TERAPEVTSKE FITOKMETIJE E-prirocnik Sabina Krsnik, Luka Kristanc, Andreja Papež Kristanc, Lilijana Mahne, Marko Cvetko, Alenka Zapušek, David Geršak, Nevenka Kregar Velikonja, Karmen Erjavec E-priročnik je nastal v okviru projekta Terapevtske fitokmetije: razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Sabina Krsnik, Luka Kristanc, Andreja Papež Kristanc, Lilijana Mahne, Marko Cvetko, Alenka Zapušek, David Geršak, Nevenka Kregar Velikonja, Karmen Erjavec TERAPEVTSKE FITOKMETIJE E-priročnik Novo mesto, 2024 Sabina Krsnik, Luka Kristanc, Andreja Papež Kristanc, Lilijana Mahne, Marko Cvetko, Alenka Zapušek, David Geršak, Nevenka Kregar Velikonja, Karmen Erjavec TERAPEVTSKE FITOKMETIJE E-priročnik Izdaja Elektronska izdaja Izdajatelj Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede Založnik Založba Univerze v Novem mestu Stilistično in grafično pregledala Sabina Krsnik Tehnično uredila Sabina Krsnik Dostopno na https://www.zalozba-unm.si/index.php/press/catalog/book/65 Cena Brezplačna publikacija Izdano Novo mesto, 2024 E-priročnik je nastal v okviru projekta Terapevtske fitokmetije: razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva - Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-Share like 4.0 International License. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 187339011 ISBN 978-961-6770-70-5 (PDF) KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................... 1 2 OSNOVNA IDEJA TERAPEVTSKIH FITOKMETIJ .................................................................................. 1 2.1 Kaj je terapevtska kme�ja? ....................................................................................................... 1 2.2 Kakšna je dodana vrednost bivanja na terapevtski fitokme�ji? ................................................ 5 2.3 Zakaj se uporabniki odločijo za terapevtsko fitokme�jo? ......................................................... 5 2.4 Na kakšne načine je mogoče združi� kme�jstvo in oskrbo? ..................................................... 7 2.5 Kaj lahko ponudijo terapevtske kme�je? .................................................................................. 7 3 O PROJEKTU TERAPEVTSKE FITOKMETIJE ........................................................................................ 8 3.1 Ergoterapija ............................................................................................................................... 9 3.2 Ekoterapija ................................................................................................................................. 9 3.3 Fitoterapija .............................................................................................................................. 10 4 KLJUČNI UPORABNIKI TERAPEVTSKIH KMETIJ ............................................................................... 11 4.1 Starejši odrasli ......................................................................................................................... 11 4.2 Ljudje z izgorelostjo ................................................................................................................. 13 4.3 Mladi, ki potrebujejo posebno skrb ........................................................................................ 15 4.4 Invalidi ..................................................................................................................................... 18 4.5 Podjetja zdravje na delovnem mestu ...................................................................................... 20 5 ZAKONSKE ZAHTEVE ...................................................................................................................... 23 5.1 Dopolnilna dejavnost na kme�ji – druge vrste izobraževanja ................................................. 23 5.2 Kme�je kot učni zavodi/učna okolja ........................................................................................ 25 5.3 Ureditev področja fitoterapije kot terapevtske metode ......................................................... 26 6 PROSTORSKE ZAHTEVE .................................................................................................................. 29 7 DRUGE ZAHTEVE ............................................................................................................................ 30 8 PRIMERI DOBRE PRAKSE ................................................................................................................ 31 8.1 Kme�ja Divji vrt ....................................................................................................................... 31 8.2 Kme�ja Mahne ........................................................................................................................ 33 8.3 Kme�ja Markovi ...................................................................................................................... 34 8.4 Kme�ja Vrhivšek ...................................................................................................................... 36 8.5 Kme�ja Šteflak ......................................................................................................................... 38 9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 39 10 LITERATURA ................................................................................................................................... 41 1 UVOD Spreminjanje gospodarskih in socialnih razmer se močno odraža tudi na podeželju. Naraščanje brezposelnos�, zlas� med mladimi, med katerimi je veliko visoko izobraženih, vzbuja skrb. Povečevanje brezposelnos� močno povečuje tveganje za revščino in socialno izključenost. Za ohranjanje delovno ak�vnega prebivalstva na podeželju, pa tudi vitalne krajine je potrebno spodbuja� gospodarske dejavnos�, ki bodo prispevale k ak�vaciji in razvoju endogenih potencialov lokalnega okolja in s tem prispevale k povečevanju dodane vrednos�, ohranjanju obstoječih oziroma ustvarjanju novih (predvsem zelenih) delovnih mest na podeželju. V ta namen Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014−2020 poudarja, da je treba spodbuja� razvoj novih dopolnilnih dejavnos� na kme�jah zlas� na področjih, ki omogočajo izkoriščanje prednos� določenega lokalnega okolja, med drugim bogato naravno in kulturno dediščino in socialno podjetništvo. Tako zeliščna terapevtska kme�ja, ki jo imenujemo terapevtska fitokme�ja, združuje krepitev dediščine na področju zdravilnih rastlin in možnost razvoja novih oblik socialnega podjetništva. V okviru koncepta večnamenskega kme�jstva, ki poudarja ekonomijo cilja, terapevtska fitokme�ja združuje kme�jske, učne in socialne dejavnos�. Bistveno je, da terapevtska fitokme�ja z novo dopolnilno dejavnostjo omogoča dodatni finančni vir sredstev na okolju in družbi prijazen (trajnosten) način. Poleg tega Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021−2030 nagovarja razvoj deins�tucionalizirane oblike skupnostne oskrbe, kot so različni medgeneracijski programi za zagotavljanje storitev družabništva ter drugih splošnih in specifičnih storitev vsaj del dneva, Zakon o dolgotrajni oskrbi pa predvideva finančno kritje tovrstnih storitev. Zato je pomembno, da so kmetje usposobljeni za skupnostne storitve, ki jih bo nova zakonodaja omogočila. Namen tega e-priročnika je, da v uporabni in dosegljivi obliki posreduje ključne informacije o delovanju in možnos�h razvoja terapevtskih fitokme�j, ki bodo omogočile potencialnim novim kme�jam osnovno znanje za uvedbo tovrstnih dejavnos�, obenem pa potencialnim uporabnikom predstavi možnos� in storitve, ki jim tovrstna kme�ja lahko ponudi. 2 OSNOVNA IDEJA TERAPEVTSKIH FITOKMETIJ 2.1 Kaj je terapevtska kme�ja? Terapevtske kme�je nudijo primerno okolje za izvajanje različnih terapevtskih praks, obenem pa lahko zagotavljajo zdravstveno in socialno varstvo ali specializirane izobraževalne storitve za posameznike iz ene ali več ranljivih skupin. Zagotavljajo nadzorovane, strukturirane storitve oskrbe in programe dejavnos�, povezanih s kme�jstvom in naravnim okoljem, za posameznike z opredeljenimi potrebami oziroma po meri za uporabnike storitev. Take kme�je zaradi značilnos� kme�jskega gospodarstva in vpetos� v naravno okolje v svojo osnovno dejavnost vpletejo elemente ekoterapije, ergoterapije, fitoterapije in drugih terapevtskih praks in se po potrebi povežejo s strokovnjaki posameznih terapevtskih področij. Te storitve se izvajajo za starejše odrasle, mlade in otroke. Terapevtske kme�je so oblika kme�j, ki se pogosto v Evropi imenujejo tudi »kme�je za oskrbo« (angl. »care farm«), saj za 1 spodbujanje zdravja ljudi, socialne vključenos� in izobraževalnih koris� uporabljajo kme�jsko dejavnost, pojavlja pa se tudi besedna zveza »zelena oskrba« (»green care«), saj se oskrba v glavnem izvaja v naravnem okolju kme�je. Ljudje obiskujejo terapevtske kme�je iz različnih razlogov. Lahko potrebujejo zdravstveno in socialno varstvo, duševno zdravje in dobro počutje, rehabilitacijo ali program specifičnega izobraževanja (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001; Loue idr., 2014). Terapevtske fitokme�je so običajno manjše kme�je, ki se ukvarjajo pretežno ali tudi z gojenjem zelišč in zdravilnih rastlin, saj te lahko zaradi ekstenzivne narave dela svojo osnovno dejavnost učinkovito povezujejo socialnovarstvenimi, terapevtskimi ali izobraževalnimi storitvami. Terapevtska fitokme�ja temelji na socialnovarstveni in pedagoški dejavnos�, katere osrednjo usmerjenost predstavlja izkušnja življenja in dela na fitokme�ji. Ta je pomembna predvsem za dve ranljivi ciljni skupini: mladostniki s posebnimi potrebami in starejši odrasli nad 65 let. Na terapevtski kme�ji ciljne skupine izvajajo različne dejavnos� (Harding idr., 2014; Gorman in Cacciatore, 2017).  Učijo in ohranjajo sposobnos�: S strukturiranim delom z zdravilnimi rastlinami pridobivajo znanje in veščine o zdravilnih rastlinah in različnih novih terapevtskih pristopih, zlas� fitoterapije, ekoterapije in ergoterapije; vzpostavljajo in/ali vzdržujejo sposobnos�, veščine in znanje za delo in pros� čas; skrbijo za vzdrževanje fine in grobe motorike, spomina - kognicije, čutenja – senzorike, istočasno pa z učenjem prak�čnih veščin višajo meje svoje vztrajnos�, zmogljivos� in ne nazadnje tudi samoučinkovitos�;  Medgeneracijsko družijo: Skozi skupno delo in odgovornost pri opravilih na kme�ji, npr. delu z zdravilnimi rastlinami, udeleženci vzpostavljajo in ohranjajo medosebne odnose ter komunicirajo s skupino in z različnimi generacijami, kar pripomore k utrjevanju socialnih kompetenc, razvoju občutka skupnos� in pridobivanju veščin za delovanje v širšem družbenem okolju;  Sprejemajo storitve inova�vnih terapevtskih pristopov: Terapije, kot so fitoterapija, ekoterapija in ergoterapija, ki vključujejo uporabo relaksacijskih in regenera�vnih tehnik, 2 temelječih na izpostavitvi slušnim, vidnim in olfaktornim (vohalnim) dražljajem v naravnem okolju, ki ima glede na ugotovitve nevroznanstvene stroke zaradi vpliva na razpoloženje, višje kogni�vne funkcije (spomin, pozornost, presojanje in sprejemanje odločitev) in avtonomno živčevje potencialno velik pomen zlas� pri obvladovanju težav v čustvovanju in vedenju, v zdravljenju anksioznos�, blagih do zmernih depresivnih stanj in postravmatskih motenj, poleg tega pa ima lahko vlogo tudi v upočasnjevanju kogni�vnega upada pri starejših odraslih ter preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni. Nizozemska, ki je vodilna na področju uvajanja terapevtskih kme�j, prevladujoče uporablja te kme�je kot alterna�vo dnevnim centrom za ljudi, ki potrebujejo oskrbo, vključno z osebami z demenco. Cilj je ponudi� novo zasnovo oskrbe, usmerjeno v majhna in domača okolja. Oskrba je pogosto organizirana v manjših enotah, običajno s šest do osem stanovalci, v katerih se integrirano izvajata osebna nega in ak�vna dnevna ru�na. Osebje skupaj z uporabniki opravlja dela, kot so kuhanje, čiščenje in urejanje vrta. Ta zasnova psihosocialne oskrbe skuša ljudem omogoči�, da čim bolj nadaljujejo način življenja, kot so ga imeli pred sprejemom v oskrbo, ter spodbuja na posameznika osredotočeno oskrbo in kakovost življenja. Prav tako v največji možni meri podpira avtonomijo uporabnikov, jim omogoča, da sami odločajo o dnevnih dejavnos�h, in spodbuja socialno interakcijo in sodelovanje v dejavnos�h. Takšna oskrba znatno izboljša posameznikovo kakovost življenja, ohranja in razvija njihove spretnos� in zmanjšuje izolacijo in občutek osamljenos�. Kmetje in drugo osebje, ki skrbi za starejše uporabnike dolgotrajne oskrbe, nudijo številne dejavnos� in osebno nego v varnem okolju za ljudi z vrsto različnih potreb in ranljivos� (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001; Murray et al., 2019). Podporne strukture za terapevtske kme�je se razlikujejo med evropskimi državami. Terapevtska kme�ja lahko deluje v sklopu varstvenega centra ali centra za dnevno varstvo, v sodelovanju z socialnovarstvenim zavodom, kot samostojno delujoča kme�ja, ki deluje z državno podporo, kot oskrbovalna kme�ja, ki ne prejema nadomes�la oz. takšna, ki prejema zasebno podporo ali plačilo, ali kot kme�ja, povezana z dobrodelno ali nevladno organizacijo (Harding idr., 2014; Gorman in Cacciatore, 2017). Pomemben vidik terapevtske fitokme�je je, da svojo dejavnost povezuje s terapevtskimi praksami ali elemen� terapevtskih dejavnos�, ki so namenjene izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja. Terapevtske kme�je so torej vrsta kme�j, ki ponujajo terapevtske storitve ljudem s fizičnimi, duševnimi ali socialnimi težavami oziroma različnimi potrebami, vključno z dolgotrajno oskrbo. Nudijo lahko vrsto storitev, od že navedenih ekoterapije, ergoterapije in fitoterapije, pa do hor�kulturne terapije in terapije s pomočjo živali, apiterapije in drugih dejavnos�. Terapevtske fitokme�je so posebej primerne za izvajanje storitev v povezavi z dolgotrajno oskrbo, ker lahko ponudijo edinstveno in koristno okolje še posebej za �ste posameznike, ki zavračajo ins�tucionalno oskrbo. Takšne kme�je lahko zagotovijo občutek povezanos� z naravo, kar lahko izboljša splošno dobro počutje in kakovost življenja uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Ključne prednos� terapevtske kme�je za namen dolgotrajne oskrbe so naslednje (Harding idr., 2014; Gorman in Cacciatore, 2017): 1. Ak�vna udeležba pri izvajanju osnovne dejavnos� kme�je: Terapevtske kme�je lahko uporabnikom storitev ponudijo priložnost, da se vključijo v pomembne dejavnos�, kot je zeliščarstvo, vrtnarjenje in druge dejavnos� na prostem. Te dejavnos� lahko pomagajo 3 posameznikom pri obvladovanju čustvenih in vedenjskih nihanj oz. jim pomagajo ohrani� njihove kogni�vne in telesne sposobnos�; 2. Povezava z naravo: Terapevtske fitokme�je ponujajo okolje, ki je bolj naravno in manj formalno kot socialnovarstvene ustanove. To lahko pomaga ljudem, da se bolje spros�jo in se lažje povežejo z naravo, kar ima lahko pomembne učinke na njihovo zdravje in dobro počutje. Bivanje v naravnem okolju lahko pomirja in zmanjšuje stres, kar je še posebej koristno za uporabnike dolgotrajne oskrbe, ki se pogosto soočajo z anksioznostjo ali depresijo; 3. Socializacija: Terapevtske fitokme�je lahko uporabnikom ponudijo priložnos� za druženje tako z drugimi stanovalci kot tudi s člani osebja, kar lahko pomaga v boju pro� občutkom izoliranos� in osamljenos�; 4. Povečanje samozaves�: Izvajanje fizičnih opravil na kme�ji lahko poveča samozavest in samospoštovanje ljudem, ki se soočajo s težavami v čustvovanju in vedenju ali drugimi zdravstvenimi težavami; 5. Terapevtski učinki: Različne terapevtske dejavnos�, ki jih ponujajo terapevtske kme�je, lahko pomagajo pri zmanjševanju stresa, izboljšanju duševnega zdravja in spodbujanju procesa okrevanja; 6. Izboljšano fizično zdravje: Terapevtske fitokme�je pogosto vključujejo telesno dejavnost, kot je vrtnarjenje in druga lažja dela, kar lahko uporabnikom pomaga ohranja� fizično zdravje in mobilnost. Terapevtske fitokme�je lahko torej ponujajo veliko prednos� za ljudi z različnimi zdravstvenimi in psihosocialnimi težavami ter uporabnike dolgotrajne oskrbe. Pomembno je tudi, da ima taka kme�ja primerne prostore, usposobljeno osebje in druge vire za izpolnjevanje potreb ciljnih skupin uporabnikov. Pomembno je tudi, da so potencialni uporabniki seznanjeni, kaj lahko pričakujejo in kakšne vrste terapevtskih dejavnos� in drugih storitev kme�ja ponuja. 4 2.2 Kakšna je dodana vrednost bivanja na terapevtski fitokme�ji? Ljudje se učijo z izkušnjami. Izkušnja je odličen način za pridobivanje spretnos� in znanja. To je pomembno načelo za delo na kme�ji in hkra� osnova za vključevanje terapevtskih praks v okolje kme�je. Pri dejavnos�h, v katere terapevtska kme�ja vključuje uporabnike, posameznikom niso poudarjene njihove pomanjkljivos�, ampak njihove sposobnos�. Mnogi ljudje doživljajo, da delo na kme�ji izboljšuje njihovo zdravje, in jim obenem utrjuje občutek dejavnos�, smiselnos� in pomembnos�. Številnim osebam, ki potrebujejo oskrbo, v življenju manjka jasna strukturiranost. Zato sta strukturiranje časa in odkrivanje individualnih možnos� koristna za njihov razvoj. Takšne kme�je lahko ponudijo to strukturo. Dnevna ru�na na kme�ji je na splošno ustaljena in ima določen dnevni in sezonski ritem (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001). V kontekstu dolgotrajne oskrbe torej lahko naslednje povzamemo prednos� bivanja na terapevtski fitokme�ji:  neformalen značaj bivalnega okolja v primerjavi z ins�tucionalno oskrbo,  velika raznolikost dela in dejavnos�,  osmišljen kontekst in kultura dela,  vključevanje v običajno življenje,  občutek socialne vključenos� zaradi številnih s�kov s člani kme�je in drugimi,  delo z rastlinami in zemljo,  vidni rezulta� dela,  struktura dnevnega in letnega naravnega ritma,  fizična zaposlenost,  občutek smiselnos�, saj ne skrbijo samo drugi zanj/zanjo, temveč tudi on/ona skrbi za opravljeno delo, rastline in živali. 2.3 Zakaj se uporabniki odločijo za terapevtsko fitokme�jo? Uporabniki se za terapevtsko fitokme�jo odločijo iz več razlogov, ki so pogosto povezani z iskanjem alterna�vnih ali dopolnilnih oblik zdravljenja in dobrega počutja, ki presegajo tradicionalne medicinske pristope. Terapevtske fitokme�je ponujajo edinstveno kombinacijo kme�jskih dejavnos� in terapevtskega dela z rastlinami v naravnem okolju, kar lahko prinese številne koris�:  S�k z naravo: Veliko ljudi išče načine, kako prežive� več časa v naravi, saj s�k z naravnim okoljem lahko izboljša duševno zdravje, zmanjša stres in izboljša razpoloženje. Terapevtska fitokme�ja ponuja priložnost za povezovanje z naravo in izkoriščanje terapevtskih koris� naravnega okolja;  Ak�vno učenje in pridobivanje novih veščin: Udeležba v kme�jskih in vrtnarskih dejavnos�h omogoča učenje novih veščin in znanj, kar lahko poveča občutek samozadostnos� in samospoštovanja. Učenje o rastlinah, sajenju, negi in vzdrževanju vrta lahko prinese tudi prak�čne koris� za vsakdanje življenje; 5  Fizična ak�vnost: Delo na kme�ji ali vrtu je fizično ak�vnost, ki lahko izboljša telesno zdravje, poveča mišično moč in izboljša srčno-žilno kondicijo. Fizična dejavnost v naravnem okolju je pogosto bolj privlačna kot vadba v zapr�h prostorih;  Čustvena in psihološka podpora: Terapevtske fitokme�je lahko nudijo varno in podporno okolje, kjer se posamezniki lahko srečujejo z izzivi in težavami v spodbudnem in neobsojajočem okolju. Skupinske dejavnos� lahko spodbujajo občutek skupnos� in pripadnos�;  Zmanjšanje simptomov duševnih motenj: Nekateri se za terapevtsko fitokme�jo odločijo kot dopolnilo k tradicionalnim oblikam zdravljenja duševnih motenj, kot so depresija, anksioznost in stres. Delo z rastlinami in preživljanje časa na prostem lahko pomaga zmanjša� simptome teh motenj;  Iskanje miru in �šine: V sodobnem hitrem in pogosto hrupnem svetu si mnogi želijo umika v bolj mirno in �ho okolje. Terapevtska fitokme�ja lahko ponudi zavetje pred vsakodnevnim stresom in hrupom, kjer lahko posamezniki najdejo notranji mir in obnovijo svoje energije;  Osebna rast in samoraziskovanje: Udeležba na terapevtski fitokme�ji lahko posameznikom omogoči čas in prostor za osebno razmišljanje, samoraziskovanje in osebnostno rast, kar je lahko ključnega pomena za premagovanje osebnih izzivov in izboljšanje kakovos� življenja;  Povezovanje s skupnostjo: Terapevtske fitokme�je pogosto delujejo kot skupnos�, kjer lahko udeleženci delijo izkušnje, podporo in znanje. Ta občutek skupnos� in medsebojne pomoči je lahko zelo koristen za posameznike, ki se morda poču�jo osamljene ali izolirane v svojem vsakdanjem življenju;  Dostop do sveže in zdrave hrane: Sodelovanje na terapevtski fitokme�ji lahko udeležencem omogoči neposreden dostop do sveže, lokalno pridelane hrane. To ne samo da spodbuja zdrave prehranjevalne navade, ampak lahko poveča tudi zavedanje o pomenu trajnostne pridelave hrane in njenem vplivu na okolje in zdravje;  Alterna�va tradicionalnim terapevtskim pristopom: Nekateri posamezniki se morda ne poču�jo udobno v tradicionalnih terapevtskih okoljih ali pa iščejo dopolnilne metode zdravljenja, ki so bolj usmerjene v naravo in telesno ak�vnost. Terapevtska fitokme�ja lahko ponudi drugačen pristop, ki je bolj v skladu z njihovimi osebnimi prepričanji in življenjskim slogom;  Izboljšanje okoljske ozaveščenos�: Sodelovanje v dejavnos�h, ki so neposredno povezane z zemljo in naravnimi cikli, lahko poveča zavedanje o okoljskih vprašanjih in spodbudi bolj trajnostne življenjske prakse. Skupno vsem tem razlogom je iskanje celostnih in integriranih pristopov k zdravju in dobremu počutju, ki presegajo fizične vidike in vključujejo čustveno, psihološko in socialno dimenzijo. Terapevtska 6 fitokme�ja lahko ponudi prostor, kjer se � različni vidiki združujejo v harmonično celoto, kar posameznikom omogoča, da razvijejo bolj uravnotežen in izpolnjujoč način življenja. 2.4 Na kakšne načine je mogoče združi� kme�jstvo in oskrbo? Kme�jstvo in oskrba se lahko med seboj prepletata na več načinov, zato obstajajo različne terapevtske kme�je (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001):  Terapevtske kme�je, kjer je poudarek na učinkovi� kme�jski proizvodnji, oskrba pa je podrejena;  Terapevtske kme�je, na katerih je terapevtska oziroma skrbstvena funkcija prevladujoča in je kme�jska proizvodnja manj pomembna;  Med tema dvema skrajnostma obstajajo številne mešane oblike. Pri izbiri ustrezne terapevtske kme�je imajo pomembno vlogo naslednji dejavniki (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001):  Izbira in želje pobudnikov dejavnos� (pogosto se te oblikujejo v interakciji med kmetom in potencialnimi uporabniki);  Usposobljenost članov kme�jskega gospodarstva za izvajanje različnih (terapevtskih) dejavnos�;  Vključevanje drugih strokovnjakov za izvajanje oskrbe ali terapevtskih dejavnos�; razmerje med dohodkom iz oskrbe in dohodkom iz kme�jskih dejavnos�;  Potreba po naložbah v infrastrukturo, da bi lahko določeno ciljno skupino sprejeli na terapevtski fitokme�ji;  Prilagajanje dejavnos� tako, da so uporabniki čim bolj vključeni skozi vse leto. Na mednarodni ravni so na področju razmerja med kme�jstvom in oskrbo na kme�jah opazne tri značilne organizacijske oblike (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001): • Terapevtska kme�ja izvaja storitve v okviru obstoječe dejavnos� na kme�jskem gospodarstvu, pri čemer so uporabniki storitev vključeni v trenutno proizvodno delo na kme�ji; • Terapevtska kme�ja je ustanovljena na podlagi obstoječe dejavnos� na kme�jskem gospodarstvu, a ustanavlja nove dejavnos�, ki so bolj ali manj tržno naravnane, pri čemer je področje oskrbe bolj ali manj ločeno od obstoječe kme�jske proizvodnje; • Kme�jski in skrbstveni del sta ustanovljena hkra�. Kme�jski obrat je na splošno majhen in prilagojen udeležencem. Kme�jska dejavnost je podrejena ciljem oskrbe oziroma terapije. 2.5 Kaj lahko ponudijo terapevtske kme�je? Vsaka kme�ja ima svoj način dela in svoj cilj. Ponudba terapevtske kme�je se lahko razlikuje od oskrbe do vključevanja delovne sile. Na nekaterih kme�jah se oskrbujejo invalidi z več motnjami v duševnem razvoju ali starejši odrasli, ker jim vzdušje in okolica izboljšata počutje. Na nekaterih terapevtskih kme�jah udeleženci izvajajo dejavnos�, pri katerih ni zahtev po hitros� dela in kakovos� izdelka. 7 Obstajajo tudi takšne terapevtske kme�je, na katerih se udeleženci usposabljajo, včasih se celo pripravljajo na redno delo. Ker se terapevtske kme�je med seboj razlikujejo, se razlikuje tudi njihova ponudba (Handbook for Dutch Care Farmers, 2001). 3 O PROJEKTU TERAPEVTSKE FITOKMETIJE V projektu » Razvoj in uvajanje usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah – Fitokmetije«, ki smo ga zaključili oktobra 2021, smo partnerji projekta razvili koncept fitokme�j, ki razvijajo izobraževalno dejavnost na kme�jah, imajo vlogo prak�čnega usposabljanja fitoterapevtov, hkra� pa ponujajo delavnice in usposabljanja tudi drugim ciljnim skupinam s poudarkom na ranljivih skupinah. V širšem kontekstu so fitokme�je biodiverzitetne kme�je, ki nudijo specifično okolje za širšo paleto terapevtskih pristopov, zlas� fitoterapije, ekoterapije in ergoterapije. V projektu » Terapevtske fitokmetije: razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah« nadalje raziskujemo možnos�, ki jih kme�je, ki slonimo na pridelavi rastlin in uporabi rastlin iz naravnih ras�šč, lahko ponudimo pri blažitvi stresnega načina življenja in drugih za psihofizično stanje neugodnih okoliščin. Možnost povrnitve psihofizičnega ravnovesja vidimo v ergo-, eko- in fitoterapevtskih ter drugih terapevtskih potencialih naših kme�j. 8 3.1 Ergoterapija Ergoterapija pomeni terapija z delom. Predstavlja čuječo prisotnost v trenutku, kjer se z osredotočenim delom odklopimo od vsakdanjih skrbi, potopljeni v ustvarjalni proces. Kme�jsko okolje nudi vrsto možnos� za tovrstne terapevtske pristope. Pletarstvo je ena izmed možnos� za ergoterapijo na kme�ji. Presene� nas, koliko časa in truda je potrebno za izdelek. Tako ga na koncu resnično cenimo, saj smo njegov nastanek spremljali od začetka do konca. Čudimo se kapitalis�čni hiperpotrošnji, v kateri so takšni izdelki prepoceni in temeljijo na izkoriščanju delovne sile iz tretjih držav, še bolj pa temu, da so se tudi nam tako smešno nizke cene do tega trenutka zdele samoumevne. Vsekakor ima posameznik po vloženem trudu v rokah konkreten pletarski unikat, ki mu pomeni samopotrditev, ponos in dvig zaupanja v svoje sposobnos�. Osvoji novo spretnost, znanje in s tem poveča svoje kompetence ter doda kamenček v mozaiku potencialne samooskrbe. Zaradi počasnos� in dolgotrajnos� dela se pri pletarstvu urimo tudi v osredotočenos� in potrpežljivos�, kar je popolna pro�utež hitečemu vsakdanjiku, pri katerem hi�mo od ene dejavnos� k drugi, pa imamo kljub temu na koncu občutek, da nismo vsega opravili. Ko spoznavamo različne pletarske materiale, razširimo svoje zavedanje o možnos�h, ki nam jih ponuja narava. Rastline, ki so se nam zdele popolnoma neuporabne in morda celo moteče na naših zemljiščih (npr. srobot), postanejo dodana vrednost in priložnost za našo kme�jo. 3.2 Ekoterapija Ekoterapija predstavlja nov medicinski pristop, ki vključuje uporabo relaksacijskih in regenera�vnih tehnik, temelječih na izpostavitvi slušnim, vidnim in vohalnim dražljajem v naravnem okolju. Glede na ugotovitve nevroznanstvene stroke ima zaradi vpliva na razpoloženje, višje kogni�vne funkcije (spomin, pozornost, presojanje in sprejemanje odločitev) in avtonomno živčevje potencialno velik pomen zlas� v zdravljenju anksioznos�, blagih do zmernih depresivnih stanj in postravmatskih motenj, poleg tega pa ima lahko vlogo tudi v upočasnjevanju kogni�vnega upada pri starejših odraslih ter preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni. Gre torej za pomembno komplementarno metodo v sklopu integra�vnega medicinskega pristopa, ki prepleta spoznanja rehabilitacijske medicine s kineziologijo (zelena vadba), psihoterapijo in aromaterapijo (gozdne kopeli z izpostavitvijo hlapnim rastlinskim snovem) in fitoterapijo (uporaba pripravkov iz adaptogenih rastlin in gliv za krepitev splošne psihofizične odpornos�). 9 Kme�je so lahko odlično prizorišče za izvajanje ekoterapije, saj zagotavljajo okolje z bolj ali manj ohranjeno naravo s čis�m ozračjem, vrstno pestrimi habita�, zeliščne vrtove in podobno. Za izvajanje posameznih metod se lahko vključuje različne strokovnjake, kot so kineziologi, delovni terapev�, psihoterapev�, fitoterapev� in aromaterapev�. 3.3 Fitoterapija Pregled literature pokaže, da so slovenski zeliščarji v zadnjih stoletjih uporabljali v svoji praksi več kot 500 zdravilnih rastlin, kar dokazuje, da je bilo zeliščarstvo pri nas od nekdaj izjemno cenjeno in da živimo na vrstno izredno pestrem območju. Naša flora namreč sestoji iz več kot 3.500 vrst, s čimer za nekajkrat prekašamo angleško in le malo zaostajamo za nemško ali francosko. Imamo torej vse pogoje, da razvijemo svojo fitoterapevtsko stroko in jo povežemo v svoj integra�vni medicinski model. Danes so v medicini vse bolj priljubljeni polivalentni pristopi. V skladu s tem konceptom zdravimo povišan krvni tlak, sladkorno bolezen in tudi maligna obolenja. V fito- in mikoterapiji je ta pristop po navadi še bolj poudarjen, saj neredko ustvarimo individualno mešanico rastlinskih, glivnih ali celo rastlinsko-glivnih mešanic z željo po čim celovitejšem obvladovanju kliničnih težav. Takšnim mešanicam včasih rečemo inteligentne mešanice, saj so plod natančnega poznavanja farmakodinamičnih in farmakokine�čnih učinkov spojin v vključenih drogah. Za uspešno zdravljenje je ključna pravilna postavitev diagnoze, kar pa je mogoče le ob dobrem poznavanju anatomskih in fizioloških značilnos� človeškega telesa ter bolezenskih procesov. Do diagnoze pravilo pridemo s pomočjo 10 podrobnega razgovora (anamneze), fizičnega pregleda in po potrebi dodatnih laboratorijskih in slikovnih preiskav. Šele ko klinični skupek simptomov (klinični sindrom), ugotovitev pregleda in izsledkov preiskav uspeli poveza� v zanesljivo klinično diagnozo, nastopi čas za določitev pristopa k zdravljenju. Slednje v integra�vni fitoterapiji sestoji iz predpisa in uporabe zdravilnih pripravkov iz rastlin in gliv ter dopolnilnih metod, kot so aromaterapija, ekoterapija, gibalna terapija in diete�čna podpora. Dober terapevt mora bi� vešč kombiniranja omenjenih metod in klasičnih medicinskih pristopov, ki jih mora prilagodi� tako prepoznanemu bolezenskemu procesu kot pacientovim potrebam in željam. Fitoterapija lahko poteka v ambulantah, ki so locirane na kme�ji, kar omogoča intenzivnejše prepletanje z drugimi metodami, kot so ergoterapija, kinezioterapija in ekoterapija, po drugi strani pa na kme�jah lahko poteka tudi izdelava pripravkov iz doma vzgojenih zdravilnih rastlin. 4 KLJUČNI UPORABNIKI TERAPEVTSKIH KMETIJ Kot smo zapisali že v prvem delu, na terapevtsko fitokme�jo lahko pridejo ljudje iz različnih ciljnih skupin. V nadaljevanju na kratko opisujemo najpogostejše ciljne skupine. 4.1 Starejši odrasli V tem poglavju opisujemo potrebe oseb, starejših od 65 let, ki potrebujejo podporo pri smiselnem preživljanju dneva. Kmetje, ki nameravajo v oskrbo vze� starejše odrasle, morajo bi� obveščeni o številnih zdravstvenih težavah, ki so pogoste v tej starostni skupini. Razumevanje teh težav je ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne oskrbe in podpore. Med najpomembnejše zdravstvene težave starejših odraslih sodijo:  Bolezni srca in ožilja: To vključuje hipertenzijo (visok krvni tlak), ishemično bolezen srca, srčno popuščanje in aritmije. Starejši odrasli so bolj nagnjeni k srčnim težavam, zato je pomembno spremljanje in upravljanje teh stanj;  Diabetes: Tako �p 1 kot �p 2 sta pogosta med starejšimi odraslimi. Sladkorna bolezen zahteva skrbno spremljanje krvnega sladkorja in prehrane;  Osteoporoza: Ta bolezen povzroča šibkost kos�, kar povečuje tveganje za zlome. Pomembno je zagotovi�, da starejši odrasli dobijo dovolj kalcija in vitamina D;  Artri�s: Vnetne in degenera�vne oblike artri�sa lahko povzročijo bolečine in omejitve v gibanju. Upravljanje bolečine in ohranjanje gibljivos� sta ključna;  Težave s spominom in demenca: Starejši odrasli so lahko nagnjeni k težavam s spominom, vključno z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence. To zahteva posebno pozornost in pristope k oskrbi;  Težave z vidom in sluhom: Staranje pogosto vpliva na vid (npr. katarakta, glavkom) in sluh. Pomembno je zagotovi�, da imajo dostop do ustreznih pripomočkov, kot so očala ali slušni apara�;  Urinska inkon�nenca: To je pogosta težava, ki lahko vpliva na kakovost življenja. Upravljanje inkon�nence je pomembno za zagotavljanje udobja in dostojanstva; 11  Prebavne težave: To vključuje zaprtje, refluks kisline in težave s prebavo. Ustrezna prehrana in hidracija sta ključna;  Psihične motnje: Depresija, anksioznost in osamljenost so pogoste pri starejših odraslih. Psihološka podpora in družabništvo sta zelo pomembna;  Kronične bolečine: Različni vzroki lahko povzročijo kronične bolečine, ki jih je treba ustrezno obravnava� in upravlja�. Kmetje, ki skrbijo za starejše odrasle, bi morali bi� tudi seznanjeni z osnovami prve pomoči in ime� na voljo informacije o tem, kdaj in kako poiska� zdravniško pomoč. Poleg tega je pomembno spodbuja� zdrav način življenja, vključno z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnost, prilagojeno sposobnos�m in potrebam starejših odraslih. Za delo s starejšimi odrasli so zdravstvene zahteve raznolike, vendar lahko na splošno poudarimo pomen fizične sposobnos�, saj delo s starejšimi odraslimi pogosto zahteva določeno stopnjo fizične moči in vzdržljivos�, na primer za pomoč pri premikanju ali dvigovanju oseb. Pomembna je tudi psihična stabilnost in čustvena odpornost, saj delo s starejšimi odraslimi lahko vključuje soočanje s težkimi čustvenimi situacijami, kot sta bolezen in osamljenost. Pomembno je tudi posebno osnovno znanje o geriatriji, prvi pomoči in tehnikah za ravnanje z določenimi zdravstvenimi stanji. Ko kmetje sprejmejo starejše odrasle v oskrbo, je pomembno, da se zavedajo posebnih potreb in izzivov, ki jih prinaša delo s to populacijo. Tu je nekaj ključnih nasvetov:  Razumevanje posebnih potreb starejših odraslih: Izobraževanje o pogos�h zdravstvenih težavah, ki prizadenejo starejše, kot so omejena mobilnost, senzorične izgube (sluh, vid) in kronične bolezni;  Varnostno okolje: Prilagoditev delovnega okolja, da se zmanjša tveganje za padce in poškodbe. To lahko vključuje names�tev držal, odstranitev ovir, zagotavljanje ustrezne razsvetljave in varnostnih opozoril; 12  Prva pomoč in nujne primere: Pomembno je, da so kmetje usposobljeni za nudenje prve pomoči in da poznajo postopke v nujnih primerih, še posebej v primeru zdravstvenih težav, pogos�h pri starejših odraslih;  Dostop do zdravstvene oskrbe: Zagotavljanje, da imajo starejši odrasli dostop do potrebne zdravstvene oskrbe, vključno z rednimi obiski zdravnika in dostopom do zdravil;  Socialna interakcija in vključenost: Spodbujanje socialne interakcije in vključevanja starejših odraslih v dnevne dejavnos� kme�je, kar lahko pomaga pri boju pro� osamljenos� in izboljšanju duševnega zdravja;  Prilagoditev dela: Prilagajanje delovnih nalog starejših odraslih glede na njihove fizične sposobnos� in interese, da se zagotovi, da je delo varno in izvedljivo;  Spoštovanje in dostojanstvo: Pomembno je, da se starejšim ljudem vedno izkazuje spoštovanje in da se ohranja njihovo dostojanstvo;  Komunikacija: Razvijanje učinkovi�h komunikacijskih veščin, ki so prilagojene morebitnim senzoričnim omejitvam starejših odraslih, kot je uporaba jasnih in enostavnih besed ter vizualnih pripomočkov, če je treba;  Dobrobit in osebna oskrba: Zagotavljanje, da se osnovne potrebe starejših odraslih, kot so prehrana, hidracija in osebna higiena, redno izpolnjujejo. 4.2 Ljudje z izgorelostjo V tem poglavju opisujemo potrebe ljudi, ki imajo zaradi dela in/ali zadev v zasebnem življenju simptome izgorelos�, zaradi česar (začasno) ne morejo dela� (polni delovni čas). Kmetje, ki bi v svojem okolju gos�li osebe z izgorelostjo, bi morali bi� seznanjeni z različnimi zdravstvenimi težavami, ki so pogosto povezane z izgorelostjo. Te vključujejo:  Čustvene težave: Izgorelost pogosto spremljajo simptomi, kot so depresija, anksioznost in občutki odtujenos� ali cinizma. Osebe lahko izkusijo tudi občutke neuspeha in nezadostnos�;  Fizična izčrpanost: Eden glavnih simptomov izgorelos� je kronična utrujenost. To ni le občutek običajne utrujenos�, ampak globoka, izčrpavajoča izčrpanost, ki vpliva na vsakodnevno delovanje;  Motnje spanja: Težave s spanjem, vključno z nespečnostjo, so pogoste. Osebe z izgorelostjo lahko težko zaspijo ali vzdržujejo spanec;  Spremembe teka in telesne teže: Izgorelost lahko vpliva na ape�t, kar vodi do izgube ali pridobitve teže;  Težave s koncentracijo in spominom: Osebe z izgorelostjo lahko doživljajo težave pri koncentraciji in osredotočenos� ter slabši spomin;  Glavoboli in mišična napetost: Fizične manifestacije stresa, kot so glavoboli, bolečine v mišicah in napetost, so pogoste;  Zmanjšana imunska funkcija: Kronični stres lahko oslabi imunski sistem, zaradi česar so osebe bolj dovzetne za prehlade, gripo in druge okužbe;  Gastrointes�nalne težave: Stres in anksioznost lahko povzročita težave s prebavo, kot so zgaga, želodčne motnje ali sindrom razdražljivega črevesa. 13 Kmetje bi morali bi� pozorni na te simptome in razume�, da osebe z izgorelostjo morda potrebujejo posebno skrb in prilagoditve v svojem okolju. Poleg tega je pomembno, da spodbujajo zdrav življenjski slog, vključno z uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo in zadostnim počitkom, kar lahko pomaga pri obvladovanju simptomov izgorelos�. Vendar pa je vedno priporočljivo, da se za specifične zdravstvene nasvete in pomoč posvetujejo s strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Za delo z ljudmi, ki trpijo za izgorelostjo, so potrebne posebne zdravstvene in psihološke kompetence. Pomembno je ime� trdno razumevanje duševnega zdravja in posebnos� izgorelos�. To vključuje poznavanje simptomov, vzrokov in strategij za obvladovanje. Empa�ja in sposobnost učinkovitega in sočutnega komuniciranja sta ključnega pomena pri delu z ljudmi, ki se soočajo z izgorelostjo. Delo z ljudmi v duševni s�ski je lahko čustveno zahtevno, zato je pomembno, da imajo strokovnjaki trdne strategije za lastno duševno zdravje in samooskrbo. Kmetje, ki delajo z ljudmi z izgorelostjo in jih vzamejo v oskrbo, morajo upošteva� nekaj ključnih nasvetov, da zagotovijo pozi�vno in zdravilno izkušnjo tako zase kot za osebe z izgorelostjo:  Razumevanje izgorelos�: Pomembno je, da se kmetje dobro seznanijo z razumevanjem izgorelos�, njenih simptomov in učinkov na posameznike. To vključuje prepoznavanje znakov stresa, anksioznos� in depresije;  Postopno vključevanje: Ljudje z izgorelostjo se lahko poču�jo preobremenjeni z nenadnimi ali intenzivnimi delovnimi obremenitvami. Kmetje naj postopoma vključujejo te osebe v delovne dejavnos�, začenši z lahkimi in kratkotrajnimi nalogami;  Poudarek na naravi in umirjenos�: Kme�jsko okolje je idealno za izpostavljanje posameznikov naravnim, umirjajočim dejavnikom. Spodbujanje časa, preživetega v naravi, in vključevanje v umirjene dejavnos�, kot je delo z zelišči, lahko pomaga;  Struktura in ru�na: Redna in predvidljiva ru�na lahko ljudem z izgorelostjo pomaga pri obvladovanju stresa. Kmetje naj vzpostavijo jasen urnik z rednimi odmori in zagotovijo, da naloge niso preobremenjujoče;  Podpora in komunikacija: Pomembno je vzpostavi� odprt in podporen komunikacijski kanal, kjer se lahko osebe z izgorelostjo poču�jo slišane in razumljene. Kmetje naj nudijo redno povratno informacijo in spodbudo;  Učenje in prilagajanje: Vsak posameznik z izgorelostjo ima edinstvene potrebe in omejitve. Kmetje morajo bi� pripravljeni se uči� od vsakega posameznika in prilagodi� delovne naloge ter okolje njihovim specifičnim potrebam;  Skupinske dejavnos�: Skupinske dejavnos�, ki spodbujajo sodelovanje in druženje, lahko prispevajo k izboljšanju socialnih veščin in zmanjšanju občutkov izolacije.  Pozornost na lastno dobrobit: Delo z ljudmi z izgorelostjo je lahko čustveno zahtevno. Kmetje morajo skrbe� tudi za lastno duševno in fizično zdravje, da lahko učinkovito skrbijo za druge;  Strokovna podpora: Če je treba, naj kmetje poiščejo pomoč ali nasvete od strokovnjakov, kot so psihologi ali terapev�, ki so specializirani za obravnavo izgorelos�;  Varnost in zdravje na delovnem mestu: Zagotovi� je treba varno delovno okolje, pri čemer je treba upošteva� fizično in psihično zdravje vseh vključenih. Vključevanje ljudi z izgorelostjo v kme�jske dejavnos� lahko prinese obilo koris�, vendar zahteva razumevanje, potrpežljivost in prilagodljivost. 14 4.3 Mladi, ki potrebujejo posebno skrb V tem poglavju opisujemo potrebe mladih v staros� do 18 let, ki so deležni dodatne podpore in skrbi, usmerjanje na različna področja. Kmetje, ki skrbijo za mlade s posebnimi potrebami, morajo bi� obveščeni o različnih zdravstvenih težavah, ki se lahko pojavijo pri teh mladostnikih. Te težave vključujejo:  Intelektualne omejitve: Mladi z intelektualnimi omejitvami se lahko soočajo s težavami pri učenju, razumevanju in obdelavi informacij. Kmetje morajo bi� pripravljeni prilagodi� komunikacijo in učne metode, da bi ustrezali njihovim sposobnos�m;  Vedenjske težave: Nekateri mladi imajo lahko težave z vedenjem, kot so impulzivnost, agresija ali težave pri socialnih interakcijah. Kmetje morajo bi� usposobljeni za upravljanje teh težav na nekonfrontacijski in podporen način;  Senzomotorične težave: Otroci z motnjami, kot sta av�zem ali cerebralna paraliza, lahko imajo senzorične ali motorične težave, kar vpliva na njihovo sposobnost sodelovanja v kme�jskih dejavnos�h. Ustrezne prilagoditve in pomoč sta ključni;  Komunikacijske težave: Nekateri mladi morda ne morejo verbalno komunicira� ali imajo težave z razumevanjem govora. Kmetje morajo bi� usposobljeni za uporabo alterna�vnih komunikacijskih metod, kot so znakovni jezik, slike ali komunikacijske naprave;  Psihične zdravstvene težave: Mladi s posebnimi potrebami so lahko bolj nagnjeni k psihičnim težavam, kot so anksioznost, depresija in stresne motnje. Kmetje morajo bi� občutljivi na znake duševnih težav in vede�, kako ukrepa�;  Medicinske potrebe: Nekateri mladi lahko potrebujejo redno medicinsko oskrbo, kot so zdravila ali terapije. Kmetje morajo ime� ustrezno usposabljanje in bi� seznanjeni z medicinskimi načr� posameznika. Vzgoja in oskrba mladih s posebnimi potrebami zahteva posebno pozornost, potrpljenje in ustrezno usposabljanje. Pomembno je, da kmetje sodelujejo z izobraževalnimi in zdravstvenimi strokovnjaki, da zagotovijo najboljšo možno skrb za te mlade. Zdravstvene zahteve za delo z mladimi, ki potrebujejo posebno skrb in se izobražujejo v okviru posebnega izobraževanja zaradi intelektualne omejitve in/ali vedenjskih težav, se lahko razlikujejo glede na potrebe, vendar lahko na splošno pričakujemo nekaj ključnih zahtev, kot je psihofizična sposobnost, saj se morajo obvladova� fizične in čustvene zahteve dela z mladimi s posebnimi potrebami. To vključuje sposobnost za dolgotrajno stoječe ali sedeče delo, delo z rokami in sposobnost spopadanja s potencialno stresnimi situacijami. Otroci/mladostniki s čustveno vedenjskimi težavami ali motnjami kažejo ponavljajoč se, trajen vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Moteče vedenje je lahko zunanje/eksternalizirano ali notranje/internalizirano pogojeno in se kaže s simptomi (npr. agresivno vedenje, avtoagresivno vedenje). Večina teh otrok ima veliko potrebo po sprejetos�, upoštevanju. So čustveno nestabilni, pogosto hitro prizade�, vedejo se čustveno nezrelo in agresivno. Želijo se spremeni�, a tega ne zmorejo. Posledično se vr�jo v začaranem krogu konfliktov, tudi notranjih. Ker imajo skromne socialne veščine in nizko samovrednotenje, težko navežejo pristne s�ke z vrstniki. 15 Slika 1: Dogodek za dijake s Strokovnega centra Višnja Gora na kmetiji Divji vrt, oktober 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. Otroke s čustveno vedenjskimi motnjami lahko razdelimo v š�ri skupine:  1. skupina: otroci, ki so težko vodljivi; so agresivni, ne sodelujejo, ne ubogajo, mo�jo pouk – njihovo vedenje učitelji obsojajo kot nesprejemljivo;  2. skupina: otroci, ki so agresivni; navadno pripadajo kateri od tolp in sodelujejo pri delinkventnih akcijah;  3. skupina: otroci, ki se vedejo nezrelo; njihovo vedenje je pasivno, težave imajo s pozornostjo;  4. skupina: boječi otroci – nesamozavestni, odmaknjeni in depresivni. Vedenjske motnje sodijo med �ste motnje, ki so za okolje moteče in povzročajo odpor. Na ta način se tudi vzdržujejo. Vedenjsko moteni otroci namreč pogosto nimajo dobrega s�ka z vrstniki, v adolescenčnem obdobju pa je prav ta s�k nepogrešljiv. Tako se običajno poču�jo manjvredne od drugih. Trudijo se izboljša� svoj položaj, zato drugim pogosto igrajo »barabo«, ki si vse dovoli, ki vse upa izreči na glas. To postane začaran krog; vrstniki jih ne sprejemajo, odrasli pa tako vedenje stalno kri�zirajo. Pri delu z otroki s čustveno vedenjskimi motnjami si lahko pomagamo z različnimi tehnikami. Navajamo tehnike, ki so nam lahko v pomoč pri umiritvi oziroma preprečitvi neprimernega vedenja:  Ignoriranje vedenja: Včasih določeno vedenje služi doseganju nekega cilja in preneha, ko je ta cilj dosežen ali zaradi tega, ker je prenehal sam interes. Ignorira� vedenje je umestno, kadar vemo, da bo prenehalo samo od sebe;  Vključevanje v otrokove interese: Ko se otrok med delom ali poukom igra s kakšnim neprimernim predmetom, ga povprašamo, kako deluje, nato rečemo, naj pospravi;  Zmanjšanje napetos� s humorjem: S humorjem lahko včasih dokažemo neranljivost odraslega, njegovo gotovost, iz katere ga ne spravijo ni� problemi ni� destruk�vnost. Otrok je s šaljivim odgovorom rešen dodatnih občutkov krivde ali strahu. Razširi se možnost »rešitve čas�«, 16 posebej, ko gredo v svojem napadu preko mej, do katerih v resnici sploh niso hoteli i�. Humor lahko deluje kot preusmeritev;  Pomoč ob ovirah: S pomočjo v pravem trenutku lahko preprečimo zlom kontrole;  Zamenjava skupine ali celotnega okolja: Te tehnike ne uporabljamo kot kazni, temveč jo uporabimo v primerih, ko v določenem trenutku otroci ne morejo bi� skupaj;  Povečana naklonjenost: Otrokovo kontrolo pred naraščajočo anksioznostjo ali impulzivnostjo je včasih mogoče podpre� z večjo naklonjenostjo;  Interpretacija: Mladostniku pomagamo razume� pomen situacije, ki jo je napačno dojel ali pa mu pomagamo uvide� lastno mo�vacijo. Z interpretacijo uredimo mladostnikovo zmedeno percepcijo. Delo z mladimi s posebnimi potrebami zahteva visoko stopnjo čustvene inteligence, potrpežljivos� in sposobnos� za empa�jo. Delavci morajo bi� sposobni učinkovito upravlja� čustvene in vedenjske izzive. Pogosto je potrebno ustrezno usposabljanje ali izobraževanje, ki pokriva specifične potrebe mladih, s katerimi bodo delavci delali. To lahko vključuje tečaje o posebnih izobraževalnih metodah, obvladovanju vedenja, komunikacijskih veščinah in drugih relevantnih temah. Znanje o nudenju prve pomoči in kardiopulmonalne oživljanja (CPR) je pogosto zahtevano, saj lahko delavci nale�jo na nujne zdravstvene situacije. Delo z mladimi, ki potrebujejo posebno skrb in se izobražujejo v okviru posebnega izobraževanja zaradi intelektualnih omejitev in/ali vedenjskih težav, zahteva posebno pozornost in razumevanje. Kmetje, ki se odločijo za takšno oskrbo, lahko znatno prispevajo k razvoju in blaginji teh mladih. Tu je nekaj nasvetov, kako pristopi� k temu delu: • Razumevanje in potrpežljivost: Treba je ozaves��, da se � otroci/mladostniki ne vedejo neprimerno zato, da bi nam nagajali ali nas spravljali ob živce. Dejstvo je, da preprosto ne znajo/zmorejo drugače. Medtem ko za druge otroke in mladostnike z drugimi posebnimi potrebami vemo, da ne zmorejo (in so zaradi svojih primanjkljajev pogosto deležni našega sočutja), pa za mladostnike s čustveno vedenjskimi motnjami velja prepričanje, da 'nočejo' in so zato deležni obsojanja. Pomembno je, da se kmetje seznanijo z različnimi potrebami in omejitvami mladih, ki jih vzamejo v oskrbo. Razumevanje njihovega ozadja in izzivov je ključno za ustvarjanje varnega in podpornega okolja; • Individualni pristop: Vsak mladostnik je drugačen, zato je pomembno prilagajanje dejavnos� in učnih metod njihovim posebnim potrebam. To lahko vključuje prilagoditve v učnem načrtu, komunikacijskih metodah in ravni zahtevnos� nalog; • Vključevanje v prak�čne dejavnos�: Mladi s posebnimi potrebami se pogosto bolje odzivajo na prak�čne dejavnos�. Delo na kme�ji, kot je skrb za živali, vrtnarjenje ali preprosta vzdrževalna dela, lahko spodbuja njihov razvoj in jim omogoča občutek dosežka; • Poudarek na socialnih veščinah: Delo na kme�ji lahko ponudi odlično priložnost za razvoj socialnih veščin. Spodbujanje sodelovanja, komunikacije in skupinskega dela je ključnega pomena. Namesto jezika nesprejemanja (kri�ka, ocenjevanje, e�ke�ranje, ukazovanje, moraliziranje itd.) uporabljajmo jezik sprejemanja (povratne informacije in doživljanje le-teh, ak�vno poslušanje, jaz-sporočila …). Pomembno vlogo imajo tudi pohvale, tako vedenja kot osebe, medtem ko naj bo kri�ka vedno usmerjena le na vedenje, nikoli na osebo, saj to nega�vno vpliva na posameznikovo samovrednotenje. Vsekakor pa ni smiselno sprejema� vseh 17 vedenj – izbra� je treba način, da bo mladostnik ozaves�l svoja napačna ravnanja, obenem pa bo vedel, da ga kljub napačnim odločitvam sprejemamo kot osebo; • Nastavitev jasnih pričakovanj, ru�n in mej: Jasnih navodil in ru�n ne smemo podcenjeva�. To mladim pomaga razume�, kaj se od njih pričakuje, in zagotavlja občutek varnos� in stabilnos�. Jasno postavite mejo med seboj in njim, da bo uvidel, kaj je njegov in kaj vaša težava. S tem se izognete možnim obojestranskim posegom v področje drugega, iskanju opore zunaj sebe, izgovorom, izmikanjem ali nepotrebnim prevzemanjem odgovornos� itd.; • Sodelovanje s strokovnjaki: Redno sodelovanje s strokovnjaki za posebno izobraževanje in terapev� je pomembno za zagotavljanje ustreznega pristopa in podpore; • Pozi�vna okrepitev in priznavanje dosežkov: Pomembno je, da se mladim redno pohvali in prizna njihov trud in dosežki. To krepi njihovo samozavest in mo�vacijo. Pri uporabi pohvale je treba poudari�, da najbolje utrjuje zaželene oblike vedenja, da krepi samozavest in pozi�vno predstavo o sebi, smiselno je, da pogosteje presega nega�vno, da mora bi� realna, ne pa tolažilna; • Nega�vna kri�ka: Nega�vna kri�ka je podobno kot pozi�vna eden osnovnih načinov za doseganje vzgojnih ciljev. Uporabljamo jo tako, da nezaželeno vedenje povežemo z neprijetno posledico, s tem povečamo verjetnost, da se tako vedenje v prihodnje ne bo ponavljalo. Cilj nega�vne kri�ke je vzpostavljanje notranje kontrole vedenja in posredovanje informacij o neprimernih in škodljivih oblikah vedenja. Pri uporabi nega�vne kri�ke (od verbalne kri�ke do kazni) je tako nujno treba upošteva� naslednja načela: omejitev ne sme krši� mladostnikovih osnovnih pravic oz. spoštovanja, ali ovira� zadovoljevanja fizioloških potreb; kri�ka mora bi� vedno usmerjena samo na neprimerno vedenje; kri�ka mora izraža� doslednost; kri�ka mora bi� poštena in pravična, predvidljiva; omejitev mora bi� za mladostnika neprijetna; omejitev mora bi� stopnjevana (kri�ka vedenja, grožnja s prepovedjo prijetnih ali zapovedjo neprijetnih opravil, vztrajanje pri izvršitvi); • Varnost in zdravje: Kmetje morajo zagotovi�, da so delovno okolje in dejavnos� varni za vse udeležence. To vključuje primerno opremo, nadzor in zdravstveno oskrbo; • Ustvarjanje inkluzivnega okolja: Spodbujanje vključevanja in sprejemanja med mladimi in drugimi člani skupnos� je ključno za gradnjo pozi�vne in podporne skupnos�; • Nenehno učenje in prilagajanje: Svet posebnega izobraževanja se nenehno razvija, zato je pomembno, da se kmetje redno izobražujejo in prilagajajo svoje metode in pristope; • Spodbujanje samostojnos�: Če ocenjujemo, da bo znal mladostnik sam reši� zastavljeno nalogo, mu prepus�mo način rešitve. Ne kri�ziramo njegovih delovnih postopkov, če nas izrecno ne prosi za mnenje. Dovolj bo že, da smo prisotni, ga spodbujamo in mu pomagamo, če nas za to prosi. Z upoštevanjem teh nasvetov lahko kmetje ustvarijo okolje, ki je spodbudno in podporno za mlade s posebnimi potrebami, hkra� pa oboga�jo svojo skupnost in lastne izkušnje. 4.4 Invalidi Delo z invalidi zahteva specifična znanja in razumevanje, saj se njihove potrebe in izkušnje lahko zelo razlikujejo od potreb in izkušenj drugih skupin. Tukaj so nekatere ključne posebnos�, ki bi jih morali kmetje, ki delajo z invalidi, pozna� in upošteva�: 18 • Individualnost: Vsak invalid je posameznik z edinstvenimi potrebami, sposobnostmi, željami in cilji. Poudarek bi moral bi� na individualiziranem pristopu, ki upošteva osebne značilnos�, preference in življenjsko situacijo vsakega posameznika; • Komunikacija: Način komunikacije se lahko razlikuje glede na vrsto in stopnjo invalidnos�. Nekateri morda potrebujejo prilagojene načine komunikacije, kot so znakovni jezik, piktogrami ali tehnološke naprave za komunikacijo. Pomembno je, da se učimo in prilagajamo načinom komunikacije, ki najbolj ustrezajo posamezniku; • Dostopnost: Fizična, informacijska in komunikacijska dostopnost je ključnega pomena. To vključuje arhitekturne prilagoditve, kot so rampe in dvigala, prilagojene spletne strani in informacije v lahko berljivih forma�h ter prilagodljivost pri uporabi tehnologije in pripomočkov; • Samostojnost in samoodločanje: Spodbujanje samostojnos� in samoodločanja je bistvenega pomena za ohranjanje dostojanstva in kakovos� življenja invalidov. To pomeni podpira� njihovo sposobnost, da sprejemajo lastne odločitve, kadar je to mogoče, in jim omogoča� nadzor nad lastnim življenjem. • Intersekcijska občutljivost: Invalidi niso homogena skupina in lahko doživljajo prepletanje različnih iden�tet, ki vplivajo na izkušnjo invalidnos� (npr. spol, etnična pripadnost, starost, spolna usmerjenost). Pomembno je razume� in bi� občutljiv na te različne iden�tete in kako se prepletajo z izkušnjo invalidnos�; • Zavedanje ovir: Pomembno je prepozna� in razume� ovire, s katerimi se invalidi soočajo v vsakdanjem življenju, vključno z arhitekturnimi, komunikacijskimi, družbenimi in ins�tucionalnimi ovirami. Delo z invalidi vključuje prizadevanje za odpravo teh ovir in zagotavljanje enakih možnos�; • Sodelovanje in vključevanje: Vključevanje invalidov v odločitve, ki vplivajo na življenje, in spodbujanje njihovega sodelovanja v različnih življenjskih konteks�h (npr. izobraževanje, zaposlovanje, pros� čas) je ključnega pomena za njihovo dobro počutje in družbeno vključenost; • Psihološka podpora: Razumevanje psiholoških vidikov, s katerimi se invalidi soočajo, vključno z obvladovanjem stresa, soočanjem z diskriminacijo in gradnjo pozi�vne samopodobe, je ključnega pomena. Kmetje, ki so v s�ku z invalidi, bi morali bi� usposobljeni za nudenje psihološke podpore in prepoznavanje potreb po strokovni pomoči; • Opremljenost in usposabljanje: Zagotavljanje, da so kmetje, ki delajo z invalidi, ustrezno usposobljeni in opremljeni za učinkovito podporo, je bistvenega pomena. To vključuje znanje o specifičnih invalidnos�h, uporabo pripomočkov in tehnologij ter razumevanje pravnih in e�čnih smernic; • Občutljivost na nevidne invalidnos�: Poleg očitnih fizičnih invalidnos� je pomembno prepozna� in bi� občutljiv tudi na nevidne invalidnos�, kot so kronične bolezni, duševne motnje, senzorične motnje in nevrološka stanja. Kmetje morajo bi� zmožni prepozna� in se odziva� na različne potrebe posameznikov z nevidnimi invalidnostmi; • Poudarek na sposobnos�h, ne omejitvah: Pomembno je osredotoči� se na sposobnos� in potenciale invalidov, ne le na njihove omejitve. Spodbujanje njihovih talentov, zanimanj in ciljev lahko prispeva k boljši kakovos� življenja in samozaves�; • Prilagodljivost in krea�vnost: Delo z invalidi zahteva prilagodljivost in krea�vnost pri iskanju rešitev, ki omogočajo večjo samostojnost in kakovost življenja. To lahko vključuje inova�vne pristope k izobraževanju, zaposlovanju, prostemu času in vsakodnevnim dejavnos�m; 19 • Preprečevanje in obravnava zlorab: Invalidi so pogosto bolj izpostavljeni različnim oblikam zlorab in zanemarjanja. Kmetje morajo bi� usposobljeni za prepoznavanje znakov zlorab, razumevanje pravnih postopkov in zagotavljanje varnega okolja za invalide; Slika 2: Ekoterapevtska delavnica z invalidi, kmetija Markovi, november 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. Upoštevanje teh posebnos� zahteva celostni pristop, ki ne samo da naslavlja neposredne potrebe invalidov, ampak tudi spodbuja pozi�vno družbeno vključenost, spoštovanje in enake možnos�. Pomembno je, da se � principi nenehno razvijajo in prilagajajo glede na potrebe invalidov in spremembe v družbi. 4.5 Podjetja zdravje na delovnem mestu Ponudba storitev za zdravje na delovnem mestu s strani kme�j za podjetja je inova�ven način za spodbujanje dobrega počutja zaposlenih in trajnostne prakse v podjetjih. Pri razvoju in izvajanju takšnih storitev je pomembno upošteva� naslednje dejavnike: • Prilagodljivost ponudbe: Ponudba mora bi� prilagodljiva, da ustreza različnim potrebam in preferencam zaposlenih v podjetju. To lahko vključuje različne vrste terapije in tudi hrane, pridelane na kme�ji; • Vključevanje zaposlenih v proces: Vključevanje zaposlenih v proces načrtovanja in izvajanja storitev za zdravje na delovnem mestu lahko poveča njihovo zavzetost in zadovoljstvo. To lahko vključuje anke�ranje zaposlenih o njihovih prehranskih preferencah, zanimanju za določene vrste delavnic ali predlogih za izboljšave; 20 • Ustvarjanje skupnos�: Spodbujanje občutka skupnos� med zaposlenimi s skupnimi terapijami, obroki, delavnicami ali drugimi dejavnostmi, povezanih s terapijo, hrano in zdravjem, lahko pozi�vno vpliva na delovno okolje in poveča sodelovanje v ponujenih programih; • Poudarek na celostnem pristopu k zdravju: Poleg prehrane je pomembno upošteva� tudi druge vidike zdravja, kot so telesna dejavnost, duševno zdravje in splošno dobro počutje. Ponudba storitev bi lahko vključevala tudi elemente, ki spodbujajo te vidike, kot so organizirane telesne dejavnos� na prostem, delavnice o obvladovanju stresa in podobno. • Izobraževanje in ozaveščanje: Poleg same ponudbe terapij in proizvodov je pomembno tudi izobraževanje zaposlenih o pomenu terapije, zdrave prehrane, izvoru hrane in načinih priprave zdravih obrokov. To lahko vključuje delavnice, informa�vne materiale ali kuharske demonstracije; • Dostopnost in enostavnost naročanja: Postopek naročanja mora bi� enostaven in dostopen, z možnostmi za spletno naročanje, fleksibilno dostavo na delovno mesto in možnostmi plačila, ki ustrezajo potrebam podjetja in zaposlenih; • Vključevanje v korpora�vno kulturo: Za maksimalno učinkovitost morajo bi� obiski terapevtskih kme�j in pripadajoče dejavnos� vgrajeni v korpora�vno kulturo in poli�ke podjetja. To pomeni, da se jih spodbuja in podpira na vseh ravneh organizacije, od vodstva do zaposlenih, ter se jih prepoznava kot del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju na delovnem mestu; • Dolgoročno partnerstvo in sodelovanje: Za trajnostno integracijo obiskov terapevtskih kme�j v programe zdravja na delovnem mestu je pomembno vzpostavi� dolgoročna partnerstva in sodelovanje med podjetji in kme�jami. To lahko vključuje skupno načrtovanje dejavnos�, financiranje in ocenjevanje programov ter razvoj novih pobud, ki naslavljajo potrebe zaposlenih; • Zagotavljanje dostopnos� in vključenos�: Pomembno je, da so programi na terapevtskih kme�jah dostopni in vključujoči za vse zaposlene, ne glede na njihovo fizično sposobnost, zdravstveno stanje ali osebne okoliščine. To lahko vključuje prilagoditve dejavnos�, prevoznih možnos� in komunikacije, da se zagotovi, da lahko vsak zaposleni sodeluje in izkoris� koris� programov; • Merjenje učinkovitos�: Vzpostavitev sistema za spremljanje in ocenjevanje učinkovitos� storitev na zdravje in dobro počutje zaposlenih je pomembna za zagotavljanje, da storitve dejansko prispevajo k izboljšanju zdravja na delovnem mestu; • Komunikacija in promocija: Učinkovita komunikacija in promocija storitev med zaposlenimi je ključna za zagotavljanje visoke stopnje sodelovanja in izkoriščanja ponujenih možnos�; • Povratne informacije in prilagoditve: Vzpostavitev mehanizma za zbiranje povratnih informacij od podje�j in zaposlenih omogoča stalne izboljšave in prilagoditve storitve glede na potrebe in želje uporabnikov. Krepitev zdravja na delovnem mestu z obiskom terapevtskih kme�j je inova�ven pristop, ki lahko zaposlenim ponudi edinstvene priložnos� za izboljšanje fizičnega, čustvenega in duševnega zdravja. Ta pristop lahko vključuje naslednje strategije in dejavnos�: • Organizacija team-building ak�vnos� na kme�ji: Skupinske ak�vnos�, kot je ergoterapija, lahko krepijo �mski duh, izboljšajo medsebojno komunikacijo in zmanjšajo stres. Te dejavnos� 21 omogočajo zaposlenim, da se umaknejo iz pisarniškega okolja in preživijo čas v naravi, kar ima pozi�vne učinke na duševno zdravje; • Telesna dejavnost v naravnem okolju: Dejavnos� na kme�ji ponujajo zaposlenim možnost za telesno dejavnost na prostem. Redna telesna dejavnost lahko izboljša fizično zdravje, zmanjša tveganje za kronične bolezni in izboljša razpoloženje; • Povezovanje z naravo: Preživljanje časa v naravnem okolju in s�k z rastlinami in živalmi lahko izboljša duševno počutje in zmanjša občutke izoliranos� ali izgorelos�. Terapevtske kme�je lahko nudijo zaposlenim priložnost, da ponovno vzpostavijo povezavo z naravo in izkusijo koris� povezovanja z naravo; • Delavnice o zdravem življenjskem slogu: Terapevtske kme�je lahko gos�jo delavnice in izobraževanja o zdravem življenjskem slogu, ki vključujejo teme, kot so uravnotežena prehrana, pomembnost telesne dejavnos�, tehnike obvladovanja stresa in samopomoč. Zaposleni se lahko naučijo, kako vključi� te prakse v svoje vsakdanje življenje, kar prispeva k njihovemu splošnemu zdravju in dobremu počutju; • Programi za obvladovanje stresa: Terapevtske kme�je ponujajo mirno in sproščujoče okolje, ki je idealno za programe obvladovanja stresa. Redni obiski kme�je lahko zaposlenim pomagajo razvi� učinkovite strategije za obvladovanje stresa in izboljšanje duševnega zdravja; • Dostop do sveže, lokalno pridelane hrane: Obiski terapevtskih kme�j lahko zaposlenim omogočijo dostop do svežih in zdravih kme�jskih proizvodov. To lahko vključuje organizacijo tržnic na delovnem mestu ali dostavo sveže zelenjave in sadja zaposlenim, kar spodbuja zdravo prehranjevanje; • Izgradnja skupnos� in podpore: Skupni obiski kme�je in sodelovanje v dejavnos�h lahko spodbujajo občutek skupnos� in medsebojne podpore med zaposlenimi. To lahko pomaga izboljša� medosebne odnose na delovnem mestu in ustvari� bolj pozi�vno delovno okolje; • Personalizirani terapevtski programi: Za zaposlene z določenimi zdravstvenimi ali psihološkimi potrebami lahko terapevtske kme�je v sodelovanju s strokovnjaki za duševno zdravje ali fizioterapev� ponudijo personalizirane programe. Ti programi so lahko prilagojeni posameznikovim potrebam in ciljem, kot so obvladovanje kronične bolezni, rehabilitacija po poškodbah ali podpora pri duševnih izzivih. Z integracijo obiskov terapevtskih kme�j v programe za krepitev zdravja na delovnem mestu lahko podjetja ne samo izboljšajo dobro počutje svojih zaposlenih, temveč tudi povečajo produk�vnost, zmanjšajo odsotnost zaradi bolezni in ustvarijo bolj pozi�vno in podporno delovno okolje. Ponudba storitev za zdravje na delovnem mestu s strani kme�j ima potencial ne samo za izboljšanje prehranskega vedenja in splošnega zdravja zaposlenih, ampak tudi za krepitev povezave med kme�jskim sektorjem in lokalnimi skupnostmi ter za spodbujanje trajnostnih prehranskih praks. Ključno je, da se te storitve oblikujejo na način, ki je vključujoč, dostopen in prilagojen specifičnim potrebam in ciljem posameznega podjetja. Z upoštevanjem teh dejavnikov lahko kme�je in podjetja razvijejo učinkovite in privlačne programe za zdravje na delovnem mestu, ki ne le izboljšajo zdravje in počutje zaposlenih, ampak tudi prispevajo k večji produk�vnos�, zmanjšanju bolniških odsotnos� in izgradnji pozi�vne podobe podjetja. 22 5 ZAKONSKE ZAHTEVE 5.1 Dopolnilna dejavnost na kme�ji – druge vrste izobraževanja Po trenutno veljavni zakonodaji kme�je ne morejo opravlja� terapevtskih dejavnos�, lahko pa ponudijo infrastrukturo, stavbne površine, kme�jska in gozdna zemljišča v namene opravljanja terapevtskih dejavnos�. Kme�je lahko tudi ponudijo obliko izobraževalnih storitev, ki dajo terapevtskim dejavnos�m dodano vrednost. Kme�je lahko to možnost izvajajo preko dopolnilne dejavnos� na kme�ji, in sicer dejavnos� svetovanje in usposabljanje v zvezi s kme�jsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. V Republiki Sloveniji ureja področje dopolnilnih dejavnos� na kme�ji Uredba o dopolnilnih dejavnos�h na kme�ji (Uradni list RS 57/15, 26/18 in 151/22) (v nadaljevanju Uredba). Uredba določa skupine in vrste dopolnilnih dejavnos� na kme�ji, njihove značilnos� in obseg in podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnos� na kme�ji. Opravljanje dopolnilne dejavnos� na kme�ji izvaja nosilec dejavnos�, za kar pa mora pridobi� dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota. Dovoljenje za opravljanje lahko pridobijo nosilci kme�jskega gospodarstva ali pa člani kme�je, ki so pridobili soglasje nosilca. Za opravljanje dopolnilne dejavnos� na kme�ji mora kme�ja izpolnjeva� dva pogoja: 1. kme�ja mora ime� v uporabi najmanj en hektar primerljivih kme�jskih površin ali najmanj 10 čebeljih družin; 2. letni dohodek iz dopolnilne dejavnos� na kme�ji ne sme presega� treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu oziroma pe�h povprečnih letnih plač na območju z omejenimi možnostmi za kme�jsko dejavnost. Za izračun primerljivih kme�jskih površin se upoštevajo prijavljene grafične enote rabe zemljišča kme�jskega gospodarstva (GERK) v registru kme�jskih gospodarstev. Za preračun enega hektarja primerljivih kme�jskih površin šteje:  1 ha njivskih površin,  2 ha travniških površin,  0,25 ha trajnih nasadov (intenzivni sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, ma�čnjaki, hmeljišča, nasadi belušev, ar�čok in hitro rastočega panjevca, drevesnice),  0,1 ha rastlinjakov ali  8 ha plantaže gozdnega drevja. Po uredbi za opravljanje dopolnilne dejavnos�, povezane s čebelarstvom, predelavo medu in čebeljih pridelkov ter apiturizmom, ni treba ime� v uporabi najmanj enega hektara primerljivih kme�jskih površin, mora pa ime� nosilec dopolnilne dejavnos� ali član kme�je v register čebelnjakov vpisanih najmanj deset čebeljih družin. Na kme�ji se lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnos� na kme�ji: 23  predelava primarnih kme�jskih pridelkov,  predelava gozdnih lesnih sor�mentov,  prodaja kme�jskih pridelkov in izdelkov s kme�j,  vzreja in predelava vodnih organizmov,  turizem na kme�ji,  dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji, storitvami oziroma izdelki,  predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,  storitve s kme�jsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela,  svetovanje in usposabljanje v zvezi s kme�jsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,  socialnovarstvene storitve. Med dopolnilne dejavnos� svetovanje in usposabljanje v zvezi s kme�jsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo spadajo naslednje dejavnos� z naslednjimi dodatnimi pogoji: 1. svetovanje o kmetovanju (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje); 2. organiziranje delavnic ali tečajev (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje): organizirajo se delavnice in tečaji, ki so povezani z vsebinami v zvezi s kme�jstvom, gozdarstvom in dopolnilno dejavnostjo; 3. usposabljanje na kme�ji (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje): organizira se usposabljanje na kme�ji, ki je povezano z vsebinami v zvezi s kme�jstvom in gozdarstvom; 4. prikaz del iz kme�jske, gozdarske in dopolnilne dejavnos� (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje); 5. svetovanje in prikazi iz kmečkih gospodinjskih opravil (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje); 6. svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje): v to skupino spada svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov (med, cvetni prah, ma�čni mleček, propolis in vosek) in izdelkov iz čebeljih pridelkov za krepitev zdravja ter uporabnikom eteričnih olj iz 17. točke prvega odstavka 10. člena Uredbe. Dodatni pogoji opravljanja dejavnos� so:  Za opravljanje dopolnilnih dejavnos� iz 1. do 3. točke (svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic ali tečajev, usposabljanje na kme�ji) in 6. točke (svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj) mora ime� nosilec dopolnilne dejavnos� najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kme�jstva oziroma gozdarstva ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s tega področja oziroma mojstrski izpit s tega področja ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje;  Za opravljanje dopolnilnih dejavnos� prikaz del iz kme�jske, gozdarske in dopolnilne dejavnos� in svetovanje in prikazi iz kmečkih gospodinjskih opravil pogojev ni, oziroma so pri registraciji ostalih dopolnilnih dejavnos�, iz naslova katerih se lahko opravlja prikaz del iz dopolnilne dejavnos�. Pri posameznih vrstah dopolnilnih dejavnos� namreč veljajo tudi druge omejitve in 24 pogoji, kot so največji obsegi proizvodnje ali odstotek lastnih surovin, ki morajo bi� uporabljene;  Na usposabljanju je lahko hkra� največ 60 oseb;  Dopolnilne dejavnos� svetovanje in usposabljanje v zvezi s kme�jsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo se opravljajo na lokalnem trgu. Po izkušnjah, pridobljenih v projektu lahko terapevtske kme�je ponudijo predvsem prikaz del iz kme�jske, gozdarske in dopolnilne dejavnos� in prikaz kmečkih gospodinjskih opravil, kamor sodijo tudi: pletarstvo, des�lacija eteričnih olj, predelava sadja, predelava zelišč in trajnic na tradicionalen način, peka kruha, po�c, peciva in slaščic na tradicionalen način. Praksa na lokalnem trgu kaže tudi velik interes na področjih, ki jih lahko kme�je opravljajo v okviru dopolnilne dejavnos� na kme�ji, primeri dobre prakse so: ročno pletenje in kvačkanje, domača suhorobarska galanterija, umetnostno kovaštvo, rezbarstvo, slamnikarstvo, izdelovanje umetnega cvetja, polstenje, izdelava mila na tradicionalen način, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom. 5.2 Kme�je kot učni zavodi/učna okolja Izobraževanje na kme�jah kot učnih okoljih prinaša številne prednos� za razvoj strokovnjakov v različnih terapevtskih praksah, saj predstavljajo dobro učno okolje, s tem pa prihodnje terapevte spodbujamo, da izvajanje terapevtske dejavnos� vključijo v okolje kme�j. Pomembnejši razlogi, ki utemeljujejo pomen kme�j kot učnih okolij za izobraževanje, so: • Povezava z naravo in okoljem: Kme�je omogočajo neposredno izkušnjo z naravo in življenjem na podeželju. Ta povezava spodbuja boljše razumevanje ekosistemov, vpliva okolja na človeka ter pozi�ven vpliv narave na človekovo duševno zdravje, • Raznolike učne izkušnje: Kme�je omogočajo raznovrstne učne priložnos�, ki vključujejo dejavnos� od dela na polju do skrbi za živali. To spodbuja raznolikost učenja in omogoča posameznikom, da razvijejo različne veščine in kompetence. To je še posebej pomembno pri izobraževanju terapevtov, saj se soočajo z raznolikimi izzivi in potrebami svojih strank; • Razvoj socialnih veščin: Delo na kme�ji vključuje sodelovanje in komunikacijo z drugim, spodbuja empa�jo in razumevanje različnih perspek�v, te veščine pa so ključne za uspeh v terapevtskem delu; • Simulacija stresnih situacij: Kme�je omogočajo simulacijo stresnih situacij, ki se lahko pojavijo v terapevtskem okolju. Delo z živalmi, obdelava kme�jskih pridelkov in skrb za celotno kme�jsko okolje omogočajo krepitev sposobnos� za obvladovanje stresa; • Fizično zdravje in dobro počutje: Fizična dejavnost in delo na prostem sta povezana z izboljšanim fizičnim zdravjem ter duševnim blagostanjem; • Trajnostnost in okoljska ozaveščenost: Naravno okolje kme�je okolje spodbuja ozaveščenost o trajnostnih praksah in vplivu posameznika na okolje. Strokovnjaki, ki so osveščeni o teh vprašanjih, lahko v svoje terapevtske pristope vključujejo trajnostne in ekološke vidike, kar je v današnjem svetu vse bolj pomembno. Našte� razlogi opredeljujejo kme�je kot učna okolja, ki lahko nudijo izjemno bogato in celostno izobraževalno izkušnjo, ki je zlas� koristna za prihodnje terapevte. Med našte�mi terapevtskimi 25 dejavnostmi se v okviru formalnega izobraževanja posamezniki lahko usposobijo za delovno terapijo (to področje se v velikem delu pokriva z ergoterapijo oz. je sinonim za ergoterapijo) (visokošolski strokovni študijski program Delovna terapija na ZF UL) in fitoterapijo (visokošolski strokovni študijski program Fitoterapija na UNM FZV). Delovna terapija je uvrščena na seznam poklicev v zdravstvu, medtem ko je fitoterapija v skladu z zakonom o zdravilstvu uvrščena med zdravilske dejavnos�. Poleg teh, številni programi neformalnih izobraževanj usposabljajo zainteresirane kandidate za različne terapevtske dejavnos�. Pogosto dodatna znanja iz različnih terapevtskih področij pridobivajo zaposleni v zdravstvu in sociali (zdravniki, medicinske sestre, psihologi, socialni delavci . .), ki se srečujejo posamezniki in skupinami, pri katerih lahko te terapevtske pristope koristno uporabijo za izboljšanje njihovega psihofizičnega stanja. Prak�čno izobraževanje na kme�jah kot učnih zavodih je opredeljeno v visokošolskem strokovnem študijskem programu Fitoterapija, ki je akredi�ran na Univerzi v Novem mestu Fakulte� za zdravstvene vede. Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Fitoterapija je izobrazi� in usposobi� študente za kakovostno, varno, odgovorno in e�čno izvajanje zdravilske metode fitoterapije, ki vključuje z raziskavami podprta dognanja in tradicionalno zeliščarsko znanje ter sodi med temeljne komplementarne metode medicine. Študijski program je zaključena teore�čno in prak�čno utemeljena celota, ki izobražuje za zdravilsko metodo fitoterapija za vzdrževanje in dvigovanje ravni zdravja ter ima izdelan način teore�čnega in prak�čnega pridobivanja, preverjanja in potrjevanja znanja. Prak�čno usposabljanje se izvaja na osnovnih področjih delovanja fitoterapevta, v neposrednem delovnem okolju: • Na kme�ji, ki prideluje in predeluje zdravilna zelišča: o gojenje zdravilnih zelišč, o nabiranje zdravilnih zelišč, o sušenje zdravilnih zelišč, o druge predelave zdravilnih zelišč, ki jih izvajajo kme�je o prodajne po� zdravilnih zelišč. • V lekarni ali prodajalni zeliščnih pripravkov, kjer poteka priprava zeliščnih pripravkov, prodaja in svetovanje strankam: o spoznavanje prodajnega izbora zeliščnih in fitoterapevtskih pripravkov, o priprava galenskih proizvodov, o svetovanje strankam. V okviru prak�čnega usposabljanja se lahko izvede tudi ogled drugih proizvodnih enot in kme�j, katerih dejavnost je povezana z zdravilnimi rastlinami. 5.3 Ureditev področja fitoterapije kot terapevtske metode Po naravi dela je fitoterapija področje, s katerim se pogosto ukvarjajo zdravniki, farmacev� in biologi. Opravljanje zdravilske dejavnos� je zdravnikom v skladu s kodeksom medicinske e�ke dovoljeno le v kontekstu dopolnilne dejavnos� (6. člen prenovljenega Kodeksa zdravniške e�ke iz leta 2016: Dopolnilni 26 postopki (postopki, ki se izvajajo vzporedno s strokovno utemeljeno zdravstveno obravnavo) so dopustni le ob izvajanju preverjenih načinov diagnos�ke in zdravljenja ter pri polni obveščenos� bolnika. Alterna�vni postopki (postopki, ki se izvajajo namesto strokovno utemeljene zdravstvene obravnave) kot nadomestek preverjenih načinov diagnos�ke ali zdravljenja zdravniku niso dovoljeni. Zakon o zdravniški dejavnos� v 4. odstavku 37. člena celo določa, da se zdravniku v primeru opravljanja zdravilske dejavnos� začasno odvzame licenco, in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnos�. To je v nenavadnem pro�slovju z 2. odstavkom 6. člena Zakona o zdravilstvu, ki določa, da nekatere zdravilske dejavnos�, npr. homeopa�jo, kiroprak�ko in osteopa�jo, smejo opravlja� le zdravniki. Empirično preizkušene in/ali znanstveno osnovane dopolnilne metode zdravljenja v Sloveniji niso jasno definirane, kar zdravnike odvrača od njihove uporabe. Sporno je še dvoje. Prvič, da mora zdravnik, če želi posta� zdravilec, vsaj začasno vrni� svojo licenco. In drugič, da mora zdravnik, ki želi pri svojem delu uporablja� dopolnilne metode zdravljenja, sploh posta� zdravilec. Zdravnik, ki se želi ukvarja� s t. i. zdravilstvom oz. to dejavnost prepleta� z metodami t. i. konvencionalne medicine, se mora de facto izloči� iz zdravstva, saj Zakon o zdravilstvu zdravilstvo vsebinsko uvršča med gospodarske dejavnos�, namesto da bi jih smiselno umes�l med zdravstvene dejavnos�. Ne moremo spregleda� še enega zelo pomembnega dejstva. V Sloveniji, podobno kot marsikje drugje, vlada skoraj popolna zmeda glede razmejitve med zdravilstvom in zdravstvom oz. Medicino. Zakon o zdravstveni dejavnos� tako denimo tri metode, homeopa�jo, kiroprak�ko in osteopa�jo, po eni strani ureja kot zdravilske dejavnos�, po drugi strani pa so kot vrsta zdravstvene dejavnos� vključene v Odredbo o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnos�. Ločevanje med zdravilstvom in medicino ne sloni na znanstvenih temeljih, temveč izhaja iz tradicionalnih zgledov in pojmovanj. Tako sta na primer osteopa�ja in kiroprak�ka v Sloveniji del zdravilstva, v ZDA pa sestavni del konvencionalne medicine. Tradicionalna kitajska medicina in ajurveda sta v Sloveniji zdravilska sistema, medtem ko sta v Indiji in na Kitajskem del konvencionalne medicine. Spreje� bi morali Zakon o integra�vni medicini, v katerem bi morale med drugim: 27 • nedvoumno opredeli� in argumen�ra� nabor empirično preizkušenih in/ali na znanos� • temelječih dopolnilnih metod, med katere bi morala bi� uvrščena tudi fitoterapija, • definira� metode oz. kompetence, ki zahtevajo pridobljeno diplomo iz medicine in/ali • drugo specifično izobrazbo (npr. diplomo iz fizioterapije v primeru manualnih metod in • specializacijo iz klinične psihologije v primeru medicinske hipnoze), v ustreznem odnosu do �s�h, za katere je dovolj ustrezno dopolnjena srednješolska zdravstvena izobrazba ali • uspešno opravljen preizkus znanja iz medicine. Fitoterapija lahko izhaja tudi iz tradicionalnega zeliščarstva, s katerim se posamezniki ukvarjajo in pridobivajo dolgoletne izkušnje. Zdravilec, ki nima zdravstvene izobrazbe, mora ime� opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, ki ga podrobneje ureja Pravilnik o preizkusu iz zdravstvenih vsebin za zdravilce, ki nimajo zdravstvene izobrazbe. Preizkus preverja znanje prve pomoči, anatomije, fiziologije, vzgoje za zdravje in higieno ter interno medicino s patologijo. Številni posamezniki so odmaknjeni od šolskih in študijskih let oz. nimajo ustreznega predznanja v kontekstu zahtevanih zdravstvenih vsebin. Zahteva, da celoten obseg znanja zagovarjajo na enem izpitu, je zelo selek�vna že sama po sebi in številne odvrača od tega, da bi se opredelili kot zdravilci, zato svojo dejavnost raje nadaljujejo kot zeliščarji ali imajo dejavnost svetovanja. Slika 3: Usposabljanje kmetij na Univerzi v Novem mestu v okviru projekta, 8. 6. 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. Treba bi bilo torej zeliščarjem ponudi� ustrezno izobraževanje, v okviru katerega bi lahko nadgradili svoje znanje s tema�kami s področij medicine, farmacije, botanike in poslovodenja. Takšen študij je slušateljem dosegljiv trenutno zgolj v okviru Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede. 28 6 PROSTORSKE ZAHTEVE Terapevtske kme�je, ki nudijo programe »zelenega« zdravljenja in s�k z naravo, se soočajo s specifičnimi tehničnimi tveganji, povezanimi z varnostjo, regula�vnimi zahtevami in opera�vnimi vprašanji. Pri oceni teh tveganj je pomembno upošteva� naslednje vidike: 1. Definicija prostorov in površin: • Varnost in dostopnost: Prostori in površine morajo bi� varni in dostopni za vse uporabnike, vključno z osebami z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. To vključuje ustrezne po�, ograje, prilagojene sanitarije in varne delovne površine; • Primernost prostora: Prostori morajo bi� primerni za vrsto terapevtskih ak�vnos�, ki se izvajajo, ter zagotavlja� ustrezno zasebnost in mirno okolje za terapevtske seanse. 2. Uporabno dovoljenje: • Terapevtske kme�je morajo izpolnjeva� predpise ter pridobi� potrebna dovoljenja za uporabo zemljišča za terapevtske namene; • Pomembno je zagotovi� skladnost z vsemi regula�vnimi zahtevami, povezanimi z zdravstveno in socialno oskrbo, če se takšne storitve nudijo na kme�ji. 3. Učno in terapevtsko okolje: • Preoblikovanje tradicionalnega kme�jskega ali učnega okolja v terapevtsko okolje zahteva premišljeno načrtovanje, da se zagotovi ustrezna podpora in varnost za udeležence; • Vključi� je treba elemente, ki spodbujajo spros�tev, kot so mirni vrtovi, medita�vni prostori in območja za socialno interakcijo, hkra� pa zagotavlja� varne in ergonomske delovne razmere za kme�jske dejavnos�. 4. Sodelovanje s strokovnjaki s tega področja – zdravstvenimi in drugimi delavci: • Za zagotavljanje učinkovi�h in varnih terapevtskih programov je ključno sodelovanje s strokovnjaki, kot so terapev�, psihologi, socialni delavci in zdravniki; • Strokovnjaki lahko pomagajo pri oblikovanju programov, usposabljanju osebja in zagotavljanju, da terapevtske dejavnos� ustrezajo potrebam in zmožnos�m udeležencev. 5. Upravljanje lokacije z deležniki: • Vključevanje lokalne skupnos� in drugih deležnikov je pomembno za uspeh terapevtske kme�je. To lahko vključuje sodelovanje z lokalnimi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami, šolami in podjetji; • Pomembno je vzpostavi� jasne komunikacijske kanale in mehanizme za povratne informacije, da se zagotovi, da programi ustrezajo potrebam skupnos� in upoštevajo morebitne skrbi lokalnih prebivalcev. 29 6. Zavarovanje in odgovornost: Terapevtske kme�je morajo ime� ustrezno zavarovanje za kritje morebitnih tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z odgovornostjo za poškodbe udeležencev ali tretjih oseb. 7 DRUGE ZAHTEVE Upravljanje s tveganji – izvajanje dopolnilne dejavnos� z nazivom Drugo izobraževanje nima definiranih posebnih pogojev, vendar so prak�čne izvedbe pokazale, da ponudnik potrebuje vsaj učno okolje (prostore, kme�jske/gozdne površine), sanitarije, prostor za shranjevanje oblačil obiskovalcev. Vsi prostori morajo ime� ustrezno uporabno dovoljenje ter morajo ustreza� požarno varnostnim in sanitarno tehničnim predpisom. V primeru nesreč pri delu in v primeru nesreč obiskovalcev pa je treba zagotovi� še dodatne varnostne ukrepe, sicer kme�ja jamči z vsem svojim premoženjem. Če obiskovalcem ponudimo hrano in pijačo, pa je treba poskrbe� tudi za skladnost z Zakonom o zdravstveni ustreznos� živil. Sodelovanje med terapevtskimi kme�jami in strokovnjaki s področja zdravstva je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovi�h, varnih in prilagojenih terapevtskih programov. Ta proces običajno vključuje naslednje korake in pristope: • Vzpostavitev partnerstev: Kme�je se povežejo z lokalnimi zdravstvenimi in socialnovarstvenimi ustanovami, kot so bolnišnice, rehabilitacijski centri, psihiatrične klinike, centri za duševno zdravje, šole in univerze, domovi za starejše. Cilj je vzpostavi� partnerstva, ki omogočajo dostop do strokovnjakov, kot so terapev�, psihologi, socialni delavci in zdravniki; • Skupno načrtovanje programov: Strokovnjaki sodelujejo pri načrtovanju terapevtskih programov, zagotavljajo strokovne nasvete glede vrst dejavnos�, ki so primerne za specifične skupine udeležencev, in pomagajo določi� cilje terapije. Pri načrtovanju se upošteva individualne potrebe udeležencev, kot so fizične, čustvene ali kogni�vne omejitve, in se zagotovi, da so ak�vnos� prilagojene za spodbujanje terapevtskih koris�; • Usposabljanje osebja: Strokovnjaki s področja zdravstva lahko nudijo usposabljanje in delavnice za osebje kme�je, da razumejo osnove terapevtskih pristopov, se naučijo prepoznava� in ustrezno odziva� na različne potrebe udeležencev ter zagotavljajo ustrezno podporo med terapevtskimi dejavnostmi; • Nadzor in ocenjevanje: Strokovnjaki lahko sodelujejo pri spremljanju izvajanja programov in ocenjevanju učinkovitos�. To vključuje redno ocenjevanje napredka udeležencev, prilagajanje programov glede na individualne potrebe in zagotavljanje, da so terapevtski cilji doseženi; • Interdisciplinarna komunikacija: Redna komunikacija med kme�jo in strokovnjaki je ključnega pomena za uspeh terapevtskih programov. To lahko vključuje redne sestanke, izmenjavo poročil in ocen ter uporabo interdisciplinarnih pristopov za reševanje morebitnih izzivov; • Podpora in svetovanje: Strokovnjaki lahko nudijo neprekinjeno podporo in svetovanje kme�ji, da se zagotovi, da terapevtsko okolje ostane varno, spodbudno in prilagojeno potrebam udeležencev. To lahko vključuje svetovanje glede upravljanja s tveganji, kriznih intervencij in strategij za spodbujanje pozi�vnih terapevtskih izidov; 30 • Prilagajanje infrastrukture in opreme: Strokovnjaki lahko svetujejo glede potrebne infrastrukture, opreme in prilagoditev, ki so potrebne za zagotavljanje varnega in dostopnega okolja za udeležence s posebnimi potrebami. To lahko vključuje prilagoditve za dostop z invalidskimi vozički, senzorne prilagoditve za osebe z av�zmom ali posebno opremo za terapevtske dejavnos�. Za uspešno sodelovanje je pomembno, da kme�ja in strokovnjaki delijo skupne cilje glede izboljšanja dobrobi� udeležencev, spoštovanja njihove avtonomije in zagotavljanja individualno prilagojenih terapevtskih intervencij. Poleg tega je ključnega pomena vzpostavitev jasnih protokolov za komunikacijo in sodelovanje, ki omogočajo učinkovit pretok informacij in hitro odzivanje na morebitne potrebe ali težave, ki se pojavijo med programom. Za uspešno sodelovanje in integracijo terapevtskih programov na kme�jah je potrebna zavezanost vseh vpletenih strani k stalnemu izobraževanju, prilagajanju in izboljšanju praks na podlagi povratnih informacij in izkušenj udeležencev ter strokovnih priporočil. S takšnim pristopom lahko terapevtske kme�je postanejo pomemben vir podpore in rehabilitacije za posameznike z različnimi potrebami, hkra� pa prispevajo k večji ozaveščenos� in razumevanju pomena s�ka z naravo in kme�jskimi dejavnostmi za duševno in telesno zdravje. 8 PRIMERI DOBRE PRAKSE V nadaljevanju predstavljamo primere dobrih praks kme�j, ki sodelujejo v projektu. 8.1 Kme�ja Divji vrt Delavnica 1 – Medgeneracijski dan, ekoterapija in jesenski plodovi Otroke smo popeljali na gozdno kopel in Slika 4: Medgeneracijski dan na kmetiji Divji vrt, oktober 2022 neizmerno so uživali v nabiranju kostanja in gob. Kasneje smo z medgeneracijskim druženjem pripravili kostanjevo sladico, posuto z olupljenim in praženim žirom ter pekli kostanj. Kostanj smo narezali in skuhali, nato pa so ga otroci in odrasli izdolbli z žličkami, da smo dobili osnovo za kostanjev pire. Žir smo olupili, nato pa popražili, da so se nevtralizirale strupene snovi v kožici. Ob obeh delih je bilo treba uporablja� ročne spretnos�, sploh lupljenje žira zahteva fino motoriko. Ob delu se je Vir: Interni vir projekta, 2022. hitro razvil klepet in pristno sodelovanje ter medsebojna pomoč med otroki in starejšimi udeleženci. 31 Delavnica 2 – Delavnica za ranljive skupine: fitoterapija, ergoterapija in divja kulinarika Dogodek je vključeval tri temeljne vsebinske enote: 1. fitoterapevtsko: spoznavanje zdravilnih učinkov v okolici kme�je rastočih zelna�h in drevesno-grmovnih rastlinskih vrst, s poudarkom na rastline s pro�vnetnimi oz. analge�čnimi učinki, opis priprave mazila iz gabezovih korenik z uporabo kokosovega masla, 2. ergoterapevtsko: nabiranje in luščenje bukovih plodov (žirov), 3. kulinarično: priprava in degustacija po�čk iz praženega in zmletega žira. V uvodu smo spoznali zdravilnost drevesno-grmovnih vrst, rastočih v okolici kme�je. Na željo obiskovalcev iz SVZ Višnja Gora (sedem dijakov v spremstvu dveh učiteljic) smo se posve�li vrstam s pro�vnetno-analge�čnimi učinki (vrbe, trepetlika in travniški oslad). Sledil je prikaz priprave že pred delavnico nabranih korenik navadnega gabeza za izdelavo mazila za nego bolečih sklepov in mišic. Naposled so se udeleženci podali na nabiranje žira na gozdnih tleh – vsakdo je nabral in kasneje olupil skodelico žira, kar je vodilo v sproščanje in mreženje (ergoterapevtski učinki). Delavnico smo zaključili s pripravo nadeva za po�čke (testo je bilo že pripravljeno), peko in degustacijo. Slika 5: Delavnica na kmetiji Divji vrt, oktober 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. Delavnica 3 – Delavnica pletarjenja za ranljive skupine V okviru projekta Terapevtske fitokme�je raziskujemo pletarske materiale in različne pletarske tehnike, z delavnico pa smo v praksi preizkusili ergoterapijo. Gre za okupacijsko terapijo, s pomočjo katere krepimo motorične in socialne spretnos�, z izdelavo ličnih izdelkov pa si dvignemo samozavest in naredimo nekaj uporabnega. 32 Dijaki so se sprva kar zagreto lo�li brušenja lesa, vrtanja v les in lepljenja paličic v leseno podlago. Pri predstavitvi pletarskih materialov in nabiranju pa jim je mo�vacija zelo padla, verjetno tudi zato, ker se je vodja delavnice posvečala tudi ostalim, zunanjim udeležencem. Kljub temu so potem vsi naredili lične košarice, ena izmed udeleženk pa namesto košare zanimiv lesen obesek. Kljub nihanju mo�vacije pri dijakih, je delavnica dosegla svoj namen, saj so pridobili nove kompetence (delo z lesom in pletarskimi materiali) in izdelali izdelke, na katere so bili lahko ponosni. Pri izdelavi košaric smo uporabili naslednje materiale: rdeči dren, navadni srobot, vrbo in lesko, podstavki pa so bili smrekovi. 8.2 Kme�ja Mahne Delavnica 1 – Divja prehrana kot terapevtska hrana Predstavili smo jim procese priprave živil, ki spadajo v skupino kulinarična dediščina (obredni božični kruh – poprtnik, po�ce, pletenice, zavitki in pite . .) in v skupino divja hrana in zelišča (smu�, solatke, kremne juhe, zavitki . .). Vse jedi smo tudi preskusili. Posebej smo se pogovorili o tveganjih različnih jedi za zdravje in dobro počutje. Udeleženci so izpostavili svoje lastne izkušnje glede uživanja hrane, ki predstavlja tveganje za zdravje ter tudi izkušnje, kako so z bolj zdravo hrano izboljšali svoje zdravje in dobro počutje. Izpostavili smo tudi terapevtsko plat priprave hrane – zadovoljstvo in povezava s svojim notranjim jazom. Slika 6: Delavnica za invalide, kmetija Mahne, november 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. 33 8.3 Kme�ja Markovi Delavnica 1 – Ekoterapija z eteričnimi olji in hidrola� za ranljive skupine Slika 7: Delavnica za invalide, november 2022 Na predlog lokalnega Društva paraplegikov smo organizirali delavnico na temo eteričnih olj in hidrolatov, ki rastejo v Sloveniji. Najprej smo se poglobili v nastanek in pridobivanje eteričnih olj in hidrolatov, samih rastlin, ras�ščih in času nabiranja, nato pa smo še pokušali posamezne produkte des�lacije. Eterična olja smo samo vonjali, hidrolate, ki so varni za pokušanje, pa tudi kombinirali s posameznimi jedmi. Udeležencem se je tako na licu mesta na trenutek zdelo, da so zaradi vonjav jelke in smreke v gozdu, že takoj zatem pa so se zaradi eteričnih olj dobre misli širile vonjave travnikov, tem pa so sledile arome mokrišč, saj je že začelo diša� po dolgolistni me� in osladu. Delavnica je potekala v prijetnem vzdušju, od udeležencev pa smo dobili tudi predloge za mešanice hidrolatov in predloge za des�lacijo rastlin, ki rastejo v okolju. Delavnica je pokazala, da so eterična olja in hidrola� lahko dragoceno orodje za izboljšanje Vir: Interni vir projekta, 2022. kakovos� življenja gibalno oviranih oseb. Delavnica 2 – Ergoterapija za ranljive skupine – spravilo kme�jskih pridelkov V sklopu delavnice smo skupaj z Slika 8: Ergoterapija za mlade na kmetiji Markovi, oktober 2022 mladimi s čustveno vedenjskimi motnjami prak�čno spoznavali kme�jska dela. Udeleženci so se po kratkem ogledu kme�je seznanili s tehnikami čiščenja česna pred skladiščenjem in njegovega urejanja po velikos�, nato pa so se lo�li še čiščenja fižola v zrnju. Najprej so se spopadli s čiščenjem česna pred skladiščenjem. Spoznali so pravilne tehnike in se lo�li dela z veliko mero spretnos�. Sledilo je urejanje česna po velikos�, kjer so urili svojo natančnost in potrpežljivost. Nato Vir: Interni vir projekta, 2022. 34 so se preizkusili še v čiščenju fižola v zrnju. Poleg prak�čnih izkušenj so mladi izvedeli veliko novega o gojenju česna in fižola. Spoznali so postopek sajenja, oskrbe in zaščite rastlin pred boleznimi ter škodljivci. Izvedeli so tudi o različnih sortah česna in fižola, možnos�h zaslužka s pridelavo ter o uporabi česna v kulinariki in zdravilstvu. Spoznali so različne načine shranjevanja česna, da bi ohranil svojo svežino in aromo. Mladi so s sodelovanjem in skupnim delom hitro napredovali in delo jim je šlo od rok vedno bolje. Spoznali so delo na kme�ji, se preizkusili v prak�čnih kme�jskih delih in pridobili veliko novega znanja. Poleg tega so se okrepili medsebojni odnosi in sodelovanje med mladimi. Občutek, da so delo uspešno opravili, jim je dalo veliko samozaves� in zadovoljstva. Delavnica 3 – Medgeneracijski dan – aromaterapija z belo jelko V sklopu aromaterapevtske delavnice so udeleženci različnih starostnih skupin vstopali v svet eteričnih olj in hidrolatov, v prak�čnem delu pa so se tudi posve�li samemu procesu des�lacije bele jelke. Delavnica se je začela s spoznavanjem procesa des�lacije in razlike med eteričnim oljem in hidrolatom. Sledilo je prak�čno delo, kjer so se udeleženci ak�vno vključili v pripravo rastlinskega materiala bele jelke in zagon des�lacijskega postopka. Že med pripravo rastlin so se udeleženci prepus�li blagodejnim učinkom naravnih dišav. Vonj jelke je starejše popeljal nazaj v praznične čase, nekaterim je prinesel pomiritev, drugim energijo, marsikdo pa se je za trenutek znašel sredi gozda. Med čakanjem na prve kapljice eteričnega olja so poglobili svoje znanje o aromaterapiji. Spoznali so eterična olja in hidrolate številnih rastlin, ki jih lahko gojimo v lokalnem okolju ali naberemo v naravi. Delavnica se je zaključila z ločevanjem eteričnega olja od hidrolata. Medtem ko so se preizkušali v različnih aromaterapevtskih pripravkih, so se med generacijami stkale vezi in izmenjale izkušnje o uporabi aromaterapije v vsakdanjem življenju. Slika 9: Medgeneracijski dan na kmetiji Markovi, oktober 2023 Vir: Interni vir projekta. 2023. 35 8.4 Kme�ja Vrhivšek Delavnica 1 − S hidrola� in eteričnimi olji do boljšega počutja V sklopu delavnice smo se s starejšimi odraslimi pogovarjali o načinih uporabe zelišč nekoč in danes. Sivko so starostniki nekoč uporabljali predvsem za odganjanje moljev v omarah z oblačili in s prehrano oz. v žitnih skrinjah. Iz melise in bezga so v glavnem delali čaj in sirup. Žajbelj so grgrali in ga uporabljali kot kadilo za odganjanje zlih duhov - tako za ljudi v hiši kot tudi za živali v hlevu. Izop so gojili predvsem za pripravo čajev ob prehladnih obolenjih, iz ognjiča in šentjanževke pa so delali mazila. Med delavnico smo jim pokazali, kako lahko s pomočjo parnega des�latorja dišeče rastline spremenimo v dišeče tekočine - saj pri tem procesu nastanejo hidrola� in eterična olja. Des�lirali smo sivko iz zeliščnega vrta, da so v živo videli sam proces. Seveda jih je proces spominjal na žganjekuho, kar jim je bilo bolj poznano in pogovarjali smo se tudi o razliki med procesoma. Potem so starejši odrasli vonjali različne hidrolate in eterična olja, kar jim je bilo še posebej všeč. Prav tako so jih popršili po različnih delih kože in preverjali spremembo počutja ob uporabi različnih hidrolatov. Pokazali smo jim tudi izdelavo masažnega olja s sivkinim eteričnim oljem in pojasnili način njegove uporabe. Slika 10: Delavnica za starejše na kmetiji Vrhivšek, avgust 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. Delavnica 2 − Uporaba zelišč nekoč in danes v domači kuhinji V sklopu delavnice, kjer so se srečali tako starostniki kot mladostniki (medgeneracijska delavnica), so starejše posameznice povedale, da so se že kot male deklice naučile, kako uporabi� zelišča. Predvsem so jih njihove mame in babice naučile o uporabnos� zelišč za izboljšanje počutja/zdravja kot tudi za začinjanje jedi, nekaj malega pa tudi za kozme�ko. 36 Skupaj z mladostniki smo tes�rali uporabo suhih in svežih Slika 11: Medgeneracijski dan na kmetiji zelišč v različnih kulinaričnih izdelkih. V maslo so Vrhivšek, september 2022 udeleženci vmešali svež narezan drobnjak in ta namaz pokusili. S suhimi zelišči, vmešanimi v zeliščno sol, so posuli sirni namaz, namazan na kruh. Vendar so se vsi strinjali, da je namaz iz svežega zelišča bolj všečen. Naredili so tudi sladke zeliščne kroglice, ki so jih pripravili iz prosene kaše, skuhane v jabolčnem soku, ki so ji dodali narezano suho sadje in oreščke ter seveda različna zelišča. Vsi udeleženci so bili presenečeni nad raznovrstnostjo okusov in kako lepo zelišča sodijo tako v slane kot sladke prigrizke. Udeleženke so z različnimi zelišči naredile tudi vsaka svoj zeliščni kis, za kar so uporabile domač jabolčni kis s kme�je Vrhivšek in sveža zelišča z zeliščnega vrta. Kis so odnesle s sabo domov, saj je postopek izdelave takšen, da mora bi� zelišče 3 tedne namočeno v kis. Mladostnice so tako dobile idejo za izdelavo domačega darila za božično- novoletne praznike. Medgeneracijski dogodek z zelišči je poskrbel za okusno in dišeče preživet čas. Vir: Interni vir projekta, 2022. Delavnica 3 − Arome in njihov vpliv na razpoloženjska stanja V sklopu delavnice so mladostniki (ranljiva skupina) najprej obiskali zeliščni vrt in z vonjem, vidom ter Slika 12: Delavnica za mlade, maj 2023 o�pom spoznavali rastline. Ogledali so si parno des�lacijo žajblja, ki je znan po svojih an�sep�čnih lastnos�h, kar so nekatere izmed dijakinj tudi preizkusile na svoji aknas� koži. Spoznali so namreč, kako v procesu des�lacije iz rastlin nastajajo poleg eteričnega olja tudi hidrola�, ki jih lahko neposredno nanašamo na kožo. Kasneje so preizkušale tudi druge hidrolate in ugotavljale, kako enim določeni vonji smrdijo, drugim pa dišijo. Udeleženci dogodka so naredili tudi masažno olje. Z uporabo različnih eteričnih olj so preverjali spremembe razpoloženja, saj so z določenimi citrusnimi vonji postali bolj živahni in veseli. Ker je prisotnost uporabe zelišč v ritualih zdravljenja bolezenskih stanj pri živalih ali ljudeh ter odganjanja slabih energij na Slovenskem že dolgo prisotna (prvi zapisi segajo okoli leta 1000 n. š. - v času Brižinskih spomenikov), so dijaki izdelali tudi kadilni snopek. Na koncu delavnice so bili dijaki polni energije, Vir: Interni vir projekta, 2023. 37 kar je jasen dokaz, da arome vplivajo na razpoloženjska stanja in jih je smiselno vključi� v vsakdanje delo v šolah. 8.5 Kme�ja Šteflak Delavnice 1, 2 in 3 – Delavnica pridelave in predelave sadja ter uporaba zelišč V okviru projekta smo na kme�ji Šteflak izvedli tri pilotne delavnice z namenom preučevanja terapevtskega potenciala in dobrih praks tovrstnih dejavnos� na kme�jah. Vse delavnice so bile pripravljene in izvedene glede na naravne danos�, znanje in specifike, s katerimi razpolagamo na kme�ji in s pomočjo katerih vidimo možnost razvoja terapevtskih dejavnos� v prihodnje. Ciljne skupine so bile večinoma ranljive skupine mladostnikov, starejši odrasli in mladi, kar je spodbujalo medgeneracijsko sodelovanje. Udeleženci delavnic so se v tem času obves�li o pridelavi in predelavi sadja iz avtohtonih travniških sadovnjakov, ekološkem načinu pridelave ter nabiranju, predelavi in uporabi zelišč (šipek, črni bezeg, konoplja) in prostorastočih rastlin. Udeleženci so po prihodu ob domačem zeliščnem čaju, piško�h in jabolkih najprej prisluhnili lastniku kme�je, ki je predstavil svoj življenjski preobrat in zgodbo “novega kmetovalca” brez predhodnih izkušenj, a z željo in vizijo revitalizira� nekoč zapuščeno kme�jo in ponudi� prihodnjim generacijam možnost samooskrbe in preživetja, seveda z vključevanjem turis�čnega in terapevtskega potenciala. Slika 13: Delavnica za mlade, oktober 2022 Vir: Interni vir projekta, 2022. 38 Po uvodni predstavitvi smo se opremili z rokavicami, ročnimi škarjami in vrečami ter se premaknili na bližnjo njivo, kjer je še rasla industrijska konoplja. Ob smukanju listov in vršičkov konoplje, ki so vsebovali tudi semena, smo se pogovarjali o široki možnos� uporabe te rastline, ki jo danes uporabljamo od prehrane, kozme�ke, zdravljenja do teks�la in gradnje. Na koncu smo nabrano konopljo dali v sušilnico, manjši del pa zrezali in z njo nakrmili domačo perutnino (kopune – kastrirane piščance in purane), ki so z veseljem pozobali ponujen priboljšek. Drugi del jesenske delavnice je potekal kot sprehod skozi travniške sadovnjake na kme�ji, poudarili smo trdoživost in prilagodljivost starih avtohtonih sort jablan (bobovec, krivopecelj, kanadka, carjevič …), njihovo prehransko vrednost ter pomen za samooskrbnost na podeželju in v državi. Zatem smo se lo�li skupnega pobiranja jabolk, saj je za ta postopek potrebno večje število rok - večina je sprva držala ponjavo, s katero smo lovili padajoča jabolka, ta močnejši fantje pa so z dolgo lesenim kolom zbijali jabolka z vej. Seveda so se v tem poskusila tudi najbolj pogumne dekleta. Padla jabolka smo nabrali in zložili v lesene zaboje (gajbice) ter jih prenesli do hiše, kjer je sledilo pranje in mletje. S prikazom starega načina mletja (drobljenja) jabolk in s�skanja kaše v leseni vijačni s�skalnici smo obudili stare kmečke običaje dela na kme�ji, zato je bil jabolčni sok po koncu dneva kljub fizičnemu delu še toliko bolj slasten. Udeleženci so si lastnoročno pridelan jabolčni sok po zaključku dela odnesli tudi s sabo ter izpostavili pripravljenost ponovnega prihoda, kar priča o zadovoljstvu nad opravljenim delom in obeta mo�viranost za prihodnje delavnice. Dogajanje je vsem udeleženim poleg pridobljenega znanja, obujanja spominov (zlas� med starejšimi odraslimi) pomenilo odklop od vsakdana, osamljenos�, morebitnih psihofizičnih težav in stresa, spodbudilo druženje (mladostniki brez telefona), solidarnost in pomoč, kar lahko gotovo potrdimo kot terapevtsko učinkovanje, ki kaže možnos� dodatnega razvoja in priložnos� za slovenske kme�je. 9 ZAKLJUČEK Kme�je predstavljajo bogat vir možnos� za inovacije na področju terapevtskih storitev, vendar jih slovenski sistem ne prepozna oziroma ne zna ustrezno integrira� v obstoječe zdravstvene in socialnovarstvene modele. Naš projekt je razkril več ključnih področij, na katerih lahko kme�je prispevajo k izboljšanju blagostanja posameznikov in skupnos�. S�k z naravo in vključevanje različnih posameznikov (predvsem mladostniki s posebnimi potrebami in starejši odrasli nad 65 let) v dejavnos� na kme�ji sta pokazala terapevtske učinke na duševno zdravje, vključno z zmanjšanjem stresa, izboljšanjem razpoloženja in zmanjšanjem simptomov depresije in anksioznos�. Kme�je ponujajo edinstveno okolje za terapijo, kjer lahko udeleženci sodelujejo v terapevtskih dejavnos�h, kot so ekoterapija, ergoterapija in fitoterapija. Terapevtske kme�je lahko služijo kot skupnostni centri, ki spodbujajo socialno vključenost in omogočajo udeležencem, da vzpostavijo in razvijajo socialne vezi. Sodelovanje v skupnih medgeneracijskih projek�h na kme�ji lahko krepi občutek pripadnos� in omogoča izmenjavo izkušenj med udeleženci. Kme�jske dejavnos� ponujajo priložnos� za učenje in razvoj prak�čnih veščin, ki lahko povečajo samostojnost udeležencev. Redna strukturirana fizična dejavnost, ki je vključena v naloge na kme�ji, lahko izboljša telesno zdravje, vključno s srčno-žilnim zdravjem, telesno močjo in mobilnostjo. Kme�je ponujajo naravno in spodbudno okolje za telesno dejavnost, ki je dostopna in prilagodljiva različnim sposobnos�m. Zagotavljajo lahko dostop do sveže, 39 lokalno pridelane hrane, kar prispeva k boljši prehranski vrednos� in spodbuja zdrave prehranjevalne navade med udeleženci in v lokalni skupnos�. S tesnim sodelovanjem s strokovnjaki in lokalnimi ustanovami lahko terapevtske kme�je oblikujejo prilagojene programe, ki dopolnjujejo obstoječe zdravstvene in socialne storitve ter zagotavljajo celostno podporo udeležencem. Naš projekt je nakazal, da je za polni izkoristek potenciala terapevtskih kme�j potrebno večje sodelovanje med kme�, zdravstvenimi in socialnimi strokovnjaki ter poli�čnimi odločevalci. Potrebovali bi tudi poli�čne in regula�vne spremembe, ki bodo omogočile integracijo terapevtskih kme�jskih programov v uradne zdravstvene in socialnovarstvene sisteme, vključno z zagotavljanjem financiranja, usposabljanja osebja in razvoji smernic za zagotavljanje kakovos� in varnos� programov. S tem pristopom lahko terapevtske kme�je postanejo pomemben del ekosistema zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ki dopolnjuje tradicionalne terapevtske pristope in prispeva k boljši kakovos� življenja posameznikov in skupnos�. 40 10 LITERATURA 1. Handbook for Dutch Care Farmers. (2001). Dutch National Support Centre for Agriculture and Care. https://www.socialfarmingacrossborders.org/images/custom/uploads/40/files/Dutch%20Handb ook.pdf 2. Gorman, R. in Cacciatore, J. (2017). Cultivating our humanity: a systematic review of care farming & traumatic grief. Health Place, 47, 12–21. https://doi.org/10.1016/j.healthplace.2017.06.006 3. Loue, S., Karges, R. in Carlton, C. (2014). The therapeutic farm community: an innovative intervention for mental illness. Procedia – Social and Behavioral Sciences, 149, 503–507. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2014.08.298 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (b. d.). Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014−2020 do 2022. https://skp.si/program-razvoja-podezelja-2014-2020-do-2022 5. Murray, J., Coker, J. F. in Elsey, H. (2019). Care farming: rehabilitation or punishment? A qualitative exploration of the use of care farming within community orders. Health Place, 58, 102156.  https://doi.org/10.1016/j.healthplace.2019.102156 6. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021−2030 (ReNPSV22–30). (2022). Uradni list RS, št. 49/22. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO137 7. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. (2015). Uradni list RS, št. 57/15, 26/18 in 151/22. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925 8. Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk). (2021). Uradni list RS, št. 196/21, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 84/23 – ZDOsk-1. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7621 Fotografije z neoznačenim virom pridobljene na spletni strani www.canva.com. 41 Document Outline 1 UVOD 2 OSNOVNA IDEJA TERAPEVTSKIH FITOKMETIJ 2.1 Kaj je terapevtska kmetija? 2.2 Kakšna je dodana vrednost bivanja na terapevtski fitokmetiji? 2.3 Zakaj se uporabniki odločijo za terapevtsko fitokmetijo? 2.4 Na kakšne načine je mogoče združiti kmetijstvo in oskrbo? 2.5 Kaj lahko ponudijo terapevtske kmetije? 3 O PROJEKTU TERAPEVTSKE FITOKMETIJE 3.1 Ergoterapija 3.2 Ekoterapija 3.3 Fitoterapija 4 KLJUČNI UPORABNIKI TERAPEVTSKIH KMETIJ 4.1 Starejši odrasli 4.2 Ljudje z izgorelostjo 4.3 Mladi, ki potrebujejo posebno skrb 4.4 Invalidi 4.5 Podjetja zdravje na delovnem mestu 5 ZAKONSKE ZAHTEVE 5.1 Dopolnilna dejavnost na kmetiji – druge vrste izobraževanja 5.2 Kmetije kot učni zavodi/učna okolja 5.3 Ureditev področja fitoterapije kot terapevtske metode 6 PROSTORSKE ZAHTEVE 7 DRUGE ZAHTEVE 8 PRIMERI DOBRE PRAKSE 8.1 Kmetija Divji vrt Delavnica 1 – Medgeneracijski dan, ekoterapija in jesenski plodovi Delavnica 2 – Delavnica za ranljive skupine: fitoterapija, ergoterapija in divja kulinarika Delavnica 3 – Delavnica pletarjenja za ranljive skupine 8.2 Kmetija Mahne Delavnica 1 – Divja prehrana kot terapevtska hrana 8.3 Kmetija Markovi Delavnica 1 – Ekoterapija z eteričnimi olji in hidrolati za ranljive skupine Delavnica 2 – Ergoterapija za ranljive skupine – spravilo kmetijskih pridelkov Delavnica 3 – Medgeneracijski dan – aromaterapija z belo jelko 8.4 Kmetija Vrhivšek Delavnica 1 − S hidrolati in eteričnimi olji do boljšega počutja Delavnica 2 − Uporaba zelišč nekoč in danes v domači kuhinji Delavnica 3 − Arome in njihov vpliv na razpoloženjska stanja 8.5 Kmetija Šteflak Delavnice 1, 2 in 3 – Delavnica pridelave in predelave sadja ter uporaba zelišč 9 ZAKLJUČEK 10 LITERATURA