Takoj nato se je odpeljal na Brasov, kjer je obiskal tovarno, ki izdeluje buldožerje, bagerje in podobne stroje. Sinoči je bil gost na večerji, ki mu jo je priredila partijska organizacija neke tovarne. Hua Kuo-feng je povabil Ceausescuja naj spet obišče Kitajsko. Romunski predsednik je sprejel povabilo. Tudi današnji in jutrišnji dan bo kitajski gost posvetil obiskom. Med drugim bo odšel v Costanzo, kjer si bo ogledal ladjedelnice. Pojutrišnjem, kot smo že omenili, bodo podpisali protokole, nakar bo Hua Kuo feng delegacijo zapustil Romunijo. V Jugoslaviji so že objavili u-radtio sporočilo, da bo kitajski predsednik prispel na obisk v Beograd pojutrišnjem. Med drugimi ga bosta spremljala podpredsednik državnega sveta Či Teng-kvej in zu- FISAFS PROGLASILA 24-URNO STAVKO V ponedeljek stavkajo avtonomni železničarji Sindikalna akcija sovpada z začetkom množičnega povratka z dopustov - Za CGIL-CISL-UIL je stavka neodgovorna RIM — Centralni komite FISAFS, I se bo zgodilo konec leta 1979. Misch-avtonomne sindikalne organizacije nick je mnenja, da bo čedalje bolj železničarjev, je sklenil potrditi 24 urno stavko, ki je bila napovedana za ponedeljek, 21. avgusta, člani te sindikalne organizacije se bodo vzdržali dela od 21. ure v ponedeljek do 21. ure naslednjega dne. Centralni komite organizacije je dal nalog vsedržavnemu tajništvu, da določi vrsto nadaljnjih stavk za konec avgusta in prve .dni septembra, če se pogajanja s predstavniki ministrstva za prevoze ne premaknejo z mrtve točke. Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL so označili stavko FISAFS za neodgovorno. Njen namen je ustvariti dokajšnje težave koristnikom, ki se prav te dni poslužujejo vlakov za povratek domov in na delo po obdobju dopustov. Stavka, ki jo .je proglasila avtonomna organizacija je še toliko bolj negativna, ker so železničarji prav v sedanjem trenutku potrebni čimvečje solidarnosti in razumevanja drugih delavcev, da bi končno dosegli podpis delovne pogodbe, ki je prvi korak k reformi podjetja, nakar bodo državne železnice morale postati ena nosilnih struktur italijanskega gospodarskega razvoja. Minister za prevoze Colombo je še enkrat pozval FISAFS in njene elane k odgovornosti ter k temu, da še enkrat proučijo odločitev o stavki. V svoji izvaji je predsednik poslanske komisije za prevoze Lucio Libertini dejal, da postavlja stavka avtonomnih železničarjev vrsto resnih vprašanj, saj ponovno sovpada z obdobjem, v katerem se večina delavcev vrača z dopusta ter je železniška mreža prenasičena. Stavka tudi majhnega števila železničarjev zato lahko povzroči hude težave koristnikom. Libertini je zato pozval železničarje in njihove sindikalne organizacije, naj v prihodnjih dneh zagotovijo nemoten prevoz delavcev in njihovih družin ter naj zato prekličejo sleherno stavko. Vodstvo železnic je medtem že pripravilo zasilni načrt, da bi premostilo težave, ki jih bo nujno povzročila stavka avtonomnih železničarjev. Prevladuje sicer mnenje, da stavka FISAFS ne bo povzročila večjih zastojev v železniškem prometu, prav zato ker bo trajala neprekinjeno 24 ur. V krogih ministrstva za prevoze trdijo, da je članov avtonomnih sindikatov malo in da njihova stavka ne bi smela vplivati na potek železniškega prometa. Do težav bi lahko prišlo v naslednjih dneh, če se bo stavkovno gibanje nadaljevalo, tako da bi odložili odhod vlakov za pol ure. V tem primeru bi na vsakem ozemeljskem področju nastal tak zastoj, da bi vplival na celotno o-mrežje. Nemški liberalci za amnestijo za nacistične zločine BONN — Predsednik liberalne parlamentarne skupine v parlamentu Wolfgang Mischnick se je izrekel proti podaljšanju roka, po katerem bodo nacistični zločini zastareli. To težavno zbrati zadovoljive dokaze. Njegova izjava v bistvu podpira ^•edlog, ki ga je vodja bavarskega krila krščanske demokracije Franz Josef Strauss dal pred časom, da bi namreč proglasili splošno amnestijo za nacistične zločine. Strauss je to predlagal po odstopu predsednika deželne vlade Baden-Wurttem-berga Hansa Filbingerja, potem ko se je zvedelo o smrtnih obsodbah, ki jih je izrekel po Hitlerjevi smrti kot član sodišča vojne mornarice. Etiopci v škripcih v Eritreji? KARTUM — Eritrejski gverilci so sporočili, da se je pryi del bitke za Keren, edino večje središče, ki je še v njihovih rokah po deset-tedenski ofenzivi etiopskih čet, zaključil z njihovo zmago. V štirih dneh bojev na strmih hribih, ki obkrožajo mesto, je padlo nad 2 tisoč etiopskih vojakov. Naj omenimo tudi izjavo, ki jo je objavilo etiopsko veleposlaništvo v Londonu, ki trdi, da so poročila eritrejske osvobodilne fronte brez sleherne podlage in da bo etiopska vlada vzpostavila nadzorstvo nad mestecem čez nekaj dni. VČERAJ V RIMSKI BAZILIKI SV. MARIJE MAŽA ZADUŽNICA Pertini se je poklonil spominu papeža Pavla VI. Prisotni so bili tudi Andreotti, člani vlade in diplomatskega zbora - Nasprotujoča si mnenja o izvolitvi novega papeža RIM — V Rimu je bila včeraj zjutraj maša zadušnica za pokojnim papežem Pavlom VI., ki so ji prisostvovali predsednik republike Pertini, predstavniki italijanske vlade in države ter pripadniki diplomatskega zbora v Italiji. Mašo je daroval apostolski nuncij v Italiji msgr. Carbone, prisotna pa sta bila še kardinala Poletti, rimski vikar in Poma, predsednik italijanske škofovske konference. Italijansko vlado sta uradno zastopala predsednik Andreotti in pa zunanji minister Forlani, navzoči pa so bili še ministri Anselmi, Bo-nifacio, Bisaglia, Vittorino Colombo, Giulotti, Malfatti, Pandolfi, Pa-storino in Rognoni. Rimsko občino je zastopal župan Argan. V svoji pridigi je msgr. Carbone omenil tudi sestanek, do katerega je prišlo 3. avgusta r-.ed predsednikom italijanske republike Pertini-jem in papežem Pavlom VI. v Ca-stelgandolfu. Šlo je za zgodovinsko srečanje, je menil Carbone, med Predsednik republike Sandre Pertini dvema najvidnejšima osebnostima cerkve in italijanske države. Apostolski nuncij je tudi dejal, da bo javnost dojela smisel in pomen nekaterih ukrepov Pavla VI. komaj čez nekaj let. Ta cas so zbiralci rokopisov in podpisov začeli iskati listine, ki jih je podpisal ali napisal pokojni Pavel VI. Pojavili so se tudi nekateri tuji založniki, ki bi hoteli priti do morebitnih »senzacionalnih* rokopisov. Najbrž ta lov ne bo kdove kako uspešen, saj bodo papeževa pisma končala v vatikanskem arhivu. Kar pa zadeva osebna pisma in listine, jih bodo njegovi sorodniki in pa njegov tajnik Mačehi uničili, kot je to zahteval sam papež v svoji oporoki. Na včerajšnji seji kardinalske kongregacije, ki se je sestala zjutraj kot vsak dan po papeževi smrti, so sklenili, da se bo kon-klave začel pol ure pred predvidenim časom, se pravi v petek, 25. avgusta ob 16.30. Včerajšnje seje se je udeležilo 94 kardinalov, ki so nadaljevali s proučevanjem novih norm za izvolitev papeža, ki jih je izdelal Pavel VI. Kar zadeva papeževo nasledstvo in konklave, so si mnenja deljena. Španski kardinal Jubany, barcelonski nadškof, je dejal, da izvolitev naslednika Pavla VI. nikakor ne bo lahka, saj se bo moral novi poglavar katoliške cerkve spopasti s hudimi vprašanji in problemi, ki pretresajo sodobni svet. Po mnenju brazilskega kardinala Lorschei-derja pa bo konklave tokrat zelo kratek: «Največ štiri dni bo trajal*, je dejal. Svoje mnenje je podprl z ugotovitvijo, češ da danes v cerkvi ni razkolov in da cerkev nima več posvetne oblasti. Lorschei-der je rekel, da bo novi papež nadaljeval z delom, ki sta ga začela Janez XXIII. in Pavel VI. Petindevetdeset kardinalov se je udeležilo pogreba kitajskega prelata Paula Yu Pina, ki je umrl pred dnevi v Rimu, potem ko mu je na pogrebu Pavla VI. postalo slabo. V sredo ga je namreč, potem ko je že okreval zadela kap v samostanu nun. v katerem je stanoval. Včeraj so preskusili peč, v kateri bodo sežigali glasovnice. Točno ob 9.10 so turisti, ki so bili ta- krat na Trgu sv. Petra, opazili nad strebo Sistinske kapele oblak dima, ki je bil najprej sivkaste barve, nakar je postal snežno bel. (if) Visok prebitek italijanske plačilne bilance v juliju RIM — Italijanska plačilna bilanca je julija meseca zabeležila prebitek 1040 milijard lir. Po poročilih Bance dTtalia je obračun italijanske izmenjave s tujino v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pozitiven za več kot 3.470 milijard lir. Naj omenimo, da je v istem obdobju leta 1977 italijanska plačilna bilanca zabeležila negativen saldo v višini 730 milijard. Italijanske valutne rezerve so znašale konec prejšnjega meseca 8.800 milijard, v primerjavi z junijem pa so se zvišale za približno tisoč milijard, K temu je treba dodati še dejstvo, da se je tudi zlata rezerva ovrednotila spričo padca dolarja. PREISKAVA 0 UGRABITVI IN UBOJU ALDA MORA Sodniki skušajo osvetliti vlogo terorista Kleina Kaže, da so preiskovalci odločno ubrali tako imenovano mednarodno sled-V kratkem proces zoper zaprte domnevne teroriste? RIM — Vse kaže, da so sodniki, ki raziskujejo ozadje ugrabitve in uboja predsednika krščanske demokracije Alda Mora, odločno ubrali «mednarodno sled* in jemljejo resno v pretres domnevo o povezavi rdečih brigad s tujimi terorističnimi skupinami, zlasti pa z zahodnonem-ško Baader - Menhof. To povezavo naj bi, sodeč po govoricah iz rimskih sodnih krogov, dokazovalo več indici j, poleg seveda vrste podobnosti v dinamiki napadov na Alda Mora in na umorjenega predsednika zahodnonemške industrijske zveze Hansa Martina Schleyerja. Med drugim so ugotovili na osnovi dosedanjih izsledkov balističnih izvedencev, da je orožje, ki so se ga teroristi poslužili za atentata bilo ukradeno pred približno enim letom v Švici, na kar naj bi ga skrivaj vtihotapili v Italijo. V sklop naj bi sodile tudi ročne granate, ki so jih — kot se je zvedelo včeraj — našli pred štirimi meseci v skrivališču v Ul. Gradoli, kjer naj bi rdeči brigadisti imeli za časa ugrabitve predsednika KD svoj glavni operativni štab. Granate naj bi bile imiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiKiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii PRITISK NA DOLAR NEKOLIKO POPUSTIL ZDA še vedno brez konkretnega načrta v obrambo svoje valute Ameriški zakladni minister Blumenthal napovedal vrsto ukrepov, da bi ublažil nezadovoljstvo po bledem Carterjevem posegu WASI1INGT0N — Sunkovit padec ameriškega dolarja kot posledica bledih izjav predsednika Carterja, se je včeraj zvečer nekoliko zaustavil. Toliko pričakovana tiskovna konferenca, na kateri bi moral Carter predstaviti konkreten načrt za o-brambo dolarja, ki je zadnje čase pod izredno močnim špekulativnim pritiskom tudi zaradi vesti o podražitvi nafte, je pokazala, da takega načrta za sedaj ne l>o in da se ameriške oblasti tega vprašanja nameravajo lotiti dolgoročno. To pa je zelo neugodpo vplivalo na tečaj najpomembnejše svetovne valute, Zaradi tega je zakladni minister Blumenthal takoj po tiskovni konferenci izdal komunike, v katerem je pojasnil, da proučujejo razne predloge in napovedal vrsto posegov, čim bodo sprejeti primerni ukrepi na področju gospodarske politike. Po mnenju opazovalcev naj bi Blumenthalove izjave izključevale možnost, da ameriška vlada seže po tistih sredstvih, ki so se že izkazala za neprimerna prejšnjega januarja. Tedaj so namreč skušali zaustaviti padec svinje valute s prodajo nemških mark in so zvišali tako obrestno kot eskomptno mero. Manever z eskomptno mero pa se je pričel tudi zdaj. »Federal reser-ve board* je že napovedala, da jo je dvignila s sedanjih 7,25 na 7,75 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMHiiiiiiiiiiiiiMimiiiiMiiimuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiviiiuiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiifmiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NAPAD NA KONZULAT ZRN V CHICAGU Po napetih pogajanjih s policijo sta se ustaška terorista predala Odločilnega pomena naj bi bil poseg ustaškega kolovodje Bilandžiča CHICAGO — Po dolgotrajnih in zelo napetih pogajanjih sta se u-staška terorista, ki sta predvčerajšnjim zjutraj vlomila v konzulat ZRN v Chicagu in zajela osem talcev, vdala. Kaže. da sta se odločila za to, potem ko sta po telefonu govorila s teroristom Sjepanom Bi-landžičem. Ustaški kolovodja, ki je zaprt v Koelnu, naj bi ju prepričal, da mu s svojim terorističnim podvigom lahko le škodita, nikakor pa ne pomagata, ker da zahodno-nemška vlada ne bi nikoli klonila izsiljevanju. Terorista, s katerima sta stopila v stik tudi Bilandžičeva odvetnika, sta tako klonila in se vdala ameriški policiji. Obenem sta osvobodila talce. V Bonnu, kjer so takoj po vdoru v konzulat stopili v stik s pristojnimi ameriškimi organi, so tudi odločno demantirali vse govorice, da naj bi vlada obljubila Bilandžiču o-svoboditev v zameno za vdajo dveh teroristov. Glasnik zahodnonemške vlade je na izrecna vprašanja časnikarjev izjavil, da je zaprti terorist veliko prispeval k rešitvi zapletenega problema, vendar pa mu vlada v zameno ni obljubila ničesar, še zlasti pa ne, da ga ne bo izročila jugoslovanskemu sodstvu. Glasnik je dodal tudi, da je zahodno- nemška vlada trdno odločena ne popuščati v nobenem primeru izsiljevanju teroristov. Stjepan Bilandžič, 37-letni vodja razpuščene skupine «hrvaškega ljudskega odpora* je bil aretiran maja letos na zahtevo jugoslovanskega sodstva, ki ga dolži organizacije in sodelovanja pri številnih atentatih na jugoslovanske diplomatske predstavnike in na konzulate. Med drugim naj bi neposredno sodeloval pri napadu na jugoslovanskega vicekonzula v Dusseldorfu ter pri a-tentatih na diplomatska predstavništva v Stuttgartu in v Dortmun du, poleg tega pa naj bi poslal pajdašem tudi orožje, ki ga je ukradel v nekem ameriškem arzenalu. Skupno z Bilandžičem je jugoslovansko sods.vo zahteva’ > še izročitev drugih sedmih domnevnih teroristov. Pred nedavnim so tri zahodno-nemška sodišča razsodila, da tri od skupno osmih zahtev po izročitvi niso osnovane, sodišče v Koelnu, pa je bilo mnenja, da so. kar zadeva Bilandžiča, obtožbe utemeljene in je pooblastilo vlado, da izroči terorista jugoslovanskim oblastem. U-staški kolovodja je proti tej razsodbi vložil priziv n ustavno sodišče v Dortrriund, njegovi odvetniki pa skušajo tudj s psihološkim pritiskom na vlado preprečiti ekstradicijo. 0> razsodbi koelnskega sodišča so na primer javno izjavili, da «bi srd hrvaške emigracije lahko eksplodiral in da bi njihove represalije zasenčile krvoločne zločine tolpe Baader Meinhof, če bi Z "I zadostila zahtevam Beograda.* Vprašati se je torej, ali nj predvčerajšnji vdor v zahodnonemški konzulat v Chicagu neke vrste predhodni opomin, ki ga je Bilandžič izkoristil, da je odigral pomirjevalno vlogo in sj s tem pridobil nekaj več naklonjenosti v Bonnu. Je mar golo naključje, da sta ravno dan prej prispela v ZDA zagovornika ustaškega kolovodje, da bi «pomiri-la tamkajšnjo hrvaško emigracijo, ki je bila besna zaradi razsodbe koelnskega sodišča*? Domnevo potrjuje tudi dejstvo, da sta terorista «minirala* konzulat z lažnim razstrelivom in da sploh nista nabila brzostrelk, dasi sta imela polne žepe nabojev. «To dejstvo — pa je vsekakor poudaril sodnik, ki je vodil preliminarno razpravo — ne zmanjšuje njune krivde*. Sodnik je nadalje določil znatno kavcijo (milijon dolarjev za vsakega), kot jamstvo za začasno izpustitev teroristov na prostost. «Ob-staja namreč nevarnost — je poudaril, da bi v nasprotnem primeru pobegnila*, (vt) ; odst. Vendar, kot poudarjajo v a-meriških krogih, bodo ti ukrepi le malo zalegli. Vlada mora omejiti izdatke zveznega proračuna, banke pa morajo obvezno zvišati svoje rezerve. To narekuje predvsem dejstvo, da so tuje investicije v državi v zadnjem času zabeležile znaten padec. Na vsak način, vse bolj se vsiljuje prepričanje, da sedanje krize ne bodo rešili brez deflacijskih posegov. Glavni vzrok naj bi namreč predstavljala inflacija, posledica prevelike količine denarja, ki je v obtoku. To dokazujejo tudi nekateri Izdatki, ki so bili prav včeraj ob javljeni in po katerih se je bruto narodni dohodek v drugem trimesečju letos povečal za 8 od sto, kar naj bi letno predstavljalo bajno vsoto več kot 2 tisoč milijard dolarjev. Z druge strani pa je za isto obdobje tudi inflacija narasla za več kot 10 od sto. V takem položaju je bil poseg Blumenthal a več kot umest en in je vlil vsaj nekaj zaupanja, tako da je včeraj zvečer dolar začel rahlo pridobivati na svoji vrednosti. Vendar opazovalci poudarjajo, da je bila količina transakcij izredno o-mejena, kar naj bi izražalo previdnost in nezaupanje operaterjev, ki niso hoteli preveč tvegati. Položaj italijanske lire, ki močno odraža nihanje ameriške valute, pa se je včeraj oslabil, prav tako pa je padla tudi cena zlata, (db) Ginzburgu potrjena prva razsodba MOSKV/ — Vrhovno sodišče ruske sovjetske socialistične republike je zavrnilo priziv pisatelja A-leksandra Ginzburga, ki je bil obsojen 13. julija cd prvostopnega sodišča zaradi nrotisovjetske dejavnosti na 8 1 -1 taborišča s «posebnim režimom*. Včerajšnji obravnavi Ginzburg ni prisostvoval, ker je tožilec menil, da to ni potrebno, ker je obtoženec skupaj s komunisti v novi vladi, naj ne bi na kaj takega nikdar pristali, je naglasil Josefsson. Proslave 25-lclnicc poraza levice v Iranu TEHERAN — Kljub vsakdanjim neredom, ki pretresajo Iran bo danes proslava ob 25-letnici šahove zmage nad levičarsko opozicijo, ki jo je vodil Mohamad Mosadeg. V Isfa-hanii, kjer velja obsedno stanje, bo vojaška parada, v vsej državi pa bodo svečanosti, na katerih bodo proslavili 25-letnico Pahlavijeve o-blasti. Napetost v Iranu se je nekoliko omilila. V vladnih krogih menijo, da bodo neredi prenehali čez kakih 15 dni, ko se bo končal ramadam. DŽAKARTA — Indonezijski zunanji minister je sporočil, da bo predsednik vietnamske vlade Pham Van Dong uradno obiskal Indonezijo 20. septembra. Obisk bo trajal tri dni, sodil pa bo v okvir vrste potovanj, ki jih bo predsednik vietnamske vlade opravil v nekaterih državah azijskega jugovzhoda, da bi okrepil prijateljske vezi. Veleposlanik ZDA odpoklican iz Santiaga SANTIAGO DE CHILE - Iz ameriških virov v glavnem čilskem mestu se je zvedelo, da je ameriški veleposlanik v Čilu George W. Landau zapustil Santiago brez predhodnega obvestila na zahtevo svoje vlade. V istih krogih so izjavili, da je veleposlanik odšel v domovino zaradi «rutinskih obveznosti*. Ne ve se še, kdaj se bo vrnil v čile. Dobro obveščeni opazovalci pa menijo, da je veleposlanikovo potovanje v Washington povezano z afero Letelier. Kot je znano, je že ^ prviobravnavi aktivnosode- Ifeher opravljal v Al loval. Navzoča pa je bila njegova | ^"ost. z™anJega mati, ki je pripomnila, da na obrav navi prve stopnje sodišče ni zašli šalo nekaterih prič, ki bi utegnile koristiti njenemu sinu. Sodišče pa je menilo, da tudi priče, ki so bile poklican*, niso povedale nič, kar li razbremenilo obtoženca. Ginzburgova žena je včeraj prejela dovoljenje, da obišče moža, ki je v zaporu v Kalugi. Arina Ginzburg je izjavila da ni naključno, da je prejela dovoljenje isti dan ko je sodišče potrdilo prvotno razsodbo Komunisti na Islandiji nc upajo na izstop države iz NATO REYKJAVIK — Komunistični vo ditelj Ludvik Josefsson, ki mu je bila prejšnje dni poverjena naloga, da sestavi novo vlado na Islandiji, je včeraj izjavil, da njegova stranka nima nobenega realnega upanja, da doseže zaprtje ameriške vojaške baze v Reykjaviku in izstop države iz NATO. Socialdemokratska ih napredna stranka; ki naj bi bili ministra. Predlanskim je bil umorjen v Washingtonu. Ameriški «vi-soki jury» je za umor obtožil štiri visoke čilske policijske funkcionarje in sedaj pričakujejo, da bo a-meriška vlada zahtevala njihovo izročitev. Španski senat razpravlja o ustavi MADRID — V španskem senatu se je včeraj začela razprava o novem besedilu ustave. Novo ustavo je že odobrila poslanska zbornica in razprava takrat ni bila kdove kako razburljiva Upajo, da bodo tudi v senatu posamezne stranke odstopale od nekaterih svojih pomislekov, tako da ho Španija končno imela ne pristransko ustavo. Ko bo- senat odobril dokončno besedilo bo treba s tem v zvezi razpisati ljudsko gla sovanje. med drugim na las podobne tistim, ki so jih preiskovalci našli v skrivališču v Robbianu di Mediglia. kjer je terorist Roberto Ogpibene ubil karabinjerskega podčastnika Feli-ceja Maritana. Gradivo, ki so ga policija in karabinjerji zaplenili v Ul. Gradoli. obenem dokazuje, kako so rdeči brigadisti zelo skrbno pripravili zasedo v Ul. Fani, na katero naj bi se začeli pripravljati že pred dvema letoma. Skrivnostni »gospod Borghi* (za tem psevdonimom naj bi se skrival dejanski vodja rimskega voda rdečih brigad Mario Moretti), je namreč najel stanovanje 1. januarja 1976. leta. Le nekaj mesecev pozneje je bilo najeto stanovanje v Torvajanici, kjer so teroristi prav tako imeli svoje skrivališče in ki ga je policija našla že pred časom. V tem skrivališču so med drugim gradivom našli tudi sveženj ključev z napisom «Pra-ga», kar je vzbudilo sum, da imajo brigadisti morebitne vezi ali o-porišča tudi na Češkoslovaškem. A vrnimo se k mednarodni sledi. Sodnika Imposimato in Priore, ki sta preč nekaj dnevi bila na službenem potovanju v VViesbadnu in ki nameravata zaprositi jugoslo-slovanske kolege za pojasnila v zvezi z aretacijo štirih zahodno-nemskih teroristov (med temi je najbolj znana Brigitte Mouhapt, o kateri se je govorilo, da je sodelovala pri zasedi v Ul. Fani), skušata tudi osvetliti vlogo, ki naj bi jo imel Hans Joachin Klein pri navezavi stikov med RAF in RB. Tudi če za trenutek prezremo nedavni intervju domnevnega terorista, ki naj bi med drugim sodeloval pri napadu na sedež OPEČ na Dunaju z urednikom revije «Der Spiegel* (med drugim je povedal, da so pripravljali napad na papeža) in na pisanje francoskega lista «L'Aurore», da se skriva v Izraelu, je domneva o povezavi osnovana zlasti na dogodku, ki mu doslej preiskovalci niso posvečali velike pozornosti. Klein je pred približno enim letom poslal iz Milana pismo in pošiljko rimskemu dopisniku »Spiegla* ter mu napovedal, da se je sprl z bivšimi pajdaši in da se zato umika z odra terorizma. Kot dokaz izjavi je priložil v pošiljko samokres kalibra 9. časnikar je o zadevj nemudoma obvestil sodstvo, ki pa je lahko ugotovilo 'e, da se samokresa niso poslužili za izvedbo zločinov v Italiji, zaradi česar je izročil o-rožje ravnatelju zahodnonemškega protiterorističnega centra v Wies-badnu, zbrano gradivo pa milanskim sodnikom, ki so bili teritorialno pristojni za nadaljnjo preiskavo. Kaže, da bosta sedaj Imposimato in Priore znova zahtevala od milanskih kolegov gradivo, da bi skušala osvetliti vlogo Kleina pri rovarjenju rdečih brigad. Dejstvo, da je poslal pismo in samokres iz Milana pa naj bi podkrepilo domnevo, da je Klein po napadu na sedež OPEČ na Dunaju pribežal v Italijo, točneje v Milan, kjer naj bi našel zatočišče. Končno gre v zvezi s preiskavo o umoru predsednika KD in njegovega spremstva omeniti še možnost, da bi lahko v kratkem sodili doslej aretiranim domnevnim teroristom, ki pa naj bj vsekakor v aferi imeli le bolj postransko vlogo. Gre, kot znano, za tiskarja Enriea Triaco, pri katerem so našli matrice letakov rdečih brigad, za Teodora Spa-daccinija, Giovannija Lugninija, Antonia Marinija in Gabriello Sebre-gondi. Vse naj bi obtožili politične konspiracije in članstva v prevratniški tolpi. Za dokončno odločitev pa bo treba vsekakor počakati na povrat: vodje preiskovalnega u- rada pri rimskem sodišču dr. Gal-luccija, ki v teh dneh zaključuje dopust, (vt) ATENE — Nekateri atenski dnevniki trdijo v svojih včerajšnjih številka11, da ima Sovjetska zveza plavajoče pomorsko oporišče v bližini grških ozertieljskih voda. Na prostosti domnevni brigadlst Miagostovich MILAN — Milansko kazensko sodišče je včeraj po poldrugi uri posveta sklenilo izpustiti na prostost domnevnega rdečega brigadista Giovannija Battista Miagostovicha. ki je bil preventivno zaprt pred nekaj dnevi. Obenem je sodni zbor tudi zavrnil zahtevo milanske Di-gos, naj bi skrajneža poslali na prisilno bivališče. Sodni zbor je bil namreč mnenja, da organi javne varnosti niso v zadostni meri utemeljili svoje zahteve in da ni nevarnosti, da bi se domnevni terorist znova vključil v ilegalo ter se pridružil nekdanjim pajdašem. Miagostovicha je policija aretirala 20. oktobra 1975 po oboroženem spopadu z dvema milanskima mestnima redarjema. V njegovem avtu so preiskovalci našli zajeten sveženj gradiva, ki je vzbujalo sum o njegovi povezart z RB. Med procesom je obtoženec, ki je doma iz Benetk, zanikal vezi z brigadisti in dejal le. da je «komunistični aktivist*. Sodniki so ga obsodili na 6 let in šest mesecev zapora zaradi članstva v oboiroženi tolpi in obenem odredili začasno izpustitev na prostost, ker je potekel rok preventivnega pripora. TRŽAŠKI DNEVNIK PRED TORKOVO SEJO TRŽAŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V teku nov krog pogajanj med strankami za sestavo večine v občinskem svetu Pobuda prihaja s strani komunistov, ki so se ie sestali s socialisti in ki predlagajo, da bi pred torkovo sejo prišlo do skupne seje predstavnikov demokratičnih strank V torek, 22. avgusta, se bo ob 18.30 ponovno sestal tržaški občinski svet, kot uradno napoveduje vabilo, ki je bilo v teh dneh razposlano vsem občinskim svetovalcem. Pozornost tržaškega javnega življenja bo ponovno usmerjena na dogajanje v občinski dvorani. Toda kaj si od te seje pravzaprav lahko pričakujemo? Po šestdesetih dneh od upravnih volitev, ki so močno stresle tržaško politično stvarnost, in po petindvajsetih dneh od izvolitve odv. Manlia Cecovini-ja za župana s poizvedovalnim mandatom, se politični položaj še ni razčistil. Pogajanja med krščanskimi demokrati in predstavniki Liste per Trieste so se razbila že pred desetimi dnevi in od tedaj ni bilo s strani teh dveh strank nobenega glasu. Nova meščanska lista je s svojim molkom dejansko potrdila, da se odpoveduje svojim dolžnostim in odgovornostim, krščanska demokracija pa z druge strani tudi ni pokazala, da bi imela razen prvotne pripravljenosti, da podpre enobarvno upravo Liste, še kak drug predlog, ki bi pokazal na možnosti širšega demokratičnega u-pravljanja, kot ga že dolgo predlaga levica. Po daljšem zatišju je pobudo za razživitev razprave in iskanje možnosti za dosego morebitnega sporazuma še pred torkovo sejo, prevzela v roke komunistična partija. KPI namreč meni, da gre v tržaški občini za nujnostno stanje, ki zahteva naglo ukrepanje in široko soglasje vseh demokratičnih sil. Takšnemu stanju primerna pa mora biti tudi bodoča uprava, to se pravi uprava demokratične enotnosti. V tem okviru je torej KPI sprožila pobudo za dvostranska srečanja z vsemi strankami ustavnega loka z željo, da bi pred torkovo sejo prišlo tudi do skupnega srečanja vseh demokratičnih strank in na njem do sporazuma, ki bi končno razčistil položaj. Komunisti so se najprej sestali s predstavniki PSI. Veliko so o vprašanju tržaške občine razpravljali že z republikanci na predvčerajšnji seji deželnega značaja, ki so se je udeležili tudi tajnik tržaške federacije KPI Rossetti ter Mauro in Pacor za PRI. Danes ob 9. uri se bo delegacija KPI sestala s predstavniki SSk, ob 11. uri pa s Pannello in drugimi predstavniki radikalne stranke. Za ponedeljek je napovedano srečarijjd KPI s KD, ostala srečanja pa še niso v podrobnostih določena. Po mnenju komunistov in socialistov, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga poslali po zaključku predvčerajšnjega srečanja, je za reševanje tržaških vprašanj potrebna uprava, ki bo odraz vseh demokratičnih sil. Na tej ugotovitvi sloni njihov predlog o potrebi kontaktiranja z drugimi političnimi silami pred torkovo sejo. Komuni- gotovitve, da je bilo doslej izgubljenega preveč dragocenega časa, za kar je v prvi vrsti kriva KD, ki je vztrajno zagovarjala potrebo po manjšinski upravi, ki naj bi jo vodila Lista per Trieste. Le ta si je po drugi strani zapravila možnosti in malo verjetno je, da bi lahko kak drug predstavnik Liste uspel tam, kjer ni uspel Cecovini. Ne nazadnje pa je za PSI in KPI važno tudi to, da se vzporedno z debato o občini razvija tudi razprava o pokrajini, in je treba v ta namen zato določiti sestanke pokrajinskega sveta. Drugo včerajšnje pomembno srečanje je bilo srečanje med PSI in radikalci. Predstavniki PSI so med drugim podčrtali znano stališče o potrebi skupne pobude levičarskih in laičnih sil ter obenem izrekli zahtevo, da se izvedejo ustrezne študije o izvedljivosti proste industrijske cone. jo mesta za praktične nastope in vaje na učiteljišču samo učiteljice s stalnim staležem v državnih vrtcih. Prošnje za mesta morajo interesentke oddati do 5. septembra letos. Podrobnejše informacije lahko dobijo pri didaktičnih ravnateljstvih. • Ministrstvo za šolstvo obvešča, da v šolskem letu 1978/79 lahko zasede- Znižana cena nafte in gorilnega olja Medministrski odbor za cene je včeraj na svoji seji sklenil, da bo znižal cene nekaterim petrolejskim derivatom, razen bencinu. Cena nafte se bo tako znižala za 4.210 lir na tono, tako da se bo za tono goriva oštelo 112.740 lir. Znižali so ceno tudi tekočemu in poltekočemu gorilnemu olju za 2.460 lir, tako da stane zdaj ena tona 80.640 lir. Nove cene bodo začele veljati dan po objavi v Uradnem listu. Sklep o znižanju nekaterih petrolejskih derivatov je v direktni zvezi z znižanjem vrednosti dolarja do lire. OB 200-LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV Brnes odhod planince v na pohod iz Trsta do Bohinjske pa jezera Enotedenski pohod se bo začel s krajšo svečanostjo v Glinščici Udeležencev je okoli 30 - Prva prenočitev v Mavhinjah Danes se bo skupina zamejskih planincev odpravila na enotedenski etapni pohod iz Trsta do Bohinjskega jezera. Prireditelja te pobude sta Slovensko planinsko društvo iz Trsta in smučarski klub Devin, sodelovali pa bosta še SPD iz Gorice ter Beneško planinsko društvo iz Čedada. S pohodom, ki se bo zaključil v nedeljo, 27. avgusta, na osrednji svečanosti s slavnostnim odkritjem spomenika prvim o-svajalcem Triglava, bodo naša planinska društva proslavila 200-let-nico prvega vzpona na vrh Triglava. Pohoda, ki je vsekakor zanimiva in privlačna planinska pobuda, se bo udeležilo kakih 30 planincev, ki bodo prehodili vso pot, ki gre po tržaškem in goriškem Krasu, v Beneško Slovenijo ter nato še po slovenskih gorah do Bohinjskega jezera. Planinci se bodo zbrali danes zjutraj ob 8. uri pred spomenikom trem padlim zamejskim planincem med NOB v Glinščici, kjer bo krajša svečanost, na kateri bodo spregovorili predstavniki naših REORGANIZACIJA DELA V LUKI Odpraviti «konkurenco» med osebjem luške ustanove in pristaniščniki Samo z uvedbo tesnega operativnega sodelovanja bo mogoče premagati težave ob prometnih konicah - Delavci zasebnih podjetij ne smejo opravljati del, ki jih pomorski zakonik prisoja pristaniščnikom V zvezi s perečim vprašanjem reorganizacije pristaniškega dela — o čemer smo v zadnjih dneh večkrat pisali — so se člani vodilnih odborov treh «kompanij» pristani-ščnikov (ena kompanija združuje delavce, ki delajo na ladjah, druga pristaniščnike, ki opravljajo delo na kopnem, tretja pa pristaniščnike, ki manipulirajo premog in rude) zbrali na izrednem sestanku, da bi obravnavali to vprašanje. Ob zaključku zasedanja so vodstva «kompanij» izdala skupno poročilo, v katerem naglašajo 1. Pristariiščniki menijo, da je treba za reorganizacijo dela v luki vzpostaviti tesno sodelovanje rtičd' «kompanijami» in osebjem pristaniške ustanove. Samo tako se bo mogoče izogniti vpisovanju pristani-ščnikov v sklad za zajamčene mezde in biti kos povečanemu delu ob prometnih konicah. Mobilnost delovne sile, ki jo «kompanije» medsebojno že izvajajo, bo tako lahko zajela tudi delavce, zaposlene pri pristaniški ustanovi, kar bo omogočilo usmerjanje ustreznega števila delovnih moči zdaj na to, zdaj na ono področje. Pristaniška usta- nova mora torej urediti vprašanje mobilnosti delovne sile tako, da se bo struktura organika ujemala s potrebami razvijajoče se tehnologije pristaniškega dela. Pristaniščniki pa so s svoje strani pripravljeni spremeniti pravilnik, po katerem je urejena uporaba mehanskih naprav v luki. 2. Pristaniščniki zahtevajo polno publicizacijo pristaniškega dela in torej preklic vseh tistih dovoljenj, na podlagi katerih zasebni klienti luke opravljajo s svojim osebjem dela, ki spadajo v pristojnost pri-stBViiščnikov in osebja luške ustanove. Pbrbčilo še nadalje razčlenjuje to drugo vprašanje in trdi, da so »kompanije* nedvomno proti vsakemu ukrepu, ki bi utegnil imeti za posledico odpustitev kakršne koli delovne sile (v tem primeru delavcev zasebnih podjetij). V okviru Sveta za pristaniško delo je bila zato že večkrat poudarjena nujnost, naj bi te delavce namestila neposredno pristaniška ustanova, ali pa naj bi se delavci vključili v »kompanije* pristaniščnikov. Poročilo se nadalje ukvarja s pro- planinskih društev, prebrali pa bodo tudi spomenico, ki bo spremljala planince na njihovi poti. Besedilo spomenice je napisal zamejski pesnik Marko Kravos, naslikal scenograf Dimitrij Cej, stiliziral pa Vinko ščurek. Po svečanosti, na katero so vabljeni vsi, planinci in , bodo udeleženci štafete začeli svoj pohod. Pot jih bo vodila po dolini Glinščice, z vzponom do Jezera ter še do spomenika bazoviškim junakom, kjer bo prvi postanek. Ko se bodo vsi planinci spet zbrali in oddahnili, bodo svojo pot nadaljevali po vertikali ter se drugič ustavili na trgu v Repnu. Končni postanek bo v Mavhinjah, kjer bodo planinci večerjali v gostilni Terčon, in kjer bodo tudi prespali. Hoje bo prvi dan kakih 10 ur, zato naj si udeleženci priskrbijo primerno opremo, predvsem pa obutev. Vso pot bo planince spremljal kombi Smučarskega kluba Devin, ki jih bo razbremenil pri opremi, predvsem pa bo v primeru potrebe nudil prvo pomoč. Kdor bi se rad pridružil planincem na pohodu drugi dan, naj pride jutri ob 7. uri v Mavhinje, ko se bodo odpravili na pot. Udeleženci pohoda bodo vsak dan povezani s sedežem ZSŠDI (tel. 767304) za razne informacije. Ni treba posebej poudarjati po mena takega pohoda, saj se bodo zamejski planinci podali v vse kraje, kjer živijo Slovenci v Italiji, o-biskali bodo Beneško Slovenijo, Tolminsko ter še mnoge druge kraje. Seveda se bodo planinci predvsem med seboj spoznali, za mnoge pa pomeni ta pohod prvo daljšo planinsko preizkušnjo, (dj) OD DANES DO PONEDELJKA sti in socialisti izhajajo tudi iz u- ...................................................iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii.. HA POBUDO SINDIKATOV IN USTANOVE EZIT V industrijski coni raste center za socialne usluge Dvonadstropno poslopje bo obsegalo veleblagovnico, menzo, zdravstveni center, otroške jasli in zeleno površino za rekreacijo Prihodnje poletje bo tržaška industrijska cona dobila nov objekt: dvonadstropno in prostrano zgradbo, ki bo obsegala menzo, otroške jasli, zdravstveni center in veleblagovnico, obsegala pa bo še velik parkirni prostor ter pomožni zeleni prostor, na katerem bodo v bodoče zgradili še osnovno šolo. Gadbena dela potekajo v redu. »Začeli smo letos marca meseca* — je povedal inž. Mario Pecorari, vodja gradbenih del — »prihodnjega avgusta pa bi morala menza in vse ostale usluge redno delovati. Denar imamo na razpolago. Dežela je finansirala že 2 milijardi in 200 milijonov lir, ostalo pa smo vzeli iz našega posebnega sklada. Skupni izdatek bo presegal 2 milijardi in 600 milijonov lir.» Potreba po takem centru v industrijski coni je bila velika. Za njegovo dokončno uresničitev pa so posegli predstavniki sindikatov, ki so na dolgo razpravljali s tovarniškimi sveti raznih tovarn in podjetij v industrijski coni. In na teh posvetovanjih je postala aktualna in nujna predvsem zahteva po j zdravstvenem središču, saj v primeru nesreče na delovnem mestu so morali ponesrečenca spremiti do tržaške bolnišnice. S prihodnjim letom pa bo prva pomoč že v središču industrijske cone, saj bo opremljena z ambulanto, sprejemnico, laboratorijem z aparaturami za rentgensko žarčenje, z oddelkom za o-življanje in z garažo, kjer bo vedno na razpolago nekaj rešilnih avtov Rdečega križa. Zgradbo gradijo na 16.000 kvadratnih metrih v neposredni bližini Domja pod gričem Naselja sv. Sergija pod tehničnim in upravnim nadzorstvom ustanove za industrijsko cono v Trstu EZIT. Zadostila bo potrebam delavcev, ki so zapo-»leni v industrijskem sektorju tr-iaške, miljske in dolinske občine. Proti plačilu izredno nizke cene bo lahko prihajalo v menzo dnevno 1.100 delavcev v dveh izmenah. V načrtu je že, da bo te delavce pripeljal k obedu in jih nato ponovno odpeljal na delovna mesta poseben avtobus. Skozi glavni vhod, kjer bo tudi nameščena blagajna za izstavljanje listkov za obede, se bo po stopnicah prišlo v prostrano menzo (1.500 kv. m), od tu pa zopet po stopnicah navzdol v bar in v posebno dvorano, kjer se bodo delavci lahko odpočili, preden se bodo vrnili na delovna mesta. Pred menzo bo delovala kuhinja (805 kv. m) opremljena z najmodernejšimi pripravami, posebnim hladilnikom in skladiščem, ki bo v poldrugi uri pripravila 1.600 kosil (500 jih bodo popeljali z vozilom v bližnje tovar- ne). V pritličju bo samopostrežno skladišče na debelo, ki se ga bodo lahko posluževali vsi, saj ne bodo potrebne posebne izkaznice. Nameščen bo tudi poseben odsek za prodajo oblačil z izredno ugodnimi cenami, saj bodo blago pripeljali neposredno iz tovarne in odpravljeni bodo na tak način vmesni trgovci. Za zgradbo bo prostora za nad 200 parkiranih avtomobilov, posebej ločeno pa bodo zrasle otroške jasli za 60 dojenčkov in otrok pod tremi leti starosti. Objekt bo prihodnje leto zaposlil precejšnje število uslužbencev iz najrazličnejših strok, od zdravnikov in bolničarjev do kuharjev, prodajalk in šoferjev. Meščanom samim pa bo nudil izredne ugodnosti tako pri potrošništvu kot tudi pri drugih socialnih uslugah. blemom tvrdke «Previdenss>, ki je prijavila sodišču predstavnike «kompanijs>, ker so zahtevali odstranitev zasebnih delavcev, ki so v luki opravljali izrazito pristaniške dejavnosti. Sodnik je 14. avgu sta 1978 razsodil, da je omenjena tvrdka res že dalj časa opravljala določena dela v luki s svojim o-sebjem, da pa iz člena 110 pomorskega zakonika jasno izhaja, da je šlo za dela, ki so «rezervirana» za pristaniščnike. Vodstva «kompanij» zato naglašajo, da je treba v smislu pomorskega zakonika rešiti tudi drugč podobne primere v i«ki| in preiti k popolni publicizaciji vseh, operacij. I Končno se poročilo vrača k vprašanju sodelovanja med pristaniščni ki in osebjem luške ustanove in poudarja, da je treba to sodelovanje vzpostaviti na vseh ravneh, začenši pri uporabi mehanskih naprav, glede česar bi bila nesmiselna vsaka «konkurenca» med pristaniščniki in osebjem luške ustanove. Iz pravkar izdelanih predlogov na pokrajinski sindikalni ravni pa je mogoče pričakovati — zaključuje poročilo — da bo to osnovno vprašanje končno rešeno še pred koncem letošnjega septembra. • Tržaški krščanski demokrati se bodo danes spomnili štiriindvajsete obletnice smrti Alcidea De Gasperi-ja. Kot Po navadi, bo maša zadušni-ca v spomin De Gasperija septembra meseca. Vaški praznik v Samatorci Slovenski kvartet v štivanski cerkvi V gotski cerkvi sv. Ivana v Stipanu bo v ponedeljek, 21. avgusta, nastopil Slovenski kvartet. Kvartet sestavljajo Janko Šentic (klavir), Gorjan Košuta (violina), Črtomir šiškovič (viola), Miloš Mljenik (čelo) in Slavko Vidrih (kontrabas). Ob spremljavi klavirja bodo predvajali skladbe L. Van Beethovna, h. Brahmsa in F. Schuberta. Koncert, ki ga prireja Avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova devinsko - nabrežinske obale, je zadnji iz ciklusa poletnih glasbenih prireditev. Pričetek koncerta bo ob 21. uri. 0 Tržaški župan obvešča, da bodo v Ul. Toti povezali tok kanalizacije z osrednjim nabiralnikom, ki teče v sredini cestišča. Zaradi del bo jutri od 8. do 20. ure zaprt za promet odsek Ul. Oriani do hišne številke 8. SK Kras čestita svojemu nogometašu Ladiju Blazini ob rojstvu TANJE Mali Tanji pa želi vso srečo v življenju. Mirandi in Rudiju Marcu se je rodilo hčerka MONIKA Srečnima staršema iskreno čestita, mali Moniki pa želi vso srečo v življenju. ŠD Zarja Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega nega in klasičnega liceja »Fra Prešeren* v Trstu, Ul. Guar 13/1, sporoča, da se pismeni P°Pra . izpiti pričnejo dne 1. septembra 8.30 s pismeno nalogo iz slovens Razpored drugih pismenih izpitov bite na oglasni deski. Danes se poročita DRAGO BOGATEČ in JULKA BEZELJAK Vso srečo v skupnem življenju jima želi Stu ledi Ob 50. obletnici poroke MILKE in STANKA GRGIČA j ima voščijo še mnogo skupnih zdravih let Silva z otroki ter Milena z možem. S SEJI moptictm KOMISIJE V RIMU Važnost deželnih uprav za razvoj načrtovanja Poleg predstavnikov dežel sta se sestanka udeležila tudi ministra Morlino in Pandolfi Pod predsedstvom ministra proračun Morlina se je v prejšnjih dneh sestala meddeželna komisija za gospodarsko načrtovanje. Sestanka se .je udeležil tudi zakladni minister Pandolfi, deželo Furlani jo-Julijsko krajino pa je zastopal predsednik deželnega odbora Comelli. Na sestanku je minister Morlino obrazložil predstavnikom dežel metodologijo in način po katerem je ministrstvo za industrijo izdelalo področne načrte ter triletni načrt, ki ga bo vlada v kratkem predlo-z bogatimi nagradami, j žila parlamentu. Minister za proračun Še vedno nerešeno vprašanje deželnega odbora Čeprav manjka še deset dni do zasedanja deželnega sveta, je še vedno nerešeno vprašanje sestave deželnega odbora. S tem je seveda onemogočena vrakršna dejavnost deželnega organa, kar pa še zaostruje gospodarsko krizo, v kateri se nahaja naša dežela. Pogajanja in posvetovanja si sicer sledijo v mrzličnem zapored j”, položaj pa še vedno ostaja na mrtvi točki. Kot smo že poročali so se v četrtek sestale delegacije KD, PSDI in PRI; s tega sestanka je izšel predlog, da bi prišlo do ponovnega skupnega sestanka med strankami ustavnega loka. Istega dne sta se sestala tudi deželni tajnik KPI posl. Cuffaro in deželni svetovalec PSI Renzulli; zastopnika strank sta se domenila, da bosta stranki zavzeli skupno stališče do možnih skupnih sestankov na deželni ravni, ki bodo verjetno v prihodnjih dneh. Na novo urejenem prireditvenem prostoru se bo danes pričela v Sa matorci tridnevna šagra, ki jo prireja tamkajšnja vaška skupnost. Kioske bodo odprli že ob 15. uri, ob 16. uri pa se bo pričel turnir v briškoli Od 20. ure do 1. ure zjutraj pa se bodo na cementnem plesišču lahko zavrteli pari ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Gostje bodo imeli na voljo specialitete na žaru in «krofe z dušo*, točili pa bodo pristno domačo kapljico. Jutri bodo kioske odprli že zjutraj, popoldne pa bo. ob 15. uri tekmovanje v skrlah, ob 19. uri pa bosta nastopila moški in ženski [>ev-ski zbor iz Komna. Praznik se bo nadaljeval in zaključil v ponedeljek. Oba večera pa bo zabaval prisotne ansambel Lojzeta Furlana. (bs) za proračun je poudaril, da,je glavni namen teh načrtov zagotoviti večjo zaposlitev, da bi do tega prišlo, pa je nujno, da se zvišajo investicije. V okviru usklajevanja med dr/.avrtim" 'in deželnim načrtovanjem pa imajo zelo važno nalogo prav dežele, ki morajo izdelati deželne načrte za gospodarski razvoj, ki bodo predstavljali najvažnejšo postavko za razvoj gospodarskega načrtovanja. Zakladni minister Pandolfi pa je orisal glavne smernice, na katere ne navdihuje državni proračun za leto 1979 in triletni načrt, ki je bil izdelan na osnovi novih določil, ki jih določa novi zakon o splošnem državnem knjigovodstvu. Praktično gre za nov način poslovanja, ki ima glavni namen premostiti emergenčno stanje Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali do ?. septembra 1978 od 8. do 14. ure ter ob sredah in petkih tudi od 17. do 19. ure. NiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiMHiiiiiiiiiiimiHiiiiiuiuiiiiiiiiiinHiiiiniHHiifuimiiiiiiHiiniiiiiiiifiiHiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiii DODATNI DAVEK NA PIIOMET S TOVORNJAKI ter istočasno izdelati platformo konkretnega načrtovanja, ki bo moralo privesti do gospodarskega razvoja in (»višati zaposlitev. Na sestanku pa se je največ govorilo in razpravljalo o javnih izdatkih, predvsem o tistih, za katere mo rajo skrbeti dežele. O tem vprašanju so razpravljali na osnovi študije, ki jo je izdelala Mediobanca in iz katere med drugim izhaja, da je zmogljivost izdatkov, ki so jo izračunali na osnovi podatkov obdobju 1969 - 1975, zelo nizka primerjavi z zmogljivostjo, ki bi bila mogoča z upravno decentralizacijo, ki so jo uvedli z ustanovitvijo dežel V bistvu gre za vprašanje pasivnih obračunskih ostankov, ki pa jih v večji meri občuti država. Iz študije tudi izhaja, Ida‘Je'dežela Furlanija-Julijska krajina na prvem mestu posebne lestvice kar se tiče zmogljivosti izdatkov, saj ima največjo zalogo vrednotnic. Ta podatek, je poudaril predsednik deželnega odbora Comelli, jasno kaže, da je de žela vodila pravilno finančno poli tiko že od vsega začetka, še posebej pa v zadnjih treh letih, ko je uvedla štiriletni načrt za izdatke, sa. je bila prva med vsemi italijanskimi deželami, ki je uvedla tak način finančnega poslovanja, ki ga sedaj skušajo posnemati tudi druge dežele in vlada sama. Italija odgovorila s protiukrepom na uvedbo avstrijske pristojbine Odslej bodo tudi avstrijski tovornjaki plačevali na italijanskih cestah posebno tranzitno davščino llili;: Dela za gradnjo socialnega centra v industrijski coni hitro napredujejo Uvedba dodatnega davka za prevoz blaga s tovornjaki po avstrijskem državnem ozemlju, za katerega se je svoj čas opredelil dunajski parlament in ki je stopil v veljavo 1. julija letos, je te dnj naletel na večkrat napovedani »odgovor* pri pristojnih italijanskih o-blasteh v Rimu. Zaradi novega davka je kakor znano prejšnji mesec prišlo do številnih protestnih zastojev na avstrij-sko-italijanski meji, kjer so prizadeti avtoprevozniki v znak protesta u-stavili promet, tako da se so oba-kraj meje ustvarile dolge kolone natovorjenih tovornjakov, ki so o-virale tudi turistični promet v velikem razmahu v teh poletnih mesecih. Italijanske stanovske organizacije so že takoj po uvedbi novega dodatnega davka posegle pri pristojnih ministrstvih v Rimu, da bi se zavzela tako na Dunaju kakor tudi pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti za odpravo novega bremena ali vsaj za njegovo omilitev. Tudi avstrijski gospodarski krogi so izrazili mnenje, da je dodatni davek na promet s tovornjaki škodljiv za državno ekonomijo zaradi nujne podražitve raznih storitev in blagovnih vrst. Vsi protestni nastopi pa so ostali brez haska in avstrijski davčni organi še naprej izterjujejo pristojbino v višini, ki je bila določena od vsega začetka. Dunajska vlada namreč vztraja pri stališču, da so tuji avtoprevozniki dolžni prispevati za vzdrževanje avstrijskih cest, ki se jih poslužujejo zelo pogosto samo v tranzitu, «kajti nobena vlada bi se ne upala naprtiti svojim državljanom bremena za škodo, ki jo na cestnem omrežju povzročajo tuja industrijska vozila, zlasti še, ker je znano, da vozijo tuji tovornjaki v večini primerov skozi Avstrijo, ne da bi se ustavljali ob gostinskih objektih ali ob črpalkah*. Na to stališče dunajske vlade je Italija kakor rečeno odgovorila s protiukrepom, ki ga je podpisal mi- nister Malfatti in ki je bil objavljen v Uradnem vestniku šetv. 229 z dne 17. avgusta. V bistvu gre za dva odloka, s katerima se na italijanski strani s takojšnjo veljavo uvaja cirkulacijski davek za avstrijske tovornjake v prometu na italijanskem ozemlju in ponovno vzpostavlja, vedno le za avstrijske tovornjake, «fiksno pristojbino*, ki je bila svoj čas odpravljena z zakonom šetv. 1146 z dne 28. decembra 1959. Vprašanje je zdaj, kako bodo na italijanski protiukrep reagirali Avstrijci. Tudi na italijanskih cestah kroži namreč mnogo tovornjakov z avstrijsko registracijo, kar je opaziti še posebej v naši deželi (zlasti na trbiški cesti štev. 202 in vzdolž pontebske ceste). Ročna bomba in 12 topovskih granat v kopališču Čedaz Pri kopališču Čedaz v Barkovljah so včeraj popoldne potegnili iz vode ročno bombo in kar dvanajst topovskih granat iz vojnih časov. To nevarno orožje so odkrili pred nekaj dnevi, včeraj pa je posebna minerska skupina, ki je nalašč za to prispela iz Ancone, poskrbela za njegovo odstranitev. OD PONEDELJKA PRI MIRAMARU Mednarodni simpozij o elektromagnetnih pojavih V okviru znanstvenega srečanja o fiziki materije v trdnem stanju, ki se je začel 26. junija v mira-marskem Centru za teoretsko fizi-ko, bo od ponedeljka, 21., do 25. avgusta, poseben simpozij o elektromagnetnih pojavih v bližini kovinskih površin. Pobudo za to spe- RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA »SREČKO KOSOVEL* v Trstu, Čampo S. Luigi 1L 573141, sporoča, da je odprt0 v*).1 sovanje gojencev za naslednJ šolsko leto 1978/79 in sicer vsa* dan od 9. do 13. ure. Kino Miramarski park — «Lučl in ob 21.00 «11 sogno imperiale di . ramare* (v italijanščini); ob **■ »Der Kaisertraum von Mirama:? . nemščini) Prevoz z motornim nom s pomola Audace ob 19,s" a ob 21.20 ter iz Miramara ob **• in ob 23.35. j, lit/, 16.30 «11 bianco, il giallo. d ro». Tomas Milian in Gim1 Gemma. Barvni film. r Eden 17.30 «Squadra antidroga*-1 Musante, Susan Strasberg. j, Fcnice 17.00 «Sono stato un ti CIA*. Maurizio Merli. Barvni t. Prepovedan mladini pod 14, Mignon 16.30—22.00 «Suspiria»-Dario Argento. Nazionale 17.00 «1 ragazzi del 88 to*. Paul Lee Mat. Barvni fd®' Grattacielo 17.00 - 22.15 «BeeSi sciame che uccide*. Barvni gro-film. Excelsior 16.30 »n Lando Buzzanca in Laura Ant®* Prepovedan mladini pod 14. ‘e Barvni film. Cristallo 16.30 Režij* K merlo mascB°- - fil* «11 caso del dr. land*. Annie Girardot. Barvni - j Filodrammatico 15.45 — 22.00 „ party». Barvni film. Prepov mladini pod 18. letom. m Moderno 16.30 «Bluff, storie di t* ^ e di imbroglioni*. Adriano Cel® no, Anthony Quinn. Barvni m' Aurora 16.30 «Tenente Colombo-certo con delitto*. Peter Falk-vni film. Ji Capitol 16.30 »Alaska, ghiaccio*. W. Ross. Barvni ' Vittorio Vencto 17.00 »L occhio Pr to*. Barvni film. „ Ideale 16.00 «Sandokan». Steve 14 Barvni film. Astra 16.30 «Anno zero guerra ^ spazio*. J. Richardson. Barvni ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJ* ŠAGRA V GROPADI SOBOTA - NEDELJA PONEDELJEK Spored: danes, 19. avgusta, od 17. ^ daljer-ugapkarsko tekmovanje » turnir v briškoli in treše zvečer ples; jutri, 20. avgusta, veselo ^ poldne in nagrajevanje; zve ples; v ponedeljek, 21. avgusta: Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. avg«9** LJUDEVIT jb Sonce vzide ob 6.10 in zatone ^ 20.07 — Dolžina dneva 13.57 ■%)(, na vzide ob 20.38 in zatone Jutri, NEDELJA, 20. avg«9** SAMUEL Vreme včeraj: Najvišja tempe®*jj-26,9 stopinje, najnižja 19,4, 0 uri 26,9 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, 4-desetinke pooblačeno, dežja Je 1' p* V 0,9 mm, veter jugozahodnik 14 uro, morje skoraj mirno, teroPe® morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI cifično znanstveno srečanje sta da la prof. S. Lundqvist iz Goetebor ga (švedska) in prof. E. Tosatti tržaške univerze. Poleg znanstvenikov, ki so že v Trstu, se bo simpozija udeležilo okrog 40 mladih raziskovalcev iz vse Evrope. Namen simpozija je osvitliti, tako s teoretske kakor tudi s sperimentalne strani, pojav površinske spektroskopije, ki je posebno pomembna za napredek kemije, elektronike in industrijske tehnologije. PD FRANCE PREŠEREN IZ BOUUNCA obvešča pevce, da se pričnejo pevske vaje v torek, 22. avgusta, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA- TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 8.1978 Ameriški dolar B25.— Funt šterling 1620.— švicarski frank 500,- Francoski frank 190.— Belgijski frank 25,25 Nemška marka 415.— Avstrijski šiling 58.— Kanadski dolar 695.— Holandski florint 380,- Danska krona 146.— švedska krona 182.— Norveška krona 153.— Drahma 21,25 Mali dinar 40,- Veliki dinar ' 40.-- MENJALNICA vseh tujih valut Dne 18. avgusta 1978 se je ^ obrodilo 8 otrok in umrlo je 11 ji RODILI SO SE: Maria Sonsojjfr Martino, Lorenzo Catanzaro. Bea,-Jrdf dovani, Sergio Sigoni, Tiziana #sjl lin, Sara Sabadin, Lorenzo L>e* Massimo Pelliccetti. pf UMRLI SO: 55-letni Grazian° fl' cori, 76-letni Vittorio Pizza«®* letni Umberto Adelchi De letni Antonio Fermo, 77-letni K* r Purlam, 51-letni Emerico Zon ' 0’ letni Guido Zanon, 71-letni Ma p priotto, 88-letna Elena Komac v v tlika, 85-letni Antonio Vesna1'®' letni Rodolfo Poropat. eka^ DNEVNA SLUŽBA LE (od 8.30 do 20.30) tj «' Largo Sonnino 4, Trg Libe jjj, Kolonkovec 10, Lonjerska ce 30) (od 8.30 do 13. in od 16. do ,, Korzo Italia 14, Ul. Giul'a NOČNA SLUŽBA LEKA^ (od 20.30 dalje) , Korzo Italia 14, Ul. Giulia ^ ZDRAVSTVENA DEŽURNA j Nočna služba za zavarovance ^ in ENPAS od 22. do 7. ure' št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI [fl Boljunec: tel. 228-124; BazoV>c 226-165; Opčine: tel. 211-001: - r tel. 225-141; Božje polje • Z*0.,,. £ 225-596; Nabrežina: tel. sl jan: tel. 209-197; Žavlje: tel-Milje: tel. 271-124. A V spomin na Milo Sancin ^ jO^ daruje družina Melita Preš8 lir za Dijaško matico. V spomin na Ivana Kalina , Jožef Ferluga in mati lir za poimenovanje šole na ^1r Namesto cvetja na grob P°k' jn A darujejo Tereza, Cilka, Gina jjv gelina 10.000 lir za skupnost Opčine. VERJETNO SAMO ŠE LETOS Z ladjo Dionea iz Trsta v Ro vinj Za malo denarja krasen nedeljski izlet ob istrski obali družba NAA (Navigazio-jn ,Alto Adriatico) nudi Tržačanom “rugim turistom ob nedeljah ne-jo o n° Povezavo Trst - Rovinj, ki * taka \s ladja «Dionea». Ker je vožnja po zapadnoistrski obali Precej . zanimiva kor"?« P°?en* *n turistično vseka- tudi '“““I1Jva. jo toplp priporočamo ko bralcem, ki si tako lah- ii:|etPr'voščijo originalen nedeljski ''Pdja odpluje iz Trsta točno ob ri. priporočljivo pa je, da pri- 8. dejo tJ*e jz. Trsta v Istro, v Gradež delniai,MiI-!e in SeslJan- Najprej je k - ka družba z državno udelež- vsa: pPtniki na pomorsko postajo '•a on°bi ?'30' To velja ®e P°sebei lien si morajo z osebno izkaz-ker oskrbeti turistično prepustnico, t)je s° brez potnega lista. Vkrcanih f6 °dvija brez posebnih obmejna 7 0rJnalnosti, povratna vozovni-a Rovinj pa stane le 3.400 lir. onih ?nea» Ie še zadnja ladja od vo^Jd so še pred nekaj leti 'er v {khišk, la# Prodala ladjo «Ambriabel-ki je vozila nekaj časa v Gra-mu' Pa. tudi v Istro in sicer neke-ki nPsbemu hotelirju in brodarju, kotel 6Važa sedaj turiste iz enega Raj,,3 ,na otoku Kreti do drugega, nied Sl -ie la brodar veliko prislužil tete Voino na Cipru, ko so turške 'adio 2?Sedle del otoka. Takrat je vari i krožila okoli Cipra in nato-va a grške begunce, ki so hoteli Sako ceno v Grčijo ali vsaj v s0 r? govoreči del Cipra. Begunci tu plačevali prevoznino kar v zla-a turrto 111 dudno, da si je bistri, Hv d' oderuški brodar v enem sa-n mesecu izplačal ladjo. i-( rpdjo «Edra», ki je še lani vozila v Gradež, pa je družba Iti A Prodala državnim železnicam, sino dodelile prevozu čez Meko ožino na Sicilijo. na ladji meni, da bo tudi Sih 7, ^Dionea* najbrž vozila v nato krajih smo še letos. Kupil jo jo LVerjetno «Lloyd Triestino», ki tosh-k uP°rabil gotovo pri bolj do-Vo,!| Progah. Iz Trsta pa naj bi Wn Ve<"'ia ladja, ki bi sedem dni ko j?P° Jadranu. Šlo bi za neka-} krmarjenje, ki pa ne bo za vsak v0A,a|Ppak si ga bodo lahko pri-to :11 le petičnejši ljudje. Prav za-tfjf .Pametno, da si ljudje še letos L scijo razmeroma ceneno plov-°b Istri. Piš?*°nea» ie srednje - manjša pot-so»ka ladja, tehta 290 ton in lahko kato Pm na krov okrog 400 ljudi, od št6j 1m jih 300 lahko sedi. Posadka f * .15 mož, od katerih so trije Oj l,niki (kapitan, namestnik in strojnik). Priznati je treba, da Po ka delo na ladji brezhibno, še ga bej pa osebje zelo pazi na sna-Na krovu deluje kuhinja, a salu Za Posadko. Radijski bar pa je W azPolago >sem potnikom, ki se kf° okrepčajo z vsemi pijačami l)(j.z obloženimi kruhi. Ko zapluje kJ? v odprte vode, odpre usluž Sm brezcarinsko skladišče, v ka-lo j11 se dajo kupiti cigarete po zeniti v*n’ ceni, vendar si morejo hjJki z italijanskimi potnimi listi Oseh Vf,bi le dva ovoja cigaret na s|(iva'. Drugi državljani (tudi Jugo-ji pa si lahko nabavijo na lad garPf1 oarine dvanajst zavojev ci- -]e p 'o eno steklenico viskija. »Itj ^ zanimivejša točka na istr-aH .ie Piran, ki ponosno kra-khf. n.a svojem rtiču. Na griču se šega ribiškega naselja. Že se bližamo Poreču, ki je postal s svojimi turističnimi naselji ter avtokampi že svetovno znano turistično naselje, saj premore tudi 70.000 postelj za goste. Zanimivo je, da je po-reška obala enostavna, čeprav precej členovita. Po Poreču pa se srečujemo s številnimi majhnimi in srednjimi otoki, kj nam prikrivajo pogled na obalo. Končno se pokaže slikovito istrsko mestece Rovinj in že smo na cilju. Ura je enajst in iz Trsta smo vozili le tri ure (ladja vozi poprečno 14 vozlov na uro). Tako imamo celih sedem ur na razpolago za potepanje. Turisti z ladje se razdelijo v glavnem v tri skupine: prva se poda s trajektom na bližnji o-tok Katarino, kjer sta na razpolago čista morska voda in borov gozdiček. Druga tretjina potnikov gre navadno k sorodnikom ali prijateljem, ki jih čakajo že na pomolu. Tretja skupina pa nima posebnih načrtov in se potepa po rovinjskih ulicah in lokalih. Verjetno se najbolj splača kopanje na otoku Katarina, kjer je voda res kristalno čista, sonce vroče, le kakih deset metrov od obale pa se začenja borov gozdiček z izvrstno senco in zdravim zrakom. Otok ni posebno velik, tako da se ga da prehoditi v obe smeri v eni uri. Na sredi otoka pa deluje dobro založen bufet, ki nudi gostom specialitete na žaru ter pijače. Debe-lušast Tržačan mi je na ladji priznal, da meso na žaru res ni drago (okrog 30 dinarjev za porcijo), prav zato pa si privošči kar tri porcije, kar odgovarja nekako ceni kosila v restavraciji. Kmalu se približa čas odhoda. Kar težko je ob petih popoldne zapustiti prijeten otok in se vrniti s trajektom do ladje. Spet formalne obmejne obveznosti in že jo režemo proti Trstu. Istrska obala otožno pozdravlja zahajajoče sonce, mi pa pijemo v baru pristno ekspresno kavo, da se rpalo poživimo po razmeroma precej napornem dnevu. Ko smo že skoraj v Trstu, nas pozdravi orjaška ameriška letalonosilka «Kennedy*, a na njej vidimo le lučke, ker se je medtem že krepko stemnilo. Ob devetih zvečer pristanemo na levi strani pomorske postaje. Kratek obračun in treba je priznati, da se je izlet v Rovinj dobro iztekel. Na ladji se da spoznati veliko novih ljudi, tudi osebje posadke je precej prijazno. Najlepši pa je občutek, ko človek leže k počitku prijetno utrujen in v zavesti, da je ta dan uspešno združil prijetno s koristnim, (ss) ItllllllllllllHIIIIIIIIIf ll1l)llllllllltlHIIIIMI|||IHIHIIIIlllllllllltllllllllMltlM|||||t||||||||)|||||||||||||||||||,||||||||u VESTI S KOPRSKEGA V Portorožu mednarodni simpozij o apiterapiji Najavljena udeležba številnih znanstvenikov-raziskovalcev iz devetih držav Da v,.di piranska cerkev, pod njo \jllpjčne istrske hiše z malimi »oVo Onkraj Pirana se opazi tudi 'stično naselje «Bernardin». V času od 11. do 14. seDtembra letos bo v Portorožu III. mednarodni simpozij o aoiterapiji (uporaba čebeljih pridelkov v medicini). Or-ganzatorji tega znanstvenega srečanja so mednarodna federacija čebelarskih organizacij APIMON-DIA, Savez pčelarskih organizacija Jugoslavije, Poslovna zajednica za pčelarstvo Jugoslavije, Zveza čebelarskih društev Slovenije in Me-dexov center za biotiko. Udeležbo na simpoziju je prijavilo večje število .nanstvenikov - raziskovalcev s tega področja in to iz držav Romunije, Bolgarije, ČSSR, NDR, ZSSR, ZRN, Avstrije, Francije in Jugoslavije, članstvo častnega< »red- j sedstva simpozija so poleg tujih predstavnikov, do sedaj#, snte.ieli dr. Aleš Bebler,''.predsednik jugoslovanske skupnosti ja zanimiva "točka je Savu svojim rtičem, med večjimi kater'' Pa je zanimiv Umag, pri 1'azl0?,rn se z morske strani lepo Iti .'.io trije deli mesta: zapadni, Dj(,J namenjen turizmu in zele-re°nii. ki ohranja v glavnem JahQri a zanimive istrske hiše, ter ■ ki ie namenjen industriji. *rad nam daje občutek man.j-...,M) """tlliiiiin m,| n mm luni,,! |||||||||||||||||illl|tt|||||||||||||aill||HIHIII|||llll|mHIIIIIIIII||MIM"HII LIKOVNA RAZSTAVA V ŠT. LENARTU ^Hietniki samouki krepijo kulturno rast Benečije i "^0 beneških likovnih umetnikov je s svojim delom povezalo slikar JV |w . bhrtnike - Omogoča jim izrazni razvoj in razstavno dejavnost SPOT obvešča,. da je odhod eno-tedenskega-pohoda .Trst - Bohinjsko jezero danes, iBi t-in., ob S. uri v Glinščici. Odb«d avtobusa št. 40, ki pelje v Boljunec. je točno ob 6.40 izpred glavne železniške postaje. Združenje Union namerava prirediti naslednje izlete: 20. avgusta: z motorno ladjo v Rovinj in z avtobusom v Škofjo Loko - Železnike; 27. avgusta: enodnevni izlet v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec) preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 vsak delavnik razen ponedeljka od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.00. ^Lenartu so ob tradicionalnem Vrin sv- R°ka priredili veliko #erij. razstavo umetnikov Beneške c, -la, ra /st a vn i., n • razstavo je pripravilo v beneških likovnih umetni in°^e'ovaniu s kulturnim krož-. st. Lenarta, občino in odboja9 Prireditev praznika. Poleg j. Panojem, ki jih je izdelal » rattini in na katerih visijo ;L 'afike in fotografije, ter )o„. 2a kiparstvo, je del razsta-i. gie<5er> tudi obrtniškim izdel-ioSt t>c*nji so vzbudili veliko po-t’ ®aj lahko pomeni domača sta, pi ekonomsko perspektivo. si je ogledalo veliko šte-"aču ’ '•udi pohval ni manjkalo ni^n Pobude in posameznih u-■ Kot je razvidno iz dvo 1j*a kataloga, je večina raz ’6ni; ?v samoukov i Beneške 'J so se približali likov ^ ici brez šolanja. li^Prt.iu razstave je podpred i' v .r'uštva Amedeo Vuch pou si ijV^Pst pobude in orisal cilje. !tn'jk "Jruštvo beneških likovnih htiJn zastavlja Društvo da 'ie um trnkom Beneške Slo- ra-.!st. .izvijajo svoja iskanja br>otiav'iajo izdelke, poleg tega 'i. p 'zrazno moč tamkajšnjih redsednik pevskega zbora iz Št. Lenarta je izrazil željo po čim tesnejšem sodelovanju, župan občine dr. Renato Osnjak pa je pozdravil pobudo, ki med drugim o-mogoča, da širši krog ljudi spozna Nadiške doline in življenje' njenih vasi. Prof. Pavel Petricig se'je v imenu društva likovnikov prisrčno zahvalil občini št. Lenart in domačemu društvu, ki sta s svojim sodelovanjem omogočila, da se je odprla razstava v primernih prostorih. Predsedniku Društva beneških likovnih umetnikov Giovanniju Vo-grighu je Petricig izre :el posebno priznanje, saj je društvo istočasno omogočilo odprtje dveh razstav; v Št. Lenartu razstavlja dvajset umetnikov, deset pa je na razstavi na Opčinah. Mimo umetniške vredno sti posameznih likovnih del moramo pozdraviti pobudo Društva beneških likovnih umetnikov, saj brez dvoma krepijo kulturno rast Benečije. Radio Koper obvešča člane TPPZ. da bo objavil daljšo re portaže «Po poteh bratstva* jutri, 20. avgusta, nekaj mi nut po IH. ur j (po 19. uri po legalnem času). Oddajo je pripravil Božo Marinac. AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 19. avgusta Folklorni ansambel D Budimpešte v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel (066) 73571 in 73090. 0 SESTAVI VEČINSKIH UPRAV Včeraj pogovori delegacij sredinskih strank v Gorici KD se je najprej sestala s SSk, potem pa še s PSOI in PRI Včeraj sta bila v Gorici toliko pričakovana sestanka med delegacijami sredinskih strank o iskanju možnih zavezništev v tistih krajevnih ustanovah, kjer večina ie ni bila ustvarjena. Ob IH. uri sta se sestali delegaciji krščanske demokracije ter Slovenske skupnosti. Delegacijo KD je vodil tajnik Longo, delegacijo SSk pa Marjan Terpin, v njej pa sta bila še Gradnik in Valentinčič. Dve uri kasneje so se sestale delegacije KD, PSDI in PRI Sestanek se je zaključil razmeroma pozno ter bomo o njem poročali jutri. Očitno gre za pogovore, ki sodijo v zaključno fazo. Razvozlati morajo dvoje vprašanj: kakšni večini ustvariti na pokrajini in v občini Gorica. Slovenska skupnost zavzema v odnosu sil po \olitvah 25. in 26. junija takšen položaj, da je njen glas na pokrajini odločilen za sestavo sredinskega odbora. Kakor smo izvedeli, pa SSk noče določiti svojega položaja samo na pokrajini, ampak v vseh izvoljenih telesih hkrati, torej na deželi, v pokrajini ter v občini Gorica. Včerajšnji sestanek med KD in SSk bi moral dokončno preveriti, če je KD pripravljena sprejeti stališče SSk, o-dobreno na seji pokrajinskega sveta stranke, o globalni navzočnosti stranke v izvoljenih telesih. Delegacija SSk je od svojega vodstva prejela pooblastilo, da se pogovarja o industrijski coni ter avtopor-tu, kakor tudi o zakonu 177 in drugih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo interese naših ljudi v Štandrežu in v Gorici. Gre predvsem za zasego zemlje na letališču ter za zagotovitev stanovanjskih hiš tistim (primer Jeromitišče), ki naj bi jim porušili hiše. Obstajajo nadalje vprašanja v zvezi z regulacijskim načrtom itd. Posebno sestanek med tremi strankami je pomemben za nadaljnjo usodo pokrajine in občine Gorica. V dobro obveščenih političnih krogih obstaja rahel optimizem glede izida. Bomo videli, kaj nam bo prinesel današnji dan. Od ponedeljka dalje 600 delavcev ITC v dopolnilni blagajni Čas kolektivnih delovnin dopustov je že skoraj za nami. V večin; industrijskih podjetij so že stekli stroji, kjer pa še niso, bodo začeli, z redno proizvodnjo v prihodnjih dneh. Počitniško razdobje nikakor ni pripomoglo IfJrazrešitv' številnih težkih vprašanj goriškega gospodarstva temveč jih ie za krajši čas porinilo nekako v ozadje. Ob vrnitvi na delo so se zato delavci v tistih podjetjih, ki se že dalj časa spopadajo s hudo gospodarsko krizo, znašli pred istimi vprašanji. V najslabšem položaju, iz katerega za sedaj ni videti izhoda, so se znašli delavci tržiške ladjedelnice. Proizvodnjo so sicer obnovili že te dni in na delo so se vrnili tudi delavci (900 po številu), ki ,so bili v dopolnilni blagajni. Položaj pa je še vedno zelo negotov, predvsem zaradi skrčenega obsega naročil. Tako bodo v prihodnjih dneh, ka kor pravijo v tovarniškem svetu, spet nujni posegi po dopolnilni blagajni. Od ponedeljka, 21. t.m., bo začasno ostalo brez deta 600 delavcev. Ukrep naj bi bil časovne, o-mejen, saj bi se od 1. septembra vrnilo na delo 100 delavcev, L oktobra nadaljnjih 200, proti koncu oktobra pa še ostali. S sedanjim obsegom naročil podjetje lahko zagotovi redno zaposlitev le do junija prihodnjega leta, nato pa bo prisiljeno spet poseči po dopolnilni blagajni. To seveda v primeru, če medtem ne bo novih naročil ali preureditve proizvodnje. Javna dražba za prodajo zemljišča -IACP v Sovodnjah Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudske hiše (IACP) sporoča, da bo 13. septembra ob 10. uri javna dražba za prodajo 1115 kvadratnih metrov zazidljivega zemljišča v So vodnjah, označenega s parcelno številko 149/270. Osnovna izklicna cena je 6000 lir za kvadratni meter. Tisti, ki nameravajo sodelovati na dražbi, morajo do 12. ure dne 12. 9. vložiti prošnjo naslovljeno na predsedstvo zavoda. Prošnja mora biti na kol kovanem papirju. Priložiti pa mora jo tudi krožni ček za 300 tisoč lir kot jamstveni porok. POTREBA PO SODELOVANJU Z JAVNO UPRAVO Pripombe občanov za učinkovitejše javne posege v mestnih četrtih Kritike javnih del, ki jih je občina izvedla mimo posvetovanja z občani - izboljšanje delovanja semafora pred sodiščem • Dva mestna stražnika samo za Rojce in Ločnik DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli. tel. 72340. Bili so časi, ko v Gorici niso hoteli namestiti semaforov, pa čeprav so bili potrebni. To so bili časi, ko je tudi o tako majhnih stvareh odločal župan. In tisti župan, ki je bil trmoglavi pešec in povrhu še avtoritaren do takšne mere, da je hotel o vsein odločati sam, ni dovolil namestiti semaforov, ampak je vztrajal pri tem, da promet u-rejujejo mestni stražniki, postavljeni na podstavke sredi križišča — tako vsak petek in svetek, ob lepem in grdem vremenu. Kdove komu na čast: najbrž tradiciji in konservativnosti. Ta primer navajamo zato, da bo bolj jasno razvidno, kako velik napredek smo naredili v povojnih letih — vse do današnjih dni, ko je bilo na podlagi decentralizacije javne oblasti ter ustanovitve rajonskih skupščin mogoče pritegniti k odločanju o družbenih potrebah tiste, ki se jih to tiče, torej občane. Zavzetost občanov sicer še ni dosegla zadovoljive stopnje, toda proces je v teku in danes prihaja s terena* vse več predlogov, kako dolo- čene probleme reševati, kako zadostiti potrebam občanov. Tako v Štandrežu, v Podgori, v Pevmi, pa tudi v mestnih četrtih. Zakaj takšne prakse ne bi spodbujali, ko pa imajo občani od blizu in na svoji koži možnost določene stvari spoznati in jih preizkusiti. Žal priba jajo v nekaterih zadevah ta spoznanja prepozno. Prebivalci središčne mestne četrti so izrekli pripombe na račun otroškega igrišča v parku Rimembranza, ki so ga obdali z zidom v krožni obliki. Po sodbi občanov je ta zid slaba rešitev tako v estetskem kot v funkcionalnem pogledu. Občinska uprava bi se izognila napaki in tudi kritiki, če bi se v fazi načrtovanja pogovarjala z občani. Ko so ocenjevali prometne razmere v mestu, so izrekli pripombe na račun delovanja semafora na križišču pred sodiščem. Od tistih povojnih časov dalje, ko so promet urejali mestni stražniki (ter se pri tem nalezli revmatizma), se je pod pevmskim mostom pretočilo že dosti vode. Dobili smo veliko semafo- OB ZAČETKU KONGRESA ESPERANTISTOV Mednarodni jezik obvlada še nad 20 milijonov ljudi Esperanto tudi kot poslovni jezik na sejmih, v potovalnih uradih in v trgovski korespondenci V Gorici se bodo od danes do 27. t.m. zbrali na 12. mednarodnem kongresu učitelji esperanta, združeni v organizaciji ILEI, ki ima svoje predstavnike v 45 deželah, na vseh celinah. Razpravljali bodo o pedagoških in organizacijskih vprašanjih, ki zadevajo poučevanje in širjenje jezika esperanto, o čemer bomo poročali v prihodnjih dneh. Danes bi bralce radi nekoliko pobliže seznanili z nastankom esperanta, njegovo razširjenostjo v svetu ter pri nas doma. Po podatkih svetovne organizacije Unesco, ki je esperanto priznala kot enakopraven jezik že pred skoraj 25 leti, mednarodni jezik piše in govori že nad dvajset milijonov «zem-ilfjanov» na vseh celinah,, lisperanta se poslužujejo številna trgovska, turistična in druga podjetja,’"JOverjav-lja se kot enakopraven jezik na mednarodnih sejmih, širijo se preko radia oddaje v esperantu. Mednarodni jezik je nastal neka ko pred sto leti. Njegov utemeljitelj je poljski Žid Ludvik Lazar Za tnenhof iz Bjalistoka, ki je leta 1887 po več kakor desetletnem napornem delu, objavil slovnico in slovar novega jezika (v ruščini). Zaradi e-nostavnosti, pa tudi zaradi tega ker n#, vsebuje umetnih tvorb, je esperanto kmalu naletel na odobravanje in navdušen sprejem zlasti pri mladih. Sprva je imel veliko privržen cev samo v evropskih deželah, potem pa, zlasti po prvi in še posebej po drugi svetovni vojni je postal svetovni jezik. Že leta 1905, je bil v Franciji prvi mednarodni kongres esperantistov, ki se ga je udeležilo 688 predstavnikov iz številnih evropskih dežel, med njimi tudi sam utemeljitelj, Zamenhof. Za uveljavljanje esperanta je po membna razmeroma dobra organiziranost gibanja-. Svetovno združenje UEA ima nad 3500 predstavnikov v 59 deželah sveta, kjer obsta •IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIII||||IMI|||t,|||||||||||llj,IMIlllM|iM||«|||||||||||||||||||||||||||||||||||| um m,umilllllllll OB 200-LETNICI PRVEGA PRISTOPA NA TRIGLAV Jutri na Goriškem planinska štafeta, namenjena v Bohinj Pobudnik pohoda je SPOT v sodelovanju s planinci iz Gorice in Čedada - Danes je štafeta krenila na pot iz Glinščice Mali oglasi PRODAM rabljeno strešno opeko (kope) po nizki ceni, pri Domju — bli-1 zu spomenika. Tel. 822002. PRODAM ford fiesto 1.1 L marec 1978, srebrne barve. Zavarovan. Va. lič — Korošci (S. Barbara) 75 — Milje. PRODAJAM dvosobno stanovanje v bližini supermarketa RAM. Telefonirati 757339. V DOLINSKI OBČINI prodam dvo sobno komfortno stanovanje. Telefonirati na št. 812489 v popoldanskih urah. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 66. lau-nus 1300 73. 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, . .tel. 826084. Vse je že skoraj nared za veliko planinsko slavje v Ribčevem iazu v Bohinju, kjer bo v nedeljo, 27. avgusta, osrednja Droslava v počastitev 200-letnice prvega pristopa na Triglav, združena z odkritjem spomenika štirim pogumnim možem, ki so 26. avgusta 1778 prvič stopil: na vrh Triglava. Organizatorji računalo, da se bo ta dan zbralo v Bohinju nekaj tisoč planincev iz vseh krajev Slovenije ter iz zamejstva. Osrednja slovesnost se bo začela ob 10. uri v Ribčevem lazu s slavnostnim govorom ter bogatim kulturnim sporedom. Že dan prej. to je v soboto, 26. avgusta, bo manjša slovesnost tudi pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. Obletnico, na katero smo Slovenci lahko upravičeno ponosni, so na svoj način počastila tudi vsa planinska društva v matični domovini in v zamejstvu, tako, da so letos organizirala posebne akcije, kot, da so poskrbele za izvedbo kulturnih prireditev. Slovensko planinsko dru štvo v Gorici je ob priložnosti 200 letnega jubileja pripravilo po šolah vrsto predavanj, priredilo pa je tudi slikarski in literarni natečaj Na svojstven način bodo triglavski iu bilej počastili člani Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki so za to priložnost pripravili štafetni po hod od Glinščice do Bohinjskega jezera. Na pot bodo stopili že da nes zjutraj ter prehodili razdaljo od Glinščice do Mavhir.j, kjer bo štafeta, ki nosi s sabo spominsko listino tržaških, goriškin in beneških planincev, prenočila. Jutri bo mo udeležence pohoda lahko srečali na Goriškem, saj bodo prehodili pot od Mavhinj do Gorice, kjer bodo prenočili. Hodili bodo po noti dr. Klementa Juga, ki je označena v vertikali. Od Mavhinj preko Grmade do Jamelj. od tam preko Doberdoba na Vrh ter skozi Sovodnie v Gorico. V ponedeljek i»do preko Brd izmerili P»t do Stare gore, naslednje dni pa še do Mataiurja, Krna. Krnskega jezera in Komne do Bohinja, kjer se bodo udeležili osrednje slovesnosti. Za pohod se je prijavilo, kljub počitniškemu obdobju ,in drugim težavam, okrog 30 planincev s Tržaškega, nekaj se jih bp pridružilo na Goriškem, nekaj pa v Benečiji. Jutri bo šla skozi hašč kraje dvajsetčlanska štafeta, ki pa bo pred prihodom v Gorico najbrž narasla, sai se med potjo lahko pridruži vsakdo, ki na merava prehoditi celotno, ali pa le del poti. Za tiste, ki soz se'odločili, da bodo prehodili razdaljo mod Ma vhihjami in Gorico i okrog devet ur hoje), naj omenimo, da je odhod štafete napovedan ob 7. uri iz Mnv-hinj. Prav tako se lahko planinci pridružijo na posameznih odsekih tudi prihodnje dni Zaenkrat jim želimo srečno in nasvidenje v Bohinju. jajo tudi deželna združenja. Najviš-1 javnost pravilno obveščena in da rov ter jih sedaj skušajo tako urejati, da bodo čimbolj propustni. Semafor pred sodiščem, denimo, deluje na podlagi vnaprej določenih časovnih period, ne glede na gostoto prometa. Dogaja se, da se proti mejnemu prehodu usmerja pretežni del prometa, medtem ko so ostale ulice prazne, toda semafor se na to «ne ozira*. Po novem naj bi temu semaforu dodali avtomatizem, da bo deloval na podlagi gostote prometa. S tem bodo odpravili kolone pred križiščem, ropot avtomobilov in onesnaženje zraka. Navedli smo nekaj primerov, ki govorijo o tem, da bi bilo delo javne uprave veliko bolj učinkovito, če bi spodbujala sodelovanje občanov. To je obenem tudi način, kako koristno uporabiti javni denar, ki je denar vseh nas, nas občanov — davkoplačevalcev. Bolje ko bo občina ta denar obrnila, več koristi bomo imeli od njega. Pa še ena novost se nam obeta v prihodnjih dneh. Občinska uprava bo poskrbela za Rojce, vštevši Štandrež, in Ločnik dva mestna stražnika, ki bosta zaposlena samo v teh dveh močno naseljenih četrtih. Njuna naloga bo bedeti nad vsem dogajanjem v teh četrtih. To jima bo toliko lažje, ker bosta poznala kraj in ljudi, njihove navade in razvade. V takšnih pogojih bo njihovo delo veliko bolj učinkovito — seveda — v zadovoljstvo občanov samih. Kakor vidimo si polagoma in ne brez težav utirajo pot predlogi, ki so jih ljudske sile spoznale in zagovarjale že pred leti, vendar jih ni bilo mogoče uresničiti vse dotlej, dokler se ljudske sile v družbi niso osvestile in uveljavile. ji organ v Italiji je FEI (Federa zione Esperantista Italiana), ki ima svoj sedež v Milanu. Kako pa je pri nas na Goriškem, oziroma v Furlaniji - Julijski krajini? Že pred drugo svetovno vojno je bilo nekaj navdušenih posameznikov, ki pa niso bili povezani v posebnem društvu, ampak so se za esperanto zanimali le kot posamezniki in so med ostalimi občani veljali za nekakšne posebneže. Leta 1954 je bil v Gorici shod esperantistov iz naše dežele in to na pobudo dveh pionirjev tega gibanja v Gorici Alessandra Zappalaja in Giordana de Lucc. Pred štirimi leti je nastalo sedajije pokrajjns(y) g^j;u žepje esperantistov,.. ki..,in>a--iwJcž na goriškem gradu in ki šteje nad štirideset aktyg$), čfjjjipv,,,^^ sg v glavnem s prirejanjem tečajev esperanta, nekajkrat pa je že uspešno organiziralo mednarodna srečanja esperantistov Avstrije, Jugoslavije in Italije. Poleg goriškega združenja espe rantistov, sta sorodni organizaciji tudi v Trstu in Vidmu, kjer se je esperanto še posebej uveljavil na tamkajšnji višji šoli za gostinske delavce, kjer je učenje mednarodnega jezika obvezen predmet. Sicer smo imeli v Furlaniji - Julijski krajini v preteklosti nekaj dobrih poznavalcev esperanta. Tako je Tržačan Chiussi prevedel v mednarodni jezik koran. Posebne zasluge pa ima župnik Giacomo Bian-chini, ki je umrl pred kakimi dvajsetimi leti in ki je napisal v latinščini slovnico esperanta, namenjeno predvsem gojencem v semeniščih, Slovnico je ooremil tudi s primerjalnim slovarčkom. Posebej " razveseljivo pa je dejstvo. da se esperanta s posebnim navdušenjem uči mladina. Hudo ranjen kolesar v Romansu S pridržano prognozo so v četrtek popoldne sprejeli v goriško splošno bolnišnico 31-letnega Carla Pussiga iz Gradišča, ki se je i-stega dne okoli 15. ure hudo ponesrečil v Ul. Nazario Sauro v Romansu. Po prvih podatkih, ki so nam jih posredovali orožniki iz Gradišča, kaže, da se je Pussig s kolesom pripeljal na cesto z dvorišča hiše, ne da bi pri tem opazil prihajajoči fiat 131, ki ga oje upravljal 41-letni Goričan Vincenzo Maria De-bernarda,. Trčenje je bilo neizogib-hjMti PU PhdSH. pa se je kolesar teze poškodoval, saj so mu zdravniki ugotovili pretres požganov, prebitje lobanje in zlom desne ključnice. Spričo težkega stanja ranjenca in ker v goriški bolnišnici niso imeli na razpolago potrebne količine krvne plazme, so zdravniki zaprosili za pomoč videmsko in tržaško bolnišnico. Obvestilo sindikatov o smili dveh delavcev Pokrajinsko vodstvo enotnega sindikata delavcev občinskih podjetij, ki se je sestalo 12. avgusta, ni ocenilo nesreče v Štandrežu. v kateri sta izgubila življenje dva delavca mestnih podjetij. Tega ni storilo zato, ker nj razpolagalo s popolni mi podatki. Poleg tega se je zavedalo posledic, ki bi jih takšna izjava lahko povzročila podjetju, njegovim voditeljem itd. V včerajšnjem tiskovnem sporočilu sindikalno tajništvo dodaja, da sredstva množičnega obveščanja niso objavila stališča sindikatov aii pa so ga objavila v nepopolni obliki. V vsakem primeru je tisk skušal na preprost način razložiti vzroke tragične nesreče, ugotavlja sindikalno sporočilo od včeraj, kot da bi do nje prišlo samo zato, ker delavca nista uporabila zaščitne rna ske za plin. Sindikat sod', da bi bilo potrebno predvsem ugotoviti, če so obstajali drugi vzroki, ki so povzročili nesrečo, kot so okvare na ceveh, uhajanje plina itd Poleg tega bi bilo potrebno ooznati dekret št. 547 z dne 27. aprila 1955, ki vsebuje določila o preprečevanju nesreč na delu. Sindikalno sporočilo z dne 121 avgusta je vsebovalo ta. spoznanja v tistem odstavku, kjer govori o preventivi, o določiljh glede nesreč ter o sredstvih, ki naj za jamčijo varnost na delu'. . Dekret št. 547 določa točne pred piše, ki jilj je potrebno upoštevati pred uporabo zaščitne maske. Maska predstavlja zadnji prh-omoček. ki niti ni obvezetj, kadar se dela v prostoru, kjer se lahko'pojavijo plin ali škodljivi hlapi Sporočilo pravi, da je tisk zagovarjal stališče ra v nateljstva zato. da bi ga oprostil odgovornosti pri izvaianju poprej omenjenega dekreta. V pričakovanju. da bo sodstvo pojasnilo nesrečo, je sindikat mnenja, da mora biti morajo občinska podjetja poučiti de- i lavce o zavarovanju pred nesrečami na delu. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo osrednje proslave ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav, ki bo v Bohinju v nedeljo, 27. avgusta, ob 10. uri. Društvo ne bo organiziralo posebnih avtobusov. pač pa priporoča) da udeleženci stopijo na vlak v Novi Gorici ter se odpeljejo do Bohinjske Bi strice. Ob praznikih vozijo vlaki v smeri Jesenic po sledečem urniku: 3.24, 7.02 in 11.28. ža povratek imajo udeleženci na voljo kar tri vlake, ki odpeljejo iz Bohinjske Bistrice ob 15., 19, in, 22. uri. Prireditve Fo.s>tinu društvo »Vipava* na Reči bo priredilo v soboto, 26., in v nedeljo. 27. avgusta, kotalkarsko revijo na prireditvenem prostoru na Peči. Sodelovalo bo nad petdeset otrok, ki so v zadnji sezoni redno vadili. V nedeljo, 27. avgusta, zjutraj pa bo še netekmovalni pohod po stezah in poljskih poteh med Pečjo in Rupo. Kino U urica CORSO 17.30—22.00 «Una donna tutta sola*. Jill Clayburgh in Man Bates. Prej»veaan mladini pod 14. letom. Barvni film. MODRflNISSIMO 16.15-22.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto in E. Montesano. Barvni film. VITTORIA 17.30— 22.00 »Razza schia-, va*. T. Hovvard in B. Ekland. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.15—22.00 «L'ultimo giorno d amore*. A. Deion in M. Dare. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 -In cerca di mister Goodbar*. EXCELSI()R 18.00-22.00 «Betsy». Muro Carica in okolica SOČA »Dolge ladje*, ameriško-jugo-slovanski film ob 18. in 20., uri. SVOBODA »Romantika v postelji*, danski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Težki dnevi podzemlja*, francoski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bas-sj. Raštel 52, tel. 83349. 1111111111111111111111111 iiihiii nun 111111111111 n n mit mn iiiM|ii,ililili,iiiiiii,,,,i,,l|iii,,,, •niiMiiiKiMimiiiMiiiiii TRADICIONALNI PRIREDITVI OB KONCU AVGUSTA SAC1LE IN GORICA OBVEZNI TOČKI ZA LJUBITELJE PTIC Jutri bo v Saciieju 705. tradicionalni ptičji sejem, v nedeljo, 27. avgusta, pa bo v Gorici prav tako znani Jernejev sejem Ljubitelji narave in predvsem ti sti, ki imajo radi ptice — teh ua ni malo, če smemo sodit, po obisku torkove razstave v Gradišču si bodo do konca meseca lahko ogledali še dve specializirani pri reditvi: jutri v Saciieju 705. ptičji sejem, teden dni kasneje pa v Gorici tradicionalni Jernejev sejem. Priprave na jutrišnjo tradicional no prireditev v Saciieju so v polnem teku in organizatorji upajo, da jim bo vreme, ki jim je lani prekrižalo načrte, naklonjeno in da bo udeležba, kakor se spodobi za tako prireditev s stoletno tradicijo, res množična. Priprave za ptičji sejem trajajo že nekaj tednov, od nedelje dalje pa se v Saciieju vrstijo različne prireditve športnega in Kulturnega značaja. Tako so sinoči odprli v palači Flangini-Bigiia zanimivo raz stavo nagačenih živali in živalskih kož z vseh celin na pobudo krajevnega društva naravoslovcev. Naj omepimo, da so eksponate prispevali nekateri zasebniki in da je med razstavljenimi kožami' in na gačenimi primerki nekaj zelo redkih in dragocenih. Posebej velja opozorili tudi na razstavo nagačenih ptic. ki obsega nekaj sto orimerkov in ki je na ogled prav tako v prostorih ožila če Flangini Biglia. Naravoslovna razstava bo odprta še do konca prihodnjega meseca, tako da si jo bodo lahko ogledali tudi dijaki jz Sacileja in tisti, ki obiskujejo šole v bližnjem Pordenonu. Za drevi je napovedan promenadni koncert mestne godbe, medtem ko se bo pravi sejem, ali «sagra dei osei* kakor oravi-o domačini, začel jutri zjutraj-že ob pol petih. Jutri bo tudi razstava psov in domačih živali, za ljubitelje športa pa bo na sporedu kolesarska oirka in nekaj drugih športnih prireditev, čez teden dni. y nedeljo, 27. avgusta, pa bo v Gorici. > občinskem parku, tradicionalni Jernejev sejem. ki se res ne mor,, pohvaliti s sedemstoletno tradicijo, kakor v Saciieju, prirejajo pa ga že nekaj stoletij in vsako leto znova privablja veliko število obiskovalcev. Tudi letos bodj za njegovo izvedbo poskrbele goriška občina, ustanova za turizem in društvo Pro ioco. Program se bo v glavnem odvijal po že nadelanih smernicah: izbrali bodo najboljšega pevca kanarčka, podelili pa bodo tudi priznanja v drugih kategorijah. Za ocenjevanje kanarčkov je zadolžena tričlanska komisija, medtem ko Im o uvrstitvi v drugih kategorijah odločala desetčlanska komisija. Razstava bo za občinstvo odprta od 6. do 16. ure. PODROČJE SAHELA IN AFRIŠKEGA «R0GA» V ZAČARANEM KROGU SUŠE IN ZAOSTALOSTI Ponovno grozi lakota sedmim milijonom ljudi Sahelsko področje je ponovno zajela katastrofalna suša in če ne bo izdatnejše ter takojšnje pomoči, bo sedem do osem milijonov ljudi trpelo hudo lakoto in ni izključeno, da bodo spet šteli na deset-tisoče ali celo stotisoče mrtvih od lakote. Sahel je širše zemljepisno področje južno od Sahare. Sahel zajema del dežel kot so Senegal, Niger, Gornja Volta, Mavritanija, Mali, Čad in Zeleni rt. Suša pa je zajela letos tudi sosednje dežele Gano, Gvinejo in severni del Nigerije. Hudo je suša prizadela tudi širša področja v vzhodni Afriki in sicer skoraj vso Etiopijo in Somalijo, kjer se je hudi suši pridružila še nova »šiba božja* in sicer kobilice, ki so uničile to, česar ni uničila suša. Dežele Sahela so leta 1973 organizirale meddržavni komite za boj proti suši. Ta organizem je nastal po hudih posledicah, ki so jih utrpeli na tem ' področju v letu 1972 in 1973, ko je umrlo od lakote nad sto tisoč ljudi in je poginilo od žeje in lakote okoli šest milijonov glav govedi in drobnice. . Glavni namen organizacije je bil in je, da zagotovi dovolj hrane prebivalstvu do konca tega stoletja. To se pravi, da je komite izdelal srednjeročne in dolgoročne načrte, kako si pomagati z lastnimi močmi in tujo pomočjo, da bi ne bilo treba v primerih suše in drugih katastrof, čakati na pomoč od zunaj. Predsednik tega odbora je predsednik Gambije Daunda Džavara, ki je pred nedavnim bil na krajšem obisku v Parizu, kjer se je dogovarjal s francoskim in drugimi predstavniki oblasti o programu za razvoj Sahela do leta 1982. Njegovi načrti, oziroma načrti že omenjenega odbora so zelo obsežni in predvidevajo stroške v višini treh milijard dolarjev. Ta odbor je na posebnem zasedanju leta 1976 sestavil tudi tako imenovani »sahel-ski klub*, v katerem je bilo poleg članov in predstavnikov že omenjenih držav, vključenih tudi več predstavnikov drugih, neposredno neprizadetih dežel, in sicer držav evropskega zahoda in tudi nekaj petrolejskih dežel. Ta sahelski klub je ob sodelovanju že omenjenega komiteja izdelal načrt, ki so mu deli naslov «Prva generacija* in ki predvideva nič manj kot petsto posamičnih načrtov na raznih nivojih. Ta program predvideva vrsto melioracijskih del, nadalje predvideva pogozdovanje širših področij proti prodirajoči Sahari, predvideva nadalje gradnjo velikih jezov, ki naj bi omogočili nabiranje padavinskih voda za namakanje itd. Suša, ki je lani zajela to področje, je povzročila ponoven padec količine pridelkov, tako da so lani izračunali, da primanjkuje tem deželam 700 tisoč ton prehrambnega blaga, predvsem žita. Letos, zaradi suše, ki je še huje prizadela to področje, se bo ta že tako velika številka povečala, morda celo podvojila. Nedavno je gambijski predsednik sicer sporočil tolažlji-vo vest, da so temu področju zagotovili doslej 550 tisoč ton žitaric, kar je zbudilo veliko upanja. Po njegovih izjavah je 400 tisoč ton žita že prispelo v afriška pristanišča, torej že v prizadete dežele. Toda hkrati ugotavljajo, da bodo še najbolj prizadeta področja imela od tega kaj malo koristi, kajti res je, da je žito prispelo v afriška pristanišča, toda ta so zelo slabo povezana z zaledjem, posebno s tistimi predeli, kjer so posledice suše najhujše. Najhuje prizadete in najbolj o-grožene dežele so letos Zeleni rt, Gambija in Gornji Volta. Sicer je nekaterim državam že uspelo nadoknaditi pomanjkanje hrane z lastnimi sredstvi, torej z nakupom prehrambnega blaga v tujini z lastnim denarjem. Glede tega so nekoliko na boljšem v Mavritaniji ter v Senegalu. Kljub temu Mavritanija ostaja tista dežela na svetu, kjer je smrtnost otrok najvišja. Druge dežele, ki so odvisne izključno od tuje pomoči, pa niso dobile niti tretjine tega, za kar so prosile. Te dežele so Mali, Niger in Čad. Na drugem kontu Afrike, na tako imenovanem »rogu* pa so se, kot smo že rekli, suši pridružile kobilice in ker sta Somalija in E-tiooija pa še predeli Eritreje že dolgo v vojni, grozi prebivalstvu huda lakota, ki bo zajela najmanj milijon ljudi. Sahelske dežele predvidevajo v že omenjenem načrtu gradnjo skupnih regionalnih objektov v okviru velikih rečnih regulacij. Mali, Senegal in Mavritanija so se dogovorile, da bodo s skupnimi močmi gradile dva velikanska jezova na Senegalu in Zambeziju, na reki Niger pa bodo zgradili kar tri jezove in sicer dva v državi Mali, enega pa v Nigru. Ti načrti so sicer zelo lepi, toda 'težko izvedljivi, ko pa te države ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi finančnimi sredstvi, pomoč od zunaj pa navadno kaplja in v saharski peščini se te kaplje kar izgubijo. Načrti, o katerih je govor, pa predvidevajo tudi širšo namakalno omrežje, za katero pa bi mogli reči isto, kar smo rekli za že omenjene jezove. Prav nič manj niso nujni veliki melioracijski podvigi, ki jih ti načrti predvidevajo, saj strokovnjaki računajo, da bo možno prodiranje Sahare zaustaviti le z velikanskimi pogozdovalnimi deli. Veliko bolj konkretna pa se zdijo neka na videz utopistična dela. Na vsem področju, kaže, je več podzemeljskih vodnih bazenov ali jezer. To podzemeljsko vodo pa bi bilo treba črpati na površje in jo uporabljati za namakanje. Kaže, da so tu vendarle na pravi poti s tako imenovanimi «solarnimi črpalkami*, novim sistemom za črpanje podzemeljskih voda Gospodarstveniki in še bolj sociologi pa menijo, da tudi vsa morebitna tuja finančna in materialna pomoč ne bo zalegla, kolikor se nekoliko ne spremeni način življenja v teh deželah. Predvsem bo treba ta ljudstva naučiti novega načina življenja in šele nato se bo to zemljepisno področje rešilo iz »začaranega kroga lakote, ki zavira vsak napredek*. In vendar so strokovnjaki mnenja, da bi se to področje moglo rešiti v razmeroma kratkem času in z razmeroma skromnimi sredstvi, z že omenjenimi tremi milijardami dolarjev. BEOGRAD — Na obronkih Jas-trebca je pred dnevi filmski režiser Zdravko Šotra začel snemati televizijsko dramo »Strel v če-šplevem gaju čez reko*. Scenarij za delo je napisal Novjca Savič in obdeluje dogajanja v nekem srbskem odročnem kraju koj po končani vojni. V vas je prispel nov učitelj, vendar starši nočejo pošiljati otrok v šolo. In čeprav se nova oblast trudi, da bi starše prepričala, haska ni, ker se je učitelj postavil na stran prebivalstva. Delo bo prišlo na TV program verjetno že jeseni. Šiling gre vzporedno z nemško marko Nekateri valutni operaterji se sprašujejo, ali ni sedanje razmerje šiling - lira morda preveč u-godno za šiling. Znano je, da je porastu nemške marke natančno sledil tudi avstrijski šiling. Mnogi pa trdijo, da se avstrijsko gospodarstvo ne more kosati z nemškim, ker je v Avstriji inflacija večja. Pa tudi z avstrijsko zunanjetrgovinsko bilanco ni vedno vse v redu. Ali je zato avstrijska valuta previsoko cenjena? Navadno nam služita pri določanju razmerja med valutami zunanjetrgovinska in notranja trgovinska bilanca (turizem, obresti, nakazila emigrantov in podobno) raznih držav. Če bi ostali le pri teh dveh dejavnikih, potem se šiling ne bi mogel primerjati z marko, ker Nemci bolje gospodarijo kot Avstrijci. Važna dejavnika pri določanju valutne vrednosti pa sta tudi zgodovinski in narodnostni e-lement, ki prideta v poštev pri šilingu. Avstrija je namreč gospodarsko in jezikovno zelo vezana na ZR Nemčijo, iz katere črpa kar 60 odstotkov celotnega državnega uvoza. Razumljivo je zato, da je tudi šiling vezan na marko. Zanimivo je, da ne obstaja ni-kak mednarodni dokument, s katerim bi ZR Nemčija podpirala šiling, kot je primer evropske valutne kače, v kateri so, poleg Nemčije, tudi Nizozemska, Belgija, Danska in Norveška ki imajo sicer šibkejše valute, a jih podpira nemška marka, čeprav neuradno Nemci pa le podpirajo avstrijsko valuto, zakaj le tako si lahko razložimo, kako rasteta v istem sosledju valuti dveh držav, od katerih ima ena inflacijo 3 - 3,5, druga pa 8 -10 odst. - ss - »VETA* Sl NI IZML c SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER MOLOTOV Prav gotovo so bili redki papeži ki so bili izvoljeni res svobodno »Veto* je v Cerkvi, pri volitvah papeža, veljal od 1521 do 1903 RIM — V teh dneh, ko ves svet pričakuje začetek konklava, torej volitve novega papeža, se veliko govori ne le o resnih kandidatih na ta položaj ter o tem, ali bo papež spet Italijan ali pa kdo drugi. pač pa prihajajo na dan tudi neke včasih nič kaj čedne podrobnosti iz cerkvene zgodovine. Zanimivo je na primer v zvezi s tem tudi to, kako je Cerkev poznala in sprejela pri volitvah papeža — »veto*. Kdo se ne spominja pogostnih «njet», ki jih je v Združenih narodih postavljal bivši sovjetski zunanji minister Molotov vsakokrat, ko je hotel blokirati kako v glavnem ameriško pobudo, ki jo je smatral škodljivo za Sovjetsko zvezo in njeno politiko. Toda ta bolezen «veta», ki pa m bila le sovjetska, je trajala le dobro desetletje, v zgodovini katoliške cerkve pa je trajala dolga stoletja, saj zgodovina beleži prvi «veto* že davnega 25. decembra 1521, ko so po smrti papeža Leona X, iz družine Medici volili v konklavu novega papeža. Tedaj sta se «tepla» za svojega patieža francoski in španski kralj. Španski kralj je hotel, da bi na mesto papeža Leona X. prišel spet nekdo iz družine Medici, toda francoski kralj je bil proti temu, češ da je družina Medici, posebno pa konkretni kandidat Francozom sovražno razpoložen. V tem kon- kretnem primeru še ni govor o izrazitem »vetu* pred kardinali, pač pa naj bi bil tedanji francoski kralj »sporočil* francoskim kardinalom, naj posredujejo ostalim »sobratom*, da če bodo izvolili nekoga iz družine Medici, bo on povzročil v Cerkva ločitev, to se pravi, da bo odcepil francosko cerkev od rimske. In tedaj so «veliki volivci* zares kar na hitro izvolili za papeža Holand-čana Hadriana Florenza, ki je bil kot Hadrian VI., poslednji papež neitalijanskega rodu. »Vetu* pa niso izumili niti kralji in cesarji ter kardinali rimskokatoliške cerkve, pač pa izhaja «veto* še iz starega rimskega prava in je bil njegov namen ščititi demokratičnost uprave in zakonodaje v Rimu ter dolžnost tako imenovanega kolektivnega vodstva v deželi. V rimskem javnem pravu je veljala «intercessio», to se pravi «poseg» nekega sodnega funkcionarja ali pa tudi enega izmed tribunov, ki se je lahko uprl nekemu ukrepu, toda vedno proti nekomu, ki je bil v javnem življenju na isti ravni. V že omenjenih Združenih narodih pa so pojem in funkcijo »veta* vključili celo v samo o-snovno listino, kajti 27. člen osnovne listine Združenih narodov priznava petim stalnim članom varnostnega sveta pravico, da z »ve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiHiiiiiiMniiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiNUiiiiiiiiiiniiaiiiiiiiiHnnHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifii SICER PRIRODNO BOGATA A SLABO RAZVITA SRI LANKA Dežela, kjer si javni funkcionarji VV* ' v • privoščijo mnogo preveč pocitmc Morda bo nova ustava nekoliko popravila zadevne razmere - Doslej so v javnih uradih delali le kakih 180 dni na leto - Pa tudi drugod ni veliko bolje Nedavno tega smo pisali, da so v starem Rimu imeli zelo veliko praznikov in da so se držali gesla «Panem et circenses*, torej »Kruha (in ne samo kruha) ter zabave*. Kaže pa, da stari Rimljani niso držali svetovnega rekorda v praznovanju številnih praznikov. Kaže torej, da nič kaj razvita Sri Lanka praznuje še več državnih in drugih praznikov. Toda ne velja to prav za * vse državljane, pač pa predvsem za nameščence javne uprave, ki imajo vsekakor največ praznikov na leto, saj imajo ie 190 delovnih dni na leto. To se pravi, da imajo skoraj vsak drugi dan prost. Pod pritiskom tistega dela prebivalstva, ki si ne more privoščiti tolikšnega števila praznikov, pa so se v državnih vrhovih prebudili in predsednik vlade Rana-singe Prcmadas je razposlal o-krožnico, v kateri »svetuje*, nameščencem vseh javnih uradov in ustanov, naj »opravijo svojo dolžnost* vsaj 250 dni na leto. So pa tudi nekateri visoki funkcionarji, ki kažejo še nekoliko več vneme in ki menijo, da bi morali državni nameščenci imeti 280 delovnih dni na leto, kolikor jih imajo ostali državljani, ki so v delovnem odnosu. Kot kaže dnevni tisk, je večina javnega mnenja na Cejlonu za to, da bi se v javnih upravah napravil red. Časopis «Daily News», ki je državna last, piše, da je »veli- kodušje*, s katerim je država ravnala s svojimi nameščenci, šlo preko meja, da to daje slab zgled tudi ostalim zaposlenim ljudem in, končno, škoduje to nacionalnemu gospodarstvu tudi zato, ker se tuje naložbe nikakor nočejo odločiti za Sri Lanko, pa čeprav je na svetu veliko petičnih, ljudi, ki bi bfflrftnphivtieni svoje ka pitale vložki v prirndna bogastva te sicer priročno bogate dežele. Že omenjeni «Daily News* je v nekem svojem nedavnem uvodniku zapisal tudi, da »zainteresiranim tujim industrijskim podjetjem in bankam se nudijo v prosti coni v Colotnbu velike možnosti*, da »jim se dajo tudi lepe davčne prednosti in tudi druge olajšave*, toda »predstavniki teh potencialnih tujih podjetnikov se kaj kmalu naveličajo postajati v predsobah raznih funkcionarjev, ki jih ni od nikoder, saj se često zgodi, da kakega funkcionarja ni po cel teden na spregled*. In če bi se komu od tujih poslovnih ljudi vendarle posrečilo, da bi od kakega nameščenca ali funkcionarja dobil ustrezno dovoljenje in dokument, bi se spet premislil, ko bi moral svoje kapita-le posredovati v Sri 'Lanko, kajti ta posel bi moral opraviti preko bank, pošte ali preko nekaterih višjih državnih ustanov, ki »pa so tako pogosto zaprti, da s težavo prideš do kakega funkcionarja, da s težavo opraviš kaj na bačnem okencu*. uiiiiiiiHimiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiuiniiiiiimtiiiiimiiniiaiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiii Motiv iz bližnje Gročane «Daily News» še posebej poudarja takole: »Marsikatera dežela v razvoju, ki je razvila svojo industrijo ali vsaj povečala svoje industrijske zmogljivosti, daje veliko manj počitnic in uvaja vse drugačne odnose s svojimi nameščenci, pa tudi s tujimi poslovnimi ljudmi*. <*w» * ■**«.•*■ Magazine* pa je val zvezi s tem rih podatkih, ki nam bodo zelo konkretno in nazorno pokazali, kako palahko jemljejo v tej južno-azijski deželi svoje dolžnosti razni funkcionarji in tudi preprosti nameščenci. Pa ne samo oni. V Sri Lanki imajo 26 državnih praznikov na leto. K temu dodajmo še 52 dela prostih dni zaradi tako imenovanega kratkega tedna. Sledijo nato skrajno velikodušna in elastična merila glede letnih počitnic in drugih dela prostih dni. Uradnik ima pravico do 24 dela prostih dni, neupoštevaje praznične dni. Nadalje ima še 21 dni tako imenovanega izrednega dopusta — za primer bolezni. In teh 21 dni si državni nameščenci in uradniki privoščijo, če so bolni ali ne. Skratka je praznikov in dopusta veliko in preveč. Toda tudi tedaj, ko se ti ljudje vendarle odpravijo na delo, se zares »ne pretegnejo*. Teoretično bi morali opraviti po osem ur dela na dan. Toda le redki so tisti, ki opravijo štiri ure dela. kajti mnogim so že tri ure preveč. Kadar pa bi se kdo hotel sestati s kakim višjim funkcionarjem v njegovem uradu, bo imel zares izredno srečo, če se mu bo to posrečilo v tednu dveh. In ker tudi za ta predel sveta še vedno velja stari latinski rek, da »verba movent, exempla tra-hunt* torej da več veljajo zgledi kot besede, ni nič čudnega, da se mladi uradniki in funkcionarji kaj radi zgledujejo po starejših in višjih funkcionarjih in so zato pisarne bolj prazne kot zasedene. Sri Lanka oziroma nekdanji Cejlon je otok, ki se po svoji velikosti more primerjati Siciliji. Je pa ta otok zelo naseljen, saj živi na njem nič manj kot 14 milijonov ljudi. Vrhu tega je otok prirodno bogat in ima razmeroma dobro klimo. Potemtakem bi mogli tu razviti gospodarstvo, ki bi bilo neprimerno boljše od sedanjega in bi bilo torej življenje bolj bogato kot je sedaj. Toda prebivalstvo, pa naj gre za državne nameščence ali ljudi v delovnem odnosu nasploh, bi moralo zares zavihati rokave, kar pa se v splošnem ne dogaja, kajti če državni nameščenci počno, kar smo že zapisali, tudi na drugih deloviščih ni kdove kolikšne vneme, pa čeprav se tu širi nezadovoljstvo proti državnim funkcionarjem. Tuji ekonomski opazovalci pravijo v zvezi s tem naslednje: »Življenje v Sri Lanki je že danes mnogo preveč bogato, da bi ustrezalo dejanskim ekonomskim možnostim dežele, saj niti v kaj odkrito zapisal, da »prebivalstvo Sri Lanke bo moralo zavihati rokave in to čimprej, kajti v nasprotnem primeru bo deželo zajela taka ekonomska kriza, iz katere ji ne bo lahko*. Morda pa bodo le prišli do tega, da se bodo zganili, kajti v deželi je I milijon 200 tisoč brezposelnih, to pa je 20 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva ali z drugimi besedami je vsak peti odrasli državljan brez dela, brez kruha. Sicer pa je dežela sedaj dobila novo ustavo, ki bo marsikaj spremenila, kolikor jo bodo dosledno izvajali. tom* blokirajo določen sklep. V dolgi zgodovini katoliške cerkve so si pravico d0 »veta* pri volitvah papeža prilastile tri države in sicer Francija, Španija in Avstrija. To pravico so si priborile s svojimi »posebnimi zaslugami*. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi »apostolski* cesar, francoski kralj je bil nadvse krščanski, španski pa nadvse katoliški. Nekoč, v dolgi zgodovini Cerkve in teh držav, so se enkrat Avstro-Ogrska, drugič Francija, tretjič Španija izkazale v tem, da so pomagale Cerkvi v njenih težavah in si s tem pridobile posebne privilegije. čeprav v začetku ni bilo nobenih konkretnih dokazov in dokumentov o teh «vetih». se ve, da so ti postali najprej tradicija, nato pa »resnična in [»vsem priznana pravica*, ki se je začela uveljavljati, kot smo rekli, leta 1521 in se zadnjič uveljavila leta 1903, 20. januarja 1904 na je bila dokončno ukinjena in sicer jo je ukinil papež Pij X., ki je celo napovedal najstrožje izobčenje vsem tistim »sedanjim in bodočim kardinalom, ki bi sprejeli I vlogo glasnikov za vmešavanje kateregakoli laika v zadeve konklava.* Zadnji konklave z «vetom» je bil konklave, na katerem so izvolili papeža Pija X. V začetku tega konklava se .je potegoval za papeški položaj Sicilijanec Maria-no Rampolla del Tindaro. Bil je to zelo znan palermitanski kardinal in hkrati zelo uveljavljen državni tajnik v času papeževanja Leona XIII. V splošnem so vsi govorili, da bo Leona XIII. nadomestil na položaju prav on. Toda Avstrija nd hotela na papeškem prestolu kardinala Rampolla, ker da je bil preveč naklonjen Franciji. Francija pa je bila skupno z Anglijo in Rusijo povezana v trojno antanto, medtem ko je bila Avstrija z Italijo in Nemčijo povezana v trojno zvezo, čeprav nekega konkretnega dokumenta ni, se zagotovo ve, da je Avstrija odklonila tega kandidata in po nekih nepreverjenih vendar pa dovolj resnih virih naj bi bil celo tedanji italijanski kralj Viktor Emanuel svetoval Dunaju, naj pritisne na konklave proti izvolitvi filofrancoskega kardinala Rampolla za papeža. Kot smo že rekli, je bil to poslednji «veto» in novoizvoljeni papež Pij X. je v januarju 1904 izdal prepoved, s katero grozi z izobčenjem vsakemu "kardinalu, ki bi bil pripravljen na sodelovanje z necerkvenimi oblastmi pri volitvah papeža. Med prvim in poslednjim vetom se je zvrstilo veliko blažjih pa tudi hujših primerov, med katerimi je bil tudi primer konklava, ko je bil izvoljen dominikanec za papeža, ki si je nadel ime Benedikt XIII. Bilo je to po smrti papeža Inocenca XIII. Avstrijski ambasador Maximilien Von Kau-nitz je tedaj vdrl v konklave in zagrozil, da bo s silo preprečil izvolitev kandidata kardinala Pao-luccija za papeža. In kardinali — veliki volivci — so zares popustili in izvolili že omenjenega dominikanca. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 18.15 Pesmi brez meja glasbena oddaja 19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja 19.20 ROBINSON CRUSOE 3. nadalj. 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TISOČ IN ENA LUČ - Igra in glasba Tekmovanje med Cogne (Dolina Aoste) in Selinunte (Sicilija). Oddajo vodijo L. De Crescenzo, Člaudio Lippi in Ines Pellegrini 21.55 Oddaja o folklori druga oddaja Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Kolesarske dirke (evrovizijski prenos) Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Cantautori a Sanremo glasbena oddaja 18.15 SCARAMOUCHE glasbeni roman 19.15 Izžrebanje loterije 19.20 Dnevnik'- ŠPORTNE VESTI Vremenska slika 19.45 Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.40 «Spazio 1999», TV rilm 21.35 Filmi Vasilija šuškina: «Vibumo rosso*, film Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 1.2.55 Svetovno prvenstvo v vater- polu - Prenos srečanja JfJ' GOSLAVIJA - MADŽARSKA 16.10 Tisoč mladih glasbenikov 17.10 čarobna žoga 17.25 Nogomet (prenos): , NAPREDAK - C. ZVEZDA 17.20 OBZORNIK 17.30 Filmska burleska 19.55 Muppet show 20.30 DNEVNIK 21.00 BAJTARJA. TV nadalj. 21.50 »Globoko spanje*, film , Film je režiral Hov/a®1 Hawks. V glavnih vlogah na stopajo Ilumphre.v Laura Bacall, Martha ’ ckers in Doroty Malone. 23.35 DNEVNIK 23.50 Pregled programa Koper 17.25 Nogomet: NAPREDAK - C. 19.45 Vaterpolo' SFRJ - MADŽARSKA 21.01) Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 »Mirovna pogodba*. TV ll181 22.30 Celovečerni film , Zagreb 16.10 Tisoč mladih glasbenikov 17.15 TV koledar 17.25 Nogomet 19.20 «Sa:,uaro». poljudnoznanstv ni film 19.45 Zgodba o Zvezdani 21.09 «Kruto m or je t, film lA 23.50 Zabava vas RAFFAEJ-D1 CARRA’ ŠVICA 19.10 «George gre v šolo*, TV 19.40 Sedem dni 21.45 Celovečerni film ZVEZDA TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Z vseh koncev sveta; 9.30 Naš horoskop; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Na sporedu je opera; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Kje so tiste stezice; 15.35 Glasba z malih in velikih zaslonov; 16.30 Mojstri jazza; 17.05 Slavni orkestri; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Internati-tis radij, igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.32 Emme-Elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 10.32 Z nami je; 11.45 Fe-stivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O Europa Crossing, 15.00 E..-SI*, con noi; 17.05 Radijska igra; L' Zlata leta; 18.25 Schubert in g. lija; 19.25 Jazz; 20.00 O med«cl' ni; 20.30 Ko ljudje pojo; 21.50 W dijski zabavni program z Enz8 Jannaccijem; 23.05 Za lahko n0C RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, l3'3: Poročila; 6.00 in 7.55 Oni dr*j dan; 8.45 Pisalna miza; 9.32 mantičen trio; 10.12 Predstavl.181 se diletanti; 11.00 Popevke za v® kogar; 11.55 Zbori z vsega svri 12.45 Ne ni BBC; 13.40 Ro«18" ca; 15.00 Opereta včeraj in 8 nes; 15.35 Gran varieta; 17.30 W cert; 17.55 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12$ 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 r* ročila; 7.00 Dobro jutro, rojaki8 tujem!; 7.20 Rekreacija; 7.50 D° bro jutro, otroci!; 9.08 Glasbe8 matineja; 10.05 Pionirski ted®18: 10.35 Mladina poje; 11.15 - 12-Jj Kdaj, kam, kako in po čem?; H' narečjih; LP tedna; 14.33 Ansambel F. Miheliča; 14.00 Plošče; 15,J?.Relax v glasbi; 15.45 -nos Orkester Borghesi; 16.40 Glas v ' pOS glasbi; 17.00 Pismo iz; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.45 Jugo-ton; 18.00 Ob petih popoldne; 19.00 Vročih 100 kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13,00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 10.05 Humoristična oddaja; 10.30 Ženska, kakršna je; 11.30 Ena dežela na enkrat; 12.05 Poletni zabavni program; 13.35 Musicalmente; 14.00 Zabavno - glasbeni spored; 14.30 T^j-istični napotki za naše fS®8* iz' tujine; T2.03 Igra pianistka n* taša Keršffl&m; 12.20 Lokalne g. «ise vključujejo; l3' Mi pojemo;’ 13.10 Godala v riti®8' 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 * seli domači napevi; 14.00 Da®e, do ..3.; 14.30 Priporočajo vab1-:'', 15.05 Od arije do arije; 16.30 * dre. melodije; 16.45 S knjižne* trga; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 »J dio ob 17.; 19.05 Poletni divef8 mento; 20.20 Obvestila in žaba na glasba; 20.35 Lahko noč, cii; 20.45 Minute z ansamblom J že Privšek; 21.00 Koncert iz 8 ših krajev; 22.30 - 24.00 Oddaja * naše izseljence; 24.05 Popular® dvajset; 01.05 - 5.30 Nočni P1'0' gram - glasba. . 1 iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiii iiiitiiiiiiiiiiiiiiniii,,,n,,,,,,,,,mi«"1"'' PRED NAPOVEDANIMI PREOSNOVAMI V POKOJNINSKEM SISTEMV PR0TIREF0RMA OBETA MNOGO VEČJO STROGOST Ohraniti bi morali vse pozitivne in napredne temelje Vlada je pred težko izbiro ukrepov, ki naj bi s preobrazbo pokojninskega ustroja, zajezili nenehni porast in kopičenje velikanskih primanjkljajev pri upravljanju pokojninskih skladov. Operacija ne bo brez bolečin in pričakovati je, da se bodo v celoti precej poslabšali pogoji sedanjega socialnega varstva. Najprej nekaj o nujnem poviša nju prispevkov v breme zavarovancev. V tem pogledu moramo razlikovati položaj odvisnih v primerjavi z avtonomnimi delavci, kot so neposredni obdelovalci, obrtniki in trgovci. V zadnjem sestavku smo že ugotovili, da se .je do letošnjega leta poslovanje s pokojninskim skladom odvisnih delavcev zaključilo vedno s pribitkom in da je le prekomeren porast invalidnin v zadnjih dveh letih porušil dolgoletno ravnovesje. Z višanjem pokojninskih izdatkov se višajo tudi prispevki, ki so avtomatično vezani na porast mezd in plač. (Alikvota povišanja znaša namreč 23 odst.) če bi u-tegnili vsaj omejiti precejšnje utaje delodajalcev, ki znašajo po približnih ocenah vsaj 1.500 milijard lir letno, bi zaenkrat na tem področju ne potrebovali nobenih posebnih drastičnih ukrepov. Povsem drugačna je slika pri pokojninskem zavarovanju avtonomnih delavcev, vedno in zlasti ob upoštevanju prekomernega števila invalidskih upokojencev. Že površna primerjava nam pove, da so prispevki avtonomnih delavcev (danes od 55.000 do 111.000 lir letno) v povprečju od 5 do 10-krat manjši, če jih primerjamo z dajatvami, ki bremenijo odvisne delavce. Več kot podvojitev prispevkov v breme avtonomnih delavcev bi bilo po mnenju opazovalcev nujno in neodložljivo, Iz nerazumljivih tazlo-gov pa ministrstvo za delo predlaga mnogo manjše poviške. Posebno poglavje je pokojninsko zavarovanje kmetov. V južnih predelih države se .je invalidsko upokojevanje neposrednih obdelovalcev sprevrglo v golo socialno podpiranje in je dovedlo dc absurda, da je sedaj n.pr. v Umbriji kar 767 kmečkih invalidov na 100 starostno upokojenih kmetov. Vse kaže, da bodo morali kmečko zavarovanje obravnavati s posebnimi merili. Sindikalne organizacije od- ........................................................................................................... ..............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na Tržaškem imajo verjetno edin a le v Gročani «štand», to se pravi tisto ogrodje, v katero »stisnejo* ali «zaprejo» vola, kadar ga pod-kovski mojster hoče podkovati OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne vztrajajte pri drznih načrtih, ki lahko omajejo vaš položaj. Prijatelj vam bo pripravil presenečenje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ploden dan za osebe, ki se ukvarjajo s trgovino. V večernih urah presenečenje v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte si pridobiti vse na svojo stran, ko pa ste sami. Spor med prijatelji. RAK (od 23.6. do 22.7.) Jeza in nestrpnost lahko pokvarita razpo-loženje. Bodite bolj stvarni, ker boste sicer nastradali. Horoskop LEV (od 23.7. do 22 8.) Velike možnosti za dober zaslužek. Spreten odgovor vas bo za trenutek spravil v zadrego. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-speh na delovnem področju. Preživeli boste prijeten večer v družbi prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Mnogo problemov boste rešili, toda s tem ni rečeno, da ste delo opravili. Diskusija. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Velika dinamičnost: izkoristite .jo za dokončno rešitev opravka. Ne- ka oseba se bo zanimala za vas. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Opravka boste imeli z organizacijskimi problemi. Iz starih napak boste povzeli koristne zaključke. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vznemirjenost vas bo ovirala v današnjem poslu. Zadovoljivo boste rešili družinski problem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki predmet bo zbudil v vas zaupanje. Realni pogledi v sentimentalnih odnosih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zanimive ideje, ki bodo naletele na odobravanje. Ljubljena oseba vam bo v moralno oporo. visnih delavcev so že predlagale, da bi probleme na tem področju rešili z dolgoletnim načrtom in da bi sicer vedno zapostavljenemu kmečkemu ljudstvu v znaku solidarnosti priskočila v pomoč družba v celoti. Drugo vprašanje, ki bo burilo delovni svet, je omejevanje že večkrat omenjenega ogromnega števila invalidskih pokojnin pri vseh kategorijah odvisnih in avtonomnih delavcev. Napovedujejo, da bodo odslej invalidske pokojnine določali le na osnovi sanitarnega in ne več tudi na podlagi socialnega in gospodarskega položaja prizadetih. Invalidnine naj bi strožje presojala komisija treh zdravnikov na enem samem nivoju. Prostovoljni prispevki za dosego minimalnih petih let prispevanja bi za invalidske pokojnine prenehali veljati. Sanitarne pogoje za upokojitev bi pregledali vsake tri leta. Uvedli pa bi novo vrsto trajne invalidnine v primeru popol-ne dela nezmožnosti. Naprednejša novost bi bila ta, da bi takim trajnim invalidom priznali v pogledu višine pokojninskih prejemkov ne samo njihov dejanski delovni staž, pač pa tudi delovno dobo vse do upokojitvene starosti. Nadalje bodo preučili vrsto predlogov glede kopičenja invalidske in neinvalidske ijokojmine z rednimi prejemki odvisnih in neodvisnih delavcev. Mnenja se v tem pogledu precei razhajajo. Ministrstvo za delo bo verjetno skušalo postaviti precej stroge meje, da bi le tako dosegli takojšnjo znatno razbremenitev izdatkov. Po zaporedju zadnji, vendar trenutno najvažnejši problem, tiči v zaviranju in zajezitvi avtomatičnega višanja pokojnin ob vsakem novoletnem prilagajanju dajatev, ki so povezane, kot znano, bodisi s porastom življenjski)! stroškov bodisi z napredovanjem pogodbenih mezd v industrijski stroki. Pri tem so vključene tudi točke .. ginjske doklade, ki jih sicer v ' koliko znižani meri danes vajo kot dodatek vsem pokoj®'8 ki presegajo minimalno njej«-jj, Ob priložnosti smo še P°u ,rr da predstavlja avtomatizirana 8 ( mičnost pokojninskih pfe.ie,1‘.1(e največji dosežek prve pokoj®18.^ reforme. Zato bi vsak poseg v a pogledu pomenil velik korak ®aJoSi-zlasti pri sistemu rednih, sta1^ nih pokojnin odvisnih delavcev- T dikalne organizacije so n.pr- ? nedavnim ostro branile in tu®' fj. branile vsako spremembo Pn Ljv znavanju draginjskih doklad a8^, nim delavcem Vse kaže. da zastavile vse svoje sile tudi 1» ohranitev sedanjega sistema & ganja. Sindikalne organizacij® \i baje pripravljene na popusti^jl) pri gornjih pasovih pokoj®1®" prejemkov. rei■ Številnim našim bralcem *! povsem upokojencem in vsem. do v kratkem šli v pokoj. '{ty skušali pojasniti glavne obris® »e- -* ‘ povedane protireforme pokoj®1' ga sistema. Menimo, da bod® ^ ko z večjo lahkoto sprernJi®1''-flv-sti, ki jih v tem pogledu ®%jt- Mo ilr ocnolP ija časopisje. Najkasneje stila in bra se bo pokojninska reforma ^ novem zakonskem bfsv5jj :i je, da bodo »branih dosedanje naprednejšo in . jgiM' šo vsebino pokojninskega BERITE REVIJO nrui IZBOR IZ PELA '' ■ ■ :..x. «>• - - , • • . ■■■ - - • r ■ »A . *.-■ -tol • * ■ ■ Odjuga med Zairom in Angolo Neto na obisku v Kinshasi V Luandi in Kinshasi so uradno sporočili, da bo angolski predsednik Agostin-ho Neto jutri, 19. avgusta uradno obiskal Kinshaso kot gost predsednika Mobuta. Od pokola v Kolvezij-u in »druge vojne v Shabi« je minilo štiri mesece ... Gre za spektakularno gesto brez realne politične podlage, kakršnih v med-afriških odnosih ne manjka ali za resnično zbliževanje med dvema državama, ki z 2.500 kilometri skupne meje in svojim naravnim bogastvom predstavljata naravno in politično težišče črne celine? V primeru Angole in Zaira bi utemeljeno sklepali, da gre za politično dobro pripravljen korak z dolgoročnimi perspektivami, in ne za taktično muho enodnevnico. Zgodovina odnosov med Zairom, ki je postal neodvisen 1961., in Angolo, ki je postala neodvisna 1975, je znana. Tudi od zunaj spodbujana napetost je pripeljala do direktne zairske intervencije v angolski državljanski vojni med vladajočo stranko MPLA in rivalskima osvobodilnima gibanjema FLNA in UIIITA (obe je podpirala Kinshasa), ter do množične vojaške intervencije Kubancev na strani angolske vlade. Potem je prišlo do dveh »vojn v Shabi«, v katerih so bili angažirani bivši »katanški žandarji«, ki so našli podporo v Angoli. Ta eksplozivna situacija je imela za posledico, da se je konflikt med obema državama dokončno obarval z blokovsko konfrontacijo svetovne razsežnosti. V drugi »vojni v Shabi« so namreč na zairski strani intervenirale oborožene sile Francije, Belgije, Maroka in Senegal'je. Iz te vojne je izšel Zaire gospodarsko in politično do temeljev pretresen. Vojaški položaj so obvladale tuje čete, gospodarskega pa krediti, ki so jib zahodne države dale pod pogojem, da Kinshasa ■neha podpirati osvobodilni gibanji FLNA in UNTTA. ki ob pomoči Kinshase, Južnoafriške republike in ameriške CIA skušata zrušiti režim v Luandi. V tej situaciji se je izkristalizirala prva stična točka: I.uanda m Kinshasa bi se želeli izogniti tretji »vojni v Shabi«. Angola zato, ker ima že dovolj opravka z FLNA in UNITA in bi tretji konflikt v Shabi samo še povečal njeno odvisnost cd kubanske in sovjetske pomoči. Knshasa pa zaradi notranjega položaja in zahodnega nezadovoljstva z Mobutovim režimom. S tem so dozorele razmere za razumen dialog. Pobudo zanj je dal Neto. Junija je izjavil: razorožili bomo »katanške žandarje« im jih preselili od meje. Angola je lahko dežela azila za Mobutove politične nasprotnike, ne bo pa odskočna deska za njihovo delovanje proti vladi v Kinshasi. Mobutu je 24. junija odgovoril na to pobudo s splošno amnestijo za vse politične nasprotnike. Dva sporna problema sta bila vzrok in povod za nenehno napetost med državama, vsaj kar zadeva lokalni značaj konflikta: »katanški žandarji«, zairska podpora FLNA ter UNITA, in benguelska železnica, ki je najkrajša pot — 12 dni — za prevoz rudnine iz Shabe (ex Katanga) do angolskega pristanišča Lobito ob Atlantiku, preko katerega je šlo 70 odstotkov vse katanške rude, dokler železnice leta 1975 niso zaprli. Teh dveh problemov sta se Neto in Mobutu lotila v Brazzavillu 15. In 16. julija. Rezultat tega vrhunskega sestanka je bil objavljen v sporazumu, ki so ga podpisali 29. julija: prvič o proglasitvi angolske neodvisnosti sta državi vzpostavili diplomatske odnose in izjavili, da »želita živeti v vzdušju miru in medsebojnega zaupanja ter plodno sodelo vati...« Podlaga tej deklaraciji je več konkretnih ukrepov na obeh straneh. V Angoli .so razložili »katanške žandarje« in jih umaknili od meje; obe državi sta zaprosili mednarodno pomoč pri repatriaciji zairskih beguncev iz Angole v Zaire in angolskih beguncev iz Zaira v Angolo, s čimer je bil odstranjen detonator v odnosih med državama, ki ga pogosto ni bilo moč uspešno nadzorovati. Angola ;e odprla benguelsko železnico in s tem omogočila Zairu (pa tudi Zambiji) cenejši dostop do izvoznega pristanišča. Zaire pa se je obvezal, da ne bo podpiral FLNA in UNITA proti režimu v Luandi (to je bil tudi pogoj za zahodne kredite) in z načelnim sporazumom o repatriacij angolskih beguncev napovedal »demontažo« oporišč Luandi sovražnih vojaških enot na zairskem ozemlju. Netov obisk v Kinshasi je torej korak naprej od brazzaviiskega sporazuma. Ker je zasnovan na resničnih interesih obeh držav, bodo njegove posledice dolgoročne. V »težišču Afrike« bo po obdobju nevarne »destabilizacije« prišlo do koeksistence dveh držav z različno družbeno, politično in gospodarsko ureditvijo, kar je nedvomno uspeh v prizadevanjih Organizacije afriške enotnosti, da ohrani celino zunaj blokovskih konfrontacij. »Odpiranje« in zbliževanje med Luando in Kinshaso pa bo hkrati razširilo manevrski prostor Angoli, ki je med tem že normalizirala odnose s Portugalsko, začela široko zasnovan dialog z ZDA, navezala prve stike z EGS in konstruktivno posredovala v prizadevanjih za razplet namibijskega problema. Z drugimi besedami, proces, ki ga odpira Neto z obiskom v Kinshasi, bo omilil angolsko odvisnost od »prijateljskih neafriških držav«, to pa je težnja tako angolske vlade kot celinski okvir prizadevanj Organizacije afriških držav. MIRAN ŠUŠTAR Najmlajša družbena skupnost v Evropi Najprej Tantalove muke, šele potem trdna streha nad glavo Polovica Poljakov mlajša od 28 let — Zadovoljiva nataliteta — Pomoč mladoporočencem — Rotacijska stanovanja — Varšava: stanovanjska stiska VARŠAVA, avgusta — Polovica prebivalcev Poljske še ni starih 28 let, zato ta država sodi med najmlajše družbene skupnosti v Evropi. Takšna starostu« struktura se je izoblikovala kot posledica velikih demografskih sprememb med vojno in v prvih letih po osvoboditvi države. lij onov prebivalcev. Da bi uspešno uresničili sklep potsdamske konference o spremembi poljskih meja, so na tem območju srednje Evrope izvedli največjo »selitev narodov« v tem stoletju: v njej je sodelovalo več kot 20 milijonov Poljakov, Nemcev, Ukrajincev, Belorusov, Židov in pripadnikov drugih narodnosti. V skupnem izračunu teh selitev je Poljska izgubila še okrog 6 milijonov prebivalcev pretežno drugih narodnosti. Poljska je šele te dni dosegla število prebivalcev iz 1.1939: 35 milijonov 200 tisoč. V minulem štiridesetletnem obdobju je prišlo do globokih strukturalnih sprememb: Poljska je danes etnično enotna država (z minimalnimi odstotki pripadnikov drugih narodnosti), nepismenost so izkoreninili (pred vojno je bilo samo v Varšavi več kot 100 tisoč nepismenih), medtem ko od kmetijstva danes živi samo ena četrtina prebivalstva (v mestih stanuje 20 milijonov, v vaseh pa 15 milijonov Poljakov). Priljubljena formula 2 + 1 Nekoč je bila v večini kmetijsko zaostale Poljske visoka umrljivost novorojenčkov in otrok običajen pojav, povprečni Poljak pa je lahko računal, da bo doživel le 50 let. Danes je povprečna življenjska doba moških 67, žensk pa 74 let. Zmanjšuje se število družin s tremi ali več otroki, nekaj časa pa je bila »v modi« formula 2+1 (zakonski par in en otrok). Pred nekaj leti je poljska vlada, soočena z grožnjo stagnacije natalitete, ustanovila organ, ki se v sodelovanju z znanstveniki ukvarja z Poljska je bila prva žrtev fašistične agresije in je preživela najdaljšo in eno naj-surovejših okupacij, med katero je izgubila več kot 6 mi-demografskimi problemi. Pesimistične ocene strokovnjakov pa se niso uresničile: Dinamika naraščanja števila prebivalstva je bila na Poljskem v zadnjih letih med najvišjimi v Evropi, zaradi česar pričakujejo, da bo imela leta 2000 Poljska 41,2 milijona prebivalcev (in ne 38,9 milijona, kot so »planirali« eksperti). Presenečena nad takšnim gibanjem, se je vlada odločila v prihodnje dajati opreznejše napovedi. Pomoč mladim ljudem Po nekaterih anketah vsaka Četrta mlajša družina štarta z dohodki, ki so nižji od ustaljenega socialnega minimuma. Zaradi tega okrog 70 odstotkov mlajših zakonskih parov še naprej prejema pomoč od staršev, samo 13 odstotkov pa jih je zmožnih pomagati svoji rodbini. Več kot 2 tretjini poročenih žensk je zaposlenih pretežno na slabše plačanih delovnih mestih (čeprav imajo številne med njimi visoko izobrazbo). Poljska vlada je v zadn!em času sprejela več zakonskih ukrepov v korist mladih zakonskih parov. Tako od marca 1975 mladoporočenci dobivajo posebne kredite za opremo stanovanj. Kredite dodeljujejo z odplačilnim rokom štirih let (šestodstotne obresti) pod pogojem, da eden izmed zakonskih tovarišev ni starejši kot 30 let in da od poroke ni minilo več kot pet let. Mlajši ljudje z nižjimi zaslužki lahko računajo tudi na pomoč svojega podjetja, iz socialnih skladov katerega se lahko krije največ do 40 odstotkov dolga. Upoštevati je treba, da je večina mladih že zadolžena z rednimi obroki za zadružna stanovanja (na Poljskem namenske hranilne knjižice za stanovanje odpirajo že ob rojstvu otroka). Pomanjkanje stanovanj je trenutno najhujši problem za tiste, ki sklepajo zakonske zveze. Dolge vrste za stanovanja Na Poljskem trenutno veliko gradijo, vendar še dolgo ne bodo zadovoljene vedno večje potrebe mladih po »lastni strehi nad glavo«. Na vsakih 1000 sklenjenih zakonov povprečno letno zgradijo 836 stanovanj, od tega pa jih manj kot polovica pripada mladim, druga pa dodelijo tistim, ki po osem, deset ali celo več let čakajo nanje. Samo v Varšavi čaka na stanovanje 110 tisoč članov in 240 tisoč kandidatov za člane stanovanjskih zadrug. Da bi vsaj nekoliko ublažili problem, je vlada v letošnjem marcu sklenila, da bodo do konca leta 1982 zgradili okrog 100 tisoč tako imenovanih »rotacijskih stanovanj«. To so manjša-, največkrat dvosobna stanovanja (od 30 do 35 kvadratnih metrov), ki naj bi pomenila začasno zatočišče. Problemi in neprijetnosti mlajših zakonskih parov so neprestano v središču pozornosti poljskega vodstva, prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Edward Gi-erek pa skoraj v vsakem govoru opozarja na »mladost po družbeni skupnosti« in na obveznosti do mlade generacije, ki že »prevzema štafeto socialistične izgradnje Poljske.« ILIJA MARINKOVIČ Spodrezani frak »Predsednik Sadat je pred Izraelci odvrgel vse listje in zdaj mu je ostal samo Se figov list,« je v trenutku Šaljivega navdiha izjavil sirski zunanji minister Abdel Ha-lim Hodom novinarjem. »Zadnje dejanje tega strip-teasa bo prihodnji mesec v Čamp Davidu«. Žgečkljivi pogovor je tekel v helikopterju, s katerim se je Hadam peljal v spremstvu libanonskega premiera Selima H osa iz Latakije v Damask. »Od predsednika Sadata zahtevajo, da se postopoma slači,« je pojasnil Hadam. »Precej obleke je odvrgel Se med obiskom v Jeruzalemu. Potem se je na Dunaju med srčanjem s Peresom in Kreiskgm Se bolj razgalil. Zdaj pa zahtevajo od njega, da se popolnoma sleče. Potem mu ne bo preostalo drugega, kot da sprejme, kar mu bo Izrael ponudil,« je sklenil Hadam svoje razmišljanje. Kmalu kopec puščavskih karavan Prave ceste čez celino Afriške dežele bodo zgradile osem avtomobilskih cest, da bodo predvsem tovornjaki skrbeli za menjavo blaga BAMAKO, 15. avgusta — Od Abldjana, glavnega mesta Slonokoščene obale, najbolj razvite dežele v zahodni Afriki, pelje moderna avtomobilska cesta proti Maliju, ki nima izhoda na morje, toda kakih 200 kilometrov pred mejo se asfaltni trak nenadoma spremeni v slabo cesto, neprevozno za težja vozila. Takšen konec dobre ceste ni izjema na afriških tleh. V stoletjih so kolonialne sile gradile ceste, ki so povezovale notranjost celine z velikimi pristanišči, kjer so čakale ladje, ki so prevzemale afriške proizvode ali rudo. Po pridobitvi neodvisnosti so bile afriške dežele spričo pomanjkanja dobrih kopenskih zvez še nadalje odvisne od morskih poti in od ladijskega prevoza. Zgodovinarji, ki poskušajo osvetliti preteklost celine, pravijo, da se je kopenska trgovina med severnimi in zahodnimi deželami Afrike začela že v desetem stoletju pred našim štetjem, ko so trgovci s karavanami kamel prenašali sol na zahod, od tam pa so nosili zlato in slonovino. Raziskovalci preteklosti trdijo, da je ta trgovina dosegla vrhunec v 14. stoletju, ko je bila celo bolj razvita kot podobna trgovina v Evropi. S prihodom Evropejcev je trgovina po kopenskih poteh Afrike naglo usihala, vendar ni povsem zamrla. Afričani pravijo: »Ta- ko kamele še zdaj hodijo po istih starih poteh, katerih sledovi v pesku včasih v trenutku zamude puščavski veter.« Na afriški celini je zdaj 76 prometnih zvez, ki zaslužijo naziv , cesta', toda zaradi dežja na jugu in peska na severu je samo 21 cest prevoznih vse leto. Tako so dežele zelo bogate celine prisiljene trgovati s čezmorskimi partnerji, ki jih po sili razmer neredko sprejmajo. tudi kot trgovinske posrednike med sosednjimi afriškimi državami. Ceste na karavanskih poteh Tam, kjer so kamele s svojim instinktom nekoč našle najvarnejše in najkrajše prehode, kjer so se gibale in se še gibljejo karavane, bodo afriške dežele zgradile osem avtomobilskih cest, da bo prevoz s tovornjaki postal poglavitna oblika blagovne menjave in da bo — kakor pogosto poudarjajo — »af- riška celina pripravljena stopila v 21. stoletje.« Avtomobilska cesta skozi Saharo, dolga nad 2.500 kilometrov, naj postane najpomembnejša prometna zveza Afrike v 21. stoletju. Začenja se v Senegaliji na zahodu, pelje skozi Mali, Zgornjo Volto, Niger, severni del Nigerije in Kamerun ter se končuje v Čadu. Transsahar-ska cesta bo velikega pomena za razvoj revnih in od pogoste suše prizadetih pokrajin, ker bo ne glede na deževje in na puščavske peščene viharje prevozna vse leto. Okoli tisoč kilometrov avtomobilskih cest v ekonomski skupnosti zahodnoafri-ških dežel je zgraienih ali pa so v gradnji. Ta mreža bo dopolnila avtomobilsko cesto, ki bo peljala skozi devet obmorskih zahodnoafri-ških dežel od Senegalije do Nigerije. <■ Posebnega pomena bo mreža avtomobilskih cest za centralnoafriško deželo Cad, eno najrevnejših na svetu. Dve avtomobilski cesti bosta peljali skozi to deželo, tretja pa bo segla od tod do Masaue ob Rdečem morju v Eritreji. SRETEN PETROVIČ Gostje v tisku SZ Bilak in Fojtik razlagata dogodke v ČSSR leta 1968 — Nevarnost kontrarevolucije — »Tisoči prosili za pomoč« OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 17. avgusta — Očitno zavoljo aktualnih potreb reagiranja na zahodno kampanjo pa tudi na stališča nekaterih zahodnoevropskih partij je sovjetski tisk na večer Pred deseto obletnico prihoda vojsk petih članic varšavskega sporazuma v CSSR začel odstopati prostor vidnim češkoslo-vaškim gostom; pred dnevi je sekretar CK K PC, Vasil Bilak, Posvetil kakih 5000 besed dogodkom pred desetimi leti v zunanjepolitičnem tedniku »Novo,je vremja«, danes je nekako Pol manj prostora dobil v »Pravdi« drugi sekretar CII KPC lan Fojtik, teoretični časopis »Partijnaja žizn« pa prinaša na to temo komentar Iz »Rude prava«. Vrhu tega se je prav zdaj znašel v prodaji najnovejši, 29. zvezek velike sovjetske enciklopedije, ki prav tako sečo« oziroma »nastopajočo kontrarevolucijo«, da so jo njeni »desni oportunistični voditelji« pripeljali na »rob Prinaša svojo, tokrat sovjet- državljanske vojne«* da so sko uradno oceno dogodkov Pred desetimi leti na Češkoslovaškem. V bistvu so si ocene edine v tem, da je ČSSR leta 1968 doživljala »dr- mnogi »pošteni ljudje spoznali, da z domačimi silami položaja ni moč več nadzorovati« in so se obrnili po »intemacionalistično pomoč«. Voda iz predora za jezero na Kavkazu Rešitev bisera v gorah Zaradi elektrarn in namakanja z vodo iz Sevanskega jezera se je pokvarilo ravnotežje, ki ga zdaj obnavljajo OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, avgusta — že leta traja boj za rešitev Sevanskega Jezera, »bisera Armenije«, kot mu pravijo In o katerem je ,;orki napisal, da je »kos neba, ki je padel v dolino sredi kavkaške granitne stene zvrtali 48.3 kilometra dolgi predor, •‘avkaške granitne šteje zvrtali 48.3 kilometra dolgi predor, P° katerem bo iz hudourne reke Arpe priteklo letno 270 milijonov kubikov vode, ki bo znova dvignila jezersko gla.lino. Sevansko jezero s površino 1288 kvadratnih kilometrov teži v 1990 metrov visoki kocini sredi kavkaških vrhov “tekih 60 kilometrov severno 0<1 armenske prestolnice Ere-vana. od nekdaj je slovelo P° ribah, zlasti po »kraljev-ski ribi« išhanu (vrsti po-s+vi), ki ima rada bistro vo-svoje čase je bila jezer-ska voda prozorna do globi-ne 22 metrov. Na bregovih izkopali razvaline, ki pridajo, da ima Sevan tisočlet-n° zgodovino. Savansko jezero je v mnogem podobno Bajkalu v vzhodni Sibiriji, ne le po le-8' sredi visokih gora in po Prozornosti vode. Kakor priteka v Bajkal veliko rečic ln potokov, iz njega pa te-ena sama reka, - mogočna Angara, tako tudi Sevan Qobiva vodo iz 28 pritokov, teedtem ko teče iz jezera ena velika reka, 146 kilometrov 'telgi Razdan, ki se izliva v Araks, ta pa v Kaspijsko morjč. V tridesetih letih našega stoletja so sklenili mogočne vode Razdana kar najbolj izkoristiti tako za električno energijo kakor za namakanje prostranih izsušenih tal. Razširili so Razdan, da je reka vzela jezeru kar največ vode, potem pa so v dolžini 63 kilometrov zgradili tako imenovano sevansko-razdan-sko kaskado in sedem velikih hidroelektrarn, ki dajejo Armeniji letno nad poltretjo milijardo kilovatnih ur električne energije. Po kanalih je voda namakala polja, sadovnjake in vinograde. Ob reki so nastala umetna jezera, zrasla so nova mesta Sevan, Razdan, Carenča-van in Abovjan. Slovito jezero pa je drago plačalo davek za ta novi rog izobilja. V minulih štirih desetletjih je prišlo do nezaželenih sprememb tako v flori Sekretar CK KPC Vasil Bilak pri tem tudi poudarja vlogo »zahodnonemškega šp:-jona Andreasa Razumowske-ga«, ki da je izdelal »plan prevrata v CSSR« m pri tem, »samo ponovil tisto, kar je pridigal profesor za antikomunizem Brzezinski«. Bi lak navaja, da je »tisoče komunistov in drugih poštenih ljudi prišlo do grenkega spoznanja, da so jih prevarili« in da »ni preostalo ničesar drugega, kot zaprositi za pomoč naše najbližje zaveznike«. Prav vprašanje tega, kdo je tedaj zaprosil za pomoč, se očitno zdi skrajno pomembno, zato ga obravnava tudi velika sovjetska enciklopedija, ki navaja, da so se »tisoči komunistov in nepar- kakor v favni Sevana. Jezerska gladina se je od leta 1930 znižala za celih 27 metrov, voda je prozorna dvakrat manj, le do desetih metrov, »kraljevska riba« išhan je postala tako redka, da so morali prepovedati ribolov. Nekdanje ravnotežje se je pokvarilo. Sevansko jezero je dobivalo do tridestih let od pritokov 727 milijonov kubikov in iz oblakov 490 milijonov, z izhlapevanjem je oddalo v ozračje nekaj nad milijardo, nadaljnjih 85 milijonov kubikov je poniknilo v podzemlje, le 50 milijonov kubikov vode je odteklo po Razdanu. Zdaj je odteka mnogo več. Prvi preplah so dvignili že pred desetletjem, nato so obvestili najvišje pristojne ustanove in vpregli številne znanstvenike, ki so pripravili analize in sestavili projekte. Med drugim so ugotovili, da se je življenjsko okolje jezerskih rib občutno spremenilo, saj se voda poleti segreva dosti hitreje, pozimi pa jo redno pokriva led, česar v preteklosti ni bilo. V jezerski vodi se 'je zmanjšala količina kisika. TIT DOBERŠEK tijskih državljanov, mnogi člani CK KP Češke in CK KP Slovaške, člani vlade in poslanci ljudske skupščine, potem ko [so spoznali, da'fz notranjimi silami že ni mogoče zaustaviti nastopajoče kontrarevolucije, začeli obra. čati na vlade in vodilne organe bratskih partij sociali stičnih dežel s prošnjo, naj nudijo češkoslovaškemu narodu intemacionalistično pomoč v obrambi socializma«. Češkoslovaški gostje zdaj poudarjajo v sovjetskem ti. sku, da je CSSR »neločljivi sestavni del socialistične skupnosti« in govore o sov-jetsko-češkoslovaškem prijateljstvu. Oba sekretarja CK KP Češkoslovaške, Bilak in Fojtik, z grenkobo in hkrati kritično govorita o tistih zahodnoevropskih partijskih voditeljih — naravnost jih označujeta za evrokomunistične, ki da niso do konoa razumeli »pra vega smisla praške pomladi«. Fojtik piše v »Pravdi«, da se ti ljudje, katerih platformo so buržoazni ideologi označili za ‘evrokomunizem, »izogibajo slehernega stika s češkoslovaško stvarnostjo«, da svoje vire informacij omejujejo zgolj na poročila buržoaznih agencij, ki da »ponavljajo nerganje nekaterih nezadovoljnih disidentov«. Tudi Bilak je »vznemirjen zaradi tega, ker nekateri de mokratični krogi na Zahodu še naprej vztrajajo pri napačnih ocenah dogodkov 21. avgusta 1968« in pri tem omenja »nekatere naše prijatelje, ki v svojih deželah vodijo boj za zmago pravičnosti, za demokracijo in socializem«, ven dar pa so »nasedli lažnim informacijam o Češkoslovaški«, kar »nas globoko prizadeva« tudi zato, ker takšno stališče »škoduje napredku v Evropi ter politiki miroljubnega sožitja«/ Oba češkoslovaška partijska sekretarja opozarjata zahodnoevropske partijske vo ditelje, da s takšnim stališčem prispevajo k »dezori-entaciji množic, revolucionarnih in naprednih sil r.a Zahodu«, s tem pa gredo posredno na roke imperializmu. Bilak izraža upanje, da bo vendarle napočil čas, ko bo do tudi ti ljudje, »ki se proglašajo za naše prijatelje«, spoznali »nujnost intemaoi-onalistične pomoči češkoslo vaškemu ljudstvu«. Vrhu tega, meni Jan Fojtik v »Pravdi«, ti voditelji s svojim stališčem še spodbujajo »rušilno dejavnost sov ražnih elementov, ki hočejo igrati vlogo politične sile« In ki bi radi nastopali kot »zakonita opozicija«. Po oceni Fojtika je v sedanjem času antičeškoslovaška kampanja na Zahodu še porasla. TIT DOBERŠEK Razplet je znan: pršut in teran KOBJEGLAVA, avgusta — Ce izvzamemo ceno, ki jo oštirji običajno pošteno navijajo, s krnskim pršutom, ko je na mizi, ni večjih težav. V osmih mesecih, toliko si namreč en pršut vzame, ila dozori, pa imajo pri Ščukovlh v Kob- jeglavi, kljub petletnim Iz-kušnjam z njim obilico dela. Bedeti nad 10 tisoč pršuti niso mačje solze, zlasti med novembrom in mar. cem, ko je z njimi največ dela. ko se odloča njihova usoda. Fotografije: JANEZ PUKSIC PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 19. avgusta 1978 Znanje čaka pred durmi Energoinvest poklical na delo mlade nezaposlene strokovnjake — Zgled so posnemale še druge delovne organizacije — Tričetrt milijona čakajočih LJUBLJANA, lfi. avgusta — Knergoinvestova poteza, ko so poklicali na delo mlade nezaposlene strokovnjake, je pretrgala mlahavo amatersko poigravanje na šahovnici jugoslovanskega zaposlovanji in splošnega odnosa do strokovnjakov. Nenadoma so, kot da bi jih z vrčem mrzle vode prebudil iz dolgoletnega sna, klicu odgovorile še druge delovne organizacije, ki so mahoma spoznale, kako nujno potrebujejo mlado strokovno moč, ki je bila do tega trenutka samo beležka na zaprašenih listah zavodov za zaposlovanje. Beograjska občina Rakovi-ca bo že letos zaposlila več kot tisoč mladih; na zveznem izvršnem svetu so povedali, da v gospodarstvu nikakor niso izkoriščene vse možnosti za delo novih delavcev. Izdelavne zmogljivosti v de lovnih organizacijah niso docela izkoriščene, če bi za ne-kaj deset odstotkov dvignili število delovnih mest in s tem (mnogo bolje izkoriščali svoje proizvodne zmogljivosti, bi zagotovili delo 170 tisoč delavcem. In to pri sicer zelo veliki številki, 700.000, kolikor je ljudi lani iskalo delo, niti ni malo. Leta 1977 je v Jugoslaviji dobilo nove delovne knjižice 220 tisoč delavcev, zaposlenost se je zvišala za 4,6 odstotka. Na prvi pogled so podatki ugodni in šeie. ko jih postavimo nasproti skoraj tnčetrt milijonski množici čakajočih, izgube svojo prejšnjo veljavo; ob tej primerjavi so tudi lanski dosežki skromni. Zato je treba tembolj pozdraviti spodbudo Energoin-vesta za zaposlitev mladih delavcev. Ponovno je rodila razmišljanja o nadurnem in dopolnilnem delu in ne nazad- nje tudi o delu upokojencev. Pravzaprav niti ni Distve-no, ali bodo dovoljena odstopanja, če bodo načelno prepovedali nadurno in dc polnilno delo ter delo upokojencev m Tudi UNIŠ štipendira SARAJEVO, 16. avgusta (Tanjug) — Sarajevski »UNIŠ« — združena ko. vinska industrija — je raz. pisal natečaj za podelitev 390 novih štipendij. Zaradi narave te sestavljene orga-nizacije, ki ima svoje tovarne po vsej Bosni in Hercegovini, so namenjene predvsem kandidatom, ki se bodo posvetili tehničnim vedam. Od leta 1963 pa do danes je »UNIŠ« štipendiral skoraj 2300 študentov. Sredstva za to so presegla 70 milijonov dinarjev. kdaj bedo te izjeme dovoljene, srž je v tem, da nikdar ni neka taka spodbuda tako hitro in temeljito posegla v celovito družbeno dogajanje in rodila tako splošnega odziva. Vsiljuje pa se razmišljanje, ali je odgovor na pobudo za zaposlovanje povsem dobronamernega značaja, ali pa je reakcija na sarajevski izziv tudi plod namernega koristo-lovstva republiških in zveznih organov. Ti bi se na račun večje zaposlitve dokopali do novega denarja, ki bi 'pritekal jz bruto osebnih dohodkov na sklade samoupravnih interesnih skupnosti, povečeval pa tudi občinske in republiške proračune ter zvezni proračun. Jasno je, da bo ob povečani zaposlenosti množično bolje služila trgovina, da pa bo vsaj v začetku v proizvodnji padla produktivnost. Na novo zaposleni bi sicer spodbudili večjo proizvodnjo, v začetku predvsem izdelavo dokončanih izdelkov za neposredo porabo. Vpliv razmeroma hitrega povečanja zaposlenosti bi seveda imel še en bistven, nasproten pomen: masa osebnih dohodkov se vsaj v začetku ne more izrazito | povečati; nujno zmanjšanje osebnega dohodka na zaposlenega pa bi še okrnilo eno temeljnih delavčevih pravic, da bo njegov dohodek enak vloženemu delu. Energoinvestov izziv ni bil usmerjen samo v problem zaposlovanja; imel.. je še eno, tudi dolgoročno razsežnost. Mladi ljudje, ki se po končani srednji šoli odločajo za študij na univerzi, vse pogosteje izbirajo med družboslovnimi vedami, mnogo manj pa se vpisujejo na tehniške fakultete; število študentov na gradbeni, strojni in podobnih visokošolskih ustanovah plahni. Danes se niti še ne zavedamo, kako naim bo čez leta primanjkovalo prav strokovnjakov s tehniškega področja. Sarajevčani so spoznali, da v | prihodnje ne bodo mogli osvajati zahtevnih tujih tržišč, če ne bodo imeli mladih inženirjev, ki bodo v koraku s tehnološkim napredkom reševali probleme. Znanje, ki bo v bodoči proizvodnji nujno potrebno, pa nikakor ni le Energoinvestov problem, marveč ima vsejugoslovanski pomen. Sodeč po odzivu na sarajevsko pobudo, se v naši širši domovini že zavedamo, da se bomo lahko le s strokovnostjo uveljavljali v mednarodni delitvi dela. Morebiti je ugotovitev malce pozno zadonela v vsej širini, a najbrž še pravočasno. JANEZ TUŠEK Prištiitslti amortizerji v Francijo Izdelovali jih bodo za tovarno avtomobilov Peugeot — Zaposlitev PRIŠTINA, 15. avgusta - V Parizu so podpisali pogodbo o sodelovanju med prištinsko tovarno amortizerjev in tovarno avtomobilov Peugeot. Prvo pošiljko amortizerjev bodo iz Prištine odpremili konec leta 1979. Vrednost pogodbe ocenjujejo na dobrih 77 milijonov francoskih frankov oziroma na 350 milijonov dinarjev. Kot predvideva pogodba, bo prištinska tovarna amortizerjev vsako leto izdelala za potrebe francoske to-vame avtomobilov milijon 300.000 amortizerjev. Prištinska tovarna bo vložila za 190 milijonov lastnih sredstev, ki jih je zbrala s posojili združene banke Kosova. Pogodba med drugim še predvideva strokovno izpopolnjevanje delavcev iz prištinske tovarne v Franciji. Izpolnitev te pogodbe bo hkrati pomenila, da bodo lahko zaposlili še 350 delavcev, kar bo vsekakor precej pomagalo urediti problem nezaposlenih, M. S. Prebujene vasi na Kosovu Kmetijska proizvodnja napreduje — Vse več sejejo visokorodne sorte žita in industrijske kulture — Sodelovanje med družbenim sektorjem in kmeti OD NAŠEGA PRIŠTINSKEGA DOPISNIKA PRIŠTINA. 16. avgusta — V zadnjih letih je kosovska vas precej napredovala, pa naj gre za življenjski standard ali pa za socialistično preobrazbo. To, kar so storili v minulih štirih letih, je še tem pomembnejše, če se zavedamo, da se je prav v tem času na Kosovem močno razmahnila industrija, pa tudi druge gospodarske panoge. Stališča Z)K Kosova glede nadaljnje socialistične preobrazbe vasi pa so prispevala, da so se na tem področju lotili širših akcij, ki so jim nove ustavne rešitve, še posebej novo ustavno obravnavanje krajevne skupnosti, dale posebne spodbude. Ob povzemanju rezultatov štiriletne dejavnosti so imeli komunisti kosovske vasi na nedavnih volitvah v svojih poročilih kaj povedati. Občutno je namreč napredovala kmetijska proizvodnja, kar pa je pripomoglo k večjim spremembam na materialnem, socialnem, izobraževalnem, kulturnem in na drugih področjih družbenega življenja na vasi, hkrati pa tudi do občutnega dviga osebnega in družbenega standarda kosovskega kmeta. Znatno se je spremenila tudi struktura prebivalstva, kar pogojuje proces njegovega nadaljnjega zmanjševanja. Res je, da podatki za zadnja leta niso popolni, ve pa se, da se je udeležba kmečkega prebivalstva pri celotnem številu prebivalcev pokrajine v štirih letih zmanjšala za celih 6,5 odstotka (leta 1971 — 51,5' odstotka, leta 1975 — 45 odstotkov). Spremenila se je tudi setvena struktura, in sicer v prid visokorodnim sortam žita in industrijskim kulturam, uporaba agrotehničnih ukrepov pa je iz dneva v dan obsežnejša. V zadnjih štirih letih se je poraba umetnih gnojil dvignila za 40 odstotkov, število traktorjev na kosovskih • Kljub temu, i rekorder na tej razdalji ho i-J, uši američan Joe Botton i,SveW V? nedvomno veliko problemov 2e|n' ?a Potrdi sloves najboljšega. %a„0Par je namreč 22-letni Ka-kav 2n, an Thompson, ki kljub ne °vito en'm ‘etorn za plavalca sko-t|°: s» naprectoje iz sezone v sezo-Cauitgi110 pred dvema letoma je bil ve( C njegov osebni rekord za tejca„ u.e sekundi višji. Od Evro- bi moral fer p - ■ “icsia vznouni ivemec no-^ bi Pa je znan po tem, Ciovar?no zgreši najvažnejša tek-t tib Jat slediti bo treba tudi Šve-Beiu mviassonu in Lindeilu, An-SreM>Hsu ter še posebej naglo C«, sijočemu Nizozemcu Vervoor-titUgi a ša zgledata oba Sovjeta in Američani, veteran Jagenburg. 290 m delfin ski prvak iz Jonkopinga Mi-'Wj raus bo eden glavnih adutov ‘nov na letošnjem svetovnem ts ?a Jht. Kljub temu, da ga le-Hweditno komaj na 14. mestu Jtoe lestvice, ima Kraus izred Prva nujno poseči v boj mesta vzhodni Nemec Ro- ne da bi prej nihče o njih slišal. Vseeno pa bi med favorite vsekakor prišteli še Kanadčana Smitha in Sawchuka, druggga Američana Vassalla ter Sovjeta Fesenka, medtem ko evropskega prvaka, Madžara Hargitaya, lahko imamo za prvega od outsiderjev. 400 m mešano Novi svetovni rekorder, 17-letni A-meričan portoriškega porekla Jesse Vassallo (pravzaprav je njegovo pravo ime Jesus), je nesporni favorit na tej razdalji in vsak rezultat, ki ne bi bil njegova zmaga, bi bil veliko presenečenje. Prav tako bi bilo presenečenje, če ne bi drugega mestu dobil evropski prvak in rekorder Fesenko iz SZ, ki je že 2 leti zdaleč najboljši izvenameriški plavalec na tej razdalji. Kar se tiče ostalih kolajn, bj poleg imen, ki smo jih že navedli za krajšo razdaljo, navedli še naglo napredujočega «a-meriškega* Angleža Simona Graya, ki je po dveh letih preživelih v ZDA prišel praktično iz niča v svetovno deseterico in na drugo mesto na TEKMOVALNI SPORED DANES 9.00 vaterpolo (Iran - Avstralija) 10.00 skoki v vodo (deska, ž.) 10.00 vaterpolo (pet tekem) 13.00 vaterpolo (Madžarska-Ju-goslavija) 16.00 skoki v vodo (deska, ž.) 20.00 vaterpolo (tri tekme) JUTRI 10.00 vaterpolo (štiri tekme) 11.00 2P0 m prosto, moški 200 m mešano, ženske 100 m prsno, moški 100 m hrbtno, moški 4x100 m mešano, ženske 11.00 vaterpolo (Italija - SZ) 16.00 vaterpolo (tri tekme) 16.00 skoki v vodo (deska, ž. - FINALE) 18.00 vaterpolo (Jugoslavija -Španija) 20.30 200 m prosto, moški - FINALE 200 m mešano, ž. - FIN. ,100 m prsno, m. - FIN. 100 m hrbtno, m. - FIN. 4x100 m mešano, ž. - FIN. 22.30 vaterpolo (ena tekma) nedavnih igrah Commonvveltha, takoj za velikim specialistom Smithom iz Kanade. Vsekakor bo treba na tega 19-letnega Angleža budno paziti. ŽENSKE 100 m prosto Trenutna svetovna lestvica je dovolj zgovorna: 19-letna naslednica «božanske» Kornelie Ender, Berlin-čanka Barbara Krause je za skoraj poldrugo sekundo pred ostalim svetom, to je pred celo kopico plavalk iz ZDA. Po teh besedah je zelo lahko prerokovati, kako bo zgledal zmagoviti oder v Berlinu, kjer je med drugim Krause jeva doma, pa čeprav na «oni» strani zidu. Edini pomislek lahko pride ob ugotovitvi, da je Krausejeva plavalka, ki je imela do sedaj največ smole, saj je redno zbolela pred vsemi velikimi tekmovanji, tako da n.pr. je ni bilo v Montrealu. Sedaj pa zgleda vse v redu in za druge bo ostal le boj za manj vredne kolajne: ob dveh Američankah bi omenili še o-bičajno Nizozemko temne polti Bri-githo, ki pa letos ni še blestela kot običajno. 200 m prosto Isto kot za krajšo razdaljo, le da tu premoč Krauserejeve, kljub novemu svetovnemu rekordu, ni tako očitna: od blizu jo namreč zasleduje mala 14-letna Cynthia Woodhead iz Riversida v Kaliforniji, ki je trenutno največje upanje ZDA na srednjih in daljših progah prostega stila. Ob njiju bj v krog favoritinj našteli še avstralski «dvojčki» Tra-cey Wickham in Michelle Ford, ki letos kraljujeta na dolgih razdaljah, manj pa na 200 metrov, in še posebej evropsko prvakinjo Petro Thumer iz NDR, ki ni še letos pokazala vsega, kar zmore, in ki bo verjetno v najboljši formi prav v Berlinu, kjer bi lahko odločal njen strahovit finiš. Ni treba pozabiti tudi na Novozelandčanko Becky Per-rott, ki je zmagala v Edmontonu, čeprav po našem mnenju je že dosegla svoje skrajne zmogljivosti za letos. 400 m prosto Novo ime je na tej razdalji 16-letna Američanka Kim Linehan, ki je na prvenstvu ZDA nekoliko presenetljivo postavila nov svetovni rekord, saj je ni bilo lani med prvimi desetimi na svetu. Vsekakor pa bo njena naloga v Berlinu izredno težka, saj bo konkurenca naravnost «peklenska» in prav lahko si obetamo nov svetovni rekord. Tu bosta obe prej navedeni Avstralki Wickham in Ford, tu bo še posebej olimpijska in evropska prvakinja Petra Thii-mer, ki je prav na olimpiadi pokazala, da se v borbi izredno dobro znajde, saj je v Montrealu kot neizkušena 15-letnica strla v navdušujočem «mrtvem teku* favorizirano Babashoffovo iz ZDA. Zato je po-našem mnenju prvi favorit prav Thumer jeva, ne gre pa pozabiti na Nizozemko Maas, drugo iz lanskega evropskega prvenstva. 800 m prosto Tracey Wickham in Michelle Ford si že od začetka leta stalno jemljeta svetovni rekord in sta na ta način daleč zbežali pred ostalim svetom. Na igrah Commonvveltha sta obe dosegli naravnost neverjeten čas (za primer: italijanski moški —!— rekord je za 4 sekunde slabši!) in prava senzacija bi bila, ko ne bi posegli po obeh najvišjih odličjih. Sergij Tavčar KOLESARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSTVU Tekmovalci NDR vedno v ospredju Neuspešni nastopi italijanskih kolesarjev se nadaljujejo MONCHEN — 20-letni vzhodni Nemec Detlef Macha je torej presenetljivo a zasluženo osvojil svetovni naslov za amaterje v zasledovanju. Macha je v finalu gladko premagal lanskega prvaka, svojega rojaka Norberta Durpischa. Tudi bronasta kolajna je odpotovala v NDR, saj se je na tretje mesto uvrstil Un-terwalder, pred Francozom Bon-duejem. Finale za 1. mesto: Detlef Macha 4’43"08 Norbert Durpisch 4'49”62 Finale za 3. mesto: Uwe Untenvalder 4’46”22 Alain Bondue 4’53”63 Podelili so tudi naslov v hitrostni vožnji za ženske, kjer je zmagala Sovjetinja Galina Žareva, pred Američanko Novarro. Lestvica je bila taka: 1. Žareva (SZ), 2. Novarra (ZDA), 3. Zajičko-va (ČSSR), 4. Ilabetz (ZRN). Sinoči pa so podelili še dva naslova: v hitrostni vožnji in v vožnji za motorji, obakrat za amaterje. V hitrostni vožnji je med favoriti izpadel tudi Italijan Ottavio Daz- sp v mm Včeraj spet premor Tokrat je prosti dan zahteval Korčnoj Karpov in Korčnoj nista včeraj odigrala nadaljevanje 13. partije za naslov svetovnega šahovskega prvaka, ki so jo v četrte!: prekinili v nekoliko boljši poziciji za izzivalca. Korčnoj je namreč prvič v tem dvoboju prosil za prost dan, kar je Karpov storil pred kratkim ob priliki svojega prvega poraza. Oba tekmeca lahko zahtevata v prvih 24 partijah tri proste dneve, vsakih nadaljnjih osem partij pa po en dan. Za prosti dan ni treba dati nobenega opravičila, le sodnika je treba obvestiti o tem vsaj pet ur pred partijo. Oba tekmeca sta tako do sedaj zahtevala po en prosti dan. Glede na to, da sta do sedaj odigrala le 13 partij pa je to le malo. Če pa je bil prosti dan na prošnjo Karpova razumljiv (saj je takrat v ton* unči iua » u-icu- Jijt v žpost maksimalne koncentra- ti najvažnejših trenutkih in če u dodamo še dejstvo, da na- 1 Ha J ov uvjovvvz, ua uu tworna in da j® svetovna kan , j tfr,Aa trenutno slabša v primeru ’ panogami, lahko imamo aga Plavalca iz ZRN za e-j%ju -anesljivih favoritov. Na pa- < jht scveda vsekakor glavni fa-vetovni rekorder in olimpij froj _Yak Bruner iz ZDA, ki pa še zadovoljil in je dosegel Sttink acij° v moštvo za vsega • ! Jjrie ® (!) sekunde, v boj za ko- j Ji oba d bosta krepko posegla tu- j . i it^ ausa Gorenik in Avtušenko, Nnij? Pr.vi' celo najboljšo letošnjo li dov’ • i pa b° seveda vse prej ifu, , J za zmagoviti oder v Ber Mtla<'a evropskega rekorderja Vc 4:2, Lecce pa Latino s 4:1. miHiiiiiiiuimiiiiinmiiiimmiiiiiiiimimiiiimiiiinitfifiMniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiniiintiitMiiiiiiNnMi KOŠARKA NA ENOTEDENSKIH PRIPRAVAH Kontovelci v Mariboru Naše fante bosta vadila požrtvovalna domača trenerja Igor Luksa in David Periiti • V Mariboru skupno 25 igralcev Jutri bo Petindvajset košarkarjev Kontovela odpotovalo na teden skupnih priprav v Maribor. Kontovelci bodo kot običajno gostje tamkajšnjega košarkarskega kluba Branik, to je kluba, s katerim ima naše zamejsko društvo že vrsto let odlične prijateljske stike. Priprav se bo, kot že rečeno, u-deležilo 25 košarkarjev od letnika 1963 do letnika 1967. škoda, da je moralo več igralcev iz raznih razlogov ostati doma; to pa vsekakor ne zmanjšuje vrednosti take pobude. Sicer je to že tretjič, da se konto-velski košarkarji v začetku sezone pripravljajo v Mariboru. Vse to pa je še najbolj koristno zato, ker mora biti kondicijska priprava na prvih treningih poglavitni element. ATLETIKA MiiiiNitiinniiuinaiminiim V ZENSKI DALJINI MLADINSKO EP Italijani prvaki BREDA (NIZOZEMSKA) - Včeraj se je zaključilo evropsko mladinsko bezbolsko prvenstvo, ki je še enkrat potrdilo trenutno premoč Italijanov, vsaj na evropski ravni, v tem športu. Mladi italijanski predstavniki so namreč sinoči v odločilni tekmi premagali Nizozemsko s 7:4 in si tako zagotovili tretji zaporedni evropski naslov. čez teden dni pa se bo v Bologni pričelo svetovno prvenstvo v članski kategoriji s tekmo Italija-Avstralija. ODBOJKA Zmaga Tržačanov V sinočnji prijateljski odbojkarski tekmi v Trstu je domači CUS premagal Rijeko s 3:1 (14, 10, —13, 4). Ekipi se bosta že danes spoprijeli v drugi prijateljski tekmi, ki bo ob 10. uri v telovadnici v Ul. Mon-tecengio. OBVESTILO ŠD Breg obvešča vse mladinske nogometne ekipe (cicibane, začetnike in najmlajše), da se zberejo na shodu in prvem treningu na igrišču v Dolini, v ponedeljek, 21. avgusta ob 17.30. Padel je še en «zid» Sovjetinja Bardausken je prva premagala «čarobno» mejo sedmih metrov KIČINJEV — Na atletskem tekmovanju v Kičinjevu je Sovjetinja Vilkalmine Bardausken postavila prav pred evropskim prvenstvom v Pragi nov, vendar zelo pomemben svetovni rekord. Kot prva ženska je preskočila »čarobni* zid sedmih metrov v skoku v daljino, zid katerega so ženske zaman naskakovale že vrsto let. 19. maja 1976 je v Dresdenu vzhodna Nemka Siegl Tlion le za centimeter zgrešila ta podvig. Včeraj pa je Bardauskenova končno skočila 7,07 metra in tako zrušila 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 1 X 2 X 1 1 2 1 2 v ženski atletiki še eno mejo. Ta senzacionalni svetovni rekord v ženski konkurenci ni bil edini. Poljakinja Kristina Kacpercik je namreč v Berlinu s časom 55**44 postavila nov svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami. Popravila je rekord vzhodne Nemke Karin Rossley, ki je pred letom dni pretekla to razdaljo v času 55”63. S tem pa se bera včerajšnjih ženskih svetovnih rekordov še ni končala. V Berlinu je vzhodna Nemka Ulrike Bruns pretekla (sicer neolimpijsko razdaljo) 1000 m v času 2’31"95 in je tako popravila svoj prejšnji rekord 2’32”6, ki ga je postavila 16. junija v Formii. Treninge bo vodil prizadevni trener kontovelskega društva Igor Luk-ša, ki že dalj časa skrbno vodi Kon-tovelove ekipe mlajših. Pri vodenju tolikih košarkarjev pa mu bo pomagal še David Perini. Vsak dan pa bosta dva treninga: eden zgodaj zjutraj, drugi pa popoldne. Priprave pa bodo kot vedno na igrišču mariborskega Ljudskega vrta. Spremenjena proga v Interlagosu SAO PAULO — Proga brazilske velike nagrade formule ena v Interlagosu se bo v kratkem spremenila. Organizatorji so namreč najavili, da se bodo v kratkem začela dela za obnovo marsikaterega dela proge in pa izgradnja novih najmodernejših boksov. Največ pažnje so prireditelji seveda polagali r.a varnost in kaže, da je načrt v tem smislu zelo uspel. Zmaga San Francisca V prijateljski košarkarski tekmi ▼ Celju je domača istoimenska peterka izgubila z univerzitetno ekipo San Francisca s 96:104 (42:51). — DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 19. avgusta 1978 NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 17.30 8 Dolini Breg - Rabuiese ATLETIKA TROFEJA INDUSTRIJE 18.30 v Lignanu Nastopa tudi Bor PLANINSTVO POHOD 200-LETN1CE 8.00 v Glinščici Udeležujejo se zamejski planinci JUTRI NEDELJA, 20. avgusta 1978 KOLESARSTVO DEŽELNO VETERANSKO PRVENSTVO 15.00 v Loneriaccu Nastopa tudi Adria *,* # JUNIORJl 15.00 v Sacilu Nastopa tudi Adria « « • AMATERJI 10.00 v Trevisu Nastopa tudi Adria • * * JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANOV 8.00 v Kokrici Nastopa tudi Adria POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 21. avgusta 1978 NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA 20.30 na Proseku Primorje - Breg ®mil Frelih ^38. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Kr S temu, da sem se komaj pridrenjal k blagajni, Vje le namenil ogledati film Insanyat domače proiz-1 Uv filma v Madrasu. Že v Bombayu sem slišal, ;\kr^aj° nime madraške proizvodnje med najboljše \jL6 filme, kateri so poželi priznanja tudi na medna-, ((filmskih festivalih. t drašk°r mnogf kinematografi v Bombayu, je bil tudi K lep in moderen, čeprav po zunanjem videzu Xa|6 131 pričakoval. Zaobjel me je blagodejen hlad. Sem prišel do svojega udobnega sedeža v sredini 85tnjate' Niti zriniti se ni bilo treba do njega, niti ne l^ev Ž6 seciečim obiskovalcem, tolikšen je bil razmah k °d vrste do vrste. Prost dohod je bil tudi zaradi %žer so gledalci, kot je navada v Indiji, sedeli s k Zbirni nogami, kot so vajeni sedeti na tleh. k, 'Ten v v6£. Pričetkom sem se ozrl po ljudeh v dvorani. Bili h ph|anonaa temnopolti moški črnih las in živahnih oči 4%v'j>nlh belih dothijih. Tudi turbani, nepogrešljivo X y ,° Sikijev so se bleščali na nekaterih bradatih rao-6cina je nekaj žvečila, betel ali grickala oreške in druge semenke. Verjetno sem bil edini Evropejec med njimi. Evropsko oblečeni Indijci z nepogrešljivo rožasto kravato so v spremstvu žena in hčera v bleščečih, kot puh lahnih sarijih, vstopali resno in zravnano. Tik pred začetkom sta sedli lepi mladi ženski v spremstvu debelušnega moškega v isto vrsto na moji levi strani. Nežni ženski sta bili ozaljšani s kitkami jasmina v vranje črnih laseh in z rdečo in zlato piko na čelu. Bili sta ovešeni z bogatim nakitom, mlajšo je krasil tudi zlat obroček v nosu z bleščečim kamenčkom; bili sta lepi kot princesi iz pravljice. Kar žal mi je bilo da je takoj zatem ugasnila luč in začel film. Ves čas predstave me je ob sicer prikupnih damah obdajal premočan vonj rožnatih dišav parfumov, da sem se le s težavo privadil nanj. Film Insanyat v črno-beli tehniki je bil zanimiv tudi za evropskega človeka, ki se zanima za filmsko umetnost nasploh. Kar vzoren je bil po tehnični strani. Po umetniški plati je zadovoljil s humano vsebino izredno, dramatično prikazane borbe med ljubeznijo in tiraniju, četudi je bila po dramaturški napetosti preveč poudarjena črna in bela stran dogajanja, po zgledu dobrih in slabih ljudi. Presenetil me je kar smeli poskus odmika od običajnih pravljičnih in mitoloških nagibov, ki morajo ne-, kako po tradiciji .biti prisotni v večini indijskih filmov, če želijo, da bi film uspel. ' Film je potrdil, da madraški filmski družbi Gemini ni zgolj do hlastanja po dobičkih, ki jim ga prinašajo po ljudskem okusu prikrojeni tradicionalni mitološki filmi. Priznani indijski režiser S. S. Vasan je s tem filmom ponovno izpričal mojstrstvo režijskega znanja in s prepričljivo igro izvrstnih igralcev potrdil upravičen sloves madraške produkcije. Film Insanyat je med indijskimi filmi, kolikor sem jih bil videl v Indiji, predstavljal dokument resničnega umetniškega in tehničnega napredka. In ne samo to! Predstavljal je tudi dobršen korak progresivnosti do sodobnega socialneg ■, razvoja, ki se počasi, toda vedno" bolj uspešno uveljavlja v modernih indijskih filmih. Filmski gaj Movieland Drugi dan sem zaman čakal lastnika kinematografa, ki sva se po predstavi po naključju spoznala v avli. V gneči bi se bila skoraj zaletela, ko ga je bil nekdo poklical. V presenečenju, da sem bil kot tujec v njegovem kinematografu, me je vprašal kako mi je bil film všeč. Godila mu je moja ocena. Predstavil sem se mu in mu izrazil željo, da bi rad obiskal filmske ateljeje, kjer je bil posnet in izdelan ta film. Zjutraj sem se mimogrede napotil na cvetlični trg. V jasn6m jutru natrgane rože so čvrste in žive. Mlado cvetje se ti zdi kot nedotaknjeno zato tem bolj skrivnostno dišeče. Indijski trg rož je prepoln eksotičnih barv, živih in žgočih, do nežnih rajskih odtenkov. Vselej me prevzema pisana paleta barv; po njih se verjetno zgledujejo tudi tkalci sarijev. Rožnati trg mami oči, vonj po jasminu in vrtnicah prevzame nosnice. Jasmin je najbolj priljubljena roža indijskih deklet. Povezanega v kito si zaljšajo lase. Orhideje so jim okras noči. Kar ne morem si nagledati vrst čudežnih cvetov miline. Vrtnice in druge rože spletajo v girlande, s katerimi sprejemajo sorodnike in svoje drage goste na letališčih, v pristaniščih in na železniških postajah. Tudi sam sem bil deležen takšne gostoljubne pozornosti skupaj z ne- ustavljivim priklonom s sklopljenimi dlanmi in prisrčnim pozdravom «Namaste» ki po indijsko prijazno velja ves dan za vsakogar in za vselej. V girlande spletene vence, ki jih uporabljajo ob raznih svečanostih kot dodatek očarljivim ženskim oblačilom, poklanjajo tudi ob porokah in drugih cerimonialnih priložnostih. Na določenem mestu lastnika kinematografa ni bilo. Ali sva se bila zgrešila ali pa se nisva dovolj natanko dogovorila. Odločil sem se sam obiskati filmsko podjetje. Po neskončni dolgi cesti, ki se vije z glavnega trga skoraj skozi ves širni Madras, sem pešačil mimo številnih turističnih birojev, letalskih družb iz vsega sveta, razkošnih bank, restavracij in hotelov. S pročelij neštetih kinematografov sem prebiral naslove filmov raznih evropskih in azijskih držav, med katerimi so prednjačili seveda filmi domače produkcije v raznih indijskih jezikih. Ogromne največkrat kičasto naslikane reklame, ki so prekrivale portale kinematografov so v ogromnih dimenzijah prikazovale obraze krvoločnih junakov in diskretno razgaljenih lepotic. Banalna a privlačna vaba za ljudi z ulice. Dopoldanska vročina je jela pritiskati in toplo sonce sem že krepko čutil na glavi. 2e sem pomislil na prevoz z rikšo, a sem se premislil. Rajši sem zavil v bife in spil mrzlo coca colo. Žal, po njej sem se še bolj potil. Peš sem se vsaj lahko ustavljal in se bolje razgledoval po mestnem vrvežu. Kmalu me je ob širokem križišču cest, važnem vozlišču Madrasa, od daleč opozarjal masivni beli portal z napisom in reliefom dvojčkov s trobentama ki je značilni zaščitni znak znamenite madraške filmske produkcije Gemini. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tol. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržoškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT> • DZS • 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 6t.. vlš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozal|° 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedil' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-Jull|sK" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih °eM v Italiji pri SPI. Stran 8 19. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f ZTr iTrst član italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG VELIKA ODMEVNOST DOGODKOV 1968. LETA Polemikej>b desetletnici invazije Češkoslovaške V Moskvi poudarjajo, da je bil vojaški poseg bratska pomoč češkoslovaškim komunistom»- Odločni obsodbi KP Italije in KP Španije RIM, MOSKVA, MADRID - Ob desetletnici sovjetske invazije Češkoslovaške se je polemika med nekaterimi evropskimi komunističnimi strankami znova razplamtela in dosegla skoraj tako ostrino kot konec poletja 1968. leta. ko so sovjetski tankj prekoračili češkoslovaško mejo. Razprava in odmevnost dogodka sta dokaz, kako invazija Češkoslovaške še ni pozabljena, kako je še vedno krvaveča rana v telesu mednarodnega delavskega gibanja. Teža kritik, ki se je v teh dneh usula na Sovjetsko zvezo in sedanje češkoslovaško vodstvo ,;e tolikšna, da so tudi v Moskvi občutili potrebo, da odgovorijo dasiravno posredno. Sovjetski listi in časopisne a- Viktor Emanuel hudo ranil nemškega študenta PARIZ — Princ Viktor E-manuel, sin zadnjega italijanskega kralja Umberta II. je včeraj zjutraj v nekem korzi-škem portiču s strelom iz karabinke hudo ranil nekega za-hodnonemškega študenta. Krvavi dogodek je bil epilog ostrega prerekanja med italijanskim princem in skupino turistov, katero je Viktor Emanuel obtožil, .da so mu ukradli jadrnico vrste «dingy». Kot je pozneje Viktor Emanuel izjavil korziškim žandar-jem, naj bi predvčerajšnjim priplul s svojo jahto v korziški portič. Pozno ponoči naj bi opazil, da je izginila jadrnica, kj je bila privezana za krmo jahte. Kmalu nato je videl, da je bilo plovilo privezano ob neko drugo jahto. V jezi je segel po karabinki in se odpravil k »tatom*. Vnel se je oster spor, med katerim je princ — tako vsaj sam trdi — segel po orožju ter ustrelil v zrak v opomin, pri tem pa nehote zadel zahodnonemškega študenta. Le-tega Dira Jeerda, ki mu je 19 let, so sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo v bolnišnico v Porto-vecchio. Zaenkrat ni znano, če se je korziška žandarmerija omejila na zasliševanje italijanskega princa, ali pa je sprejela proti njemu kakšne ukrepe. gencije namreč objavljajo v obsežnih izvlečkih stališča in ocene češkoslovaških voditeljev, ki prikazujejo invazijo kot «internacionalistič-no in bratsko pomoč socialističnih držav Češkoslovaški, v kateri sta se reakcija in kontrarevolucija polastili vseh vzvodov oblasti in sta ogrožali ne le socializem v sami Češkoslovaški pač pa v celotnem socialističnem taboru.* To je osnovna teza vseh člankov, ki jih sovjetski listi povzemajo po češkoslovaških ali pa ki so jih zanje napisali sedanji češkoslovaški voditelji. To tezo različni avtorji razvijajo in utemeljujejo z različnimi argumentacijami, vsem skupna pa je ocena, da so bili «pobudniki praške pomladi trojanski konj imperializma in kontrarevolucije v telesu socialističnih držav*. Marsikdo pa za nameček še pristavlja, da je poseg čet Varšavskega pakta zahteval na tisoče čeških komunistov in tudi preprostih ljudi. Povsem drugačna je analiza dogodkov nekaterih zahodnoevropskih komunističnih partij, ki ponavljajo in še zaostrujejo obsodbo izpred desetih let. Tako na primer glasilo KPI «L’Unita», ki odmerja polemikam skoraj celo stran, v daljšem komentarju pripominja, da »praška pomlad* ni bila poskus nadvlade kontrarevolucionarnih sil, pač pa poskus stopiti na novo in samostojno pot v socializem. «Sedanji posegi kot tudi resolucija CK KP ČSSR iz leta 1970 nas ne prepričujeta.* «Prepričano smo — nadaljuje glasilo KPI — da ni mogoče sprejeti kot «normalnega» sedanji položaj na Češkoslovaškem, zlasti še ker so administrativni ukrepi v odločnem nasprotju s tem, kar mi pojmujemo za socialistično državo.* List končno izraža upanje, da bo mogoče premostiti sedanje stanje in da bo češkoslovaški narod lahko svobodno odločal o lastni usodi. Podobno stališče je zavzelo tudi glasilo španske KP «Mundo obrero*. ki objavlja dolg uvodni članek svojega direktorja Federica Melchora. Melchor, ki že uvodoma poudarja, da je bila invazija nezakoniti poseg proti volji zakonite vlade Aleksandra Dubčka, zelo pozitivno ocenjuje «praško pomlad* kot «poskus, da bi odpravili vzroke in posledice dolgoletne birokratske policijske vlade Antonina Novotnega, med katero so prezrli in poteptali načela marksizma - leninizma in državne zakone.* Člankar nadalje povzema poseg, s katerim je predsednica stranke Dolores Ibarruri (legendarna »Passionaria*) obsodila invazijo. ................... PO USPELEM PRELETU ATLANTSKEGA OCEANA Zrakoplovci pripravljajo polet z balonom okoli sveta Potovanje naj bi trajalo 30 dni ■ Navdušenje Francozov PARIZ — Trije Američani, 44-let-na Ben Abruzzo in Larry Newman ter 31-letni Maxie Anderson, ki so v 5 dneh, 19 urah in 8 minutah preleteli z balonom Atlantski ocean od Nove Anglije (Maine — ZDA) do kraja Evreux, kakih 100 km severozahodno od Pariza, so včeraj i-zjavili, da se pripravljajo na nov podvig: nameravajo obkrožiti Zemljo v približno 30 dneh. Podrobnosti o tem načrtu še niso navedli. Pogumna trojica poslovnih mož iz Albuquerqua (Nova Mehika) sedaj počiva na zasluženih lovorikah. Predvčerajšnjim, ko so ob 19.50 pristali na varnih tleh, so jih odpeljali na ameriško veleposlaništvo v Parizu. Tu so žrebali, kdo bo spal v postelji, v kateri je pred 51 leti počival slavni Lindberg, potem ko je preletel Atlantski ocean z letalom »Špirit of St. Louis*. Francoska javnost je pričakala tri pogumne može z velikim navdušenjem. Ko so ljudje zvedeli, da bo njihov balon pristal pri Evreuxu, se je tam zbrala velika množica. Malo je manjkalo, da niso raztrga: li balon na koščke, da bi ponesli domov spominčke. Policija se je pošteno spotila predno je rešila sedaj že zgodovinski zrakoplov. Francoska letalska družba Air France je sporočila, da bo odpeljala zrakoplovce m njihove žene (te so prispele z letalom iz Londona) nazaj v ZDA s svojim letalom "Concorde*. Bliskovit povratek, ki bo trajal le nekaj ur. Ameriški predsednik Carter jim je že brzojavno čestital in jih povabil v Belo hišo. Zrakoplovce so vprašali, če so v petih dneh poleta doživeli kak kritičen trenutek. »Da — je odvrnil Anderson — bilo je sredi oceana, ko nas je neko ameriško letalo opozorilo, da letimo komaj 17 milj na uro. Spričo pomanjkanja balasta (kar jih je potem prisililo, da so se znebili tudi nekaterih aparatov) in neugodnega vetra se je zdelo, da bo pobuda neizogibno propadla.* Prispevajle za DIJAŠKO MA I ICO Doslej je bilo opravljenih 18 poskusov prelet : Atlantskega oceana, šele zadnji se je posrečil. Pri poskusih je izgubile življenje sedem oseb. Tri pogumne Amerikance je polet stal okoli 100 milijonov lir. Računajo, da bodo zaslužili še več ’/■ avtorskimi pravicami in prodajo filmov. V nekaterih krogih govorijo že, da bi uporabili tak način poleta čez Atlantski ocean za prevažanje na stotine potnikov in tisoče ton blaga. Šlo naj bi za nekakšne vlake, kjer bi prevoz stal četrtino letalske vozovnico. Joan Baez n« poje na zasedenem Sinaju TEL AVIV — Znana ameriška pevka Joan Baez je zavrnila ponudbo, da bi nastopala na arabskem zasedenem ozemlju. Ko so ji predlagali, da bi se udeležila festivala «folk» glasbe v kraju Nu-weiba, je z veseljem sprejela ponudbo saj je mislila, da je to nekje pri Te' Avivu. Ko pa je zvedela, da je Nu-weiba ob Rdečem morju, na zasedenem Sinaju, je takoj preklicala obvezo. Nastopila pa bo v Izraelu, kjer računa, kot je poudaril njen menežer, da bo imela priložnost govoriti z ljudmi in jim obrazložiti svoje mnenje. Močan po(r«s v Gvatemali CIUDAD GVATEMALA — Močan potresni sunek, ki je dosegel osmo stopnjo po Mercallijevi lestvici, je včeraj prizadel glavno mesto te države. Po prvih podatkih ni bilo človeških žrtev, niti materialne škode. Epicenter potresa so zabeležili približno 95 kilometrov severoza hodno od glavnega mesta, v pokra jini Escuintla ob Tihem oceanu, ze mlja pa se je tresla dobre pol mi nute. »Če je kdo globoko doživljal razvojno pot sovjetske družbe — je med drugim dejala »Passionaria* — sem to jaz, ki sem zrasla ob toplini oktobrske revolucije. Toda v tem trenutku moram odločno obsoditi stališče, ki je v odločnem nasprotju s tem, kar sem se naučila v teh petdesetih letih.* Melchor zaključuje z ugotovitvijo da obstaja globoka vez med «praško pomladjo* ter načrtom socializma v svobodi, ki mu pravijo evrokomunizem. (vt) Ubil je belgijskega turista [urinski agent Colletti obtožen namernega umora TURIN — Namestnik torinskega državnega pravdnika dr. Corsi je včeraj podpisal zaporni nalog za 20-letnega policijskega agenta Tom-masa Collettija, ki je v sredo zvečer s strelom iz samokresa ubil belgijskega turista Francka Calso-na. Umor je bil krvavi epilog prerekanja, ki ga je Colletti izval skupno s tremi prijatelji, ko je preveč vsiljivo podvoril Calsonovi ženi. Sodnik Corsi, ki je včeraj zaslišal mlado vdovo in druge očividce, je obtožil agenta namernega umora. Istočasno je sodnik tudi formaliziral sodno preiskavo, ki jo bo nadaljeval preiskovalni urad. PO SKORAJ DVEH TEDNIH ISKANJA V morju blizu Giulianove v Abrucih našli truplo malega Massimiliana Še vedno pogrešajo mlajšega prijatelja Rocchinija, s katerim sta skrivaj odšla na kopanje Morski tokovi so truplo odplavili skoraj 150 km daleč od kraja, kjer sta otroka izginila TERAMO — Samo deset dni sta družini komaj sedemletnega Lucia Rocchinija in desetletnega Massimiliana Rovellija živeli v upanju, da se otroka kje skrivata, ali da sta kam zašla. Predvčerajšnjim zvečer je iz Giulianove pri Teramu v Abrucih prišlo sporočilo, naj se javijo na karabinjerski postaji. Dva dni prej je namreč neki ribič nedaleč od obale našel že razpadajoče truplo od deset do dvanajst let starega otroka. Zdravniki spočetka sploh niso mogli ugotoviti, če gre za dekletce ali fantka. Ker se v Abrucih tiste dni ni izgubil noben otrok, so celo domnevali, da so morski tokovi truplo prinesli z nasprotne, jugoslovanske obale. Potem pa so na ostankih kopalk s težavo razbrali ime malega Massimiliana. Tudi starši niso mogli prepoznati trupla, vendar je mati spoznala začetnice in ostanke kopalk. Massimiliano in Lucio sta izginila prejšnji torek popoldne. Družini sta preživljali dopust v Sirolu blizu Ancone v Markah, Otroka sta rekla, da se gresta igrat z majhnim plastičnim letalom. Ko ju zvečer ni bilo nazaj, so se zaskrbljeni starši obrnili do karabinjerjev. Številni prostovoljci, vojaki in karabinjerji s psi so preiskali področje bližnjega hriba Conero, ki je gosto in polno prepadov. Vendar brez uspeha. Tam so se zadržali tudi naslednji dan, nakar so raziskave raztegnili na celotno področje, Menili so, da sta se morda o-troka podala k jamam v Frasassi-ju, kjer sta že bila s starši in ki so jima bile zelo všeč. Pozivi številnih šoferjev in avtomobilistov so jih napotili zdaj sem zdaj tja. I-skali so ju Celo v Umbriji, od koder je bil doma Rocchini. Nato so se vrnili na hrib Conero, vendar zaman. Otroka naj bi se kljub prepovedi odločila za kopanje. Skrivaj sta šla k obali, kjer se je odvijala tragedija: tistega dne je bilo morje zelo razburkano, Massimiliano in Lucio pa nista znala dobro plavati. Izsledki avtopsije so pokazali, da je Massimiliano utonil, niso pa u-gotovili nobenih udarcev. Ista usoda je verjetno doletela njegovega prijatelja, čeprav do sedaj njegovega trupla še niso našli. Truplo malega Massimiliana so našli sto petdeset kilometrov južno od kraja, kjer naj bi utonil. To pa ni nič izrednega, saj pred vzhodno obalo italijanskega polotoka tokovi tečejo v smeri sever - jug, v nekaj dneh pa opravijo tudi take razdalje, (db) V Rimu odkrili 819 kg hašiša RIM — Finančni stražniki so te dni zaključili uspešno operacijo, ki so jo začeli že prve dni junija. V mreži so si znašli nad 800 kg hašiša v skupni vrednosti približno 3 milijarde lir. Gre za največjo količino tega mamila, ki so jo zaplenili, odkar so v pristanišču v Brin-disiju odkrili dve toni hašiša. Vest so sporočili včeraj ob koncu dolgih in zapletenih preiskav, pri katerih so sodelovali tudi agenti ameriškega Narcotic bureau of investigation. Vse se je začelo tam v začetku junija, ko so finančni stražniki opazili med tovorom, ki je prispel na rimsko letališče z letalom pakistanske letalske družbe tudi dvanajst lesenih zabojev, v katerih naj bi bili glineni izdelki, čudno je bilo to, da so bili zaboji pobarvani z umetnim brezbarvnim lakom ter zaviti v vreče. Finančarji so se poslužili vrtalnega stroja ter ugotovili, da je v zabojih bilo več pločevinastih škatel, ki so bile poleg vsega neprodušno zaprte. Finančni stražniki niso imeli več dvomov in ko so zaboje odprli, so v njih našli 819 kilogramov hašiša. Zaboje so nato napolnili s peskom in kamni ter jih poslali naprej v New York, kamor so bile tudi namenjeni. Istočasno so opozorili a-meriške oblasti, naj odkrijejo, kdo jih bo dvignil. Prekupčevalci z mamilom pa so očividno zavohali, da jim je policija nastavila past in do danes zabojev še nihče ni dvignil. NF,W YORK - Agenti FBI so včeraj v Chicagu aretirali bivšega agenta obveščevalne službe CIA Wil-liama Kampilesa z obtožbo, da je vohunil v korist Sovjetske zveze. Kampiles naj bi izmaknil sveženj dokumentov z ameriškimi obrambnimi načrti in naj bi ga prodal SZ za 3000 dolarjev. Aretacija Kampilesa je že četrti primer vohunstva, ki so ga letos odkril v ZDA. SPET GROBA DISKRIMINACIJA ZOPER SLOVENCE V Radišah na Koroškem ne bo dvojezične proslave Poveljnik gasilcev klonil pred pritiskom šovinistov CELOVEC — 20, avgusta bo v Radišah slavnostna prireditev ob predaji nove gasilske hiše in novega gasilskega avtomobila. Navzoč bo tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner. Kot pa je bilo čuti iz socialističnih krogov na Radišah, se bo te slavnosti udeležilo le malo ali, pa sploh noben funkcionar socialistične stranke. Vzrok: kljub intervenciji sociali- stičnih funkcionarjev, med drugim tudi občinskih odbornikov in zastopnikov slovenskega prosvetnega društva in kljub nasvetu župana dvornega svetnika dipl. inž. Dobernigga ter okrajnega komandanta gasilcev Reberniga, naj izvedejo slavnost v obeh jezikih, je to krajevni gasilski komandant Simon Oblak odklonil. On in njegovi ljudje so tako klonili pritisku šovinističnega «Abwehrkaempferbunda». Na slavnosti bo dovoljeno sodelovati le nemškemu moškemu pevskemu zboru, ne pa slovenskemu prosvetnemu društvu. In to kljub dejstvu, da se slovenski zastopniki in socialistični funkcionarji sprva niso o-brnili s tem diskriminacijskim u-Itrepom na javnost, temveč so hoteli vprašanje rešiti v prijateljskem pogovoru. Torej na dvojezičnem o-zemlju spet enkrat prireditev le v nemškem jeziku, kljub temu, da Radišam «priznava» dvojezičnost celo «zakon o narodnih skupinah*, s ki ga Slovenci na Koroškem od$' no odklanjajo. Dva tisoč pregledov zaradi zastrupitve s plutonijem LONDON - Potem ko so v pf* dneh tega tedna ugotovili vsaj <>v» najst zastrupitev v plutonijem, do sedaj zdravstvene oblasti PI\ gledale vseh dva tisoč oseb, ki kakorkoli povezane s centrom ** raziskovanje jedrskega orožja v '"j dermastonu v Angliji. DosedaW primeri zastrupitve niso bili hudi, vsaj tako zatrjujejo, venda previdnost ni odveč: plutonij J namreč izredno nevaren in domka' vajo, da povzroča celo raka in »*' kemijo. Kljub atentatu srečen pristanek MANILA - Kljub veliki odprtij ki jo je povzročila močna ekspP zija, je filipinsko letalo s 84 P0^ niki na krovu srečno pristalo k letališču v Manili. Do sedaj nl"° še ugotovili vzrok eksplozije, vej! dar domnevajo, da je šlo za at£” tat. že pred tremi leti je bilo ; letalo tarča podobnega atentata. daj je v stranišču eksplodirala čna bomba, pri čemer je ena ba izgubila življenje, več kot štir* deset pa jih je bilo ranjenih. na cesti predvideti nepredvidljivo reši življenje Prileten človek drugače reagira Zamisli si primer: prileten človek hoče prečkati ulico na zebrastem prehodu za pešce in se ozira na levo, da bi izbral pravi trenutek. Vozač avtomobila meni, da lahko nadaljuje, ker računa, da je pešec razumel, da mora počakati. Brzina vozila in njegova bližina zebrastemu prehodu bi morala namreč svetovati prav tako ravnanje. In vendar se lahko zgodi tudi drugače! Mnogi priletni ljudje namreč ne ocenjujejo pravilno niti razdalje kot tudi ne brzine prihajajočega vozila. Nevarnost, da prav na zebrastem prehodu povozimo pešca, je torej zelo velika. Paziti je treba na priletne ljudi Možno je, da prileten pešec prečka cesto na pravem mestu, toda v nepravem trenutku. Dober vozač mora: — upočasniti vožnjo in se prepričati, ali je prileten človek povsem jasno dojel položaj; — biti pripravljen primerno reagirati na zgrešeno ravnanje pešca. Predvideti je znak inteligence Niso vsi pešci enaki. Dovolj je pomisliti na njihovo različno obnašanje na cesti: otrok, moški, ki se mu mudi, noseča ženska, handikapiranec, s paketi obložena ženska itd. Sposoben avtomobilist mora biti vedno pozoren, da bi predvidel obnašanje posameznih uporabnikov ceste. S tem bo lahko popravil svoje napake in preprečil tuje. Na cesti je treba tudi nepredvidljivo predvideti. MINISTERO LAVORI PUBBLlCl Campagna Sicurezza Stradale MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cestah