Celjski tednik
Celje, 30. marca 1962
Leto ХП. štev. 13
CENA IZVODU 20 DLN
(ÍLASILO  SOCIALISTIČNE -ZVEZE
DELOVNEGA  LJUDSTVA
OKRAJA С1Л.ЈЕ
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK.
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
PROTI
TOKU
Delovni kolektivi so pred vo-
litvami novih delavskih svetov.
So hkrati sredi velikih družbenih
sprememb, ki jih prinaša nadalj-
nje poglabljanje socialistične de-
mokracije tako v tezah bodoče
nove ustave kakor pri nadalnji
decentralizaciji upravljanja.
Za vsakega naprednega obča-
na, za vsakega zavestnega proiz-
vajalca — zlasti pa za politične
organizacije je bodočnost vablji-
va in vleče mogočen tok našega
razvoja cilju naproti. Toda še so
pojavi, ki kažejo na dejstvo, da
nekateri želijo plavati proti temu
toku, pa vendar želijo doseči isti
cilj.
V predpripravah na volitve v
delavske svete se pojavljajo ne-
kateri zagovorniki starega, dokaj
nedemokratičnega načina pred-
volilne agitacije in izvedbe voli-
tev. Naš družbeni razvoj je pre-
rastel čas, ko smo s pripravlje-
nimi kandida,tnimi listami neka-
ko zagotavljali izvolitev predvi-
desnih tovarišev.
V sedanjem času ne more niko-
mur biti kandidatura zagotovlje-
na >ad hoc«. Zaupanje proizva-
jalcev ni dodeljiva stvar, temveč
razumljiva dejanska naklonjenost
in priznanje.
Pa ne samo to. Novi delavski
sveti morajo biti ogledalo not-
ranje delitve dela in proizvodnje.
Po določenem ključu naj ima vsa-
ka ekonomska enota, obračun-
ska enota itd. svojega predstav-
nika v delavskem svetu. Ta na-
posled tudi veliko bolj odgovar-
ja koristim in ciljem, našega de-
mokratičnega sistema, saj lahko
taka volilna enota, ki je z delom
svojega predstavnika nezadovolj-
na z referendumom kdaj koli od-
pvokliče starega in izvoli novega
člana delavskega sveta.
Težko je razumeti česa bi se
bilo bati, da ne bi sprostili de-
mokratičnosti do kraja? Samo-
upravljanje je element novih od-
nosov in že samo po sebi zago-
tavlja poprišče in izvor napredka.
Subjektivna ocena in ozkosrčnost
je tu odveč. Ljudi moramo ceni-
ti le po tem kako delajo in kako
si dejansko prizadevajo.
Človek ni tak, kakršen misli
da je, temveč kakršen je!
S sindikalnega občnega zbora velenjskih rudarjev
SOOOBNO RUDARJENJE
JE CILJ VELENJSKEGA BAZENA
Preko 200 delegatov in gostov
se je pred dnevi udeležilo sindi-
kalnega občnega zbora Rudnika
lignita Velenje. Med gosti so bili
navzoči sekretar IO zveze sindi-
katov Jugoslavije tovariš Mano j-
lovič, predsedniJc okrajnega sin-
dikalnega sveta tovariš Crešnik
in predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta tovariš Žagar.
Rudarska godba in moški pev-
ski zbor DPD Svoboda sta izved-
la kratek kulturni iprogram, na-
kar so delegati z enominutnim
molkom počastili žrtve velike ne-
sreče v Banovičih.
Predsednik sindikata Velenj-
skega rudnika je v svojem poro-
čilu prikazal velike uspehe ko-
lektiva pri uvajanju ekonomskih
enot in pri odstranjevanju mezd-
ne miselnosti ter pri uveljavlja-
nju in utrjevanju decentralizira-
nega samoupravljanja, prav tako
pa nanizal neštete napake v do-
sedanjem delu in predstojeće ci-
lje in naloge, ki jih bo moral ure-
sničiti kolektiv za še doslednej-
še uveljavljanje novih odnosov.
Občni zbor se ni bistveno do-
taknil vprašanja proizvodnje,
kajti to so obravnavali na občnih
zborih sindikalnih podružnic. Po-
ročilo in razprava se je dotikala
kritičnega stanja v premogarstvu
nasploh, proizvodnosti, rentabil-
nosti, vprašanja rudniškega pri-
spevka, prodaje ipd.
predsednik sindikata rlv
holešek alojz
storilnost — ne povpreč-
ne place
Zavedamo se, da so sredstva
družbi potrebna, vendar pa naj
bi bila ta odmera prispevka tak-
šna, da ne posega v produktiv-
nosti. Potreben bi bil enak start
v vsej ostali industriji, ne pa sa-
mo v premogovni panogi, kajti
ostala industrija ima sproščene
cene, dočim so za prodajo premo-
ga cene še vedno plaf onirane. Ob-
enem, pa vemo, da je težko govo-
riti o dobrih geoloških pogojih
in vsled tega diferenciacija od-
stotka prispevka med posamez-
nimi rudniki. S tem v zvezi se
večkrat pojavlja vprašanje pov-
prečnih plač pri rudniku lignita
Velenje, češ, da so 50% nad pov-
prečjem v rudarstvu, menimo pa,
da naj bo osnova pogovorov sto-
ritev, ki je pri nas okrog 150 od-
stotkov nad povprečjem. Merilo
pri ugotavljanju življenske ravni
naj bo predvsem storilnost in
ekonomičnost.
DIREKTOR RLV  VELENJE —
NESTL ŽGANK
rešitev  je  le  v energo-
kemicnem kombinatu
Razvoj tehnike terja prehod na
kvalitetnejša goriva, zato je za-
radi kritičnega stanja klasičnih
goriv (ipri nas lignita) nujen pre-
hod k gradnji Energo-kombinata,
in sicer kot prvo — veleplinarne.
Smo tik pred to rešitvijo. Treba
je le še urediti vprašanje pogodb
za generatorje. Predvidena vele-
plinama bo potrošnik 1,100.000
ton lignita. Sedaj so dnevi prav
šteti, kajti železarne imajo inve-
sticije za rekonstrukcije predvi-
dene do 1964. leta in bi v na-
sprotnem silučaju morale preiti
na nafto — to je mazut. K reše-
vanju tega vprašanja bo treba
preiti prav tako na Kosovem in
Kolubari, vendar ima Velenje
zaradi skoncentrirane slovenslce
industrije prednost, kajti na Ko-
sovem in v Kolubari bo potreba
še najprej zgraditi industrijo, ki
bo potrošnik plina.
PRED. OKRAJNEGA SIND,
SVETA — CRESNIK vlado
INTENZIVNO RUDARJENJE —
NE EKSTENZIVNO
Edina .pot, da se prebrodijo te-
žave, je decentralizacija, ki vodi
k vse boljšemu gospodarjenju.
Doseči je treba to, da bo vsakdo
v podjetju gospodaril tako kot v
družini.
Zdrava ekonomska selekcija
kaže na nujnost, da bo potrebno
preiti k postopnemu zapiranju
malih, nerentabilnih rudnikov,
vendar pa bo potrebno vzpored-
no s tem skrbeti za prekvalifika-
cijo zaposlenih v teh rudnikih.
V ta namen je gospodarski odbor
..verne skupščine že sprejel skle-
pe za spremembo ekstenzivnega
rudarjenja (veliko rudnikov z
majhno proizvodnjo) in za pre-
hod k 'intenzivnemu rudarjenju.
Eden izmed sklepov je sprostitev
cen premogu, kar bo osnova za
enak položaj z ostalo industrijo.
Dijaki na učiteljišču
O SEBI IN DRUGIH
v soboto je bila na učiteljišču pokongresna konferenca
organizacije Ljudske mladine. Ker so učiteljiščniki opozorili
na marsikatero zanimivo reč v zvezi z žvljenjem na šoli, učni-
mi pogoji, urnikom itd., smo v kratkem zbrali nekaj njihovih
misli.
Govorili so o natrpanem uč-
nem programu, o pomanjkanju
učil o včasili še precej zastare-
lem pouku in o številnih drugih
stvareh, ki prav nič dobro ne
vplivajo na oblikovanje mladega
sodobnega učitelja. Kar takoj
moramo ipovedati, da nam je bi-
lo na konferenci učiteljiščnikov
všeč predvsem to, ker je vsaka
njihova razprava izhajala iz pri-
merjav med kompleksom znanja,
ki ga nudi učiteljišče in med tis-
tim, kar zahteva praksa. O tem
so precej živahno govorili dijaki
petih letinkov, ki so pravkar za-
ključili počitniško prakso. Dejali
so, da jim manjka dela z otroki,
da je pomanjkljiv tehnični in li-
kovni pouk in da bi bilo prav,
če bi predavatelji na učiteljišču
v bodoče tem predmetom posve-
tili več pozornosti.
Kadar steče na učiteljišču be-
seda o njihovih problemih, se vse
razprave začenjajo in po navadi
tudi končajo — pri prostorih.
Konferenca sama je dokazala,
kako na tesnem živijo v tej šoli.
V risalni ci se je zbralo toliko
mladine, da se niti obrniti nismo
mogli. Mladi so ostro obsodili
razmere, ki vladajo na učitelji-
šču. Kritizirali so »krivično raz-
deljevanje sredstev« — kakor so
sami povedali — ki jih za uči-
teljišče ni in ni, medtem ko gre-
do za opremo gostinskih lokalov,
hotelov in podobnih objektov tež-
ki milijoni. »Učiteljiščniki ne mo-
remo delati v sedanjih pogojih;
vsaj tako ne, kot družba od nas
zahteva. Zato bomo pač morali
o »stanovanjski« stiski celjskega
učiteljišča govoriti vse dotlej, do-
kler bo to potrebno«.
Večina mladih ljudi, ki so na
konferenci govorili, se z ljubez-
nijo pripravlja na učiteljski po-
klic. Vendar jih to ni motilo, da
ne bi opozorili na dokaj nizke
osebne dohodke prosvetnih de-
lavcev. In prav nič čudno se jim
ne zdi, če mladi učitelji zapušča-
jo svoj poklic in odhajajo tja,
kjer imajo boljše pogoje. Toda
na učiteljišču niso samo zahteva-
li, temveč so tudi povedali tisto,
kar je na njih samih narobe.
Dejali so, da učiteljišče vzgaja še
vse preveč le strokovnjake, mno-
go premalo pa vzgojiteljev v pra-
vem pomenu besede. Toda seda-
nja družba potrebuje tudi te.
Pomanjkanje prostora nam ne
dopušča, da bi o konferenci celj-
skih učiteljiščnikov še kaj napi-
sali. Morda kdaj več ob drugi
priliki. Za konec pa omenimo še
to, da nas je razveselil tudi tale
sklep bodočih učiteljev — vsak
dijak učiteljišča naj se vsaj en-
krat udeleži mladinske delovne
akcije. Sklep je lep — da bo le
uresničen.
-ij
Priznanje v slovo
in
dobrodošlico
Jože Jost
Pretekli teden je bila na ple-
numu Okrajnega sindikalnega
sveta izvršena kadrovska spre-
memba, ki hkrati pomeni enega
izmed prvih premikov v bodo-
čem živahnejšem gibanju kadrov
v našem političnem življenju.
Razrešitev dosedanjega pred-
sednika Okrajnega sindikalnega
sveta tovariša Jožeta ЈОбТА ne
pomeni, da je dolgoletni predsed-
nik in zasluženi sindikalni fun-
kcionar prenehal delovati v na-
šem sindikalnem političnem gi-
banju. Na sobotni poslovilni sve-
čanosti, ko so se sindikalni fun-
kcionarji poslavljali od zaslužne-
ga tovariša, so govorniki in med
njimi tudi novi predsednik po-
udarjali, da pričakujejo nadaljnje
tesno sodelovanje in da je aktiv-
no delo tovariša Jošta spričo nje-
govih izkušenj in znanja neogib-
no potrebno za delo OSS še vna-
prej.
Kot je slovo Jožeta Jošta pote-
kalo v miljeju priznanj za nje-
govo uspešno delo, je prihod no-
vega predsednika tovariša Vlada
CRESNIKA zvenel v vzdušju do-
brodošlice, v duhu srečanja s
preiskušenim, čeprav po letih
mladim sindikalnim delavcem.
Tovariš Crešnik je po rodu Ce-
ljan. Svoje politično delo je kot
sindikalni funkcionar začel v
rudniku Velenje, kjer je pred leti
bil predsednik sindikata. Njego-
va pot je sposobnega rudarskega
tehnika peljala navzgor. Bil je v
odboru metalurgov in rudarjev
pri Republiškem svetu Zveze
sindikatov najprej tajnik, zadnji
dve leti pa odborov predsednik.
Vlado Crešnik
od 29. marca do 8. aprila
Padavine pričakujemo okoli 29.
marca in okoli 4. aprila; v osta-
lem bo v glavnem lepo vreme.
Dr. V. M.
IZSILJEVAiejE
Direktor je mislil, da mu
je kolektiv prisodil prenizko
osnoDo osebnih dnhodkoo.
Ze lani je odpovedal službe-
no razmerje in o tem ni ob-
vestil samo organe uprav-
ljanja, temveč tudi občino in
politične forume. Ko je v
>izvidnicot poslal človeka,
ki je z glasno skrbjo o bo-
dočnosti podjetja ugotavljal,
kako visoko kotira njegova
vrednost, je spoznal, da zu-
nanje podpore ne bo dobil —
in je ostal.
Letos je spet zagrozil z
ostavko, če mu organi uprav-
ljanja ne spremenijo, oziro-
m.'^ podaljšajo mere za ude-
ležbo pri dohodku.
Se več. Med strokovnjaki
podjetja je uspel razviti raz-
pravo o tem. kako visoki so
dohodki v podjetjih iste stro-
ke drugod. Z njim vred so za-
čeli nekateri vodilni strokov-
njaki vleči za vrv istega
zvonca, da bi prisilili organe
upravljanja ...
Bodo uspeli, ali ne? Res je
vprašanje pereče in utegne se
zgoditi, da bodo organi sa-
moupravljanja morali klo-
niti. ..
Toda ostane vprašanje mo-
rale. Poborništoo izsiljevanja
p naši družbi je lahko le
kratkega veka. Menda si ne
predstavljajo, da jim ob ta-
kem početju ugled o kolek-
tivu raste?
Najbolj nerazgledan kmet
vprega slabega konja $ako
dolgo, dokler ne dobi bolj-
šega.
Samoupravni organi, pro-
izvajalci v celoti pa so vedno
boljši gospodarji
10.000 : 13.000
Deset tisočakov proti trinajstim tisočakom. V zmoti ste
če mislite, da mislimo pisati o kakšnem osebnem dohodku,
ki je tako zrasteL
V mislih imamo število izvodov »Celjskega tednika«, ka-
teremu se je v dobrem mesecu za toliko povečala naklada.
Okroglih deset tisoč izvodov smo imeli ob začetku naše akci-
je za razširitev našega lista, okrogla trinajstica z tremi nič-
lami pa je število v kakršnem se je tednik »rodil« ta teden.
V sedanji akciji za povečanje naklade sodelujejo pionir-
ski odredi šol, poštarji, upokojenci in inkasanti DOZ. Mladi-
na je po dosedanjih podatkih prekosila starejše. Levji delež
dosedanjega uspeha je treba pripisati prav šolski mladini.
Doslej so se za razširitev tednika in za nagrado naše
uprave najbolj zavzeli učenci šol v Grižah, Vitanju, Paki pri
Velenju, Šoštanju, Velenju, Lučah, Kozjem, Šmartnem v
Rožni dolini, Šentilju pri Velenju, Pristavi, Podplatu, Sol-
čavi, Strmcu in Šmartnem ob Dreti.
Veliko možnost imajo naši mladi »aktivisti« v vzhodnem
in severovzhodnem delu okraja, kamor tednik še ni tako
množično prodrl.
Naglo povečevanje naklade in razširjanje našega lista
pa ni pripisovati zgolj omenjeni akciji, temveč tudi pestrejši
vsebini tednika. Vseeno pa bi želeli pri širjenju okrajnega
glasila SZDL več podpore in pomoči od naših družbenih
organizacij, zlasti pa krajevnih odborov Socialistične zveze
In sindikatov v podjetjih.
RAZPRAVA NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL:
ZDRAVSTVENA
IN SOCIALNA POLITIKA
Včeraj je plenum Okraj nej^a odbora razpravljal o vpra-
šanjih zdravstva in socialne politike. Poročilo je podal pred-
sednik komisije, ki v OO SZDL obravna ta vprašanja tov.
Milan LOŠTERK:
Poročilo je obsegalo poglavja
o razvoju zdravstvenih objektov
in ustanov v okraju, obravnava-
lo je družbeni pomen novega
zakona o zdravstvenem varstvu
ter aktivno vlogo kolektivov
zdravstvenih ustanov do teh
vprašanj. Zelo obširno je bil v
poročilu zajet problem delitve
dohodka v zdravstvenih zavodih.
Poleg tega pa je bilo v poro-
čilu še polno drugih problemov
kot obravnavanje načina plače-
vanja zdravstvenega varstva,
vprašanje odnosov koristnikov
zdravstvenega varstva do zdrav-
stvenih delavcev. Svoje mesto v
poročilu je našla tudi organiza-
cija lekarniške službe in težave,
ki na tem področju nastajajo.
Načeto je bilo tudi vprašanje o
tem kakšen vpliv imajo občinski
sveti za razvoj zdravstva in pri
izvajanju novega zakona, nada-
lje je poročilo zajelo zelo popu-
larno vprašanje svobodne izbire
zdravnika itd.
Na koncu poročila so se zvrsti-
la vprašanja okoli družbenega
upravljanja v zdravstvenih zavo-
dih in samoupravljanja v zdrav-
stvenih    kolekt vih. -C
Veliko srečanje
BRIGADIRJEV V CELJU
V četrtek, 5. aprilu bo v Celju
briiîadirski večer, katerega se
bodo udeležili vsi brigadirji, ki
so kdajkoli sodelovali na delov-
nih akcijah. Srečali se bodo bri-
{îadirji. ki so sodelovali pri grad-
nji avtoceste Ljubljana—Djev-
djelija, železnice in drugih ob-
jektov (Brčko—Banoviči, Sa-
mac—Sarajevo, gradnja Novega
Beograda, pa dela na kmetijskih
posestvih v Savinjski dolini itd.).
Vabljeni so torej vsi brigadirji,
ne glede na to, kdaj in kje so
sodelovali na akciji. Večer bo
posvečen tudi 20. letnici Mladin-
skih delovnih brigad, katero
praznujemo letos. Ob tej priliki
bo tudi podelitev ordenov dela
za lansko leto.
-jt
e
CELJSKI TEDNIK бТЕТ. 15 -  50. marca 1962
Pogled po svetu
Zdaj se pišejo po soetu članki
o zgodooinskem pomenu eoian-
skih sporazumov med Francijo in
Alžirom. Res ni treba poseči po
patetičnem pretiravanju, če oce-
njujemo konec alžirske vojne kot
zgodovinski dogodek. Saj ne gre
samo za Alžir in za Francijo, gre
za Evropo, za ves svet, čigar lice
se je s temi sporazumi dokončno
in za vedno spremenilo: Evropski
odnosi do Ajfrike so postavljeni
na drug temelj, knlonializmu so
se morali odreči tisti, ki so še
včeraj bili prepričani, da govori
zanj človeška moč. T>bozja voljat,
ves materialni in duhovni poten-
cial Evrope. Pred očmi srednje
generacije človeštva se je Afrika
osvobodila, le v centralnem delu
se kolonialno razmerje še drži.
Bojna sekira je bila torej zako-
pana v poznozimskem mrču na
bregu Lemanskega jezera. Za pi-
po miru čas še ni nastopil ali
bolje, treba je počakati z nfo,
da se pomiri šok, ki je zadel ne-
katere francoske kroge, in da se
Francija in z njo Evropa zave
kakšne psihološke hipoteke se je
znebila z Alžirom.
Zlepa ni bilo še sporazuma, ki
bi tako malo obetal začetek miru.
Francozi so pri slovesu od velike
kolonialne preteklosti bolj senti-
mentalni kot Angleži in de Gaulle
je zato vlekel alžirsko vojno se-
dem let. Zdaj terja, da Francija
preskoči svojo senco, in vse kaže,
da se je pobotal z javnim mne-
njem: Parlament se je izrekel za
Evian, referendum 8. aprila lah-
ko pričakuje brez strahu, čeprav
ni odveč, če je posegel po ukre-
pih, ki računajo z državljansko
vojno, kajti neofašistični ekstre-
misti OAS utegnejo biti še nevar-
ni, morda prav zaradi tega, ker
nimajo več kaj izgubiti. Protestni
štrajki, ki so jih v Parizu in dru-
god organizirale francoske stran-
ke od skrajne leve do sredinskih
sil, razodevajo mirno odločnost '
Francije, da ne bo šla v fašizem
v znamenju izgub, ki jih je utrpe-
la od Indokine do Alžira.
Težja je stvar v Alžiru. S kon-
ferenčne mize v Evianu ni bilo
tekžo odriniti posledic sedemletne
vojne, na alžirskih tleh pa bo
eoianski sporazum močno preiz-
kušan. Obe strani imata sicer \
vzajemna jamstva, zaradi katerih
bosta prisiljeni, da delata za ve-
ljavnost sporazuma, toda že sa-
mo koeksistenca dveh vojska bo
povzročala prej napetost in tve-
ganje kakor pa lojalno sodelova-
nje, ne glede na politične težave,
ki slede iz dejstva, da je fran-
coski vladi težko priznati začasno
alžirsko vlado za enakopravnega
partnerja. S temi težavami raču-
na OAS in je primirje tudi po-
spremila z nezaslišanimi zločini.
De Gaulle bo torej imel še do-
volj priložnosti, da bo uveljavljal
svoj ugled, če bo hotel da bo
francoska armada uresničila to,
kar pomeni eoianski sporazum.
Alžir in Francija sta po njem za-
veznici, o Franciji zoper fašizem,
d Afriki zoper kolonializem.
Razorožitvena konferenca plo-
ve zelo blizu mimo tistih čeri, ob
katerih se je doslej še vedno raz-
bila ali vsaj nasedla. Nekaj več
Dolje do pogajanj sta sicer oba
bloka pokazala, vlaka sta vsaj
zapiskala, z mesta pa še nista po-
tegnila. ZDA vztrajajo pri nad-
zorstvu nad razorožitvijo, SZ pa
se temu upira, češ da bi to po-
menilo enostransko špionažo.
Angleži so reducirali svoje pojme
o tem nadzorstvu, da bi vsaj po-
kazali dobro voljo. ZDA še vedno
groze z atomskimi poskusi, SZ
ocenjuje to kot agresiven ukrep,
poleg tega pa, da ne bo šla v no-
ben atomski sporazum, če ga ne
bo podpisala tudi Francija. SZ
dalje trdi, da je nadzorstvo nepo-
trebno, ker danes znanost odkri-
je že sicheren atomski poskus kjer-
koli na svetu. Izvenblokovske
države na konferenci opravljajo
koristno delo, ker silijo ves čas
k delnim rešitvam nekaterih ra-
zorožitoenih vprašanj, da bi se
konferenca res ne razšla praznih
rok. Tudi Kennedij in Hruščev sta
konferenco moralno podprla s
svojima izjavama o skupnem raz-
iskovanju vesolja, kar je gotovo
tudi povezano z vojaškimi zade-
vami.
Vse pa kaže, da se je na ženev-
sko mizo zavalilo spet nemško
vprašanje, najtežja ovira na poti
do miru, ki je ostala po vojni.
Francija pa se je le odločila in
bo prišla na konferenco.

Sindikalna organizacija
- močna politična sila
MISLI Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE ŠTORSKIH 2ELEZARJEV
Naj še tako obračam liste v svo-
ji beležki, naj iz nje povzemam
še toliko različnih misli, ki so jih
v razpravi izrekli delegati in
ostali in končno, naj še tako pa-
zljivo proučujem poročilo, ki ga
je na letnem obračunu podal
predsednik sindikalne podružnice
štorskih železarjev Jože Lonča-
rič, pridem do ene in iste ugo-
tovitve: ta zbor bi lahko postavil
za zgled ne toliko zaradi odličnih
priprav in prav tako brezhib-
ne organizacijske izvedbe, kot ve-
liko bolj zaradi njegovega vse-
binskega poteka, zaradi dela, ki
ga je sindikalna organizacija v
Železarni Štore opravila v minu-
lem razdobju. Za kaj pravzaprav
gre? Gre za razveseljivo ugoto-
vitev, da se je tudi ta politična
organizacija, ki združuje prav vse
člane kolektiva, znašla v novih
pogojih dela, da je pazljivo pri-
sluhnila tempu razvoja, spremi-
njanju materialnih osnov in od-
nosov, da je premagala ozke ok-
vire nekdanjega delovanja in po-
stala prava politična sila, pobud-
nik napredka.
Zgledno je dejstvo, da je sin-
dikalna organizacija v štorski že-
lezarni gradila svoje delo na ana-
lizah posameznih pojavov, na spo-
znavanju slabosti in pomanjklji-
vosti, ki jih tudi v minulem, silno
dinamičnem obdobju, ni manj-
kalo. Bilo bi namreč napak,
če bi zapirali oči in govorili samo
o dobrih straneh. Ne, bile so tudi
slabe. Toda, sindikalna podružni-
ca in njeni odbori v obratih se
pred njimi niso ustavljali prekri-
žanih rok; lotili so se jih z od-
ločno in trdno voljo, da jih je
treba odstraniti, oziroma zmanj-
šati. In prav v tem se kaže njena
moč, njena vrednost in ne na-
zadnje ugled.
Vse to je v polni meri prišlo
do izraza tudi v debati, saj so
padle marsikatere kritične pri-
pombe tako na račun skliceva-
nja sej delavskega sveta, obve-
ščanja proizvajalcev o sklepih
osrednjega in obratnih organov
samoupravljanja, prepočasnega
potrjevanja sklepov delavskih
svetov v ekonomskih enotah in
podobno. Umestna je bila pri-
pomba o stimuliranju posamez-
nih izmen v nekaterih obratih.
Trde in ostre so bile hkrati be-
sede predsednika sindikalne po-
družnice, ko je dejal, da naj bi
pravilnik o delovnih razmerjih
ne veljal samo za delavce, tem-
teč tudi za nekatere ostale. In
nadalje, zakaj si nekateri še zdaj,
ko govorimo o splošni odgovor-
nosti vseh članov kolektiva do
upravljanja in proizvodnje, pri-
laščajo določene pravice mimo
organov samoupravljanja?
In nadalje — rekonstrukcija
železarne postavlja tudi pred
sindikalno organizacijo nove na-
loge in zahteve. "Vzemimo samo
primer izobraževanja. Novi obra-
ti, nova železarna, ne bodo več
prenesli tako imenovanih nekva-
lificiranih delavcev v starem
pojmu besede. V njej bodo mora-
li delati izkušeni delavci in pro-
izvajalci. Zanimivo je, da so nuj-
nost izobraževanja poudarjali
mnogi diskutanti! V tovarni bodo
to nalogo poverili enotnemu cen-
tru za izobraževanje. In še, kje
naj se začne to izobraževanje?
Odgovor na to vprašanje je dal
tov. Lončarič: izobraževanje se
začenja na delovnem mestu.
Še in še se prepletajo misli in
ugotovitve; tako ona o krepitvi
obratnih delavskih svetov, o utr-
jevanju sindikalnih odborov v
posameznih enotah in podobno, o
nalogah, ki jih še vedno sprem-
ljajo pri izvajanju pravilnika o
delitvi osebnih dohodkov in po-
dobno. Iz vsega tega lahko po-
novno zaključim, da se je sin-
dikalna organizacija štorske že-
lezarne znašla v novih pogojih
dela. M. Božič
ŽIVRHNO DELO POÙTNIÌKE ZVEZE
Nenavadno srečanje s sekre-
tarjem okrajnega odbora Počit-
niške zveze Avgustom Tajnškom
sem izkoristil za pomenek o ne-
katerih načrtih in novicah v tej
organizaciji.
— Pred kratkim ste bili dele-
gat na zveznem delovnem sestan-
ku Počitniške zveze Jugoslavije.
Katere so najvažnejše spremem-
be, ki so nastale v statutu Počit-
niške zveze Jugoslavije?
— Nova je starostna meja čla-
nov, ki se po novem giblje od 13
do 25 let. Clan zveze lahko po-
stane vsakdo, ki plača 100 dinar-
jev članarine (prej 370 din). S
tem si pridobi pravico do sode-
lovanja na vseh akcijah zveze,
kot so izleti, pohodi in 75% po-
pust pri vožnjah od junija do se-
ptembra. Ce pa se član odloči za
letovanje plača še 200 dinarjev
investicijskega sklada. Najpo-
membnejše pa je to, da so odslej
vsi domovi Počitniške zveze do-
stopni vsakemu mladincu. Pri ne-
članih je cena dnevnega penzi-
ona večja za okoli 50 odstotkov.
Znižanje starostne meje je po-
membno za učence osnovnih šol,
saj s tem dobivajo možnost za
ceneno spK>znavanje naše domo-
vine. Te možnosti se bodo pove-
čale zlasti letos, ko bosta dogra-
jena velika sprejemna centra na
Reki in v Splitu.
— Kdaj predvidevate dokon-
čno ureditev celjskega rekrea-
cijskega centra v Makarski?
— Vse kaže, da bomo dela za-
ključili do začetka sezone. V ta
namen bomo formirali tri tako
imenovane ferialne brigade. Upa-
mo, da nam bo načrt uspel. Vi-
šina penziona v tem centru bo
okoli 400 dinarjev za člane s pla-
čanim investicijskim skladom, za
ostale pa največ do 600 dinarjev.
Prepričan sem, da bo dom s temi
cenami dostopen naši mladini.
— Počitniška zveza Jugoslavi-
je slavi letos desetletnico obsto-
j.a. Ali bo okrajni odbor pripra-
vil v ta namen kakšne priredit-
ve?
— Dan mladosti bomo počasti-
li z okrajnim zborovanjem. Za
prvi maj pripravljamo pohod po
poti Štirinajste divizije. V tednu
Počitniške zveze bomo organizi-
rali razstavi v Celju in Velenju.
Načrtov je še veliko in težko bi
jih bUo nanizati v eni sapi. Ne
glede na to bi rad še omenil, da
bodo pri občinskih odborih Počit-
niške zveze ustanovljene poseb-
ne komisije, ki bodo ocenjevale
delo posameznih družin. Na kon-
cu leta pa bo okrajni odbor na-
gradil najboljše. -ik
VSE NARED
Zadnje dni so v teku živahne
priprave za izvedbo letošnje šta-
fete mladosti. Pri vseh občinah
so že bili formirani posebni od-
bori, ki so si izdelali podrobne
programe prireditev in proslav
ne samo v zvezi s štafeto mla-
dosti, ki bo skozi celjski okraj
potekala sedmega, osmega in de-
vetega aprila, ampak tudi za kar
najlepše praznovanje Dneva mla-
dosti, 25. maja.
RRZGOVOR, ki ga ni bilo
— Cuj, prijatelj, se ti ne
zdi, da si ta mesec na račiin
silno raztegljivih meril,
spravil v žep nekaj preveč
desettisočakov, tistih, za ka-
tere ne moreš dokazati, da
si si jih pošteno zaslužil?
— iPusti me pri miru! Kaj
pa moj položaj? Mar sem
zastonj na vodilnem mestu?
Kaj pa če zaradi takih vti-
kanj sindikalne organiza-
cije v upravičenost oziroma
neupravičenost mojih oseb-
nih prejemkov, podam od-
poved na delovno mesto, kaj
boste rekli potem? Kdo me
lahko nadomesti? Kje boste
našli človeka, ki bi lahko
vodil...? Ali se ne zavedaš,
da sem nenadomestljiv?
— Ne, tega se pa res ne
zavedam. Trditev o nenado-
mestljivosti je zrasla na
Tvojem zelniku, v Tvoji
glavi! Kaj lahko bi našli
človeka, ki bi v redu oprav-
ljal Tvoje delo in bil na tem
mestu. Ti nisi in ne boš ni-
koli nenadomestljiv! Zato se
nikar ne vbadaj z mislijo,
da bi nas prizadel, če bi se
odločil za spremembo.
— K a a a j ?
Nič več ni spravil iz sebe
ta >nenadomestljivi< vodilni
človek.
-oh
PRED KONCERTOM
Komornega moškega zbora
Po treh letih prireja 4. aprila ▼ Na-
rodnem domu Komorni moški zbor zo-
pet samostojni koncert.
Kvalitetni pevski nastop obeta zbor že
kot dobitnik Slandrove nagrade v lanskem
letu ter njegovo umetniško vodstvo v
osebi prof. Egona Kuneja, Prešernove-
ga nagrajenca 1960. leta.
v želji, da bi v leči težko pričakova-
nega nastopa našega uglednega inter-
preta narodne in umetne pesmi vseh na-
rodov slišali kaj več, smo zastavili di-
rigentu prof. Kuneju troje vprašanj:
Splošno je znano, da od zadnjega
koncerta do danes niste počivali; in
vendar, ali mi lahko orišete značilnosti
tega obdobja, če ni bilo izkoriščeno
samo za študij?
Ce postavimo ob stran veliko poklic-
no obremenjenost in zato utrujenost, s
katero so pevci prihajali k vajam, je
vendar delo zbora tudi v tem obdobju
potekalo normalno; usmerjeno je bilo
v doseganje vse večje in večje kvalitete.
V tem obdobju smo zabeležili nad 60
nastopov, med katere so najvažnejši
nastopi T Ljubljani, Zagrebu, т Trst«
in Gorici in ne nazadnje koncert ▼ po-
častitev 20-letnice vstaje т Šoštanju.
Kot že prej, tako smo tudi zadnji čas
naše programe snemali za RTV Lju-
bljano. Obširen program je posnel tudi
Radio Trst, kjer je kritika naše izvaja-
nje   izredno   ugodno  ocenila.
Kaj bo povedala primerjava današnje-
ga koncertnega programa s tistim pred
tremi leti?
Vsekakor porast zmogljivosti našega
zbora, saj je za ta koncert posegel krep-
ko T mednarodno zakladico vokalne
glasbe. Tako je zbor povečal svoj re-
pertoar z deli zahtevnih avtorjev, ka-
kor je n. pr. Palestrina; prvič se bo
predstavil s poljsko in rusko pesmijo,
izostala ne bo niti črnska. Lahko trdi-
mo, da je to spored, ki je dostojen vsake-
ga koncertnega- odra.
Slavnostni koncert amaterskega zbora
šteje običajno za nekak »zaključni ra-
čun«, ob katerem se porode načrti za
nadaljnje delo. Gotovo tudi Komorni
zbor ni brez njih.
Predvsem nameravamo posneti za ra-
dio naš novo naštudirani spored. Dalje
snujemo koncertno pot v Srbijo, posve-
čeno bratskemu mestu Ćupriji. Ob tej
priložnosti nameravamo nastopiti tudi
v Paračinu in Zemunu ter snemati za
beograjski radio. Narodni in Ijudsko-
prosvetni nagibi nam narekujejo turne-
jo na Koroško. Tam bi imeli koncert v
Celovcu, predvsem v nekaterih sloven-
skih krajih. Koncert v Celovcu name-
rava biti izveden na osnovi izmenjave;
zato bi povabili v Celje tamošnji ko-
morni zbor madrigalistov.
Komorni moški zbor tedaj prireja
koncert svest si svojega knltumoume-
tniškega in Ijudskoprosvetnega poslan-
stva; zato je vreden pozornosti vse naše
jarnoetí. G.
Nenavadna slika — za pomlad
ODKRITA BESEDA
v našem družbenem razvoju se še zmeraj
pojavljajo najrazličnejše napake, deformacije,
nesocialistične težnje in podobno. V glavnem
nastajajo zaradi raznih nasprotij, neenakomer-
nega gospodarskega razvoja, neenako razvite
družbene zavesti itd. Prav zaradi tega je borba
proti tem pojavom sestavni del celotnega idej-
nega, organizacijskega in praktičnega dela vseh
naših organov, organizacij in seveda prav tako.,
posameznikov. Pri tem ima izredno pomembno:
vlogo organizacija Socialistične zveze, njene sek-.
cije, politične tribune. Praksa je potrdila.* da^
lahko organizacije Socialistične zveze zelo učin-1
kovito vplivajo na pravilno analiziranje določe-;
nih pojavov, na njihovo obravnavanje in ne na-i
zadnje na njihovo reševanje. Po nenapisanem'
pravilu je vsaka pobuda Socialistične zveze na
tem področju  naletela  na  ogromno podporo
državljanov in na njihovo sodelovanje v boju
proti raznim slabostim. ^
Gotovo je, da je eden glavnih vzrokov zar
široko in sistematično aktivnost na tem področ-
ju pravilno informiranje državljanov, kolekti-
vov in drugih družbenih organov o takih poja-
vih. Dogaja se, da se ob informiranju državlja-
nov najčešće navajajo samo pozitivne reči,
usipehi in podobno in da se slabosti prikrivajo,
ker mnogi menijo, da bi informacija o slabostih
in pomanjkljivostih demobilizirala ljudi in
zmanjšala njihovo aktivnost ter sodelovanje pri
odpravljanju napak. Takšna praksa ni v redu,
je slaba, ker ustvarja določene iluzije in zato
odbija državljane pri reševanju problemov in
težav. Življenje je že neštetokrat potrdilo, da
so ljudje z veliko večjo zavzetostjo sodelovali
pri reševanju svojih in drugih napak, pomanj-
kljivosti in podobno, če so bili o njih točno in
objektivno obveščeni.
Spričo tega morajo organizacije Socialistične
zveze uveljavljati odprto borbo proti vsem ne-
gativnim pojavom. Pri tem ni dovolj, če bi o
njih govorili le na splošno. Ne, o njih je treba
govoriti s polno analitično natančnostjo, jasno
in z odkrito besedo ter željo, da se pomanjklji-
vosti odpravijo. Tudi ni nobenih razlogov, da bi
pri proučevanju napak in slabosti prikrivali in
že v naprej opravičevali prizadete organe z iz-
govorom ,da bi jim sicer rušili avtoriteto. Orga-
nizacije Socialistine zveze morajo biti tisto me-
sto, kjer naj se z največjo ostrino, odkritosrčno-
stjo in najbolj konkretno govori o pojavih, ki
so nasiprotni našemu sistemu in ki lahko zaradi
svojih značilnosti zavirajo naš nadaljnji druž-
beni razvoj. To je tudi najbolj primeren način,
da se napake popravljajo in odstranjujejo. Pri
tem morajo prav organizacije Socialistične zve-
ze ustvariti takšno razpoloženje, v katerem bo-
do ljudje brez zadrege iznašali svoja mišljenja
in predloge glede pojavov birokratizma, samo-
volje, neodgovornosti itd. Razumljivo pa je, da
morajo tudi organizacije in vodstva Socialistič-
ne zveze objektivno oceniti značaj takih poja-
vov, izdelati potrebno analizo in zavzeti do pri-
mera ustrezno stališče. Zato morajo imeti orga-
nizacije SZDL stalno zvezo z vsemi družbenimi
organi in organizacijami v podjetjih, v stano-
vanjskih skupnostih, krajevnih odborih, Šolah,
ustanovah ... skratka, povsod tam, kjer se takš-
ni problemi pojavljajo ali morejo pojaviti.
Razumljivo je, da lahko takšna dejavnost
SZDL samo oživi politično aktivnost občanov, da
pomagajo pri razvijanju zdravih odnosov v ko-
lektivih in na ostalih področjih družbene aktiv-
nosti. Zavoljo tega. vsako prikrivanje in izmika-
nje pred negativnimi pojavi lahko samo podalj-
ša njihovo življenje in še poveča kvarne posle-
dice, razen tega pa lahko dovede še do tega, da
se boj proti njim začenja z napačnih stališč, kar
je še slabše.
CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 30. marca 1%2

0bjeklivni in subjektivni pogoji v trgovini

Pred dnevi je bila razširjena
seja upravnega odbora Trgovin-
ske zbornice za celjski okraj,
predsednik Stane Selšek je po-
drobno razložil nekatere aktual-
ne probleme trgovskih podjetij,
Ici jih bo v naslednjem obdobju
potrebno razširiti.
Poudaril je, da so za trgovino
značilne nekatere subjektivne
slabosti, katere bodo trgovski de-
lavci morali odpraviti, če bodo ho-
teli slediti družbenemu razvoju.
Hkrati pa je analiziral tudi ne-
katere objektivne materialne po-
goje, ki postavljajo trgovino v
odvisen in zapostavljen položaj v
primerjavi z ostalimi gospodar-
skimi panogami.
Zlasti podrobno je opisal neka-
tere navidezne slabosti, ki se ne-
hote zrcalijo v trgovini, ki je ne-
posredni ponudnik blaga potroš-
nikom. Tako so mnoga nihanja v
cenah dejansko odraz nihanj v
proizvodnji, a jih potrošnik čuti
v trgovini. Dobimo res vtis ne-
solidnega poslovanja v trgovini,
čeravno v nekaterih primerih tu-
di te pojave celo v zelo ostri ob-
liki zasledimo. Tovariš Selšek je
nato dejal, da bi bilo napačno,
če bi posamezne probleme v tr-
govini reševali ločeno od sploš-
nega stanja in da je potrebno de-
janski problem zagrabiti v ko-
reninah. .
To pa pomeni ustanavljanje
močnih trgovskih podjetij, ki bo-
do sposobna izvajati pozitivno
kadrovsko politiko in ki bodo tu-
di sposnba uvajati sodobno teh-
niko trgovanja.
Razumljivo pa je, da to ne sme
ostati le naloga trgovine, temveč
je prav tako bistvena naloga ko-
mun. Kajti, če pravimo, da je
oskrba potrošnikov ena izmed pr-
vih nalog komun, potem je tudi
jasno, da komune ne morejo niti
ne smejo biti brezbrižne do pro-
blemov trgovine in razvoja te go-
spodarske panoge na svojem ob-
močju. Ta interes komun pa bi
se moral še toliko bolj povečati,
ker občine prav iz trgovine rela-
tivno največ akumulirajo.
Istočasno pa se kaže v pravi
luči tudi predvidevanje, da ko-
mune kljub prizadevanju le ne
morejo zagotoviti spričo obsež-
nih zahtev z drugih področij za-
dostnih sredstev za razvoj trgo-
vine. Zaradi tega je potrebno še
bolj okrepiti prizadevanje za
ustanavljanje    takih    trgovskih
podjetij, ki bodo s koncentraci-
jo sredstev sama sposobna hitre-
je in smotrneje napredovati.
Tovariš Selšek je v nadaljeva-
nju poudaril, da so trgovska pod-
jetja v glavnem že uresničila na-
čelo decentralizacije upravljanja,
občutiti pa je nezadostno politič-
no dejavnost sindikalnih organi-
zacij, ki bi samoupravljanje v
trgovini oplemenjevale.
Nato se je zadržal dalj časa pri
vprašanjih priprav na volitve no-
vih delavskih svetov. Pri tem je
zlasti poudaril, da bo od pravilne
izbire kandidatov za nove delav-
ske svete in samoupravne orga-
ne ekonomskih enot predvsem
odvisno do kakšne mere bo us-
pešno delovanje samoupravnih
teles v kolektivu. Kajti ni dovolj,
da samo izvolimo določeno števi-
lo ljudi v delavski svet, je dejal
tov. Selšek, še bolj bistveno je,
da bodo v delavski svet izvoljeni
proizvajalci, ki bodo sposobni
objektivno razpravljati o prob-
lemih in nalogah podjetja in ki
bodo tudi voljni sodelovati.
Istočasno pa stoji pred novimi
delavskimi sveti še posebna nalo-
ga. Da se še z večjo doslednostjo
in E>ozornostjo lotijo formiranja
učinkovite notranje kontrole, ki
bo onemogočila malverzacije vseh
oblik, ki so v trgovini, kjer imajo
ljudje opravka z denarjem in
blagom, možne. Tovariš Selšek je
tudi dokazal, da so nesmiselne
in destruktivne trditve, da je ta-
ka služba predraga in neučinko-
vita. Razen tega je opozoril, da
ustrezna kontrola preprečuje
malomarnosti in delikte v začet-
ni fazi, ter tako obvaruje kršilce
od nadaljnih kaznivih dejanj in
hujših posledic za podjetje in po-
sameznika.
Pred volitvami
Pretekli četrtek je bil v sejni
sobi sindikata d Celju plenum
Okrajnega sindikalnega soeta
Celje, ki se ga je udeležil tudi
podpredsednik Republiškega sin-
dikalnega sveta tovariš Jože Boršt-
ner in organizacijski sekretar
Okrajnega komiteja Zveze komu-
nistov za celjski okraj tovariš
Jože Marolt. Člani plenuma so
obširno razpravljali o pripravah
na volitve novih delavskih svetov
in samoupravnih organov eko-
nomskih enot.
Razprava o pripravah na vo-
litve novih delavskih svetov, ki
morajo biti opravljene do konca
aprila, je bila izredno živahna,
v razpravi pa so udeleženci pri-
spevali precej zelo tehtnih in po-
membnih misli, ki so še po-
membnejša ob dejstvu, da se na-
hajamo v obdobju, ko se obratni
delavski sveti vse bolj uveljav-
ljajo.
Najprej so udeleženci podrobno
analizirali nekatere pojave poiz-
kusa določevanja in vsiljevanja
kandidatov. Ponekod so namreč
na sindikalnih občnih zborih o
teh problemih posebno živahno
razpravljali. Zlasti tam, kjer so se
pokazale želje, da bi posamezniki
formirali (s pomočjo enotnega
predloga in brez sodelovanja ko-
lektiva) svojim osebnim težnjam
ustrezne delavske svete. Razum-
ljivo je, da je plenum take po-
jave obsodil in tudi poudaril, da
morajo biti priprave na volitve
prežete z demokratično obravna-
vo posameznih kandidatov in
trezno presojo največje koristi za
kolektiv.
Kajti gotovo je, da proizvajalci,
ki živijo in delajo skupaj, tudi
najbolj vedo, kdo je sposoben in
voljan zavestno delati v organih
samoupravljanja. Zaradi tega bi
vsako vsiljevanje kandidatov sa-
mo škodovalo ugledu in uspešne-
mu delovanju delavskih svetov.
Enak pa bi bil uspeh, če bi kje
s proceduralnimi manevri uspeli
formirati delavske svete po volji
posameznikov. Tako je v razpravi
prevladalo mnenje, da je potrebno
pustiti obratnim delavskim sve-
tom, da izberejo kandidate iz svo-
jih vrst, ki pa bodo hkrati odgo-
varjali obratnim, delavskim sve-
tom. S tem bo odgovornost po-
srednejša in zahteva po odgovor-
nem sodelovanju v samoupravnih
organih temeljitejša ter poudar-
jena z možnostjo, da ekonomska
enota odpokliče in izvoli novega
člana v centralni delavski svet.
Posebno pozornost so člani ple-
numa posvetili problemom izbire
delegatov za nove samoupravne
organe in potrebi po temeljitejši
obdelavi kadrovskih problemov
v gospodarskih organizacijah, ki
mora postati prva naloga vseh
kolektivov. Doslej je bilo to pod-
ročje še precej zanemarjeno in so
mnogi gospodarski spodrsljaji ter
nekatere slabosti predvsem po-
sledica nepravilne kadrovske po-
litike.
Malomarnost terja
krvni davek
Oddelek za gospodarstvo Ob-
činskega ljudskega odbora v
Celju je izdelal temeljito ana-
lizo o higienski in tehnični za-
ščiti v gospodarskih organizaci-
jah. Anketirali so 74 podjetij, kar
daje dokaj jasno sliko o stanju
na tem področju. Ugotovili so,
da se stanje v zadnjem času iz-
boljšuje, da so tudi smrtne ne-
sreče bistveno zmanjšane, da pa
so še nekatere pomanjkljivosti,
ki jih ne bi smeli trpeti.
Med izredno važne naloge sodi
vsekakor izboljšanje življenj-
skih pogojev, ki so pogostoma
vzrok za poškodbe ali škodo.
Prav tako so v nekaterih manj-
ših podjetjih delovni prostori ne-
primerni in povzročajo kolek-
tivom precej težav. Hkrati pa
velja pripomniti, da so zlasti
večja podjetja temu problemu
posvetila posebno pozornost in
da je ena izmed najpomembnej-
ših značilnosti obsežnih rekon-
strukcij v večjih podjetjih prav
ustvarjanje ugodnejših delovnih
pogojev. Pri tem velja posebno
omeniti prizadevanje v Emajlir-
ki, kjer so tudi delavci s požrtvo-
valnostjo omogočili, da so brez
zastojev zgradili novo veliko
halo, ki omogoča smotrnejšo in
varnejšo organizacijo proizvod-
nega postopka. Prav tako so tudi
na tem področju pridobitev no-
vogradnje sodobnih industrijskih
hal (Klima) ter izboljšave stroj-
nih naiprav.
Vendar ne smemo prezreti dej-
stva, da v podjetjih vse prepo-
gosto pozabljajo na red in čisto-
čo. Oboje pa je prvi pogoj za
varnost pri delu in za uspešno
delo.
Poseben problem predstavlja
nenormalna fluktuacija delovne
sile, ki jo ne moremo opravičiti
z rednimi in znosnimi premiki
zaiposlenih ali pa s težnjami za
boljši zaslužek. To vprašanje pa
bi kazalo v okviru komune še
posebej proučiti, kajti fluktua-
cija je vsekakor huda zavora za
napredek gospodarstva.
Razen tega je v mnogih pri-
merih usodna tudi malomarnost
in nepremišljenost. Take pojave
zasledimo povsod tam, kjer vo-
dilni ljudje pri izdajanju delov-
nih nalogov ne pomislijo, kaj
vse se lahko pripeti, če se upo-
rabljajo pokvarjene naprave,
malomarno zaščiteni stroji in po-
dobno. Še neugodnejši pa so po-
javi, ko delavci zaradi večjega
učinka skrivoma odstranjujejo
zaščitne naprave ali ne uporab-
ljajo zaščitnih sredstev. Tako
ravnanje je silno tvegano in ne-
premišljeno. Lagodnost se nam-
reč hitro maščuje, davek na ne-
premišljenost pa je zdravje ali
celo življenje.
Volitve novih
delavskih svetov
V mozirski občini so že razpi-
sali volitve novih delavskih sve-
tov. Volitve bodo v prvi polovici
aprila; v nekaterih podjetjih pa
so jih opravili že pred dnevi.
Priprave na volitve so vzbudile
v vseh podjetjih izredno aktiv-
nost. Veliko pozornost sestavi
kandidatnih list so posvetile pla-
sti sindikalne podružnice. Za kan-
didate zbirajo najboljše člane ko-
lektivov.
NOVITETE
naše industrije
Industrija za elektromehaniko,
telekomunikacije, elektroniko in
avtomatiko ISKRA je pripravila
nekaj novitet, ki bodo zanimive
tudi za širok krog potrošnikov.
Razen široko zasnovanega načrta
semaforizacije prometa v Ljub-
ljani, s čemer bodo zmanjšali ne-
varnosti v vse gostejšem prome-
tu, so začeli izdelovati avtoagre-
gate (diname, napetostne regula-
torje in zaganjače). Razen tega
proizvajajo v Gorici tudi vžigal-
ne tuljave in magnetne vžigalni-
ke za mopede. Začeli so tudi se-
rijsko proizvodnjo avtomobilskih
žarnic za vozilo Citroen CV 2.
Letna proizvodnja vseh avtomo-
bilskih žarnic pa znaša sedaj že
preko 3 milijone kosov. V krat-
kem pa bodo na tržišče prišle a-
simetrične avtomobilske žarnice.
Analize cestnih nesreč so nam-
reč ugotovile, da odpade precej
velik odstotek nesreč na nezgo-
de pri vožnji z zastrtimi lučmi.
Prekratke razdalje osvetljene ce-
ste in ravna smer žarkov slabo
osvetljuje rob cestišča. Pri hit-
rosti je to usodno, če naleti av-
tomobil na kolesarja ali pešca.
Voznik jih ne more pravočasno
videti. Asimetrične žarnice pa
mečejo daljši snop luči po ces-
tišču, vendar bolj desno, tako da
ne motijo vozil, ki prihajajo iz
nasprotne strani. Te žarnice bo-
do že v kratkem izpodrinile sta-
re, klasične oblike zastrtih luči.
Štirje motivi iz Loč
1. Žagarji Gozdnega gospodar-
stva izdelujejo metrski les za
papirno industrijo
2. Ključavničarska delavnica pod
kozolcem
5. »Mizarstvo Loče« ...
4. Gasilski dom, ki so ga prebi-
valci zgradili predvsem s pro-
stovoljnim delom
Napredek proizvodnje
in negospodarske
investicije
Ob koncu preteklega tedna je
zasedal Občinski ljudski odbor
T Slovenskih Konjicah. Odbor-
niki so na zadnjem zasedanju
podrobno proučili družbeni plan
občine za letos in hkrati tudi ob-
činski proračun.
Tudi letos posveča družbeni
načrt te občine posebno pozor-
nost razvoju industrije, in sicer
še pK)seben poudarek daje ele-
mentom dobrega gospodarjenja
z obstoječimi osnovnimi sredstvi.
Tako predvidevajo povečanje
storilnosti in rentabilnosti gospo-
darskih organizacij. Istočasno pa
družbeni načrt pK)sveča izredno
pozornost dviganju življenjske
ravni   prebivalcev,   izboljšanju
delovnih pogojev in življenjskih
pogojev zaposlenih. Odborniki so
z malimi korekturami sprejeli
osnutek družbenega načrta.
Po razpravi o družbenem na-
črtu in proračunu je direktorPTT
podjetja v Celju tovariš Edvard
Sepec razložil j>odrobno načrt
izgradnje posebnega alarmnega
telefonskega sistema do okraj-
nega središča. Odborniki so s
tem v zvezi sprejeli tudi predlog
za ustrezno povišanje telefon-
skih tarif. Ta sredstva pa bodo
namenjena samo za izgradnjo
direktnega alarmnega sistema, ki
ga bo možno uporabljati samo v
primerih požara, elementarnih
nesreč in ob drugih izrednih pri-
ložnostih. Povečana tarifa pa bo
veljala le do konca izgradnje
tçga sistema v celjskem okraju,
kajti občine celjskega okraja
bodo alarmni sistem gradile so-
lidarno.
V nadaljevanju so odborniki
razpravljali o nekaterih gospo-
darskih zadevah. Domenili so se,
da bo elektro instalacijsko dejav-
nost v Slovenjskih Konjicah pre-
vzelo podjetje Elektrosignal, ki
bo uredilo specializirano delav-
nico, podobno delavnico pa bi
uredili tudi v Ločah, kjer bodo
občinski faktorji izvršili grad-
beni del investicije, podjetje
Elektrosignal pa bo montiralo
stroje za izdelovanje infra cevi.
Istočasno so odobrili tudi milijon
dinarjev obratnega kredita sta-
novanjski skupnosti, ki bo ure-
dila posebno servisno delavnico
za radijske in televizijske apa-
rate. Sodijo pa. da bo delavnica
lahko popravljala tudi nekatere
električne strofe. V nadalievanju
so sprejeli tudi spremembo pro-
metnega davka na alkoholne pi-
jače, in sicer tako, da so povi-
šali prometni davek vinu na
dvajset odstotkov, žganim pija-
čam pa so prometni davek zni-
žali na isto stopnjo. Ob tem se
je razvila živahna razprava. Od-
borniki so bili namreč mnenja,
da je vino v konjiškem predelu
predrago, saj najslabše vino sta-
ne kar 440 dinarjev. Isto vino iz
iste kleti pa je v Vitanju kar za
100 dinarjev ceneje. Jasno je. da
so tu posredi kalkulacije, ki ne
morejo biti pravilne niti spre-
jemljive. Zato so sklenili, da bo
tržna inšpekcija pregledala kal-
kulacije gostinskih podjetij v
občini, na naslednjem zasedanju
>a bo o tem poročala občinskemu
judskemu odboru.
Na naslednjem zasedanju bodo
odborniki še enkrat proučili od-
govornost upravnika Mizarstva v
Ločah za slabo gospodarjenje, ki
je pripeljalo do likvidacije tega
podjetja.
Po malem, a vendar...
s tovarišem Jeromelom
smo se seznanili na seji ob-
činskega ljudskega odbora v
Slovenskih Konjicah. Dogo-
vorili smo se, da ga bomo
obiskali doma v Vitanju,
kjer bo več časa za nemoten
pogovor o malih in zanimi-
vih problemih Vitanja. Tov.
Jeromel je predsednik Kra-
jevnega odbora Vitanje.
V svoji skromni pisarni
nam je tole povedal:
V zadnjem času smo pre-
cej angažirani pri ureditvi in
montaži kinoprojektorja. Ra-
čunamo, da bomo kmalu tudi
doma gledali prve filme v
našem novem »kinu'<. Pohval-
na je pobuda kolektivov, ki
so sklenili, da bodo akcijo
vsega kraja finančno podprli,
saj bi sicer ne uspeli, čeravno
je bila to že davna želja Vi-
tanjčanov.
Razen tega nadaljujemo
tudi začeto elektrifikacijo vi-
tan jske ga območja. To izva-
jamo postopoma že od 1955.
leta. No, saj razumete, koli-
kor pač sredstva dovoljujejo.
Letos bomo potegnili linije
do tiudinje in Brezna. Sedaj
imamo tudi najtežji teren.
Nekoliko težav imamo z
otroškim vrtcem, ki smo ga
šele lani uredili. Kar naen-
krat je začelo padati število
otrok, ki redno obiskujejo
vrtec. Brez dvoma bo potreb-
no problem proučiti, kajti lo-
gično bi bilo nasprotno; ved-
no več otrok v vrtcu.
Šola in ceste? Res, ti dve
vprašanji sta povsod aktu-
alni. Seveda tudi pri nas.
Eno šolo smo uspeli urediti,
druga pa je res dotrajala.
Sodimo, da tega vprašanja
ne bi smeli zapostavljati,
kajti šola je že prestara, da
bi nepopravljena lahko bila
primerna za nemoten pouk.
In ceste? — to je vsekakor
težje vprašanje. Če samo po-
mislimo, da tudi Dobrnčani,
katerih težnje močno podpi-
rajo zdravstveni delavci in
turistične organizacije, kot
veste, doslej še niso uspeli.
Zaradi tega menim, da bi na-
ša želja po ureditvi brez-
prašne ceste do Vitanja bil
le i>glas žejnega v puščavi^.
Upamo pa, da bomo enkrat
le na vrsti.
Na kraju moram povedati,
da imamo še kup problemov,
ki bi jih bilo treba rešiti. Ne-
kaj bomo skušali urediti s
sredstvi, ki so razdeljena za
krajevne odbore, drugo pa
morda kako drugače. Toda o
tem drugič.
Taka pot je pravilna
Pred časom se je pojavil
predlog za enotnejše delo-
vanje usnjarske industrije.
Izkušnje pa so pokazale, da
je vsak kategoričen predlog
škodljiv. Doslej je namreč
bilo v celjskem okraju že
precej združevanj in pred-
logov za združitve, ki so
propadli samo zavoljo to-
gosti in nepravilnega obrav-
navanja problemov. Navad-
no se je razprava zasukala
v smer, kjer se je razprav-
ljalo predvsem o tem, kdo
bo koga?! To pa gospodar-
jenju ne more koristiti, raz-
prave pa so bile burne in
polne osebnih interesov in
zato nestvarne.
Zaradi tega v primeru
usnjarn nihče ne govori o
združevanju, gospodarskem
sodelovanju ali reorganiza-
cijah. Odločili so se raje, da
bodo na podlagi temeljitih
analiz Zavoda za napredek
gospodarstva, kateremu nu-
dijo vsi potrebne podatke,
in o predlogu Zavoda skupaj
razpravljali. Šele tedaj se
bodo kolektivi lahko odlo-
čili, kajti pred seboj bodo
imeli temeljit pregled v
perspektivnost razvoja v
različnih pogojih. In če se
bo tedaj pokazalo, da je se-
danje stanje najugodnejše,
nihče ne bo težil k spre-
membam, če pa bi gospodar-
ski pokazatelji pokazali
druge primernejše rešitve,
jih tudi nobene bolestne am-
bicije ne bodo mogle raz-
dreti.
Razen tega pa so o tem
vprašanju razpravljali tudi
na zadnjem zasedanju ple-
numa Okrajnega sindikal-
nega sveta, kjer so zavzeli
enako stališče. Temeljita ob-
ravnava, presoja in analize
so namreč lahko edina pot
k obsežnejšim gospodarskim
posegom.

CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 13 - 30. marca 1962
Od lesnega obrata do tovarne nogavic
Pretekli teden je bila v Tovar- '
ni nogavic na Polzeli seja zbora
proizvajalcev občinskega ljudske-
ga odbora Žalec, na kateri so
obravnavali predlog o rekon-
strukciji tovarne.
Potem ko je v zadnjih letih
kolektiv prispeval za nabavo
strojne opreme preko 300 mili-
jonov dinarjev lastnih sredstev,
s čimer so dotlej male obrate za
proizvodnjo bombažnih nogavic
usposobili oziroma prilagodili po-
trebam tržišča, se je kolektiv v
nadaljnih prizadevanjih po re-
konstrukciji odločil za sodelova-
nje z inozemsko tvrdko in sicer
po posebni pogodbi. Ta tvrdka bi
namreč dobavila Tovarni nogavic
na Polzeli strojno opremo v vred-
nosti ene milijarde 579 milijonov
dinarjev, pri čemer bi tovarna
plačala 492 milijonov dinarjev
carine, vtem ko bi ji v zameno
za strojno vrednost odstopila 80
odstotkov proizvodnje. Hkrati s
tem bi inozemski partner dobav-
ljal tudi zadostne količine osnov-
nih surovin. Ker gre pri tem za
štiristopenjske avtomatske pletil-
ne stroje z dnevno proizvodnjo
56 tisoč parov ženskih nylon no-
gavic brez črte, katerih zmoglji-
vost je približno 6 krat večja od
najboljših strojev, ki jih zdaj
uporabljajo tovarne nogavic, bi
20 odstotkov proizvodnje, s ka-
tero bi razpolagala polzelska to-
varna, občutno povečal bruto
proizvod, s tem pa seveda tudi
dohodek.
Tako bi po preteku pogodbenih
obveznosti, v štirih letih in pol,
stroji in celotna proizvodnja os-
tala polzelski tovarni.
Za izvedbo te tako rekoč zelo
ugodne rekonstrukcije so v teku
gradbena dela in tako nastajajo
iz nekdanjega skromnega lesne-
ga obrata moderni objekti, v ce-
loti prilagojeni novemu tehno-
loškemu procesu.
Tudi, kar zadeva delovno silo,
bi se ta povečala od sedanjih 600
na okrog 1100 zaposlenih, v glav-
nem za delovna mesta na dode-
lavnih postopkih, in v ta namen
so v tovarni že uvedli posebne
tečaje, v katerih se trenutno
usposablja 150 novih delavk.
Tečaji, ki obsegajo ckrog 60 ur
teoretičnega in praktičnega xispo-
sabljanja, upoštevajo vse sodob-
ne metode priučevanja, kakor
tudi ustrezne teste, kar vse bo
omogočilo, da bodo lahko v pri-
meru ugodne rešitve zaposlili naj-
boljšo delovno silo. V tovarni si
obetajo, da bodo s tem prispe-
vali tudi k reševanju tako ime-
novane polproletarske problema-
tike.
In kar je pri vsem tem še zlas-
ti važno, bomo v Jugoslaviji že v
bližnji bodočnosti osvojili proiz-
vodnjo sintetičnih vlaken, tako
da s te strani ne bo težav za su-
rovine. Zdaj gre samo še za to,
da dobi tovarna za svojo rekon-
strukcijo potrebno soglasje ustre-
znih organov, in v kolikor bo to
soglasje dobila, bo nova proiz-
vodnja stekla deloma že julija le-
tos, v polnem obsegu pa z janu-
arjem prihodnje leto.
dhr
REHESANČNO SLIKARSTVO
V REPRODUKCIJAH
(po razstavi v Celju)
Na področju likovne vzgoje
mladine in Celjanov sploh, je bilo
z razstavo reprodukcij renesanč-
nega slikarstva opravljeno po-
membno delo — delo, ki je mar-
sikomu približalo visoke rene-
sančne umetnine.
Kulturno prosvetno vece Ju-
goslavije je v sodelovanju s celj-
sko Delavsko univerzo pripravilo
ob razstavljenem gradivu vrsto
vodstev v pedagoškem smislu,
kar je z izredno vestnostjo opra-
vil beograjski kustos, ki to raz-
stavo spremlja.
Tako je bilo možno o resnici
spoznati D.se značilnosti renesanč-
nega slikarstva s posebnim ozi-
rom na stilni razvoj, tako južne
kot tudi severne, zgodnje in viso-
ke renesanse.
Reprodukcije originalov, shra-
njenih v svetovnih galerijah in
muzejih so izdelane tako verno,
da brez vsakih pomislekov lahko
ocenjujemo te zgodovinske vred-
note likovne umetnosti. Imena
najvidnejših ustvarjalcev iz Fi-
renc. Rima. Benetk. Burgundije,
Flandrije. Nemčije in drugod —
od Duccia Di Buoninsegna, preko
Ciotta do Giorgioneja in Tinto-
retta pa od Jana van Eijcka do
Francoisa Cloueta so dokaz, da je
bil izbor tak, da je bilo videti
težnje prizadevanja mojstrov za
likovne dosežke z ozirom na pro-
stor (linearna perspektiva), svet-
lobo, barvo (plastičnost), na študij
anatomije itd.
Razstava je v Celju uspela. Za-
to lahko z zanimanjem pričaku-
jemo še ostale, ki bodo na pro-
gramu v naslednjih mesecih in to:
Slikarstvo 17. in 18. stoletja, pred-
vsem pa razstavo reprodukcij mo-
derne umetnosti z debatnimi ve-
čeri in vodstvi. M. M.
Filmi, ki jih bomo gledali
CARJEVO NOVO OBLAČILO
Film so posneli v Zagrebu po
Andersenovi pravljici. Zgodba pa
je ta: V Veliki Puritaniji strogo
pazijo na moralo. Minister kon-
trolira vse sanje v cesarstvu. Po-
tepuha Nagega in lepo Virginijo
so obsodili na smrt, ker je Nagi
sanjal Virginijo nago in ker se
je Virginija naga pojavila v nje-
govih sanjah. Car bolestno hre-
peni po novih oblačilih. Nagi sa-
nja v zaporu nekakšno nevidno
oblačilo, za katerega je značilno,
da ga vidijo samo pametni, med-
tem ko ga neumni ne vidijo. Sa-
mo dvorski norec pravi, da takš-
nega nevidnega oblačila ni. Vsi
dvorjani kupujejo bolhe, da po-
noči ne bi spali, le dvorski no-
rec zaspi in sanja resnico. Mini-
ster za sanje ga da zapreti. Med-
tem pa priredijo na dvoru veliki
ples in car se pojavi v novem
oblačilu — gol. Vsi občudujejo
njegovo nevidno oblačilo, le
dvorski norec vzklika: Car je
gol!
VIKTOR ROM -
šestdesetletnik
Teh 38 let, odkar sem v pro-
svetni službi, je steklo mimo kot
kratka povest!« Smarski rojak
Viktor Rom ni dejal preveč. Cas
hiti naglo, da človek, ki dela, te-
ga skoraj ne dojame. In njegovo
življenje je bilo vselej polno. Po
osnovni šoli, ki jo je obiskoval
tam, kjer danes upravitelj uje, je
zaključil gimnazijo v Celju in na-
daljeval šolanje v Zagrebu.
Ze prve dni je okupatorju nje-
gova zavestna slovenska pretek-
lost bila trn v peti. Izselili so ga
na Hrvaško, kjer je kmalu ujel
stike z narodno-osvobodilnim gi-
banjem. Po osvoboditvi Gline, je
tam že med vojno postal prvi
ravnatelj partizanske gimnazije.
Ko se je vrnil v Celje, je bil ime-
novan za delegata ministrstva za
prosveto v celjskem okrožju. Pred
štirinajstimi leti je v njegovem
rojstnem kraju bila prvič usta-
novljena nižja ginmazija in pre-
vzel je to šolo, ki jo upravlja še
danes.
Lani je prejel orden dela s sre-
brnim vencem.
Ob 60-letnici tovarišu Romu že-
limo še obilo delovnih uspehov
med svojimi rojaki, ki so mu za
ves trud toplo hvaležni!
s
JUTRI OB POL PETIH PO-
POLDNE BO PEL ZMAGO-
VALEC IZ LLANGOLLENA
Pred svojim uradnim kon-
certnim nastopom 4. aprila,
bo celjski komorni zbor pod
vodstvom dirigenta Egona
Kuneja nastopil jutri ob pol
petih popoldne v veliki dvo-
rani Narodnega doma. Na-
stop je namenjen celjski
šolski mladini, na kar po-
sebej opozarjamo, saj velja
komorni zbor za prvovrstno
glasbeno telo, ki je sposobno
nastopati s skladbami naj-
višje težavnostne stopnje.
Pred okrajno mladinsko revijo
Tradicija dolga 16 let
v dneh od 26. do 27. maja bo v Celju okrajna
mladinska pevska revija, za katero so že zdaj v teku
vse organizacijske priprave. Tako je o programu pred
dnevi razpravljal sosvet za mladinsko petje pri okraj-
nem Svetu Svobod in prosvetnih društev, od koder
povzemamo, da bo letošnja pevska manifestacija, po-
svečena hkrati tudi praznovanju dneva mladosti, ne-
mara največja tovrstna prireditev zadnjih let. Poleg
najboljših občinskih zborov, ki bodo nastopili v soboto,
26. maja zvečer v Narodnem domu, bo naslednji dan
popoldne nastopilo predvidoma 5000 pevcev pred spome-
nikom NOB.
V ostalem objavljamo tokrat intervju z enim
izmed treh znanih celjskih glasbenih pedagogov, ki bodo
revijo strokovno vodili — Jurčkom Vrežetom.
— Kako daleč nazaj sega-
jo poče tki mladinskega zPo-
rovskega peija!:"
— Decembra 1945. leta je
bil v Ljubljani pevovodski
tečaj, ki smo se ga udeležili
tudi nekateri pevovodje, ki
smo že pred vojno delovali
v Društvu mladinskih pevo-
vodij. Ugotovili smo, da je
bilo deio društva v načrt-
nem ustanavljanju mladin-
skih zborov, množičnih skup-
nih nastopov in izpopolnje-
vanja mladinskih pevovodij,
progresivno delo in da je
treba s tem delom takoj in
z vsemi silami nadaljevati.
Tako je bil 9. januarja 1946
s priporočilom prosvetnega
oddelka celjskega okrožja
sklican v Celju sestanek
vseh, ki smo se z mladin-
skim petjem že ukvarjali, in
tudi onih, ki so imeli količ-
kaj glasbenega znanja ter bi
bili voljni delati z mladin-
skimi zbori. Odziv je bil ne-
pričakovano dober, in tako
je bila dejansko že na tem
sestanku nakazana pot, po
kateri gremo še danes.
— Kakšna je bila pred-
vsem osnovna težnja zbo-
rovskega petja?
— Da bi poživili in dvig-
nili našo zborovsko glasbo,
poglobili glasbeno življenje
ter aktivizirali vse bogate in
skrite pevske sile v našem
narodu. Hkrati s tem pa naj
bi imeli mladinski zbori tudi
nalogo, da bi z njimi rasli
sodobni pevovodje, ki nam
jih za tako široko področje
ne bi mogle dati glasbene
šole niti akademije. Čeprav
so bile spočetka težave z li-
teraturo in je manjkalo pe-
vovodij, je začela prepevati
zlasti mladina, saj je poleg
26 delujočih zborov nastalo
še 59 novih.
— Kdaj so bili prvi okraj-
ni festivali?
— Potem ko smo na našem
drugem sestanku izdelali
podrobni načrt za okrajne in
okrožne revije mladinskih
zborov v Celju, so združeni
okrajni zbori nastopili naj-
prej 1946. leta v Žalcu (550
pevcev), v Rogaški Slatini
(570 pevce-v), Šoštanju (450
pevcev), Konjicah (280 pev-
cev), Trbovljah (580 pevcev)
in v Celju (650 pevcev). Na
okrožnem »Prazniku mla-
dinske pesmi« pa je skupni
okrožni zbor (3000 pevcev)
zapel tri pesmi. To je bila
prva in do takrat najveli-
častnejša pevska manifesta-
cija.
CELJSKA KULTURA NA BOBNU
Založimo in odlo-
žimo založbo
Čeprav mi popolna osebna ne-
prizadetost pri stvari ne daje do-
volj moralne opore, da bi o njej
govoril prizadeto (ker ima nam-
reč le prizadeto govorjenje svoj
smisel), si vsaj po svoji poklicni
dolžnosti pridržujem pravico za-
pisati nekaj stavkov o znova
oživljeni in kot kaže, istočasno
že tudi pokopani misli o celjski
založbi.
Torej: založimo in odložimo
založbo v pozabo, zakaj to. da
bi jo ustanavljali zavoljo Celj-
skega zbornika, ni nič drugega
kot nekaj, kar nas lahko osmeši.
Na svetu bi bržkone brez uspe-
ha iskali založbo, ki bi se ukvar-
jala z izdajanjem ene same pu-
blikacije letno, pri čemer kaj-
pak abstrahiramo — samozalož-
be!
Kakšen pa bi kljuib temu lahko
bil rezultat takšnega >založni-
škega programa«?
Kapital — vržen v prazno! Zdi
se namreč, da bi bilo sredstva,
potrebna za izvedbo takšnega
koncepta. pametneje naložiti
drugam, kaiti Celje očitno še ni
zrelo za založbo. Pri tem niti ni
n'ujno, da bi se sklicevali na
Koper, ki je več kot za polovico
manjši, na ima založbo, ali na
Mursko Soboto, ki je še dosti več
kot za polovico manjša, pa ima
tudi založbo. Sprijazniti se bomo
morali pač s tem, da mi založbe
nimamo in da smo lahko srečni,
da je nimamo, zakaj bolje je za-
ložbo ne imeti in o njej samo
sanjariti, kakor pa jo imeti in
si od nje še sanj ne obetati. Dol-
goletno porajanje založbe nam-
reč dokazuje, da je nemara na-
zadnje še carski rez ne bi rešil,
kajti to, kar je v kulturi nasil-
no rojeno, ne živi ali pa je v
skrajnem primeru defektno.
Kje" pa vendarle tiči vzrok za
nezaložniško razpoloženje do za-
ložbe?
V očitnem in občutnem po-
manjkanju vsakršne potrebe za
tovrstno dejavnost. dhr
Vodja NOB oddelka Mestnega muzeja, STANE TERCAK
REŠITEV NA VIDIKU
Oddelek NOB celjskega Mest-
nega muzeja, ki je bil doslej v
neprimernih in težko dostopnih
prostorih, bo v doglednem času
spremenil svojo bivališče. V ta
namen je predvideno 30 milijo-
nov iz sredstev okrajnega ljud-
skega odbora in deloma iz pri-
spevkov organizacij Zveze bor-
cev za adaptacijo novih prosto-
rov v poslopju magistrata. S tem
bo oddelek NOB, ki je bil prvi
ustanovljen na Štajerskem in je
vse od 1951. leta po svoji ure-
ditvi ostal tak, kakršen je bil, v
bistvu spremenil svojo podobo,
saj bo dobil za svoje potrebe 10
razstavnih prostorov, s čimer bo
omoiTočeno najširši javnosti, da
bo lahko v dostojnem okolju
spoznavala in se seznanjala z do-
kumenti iz naše ljudske revolu-
cije. Rešitev bo toliko pomemb-
nejša spričo dejstva, da je bila
center odpora na Štajerskem
prav Savinjska dolina.
Zasluga za to gre predvsem
okrajemu odboru Zveze borcev,
ki je za rešitev tega vprašanja
imenoval poseben odbor, kakor
predsedniku  okrajnega  odbora
Ivanu Kovačiču-Efenku, ki si je
pri tem požrtvovalno prizadeval.
Kljub temu, da bo oddelek ure-
jen med zadnjimi v Sloveniji, je
razveseljivo, da bo dokončna
ureditev omogočila tudi pogled
v redko gradivo, ki doslej prak-
tično ni bilo dostopno.
Clan aktiva kulturnih delavcev, JOŽE PIANO:
Prevelika zaprtost vase
o kulturi nerad govorim, ker
je izraz preohlapen. Vanj lahko
vtakneš vse — program na ve-
selici in Shakespeara. Mogoče je
tudi po tej plati iskati nekatere
razloge za današnje stanje na
kulturnem področju v naši ko-
muni. V mislih imam dejstvo, da
so celjski kulturni delavci doslej
največkrat skušali prepričati le
oblastne in družbene forume o
potrebi večjih materialnih pri-
spevkov za kulturo v naši občini,
niso pa širšemu krogu državlja-
nov zadosti pojasnili tega, kar
naj bi bila kulturna dejavnost,
primerna našim lokalnim razme-
ram, in kaj bi nam ta lahko dala.
da bi živeli bolj bogato in vse-
binsko. Res pereča finančna vpra-
šanja smo skušali rešiti tako, da
smo se sklicevali na mecenstvo
»kompetentnih«. Nismo pa nare-
dili določene oblike kulturnega
izživljanja za potrebo širšega
kroga državljanov — in zato tudi
ti niso čutili potrebe, da bi jih
zadovoljili.
Ko v mislih na hitrico preletim,
kar vem o celjski kulturi, kar
sem slišal o kulturi v Celju in
kar se mi mogoče zdi, da je kul-
tura _v Celju, potem vidim za da-
našnje neprimerno, a vendarle
ne katastrofalno stanje dva vzro-
ka: da so se naši kulturniki sko-
raj do nekam samozadovoljno
kulturno izživljali v lastnem za-
prtem krogu in na drugi strani
v dejstvu, da so naše »kompe-
tentne« tako zelo fascinirali naši
materialni dosežki, da pozabljajo,
da so ti le pogoji in ne vsebina
življenja, ki mu pravimo socia-
lizem in tudi humanizem.
Ravnatelj celjske glasbene šole, profesor EGON KUNEJ:
STREHA SE PODIRA
Glasbena šola obstaja že od
1919. leta. Njen predhodnik je
bila Glasbena Matica, ki je imela
štiri unče prostore. Ko je bila
1946. leta šola podržavljena, je
dobila na razpoinsxo vso nekaj
sto let staro zgradbo. Ker seveda
prostori za njeno dejavnost niso
primerni in ker v teh prostorih
ne more polno izpolnjevati svo-
jega poslanstva v smislu, da bi
nudila glasbeno izobrazbo čim
večjemu številu mladine, saj
lahko sprejme komaj 240 učen-
cev, je bilo že zelo veliko govo-
ra o gradnji nove šole. za katero
obstoji celo projekt. Vendar smo
spričo splošnega položaja, v ka-
terem je naša kultura, ki tub ne-
davni izjavi s strani občine, da
je končno vprašanje glasbene
šole rešeno, upravičeno skentični,
saj je treba resnici na ljubo po-
vedati, da »gradimo« novo šolo
že polnih deset let. Da so raz-
mere še boli kritične, je prišlo
do nekakšnih »premikov« strehe
na obstoječem poslopju, pri če-
mer bomo za popravilo potrebo-
vali milijon dinarjev.
Razumemo finančne težave ob-
čine, vendar bi pri tem lahko
pričakovali tudi več odsrovornej-
šega odnosa do reševanja te
problematike, v skrajnem prime-
ru vsaj odločno besedo, ker ve-
mo, da nobena nova šola ne more
nastati čez noč. Ce pa se obljube
vrstijo iz leta v leto. je to neko-
liko nerazumljivo, ker namreč
človek s polno pravîro pričakuje,
da bodo tudi izpolnjene.
Clan aktiva kulturnih delavcev,
PETER BOŽIČ:
Bistveni so
prostori
Pisati o programu in proble-
mih celjske relejne radijske po-
staje je zelo težko, saj se pro-
blemi kar vrstijo in eden je
večji od drugoga. Glavni pro-
blem, iz katerega izhajajo vsi
drugi, pa so prostori. Dejstvo je
namreč, da v sedanjih prostorih
ni mogoče resno delati, prav ta-
ko pa ni mogoče montirati novih
naprav, ki so že davno priprav-
ljene in še vedno čakajo v Ljub-
ljani. Vsi ti problemi resno ovi-
rajo programske zahteve, ki so
postavljene pred relejno postajo.
Razen tega je relejna postaja
pred ponovno osamosvojitviio,
bolje rečeno pred priključitvijo
k »Celjskemu tisku«. S tem se
bodo postaji brez dvoma odprle
nove perspektive, pa tudi nove
naloge, o teh pa ne morem go-
voriti, ker še ne poznam novega
programskega koncepta. Ta se
bo lahko uveljavil šele v novih
prostorih na Golovcu, ki bodo
iîotovi prihodnje leto. Do takrat
bo morala relejna postaja delo-
vati v sedanjih neprimernih pro-
storih, ki pa ne dopuščajo bistve-
nih sprememb. Za dober program
ni dovolj le dobra volja in .ho-
tenje, treba je še mnogo drn^re-
ga. kar pa je zaenkrat nedoseg-
ljivo. V normalnih delovnih po-
gojih in ob pomoči dobrega in
zainteresiranega radijskega sve-
ta, bi relejna postaja lahko mno-
go doprinesla k dvigu kulturne
ravni državljanov, pa tudi k
splošni frospodarsjci in politični
informativnosti — kar vse je
njena osnovna naloga.
Prepričan sem. da bo releina
postaia v novih pofrojih resnično
zaživela in opravila pomembno
poslanstvo — seveda ob л^есјј
podpori vseh zainteresiranih či-
nitelj^v.
Kam z žensko
delovno silo?
v občini Šoštanj kljuib nagle-
mu razvoju industrije še vedno
obstaja problem zaposlitve žen-
ske delovne sile. S tem v zvezi
je dal tov. Cepin — direktor Za-
voda za zaposlovanje delavcev
— nekaj pojasnil.
Število nezaposlene ženske de-
lovne sile narašča. Trenutno je
pri Zavodu prijavljenih 182 de-
lavk in 15 uslužbenk, ki iščejo
zaposlitev, od tega pa jih okrog
25 izpolnjuje pogoje za denarno
nadomestilo in zdravstveno var-
stvo. Zavod je v lanskem letu
izplačal preko 2,500.000 dinarjev.
Ta vsota bi bila znatno večja, če
ne bi Zavodu u'^pelo med letom
zaposliti precejšnje število žena
s sezonskim delom.
Zaradi naglega porasta prebi-
valstva, do leta 1965 za 3.000 pre-
bivalcev, je ta problem pereč
predvsem zato, ker perspektivni
petletni plan ne predvideva kon-
kretne rešitve tesra vprašanja.
Analiza prirastka ženske mla-
dine v šolstvu kaže. da bo od 196L
do 1965. leta 204 učenk več v
zadnjem letniku osnovne šole.
Znano pa je. da mnogi končajo
svoje šolanje v šestem ali sed-
mem razrerlu. kar še bolj zapleta
to vprašanje, kajti ta mladina
nima možnosti, da bi prišla do
kakršnekoli kvalifikacije. O tem
nam dovolj zgoA^orno priča števi-
lo 400 mladink, ki jih v lanskem
letu okrajna zbornica za trgovi-
no, obrt in komunalo v Celju ni
mogla vključiti v uk, niti jim
naiti primerne zaposlitve.
Te številke niso le prikaz ti-
stih, ki se počutijo družbeno
manjvredne, če niso ustvarjalne.
Zanje pač ni najti mesta, ni pro-
stora, ni poi?ojev. da bi jih lahko
zaposlili. Razvoj v naši komuni
je šel pretežno v težko industrijo
in v bodoče bomo lahko le delno
reševali ta problem v Tovarni
gospodinjske opreme Gorenje т
Velenju. TUŠ. Chrom-metalu in
Mizarstvu v Velenju. Okro?r 40%
prijavljenih ie socialno ogrože-
nih in nujno bo da se jim najde
primerna zaposlitev in izboljšajo
življenjski pogoii.
Zavod je v obliki posojil sku-
šal reševati to stanje in je rešil
nekaj (primerov zaposlitve tako.
da je dal Chrom-me+alu 3 mili-
jone dinariev posoü^a za оЛт-
ranie novih de'ov^ih mest (15
delavk) in Kroiaštvu Velenje
1.5 milijona (10 delavk). Podjetja
morajo zaiposliti tiste, ki jih pri-
poroči zavod.
V nekaterih gospodarskih or-
ganizaciiah pa je še nekaj delov-
nih mest- ki bi jih lahko оргат-
liale ženske, a so zasedena z mo-
ško delovno sii'o. Gospoda rs-ke
orsra.nizaciie kažejo premalo ra-
znmevf^nin. da bi zdrq^ro moško
delovno silo TT-emestila in nado-
mP4+,ila 7 žensko.
Vnrnšanie znposli+ve ženske
r'o'ovne sì^e bo ^'•eb^ reševati
ko^.^leksno i^i оНсЈт^" bo mornla
re"i^ ta T^TobVm. ki ne more
in ne sme mimo nas. -ik
CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 3o. marca 1%2

SREČANJE V ROGATCU
Pod Donačko goro se skriva
starodavno naselje Rogatec, ki
Je nekoč imelo mestne pravice.
Cerkvena in posvetna gosposka
je gospodovala z dveh nasprot-
gih gričev, v kotlini med njima
pa se je razvijalo obrtniško me-
stece.
>0, Rogatec ima z)godovino«, je
iamišljeno dejal tovariš Zdravko
Sotošek, šolski upravitelj edine
(frojezične osnovne šole na Smar-
skem. >Nemškutarji so se včasih
gobezdavo šopirili tod naokrog,
toda Slovenci nismo popustili. Za-
aimivo pa je to, poglej! Na onem
rričku je graščina, stari grad je
>il tu desno, cerkev pa na tem
gričku! Hiše so spodaj т kotlini.
Gospodje so si znali napraviti
položaj: zviška so gledali z vr-
hov navzdol, da so že s tem ka-
nali vzvišenost nad rajo. No, to
je k sreči že davna zgodovina!
Nemškutarstvo je bliže. 1941. so
me z ženo v desetih minutah iz-
selili. Brez pojasnila so nas na-
ložili na avtobus in odpeljali v
sosednje Djurmance onkraj Sol-
le, kjer so nas vrgli na cesto. To
je šlo brez vsakega procesa!« In
pikro se je nasmehnil.
>V rogaškem koncu učitelju-
jem že od 1919. leta. Da, skoraj
43 let bo, odkar uganjam presve-
to! Kje si še ti takrat bil! Bil
sem v Zetalah, potem na sosed-
njem Dobovcu, po osvoboditvi pa
ves čas v Rogatcu. No, p)ohvaliti
ge ravno ne morem: človek je
težko z Tsem zadovoljen. Navadil
sem se pa tudi, veš! Mislim, da
so se ljudje prav tako, čeprav
včasih positnarim.« Njegove oči
so se igrivo zalesketale. Pogledal
je s pobočja na rogaške strehe,
ki so molele na dnu. >Moj konji-
ček? Debela proračunska knjiga
s skopimi številkami prav gotovo
ne. Druge knjige, to pa to! Pridi,
pokažem ti!< Prav mladostno se
je spustil navzdol. >Vodovod bi
radi! Poglej, zdaj iz vsake krtine
sili voda, ko pa sonce malo bolj
ogreje naše strmine, skoraj kap-
lje ne iztisneš iz brega. Vsa leta
že iščemo in videti je, da borno
letos uspeli. Vodovod, to Rogatec
mora imeti.c
>Na, poglej!« V pisarni je od-
piral omaro za omaro. Lepo za-
vite in oštevilčene knjige so se
vrstile na policah. Kakor bi božal
otroka, tako nežno je prijemal
zdaj to zdaj ono. Zdelo se mi je,
da jih je prav gotovo preko
2000. »Knjige: to je moj konjiček!
Najboljše prijateljice v samoti
so.«
»Kaj? Da bi še naprej upravi-
teljeval? Ne. to pa ne več! Do-
volj je 45 let: mislim, da sem za-
služil pokojnino! Ze predlani in
lani sem hotel pustiti, pa so me
zaradi potrebe prepričali. Letos
pa je zares dovolj! Seveda, ne
rečem pa, če bo potrebno, da ne
bi poučeval še najmanjše. Brez
dola je navsezadnje pusto! Uči-
teljev je vedno manj: pa se ne
čudim! Drugje so boljši pogoji,
mlad človek pa že sili tja, kjer
hitreje uspeva! Ce bi tudi sam
to storil, me vprašuješ? Ne vem!
Najbrž se ne bi mogel ločiti od
svojega učiteljevanja. Veš, tega
se človek naleze do krvi in moz-
ga, pa se težko otreseš! Včasih
se mi zdi. da smo kot otroci: raz-
vnemamo se, pa ise hitro utola-
žimo, če le malo lepo zaigrajo
okrog nas!«
Se dolgo me je spremljal nje-
gov igriv in nekako bodeč smeh.
Tovariš Sotošek je še čil in zdrav
in prav zagotovo še bo dosti pri-
speval rogaški mladini, ki ji je
posvetil toliko let vztrajnega
dela. Tudi v Rogatcu je vsak dam
lepše: od starega so ostali samo
kamni, ki pričajo, kako tesno je
bilo nekoč. Rogatec se danes širi
in preliva v širok kraj, kjer se
celo izbrisuje meja med Slovenci
in Hrvati. Najmočnejša vez je
delo, ki ga skupno opravljajo v
veliki steklarni Straži onkraj
Sotle. V šoli pa se učenci obeh
narodnosti, ki jih prav tako spa-
ja delo in se ločijo samo po tem,
da skrbno negujejo svoj mate-
rinski jezik.
s.
Grad v Rogatcu
Fluorograiska
akcija
v mozirski občini bodo т pri-
hodnjih tednih izvedli obvezno
fluorografiranje vsega prebival-
stva od dvajsetega leta naprej.
Namen fluorografske akcije je,
da pravočasno ugotovijo obo-
lenje pljuč, predvsem tuberku-
loze in pljučnega raka.
JUBILEJ
Justine
Koželjeve
Te dni praznuje sedemdesetlet-
ako Justina Koželj iz Šentjurja
Pri Celju. »Naša Jnsti je človek
veselega značaja, vedno nasme-
jana, prijazna, polna zdravega
humorja in prava Šentjurčanka«,
pravijo o njej domačini. Cenijo
jo in spoštujejo, ker je tako po-
»osno šla skozi življenjsko šolo
trpljenja. Med narodnoosvobo-
dilno borbo sta v partizanih pad-
la dva njena sinova — edinca.
Sin Lojze je daroval življenje za
•evoboditev Beograda, France pa
je padel v borbi z Nemci pri
Oobrovljah. Partizanska mati je
podarila domovini torej največ,
kar je imela — svoja edinca.
Čeprav bolehna in v letih, ko
se žene navadno umikajo v mir-
ae življenje, sodeluje tovarišica
Jasti v mnogih družbenih orga-
»izacijab, predvsem pa vneto
iela v terenski organizaciji
Združenja vojaških vojnih inva-
lidov, kjer že več let opravlja
fmnkcijo blagajnika. Pridobila si
j« spoštovanje vseh tovarišev in
|e-ti ji ob lepem življenjskem
jubileju želijo še mnogo sončnih
ia zdravih dni ter vedrih ur.
Željam se pridružuje tudi ured-
»ištvo.
Očetova pest
Sole za starše zajemajo pri nas
vedno širši krog roditeljev, ki jih
živo zanima vzgoja otrok v nji-
hovih različnih obdobjih, v telz-
ličnih starostih. Najpogosteje pa
se vzgojnih predavanj udeležu-
jejo še vedno tisti starši, ki so v
vsakem pogledu skrbni in budno
spremljajo otrokov razvoj. Ti-
stih, ki pa jim je to malo mar,
navadno ni na ta predavanja in
največkrat tudi ne v šolo k ro-
diteljskim sestankom.
Takih staršev, ki pa so seveda
T Teliki manjšini, ni mogoče pri-
siliti, da bi se bolj zanimali za
vzgojo svojih otrok.
K tem mislim me je spodbudil
deček, še tako majhen, da je ko-
maj pokukal v šolski razred.
Morda mu je bilo ime Tine ali
Marjan, Vinko ali Andrej, tega
ne vem. In ime ni pravzaprav nič
važno, važno je, da je bil deček
pravo nasprotje svojih vrstnikov,
kar je učiteljica kmalu opazila,
V šolskih odmorih je bil najraje
v klopi in je bil najbolj vesel,
če so ga učenci pustili pri miru.
Nekam potuhnjenega in malo-
pridnega pa ga je delala.navada,
da je zatiskal desno oko, posebno
v šoli, ko je bilo treba gledati na
taiblo. Učiteljica sprva tega ni
opazila, potem pa je le postala
pozorna na dečkovo navado.
Ob neki priložnosti je ugoto-
vila, da otrok na oko ne vidi. Po-
klicala je mater v šolo, pa ni
prišla. Zato je stopila sama k
njej. Nagovorila jo je, naj gre
z otrokom k zdravniku, zaradi
očesa. Mati je omahovala, končno
pa je le odšla.
Ta se ni motila. Deček res ni
videl. Ze dolgo ne, od tistega dne,
ko ga je oče hudo pretepel. Ni
gledal, kaj so zadele njegove
pesti. Padalo je po glavi, povsod
>o telesu. Ni ga streznil otrokov
crčevit jok. Mati je tako pove-
dala zdravniku, čeprav ji je bilo
nerodno, da je morala obtožiti
lastnega moža. Ta pa je svojemu
sinu v nebrzdani surovosti po-
daril »spomin«, ki ga bo »nosil«
vse življenje.
In kaj, če bo tako še z drugim,
tretjim njegovim otrokom?
Kdo mu bo to lahko preprečil?
Delavska
univerza
v MOZIRJU PRIPRAVLJA
V bližnjih dneh bodo v okviru
Delavske univerze predavanja
kar v štirih krajih Zgornje Sa- ;
vinjske doline. Tako bo v Mo-
zirju predavanje na temo »O
Berlinu«, v Nazarjih bo predava-
telj govoril »O potovanju po
Sovjetski zvezi«. Za Ljubno je
pripravljeno turistično preda-
vanje, pa tudi Gornji grad bo
sprejel predavatelja. Vsa preda-
vanja bodo dopolnjevali barvni
diapozitivi. Vsekakor lahko pri-
čakujemo lep obiski
s
S skupnimi močmi
Letneira občnega zbora občin-
ske gasilske zveze Mozirje so se
udeležili predsednik republiške
gasilske zveze tov. Matevž Hace,
zastopnik okrajne gasilske zveze
Celje, zastopnik gasilske šole iz
Medvod, zastopnika z občine ter
številni delegati in gostje.
Težave, s katerimi se bori ob-
činska gasilska zveza, niso tako
mlade. Tu gre za dvoje: pomanj-
kanje denarnih sredstev ter skrb
za naraščaj. Dotacija 900 tisoč
dinarjev, kot jih je dobila zveza
od rtbčine za 1961. leto, je odloč-
no prenizka za kritje potreb v
gasilstvu. Posamezna društva so
si znala pomagati v tej denarni
stiski ter zbrala sredstva: tako
je PCD — Nazarje kupilo po-
vsem novo brizgalko in ustrezno
opremo. Javno so na zborovanju
nohvalili tudi gasilsko društvo
Ljubno, ki si je prav tako omi-
slilo nakup brizgalke z lastnimi
sredstvi ter društvo na Rečici, ki
je dopolnilo lastno opremo s tlač-
nimi cevmi.
Ni dvoma, da je delo v gasil-
skem društvu za mladega člove-
ka zelo koristno. Tu se navadi
nesebičnosti, požrtvovalnosti, re-
da in discipline ter življenja v
kolektivu, mimo tega pa si na-
bere precej strokovnega znanja.
ki ga lahko zelo koristno upora-
bi v vTsaikdanjem življenju v svoj
prid in v dobro celotne družbe.
Razen tega pridobe zlasti dekle-
ta tudi osnove prve pomoči.
Skratka, gasilska društva so sila
praktična šola za življenje, nji-
hova vloga je vseskozi humana.
Opaziti pa je silno pomanjka-
nje mladine; tako je zbor po-
udaril potrebo po pomladitvi svo-
jih vrst V ta namen bo v bližji
prihodnosti več seminarjev za
aktivne člane in mladince ter za
sanitetni kader. Pričeti pa bo
treba s pionirsko vrsto.
Šmarska mladina
bo gradila
Na nedamem sesiankm občinskega ko-
miteja LMS v Šmarju pri Jelšah so skle-
nili, da bodo letos pomagali zgraditi
športna igriška pri vseh osnovnih šolah.
Trenutno lahko na urejenih igriščih te-
lovadijo samo v Šmarju in Rogaški Sla-
tini; medtem ko pri ostalih 24 osnovnih
šolah nimajo primernih igrišč. Ta mla-
dinska akcija bo nedvomno odločilno
prispevala k razvoju športnih aktivnosti
na Šmarskem.
Mladina pa želi dobro spoznati tudi
dogodke iz NOV. Dogovorili so se, da
bodo skupno z borci prirejali pohode po
partizanskih poteh, kjer bodo nekdanji
borci mladini pripovedovali o doživetjih
v partizanskih dneh.
.^osel e posel
Marec se že poslavlja, v
zraku pa se še vedno lovijo
snežinke. Na peronu celjske
železniške postaje stoji nekaj
ljudi, ki si manejo roke in
privihujejo ovratnike. Neka-
teri so se pred mrazom za-
tekli v čakalnico, precej pa
jih je stopilo tudi v kolo-
dvorsko restavracijo.
Popil sem kozarček konja-
ka in se namenil na peron,
ko me od točilne mize odloč-
no odrine majhna roka.
Ozrem se presenečeno pogle-
dam. Za mano stojita dva
dečka. Prvemu bi prisodil
kakšnih trinajst, drugemu pa
nič več kot deset let. »Le kaj
bosta kupila*, se vprašam.
^Filter 65, vžigalice in dve
kuhani žganji!* zahteva tisti
večji. Presenečeno odprem
oči. Saj ni mogoče!
Pa je bilo! Še preden, sem
lahko kaj rekel, se je pred
dečkoma že kadilo žganje.
Spila sta ga na dušek, plača-
la s petstodinarskim bankov-
cem in že ju ni bilo več.
•»Kaj vas nič ne zanima,
komu točite alkohol?* sem
vprašal natakarico. Presene-
čeno in vprašujoče me je po-
gledala. ^Pravkar ste dali ku-
hano žganje dvema otroko-
ma,* sem ji povedal. Kri ji
je šinila v lice, nato pa je
dejala:
»Če vam po pravici povem,
nisem niti videla, komu sem
natočila!*
Mikalo me je, da bi bil še
kaj rekel, pa sem se vzdržal.
Povsem molčati pa vendarle
ne morem! Lahko bi spregle-
dali in dogodek imenovali
^malenkost*, če bi ne bilo
podobnih primerov tako ve-
liko. Tako pa sem dobil ob-
čutek, kot da so napisi ^mla-
doletnim osebam ne točimo
alkoholnih pijač* na stenah
samo zaradi inšpekcij ali pa
tistih ljudi, ki jih nepravilen
odnos do otrok tako razjezi,
kot je razhudil mene. -»Posel
je posel!* me bo morda kdo
zavrnil. Že, samo — kako pa
je potem s tisto skrbjo za
vzgojo mladega rodu, ki smo
o njej napisali že toliko član-
kov in razprav. In še to se
vprašajmo, kako daleč bomo
prišli s to vzgojo, če bo tudi
pri oblikovanju mladih ljudi
imel glavno besedo — denar.
Najlaže se je kajpak izgovo-
riti na kopico dela, pa na
težnjo za čimboljšim poslov-
nim uspehom. Toda s slabi-
mi delovnimi rezultati se bi
pohvalil tisti kolektiv, ki bi
svoje dohodke ustvarjal na
račun uničevanja mlade
osebnosti. Pa je rešitev ven-
darle popolnoma preprosta:
malo več kontrole bi ne ško-
dilo! I. J.
Za socialističen odnose
na vasi
RAZŠIRJEN PLENUM SOCIALISTIČNE ZVEZE V MG-
ZIRJU JE PRED DNEVI KRITIČNO IN ODKRITO RAZPRAV.
LJAL O VSEH BISTVENIH PROBLEMIH IN ODNOSIH, KI
SO ZNAČILNI ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V MO-
ZIRSKI OBČINI. BREZ RECEPTOV — PAC PA IZ KON-
KRETNIH PRIMEROV NAJ SE RODIJO PRINCIPI ZA SO-
CIALIZACIJO VASI. ^
Značilna  ugotovitev  plenuma
t'e bila, da kljub vsem uspehom,
:i jih je zabeležila kmetijska in
gozdarska proizvodnja v mozir-
ski občini, zaostaja razvoj socia-
lističnih odnosov na vasi. V zad-
njem času so bile vse bolj po-
gostne razprave o organizacij-
skih zadevah in o povsem eko-
nomski plati odnosov, medtem se
за vsebina odnosov na vasi ni
>istveno spremenila. Kooperacija
med kmetijskimi zadrugami in
zasebnimi kmeti se ni dovolj
krepila in čedalje več primerov
je, posebej v gozdarstvu, da po-
samezni kmetje začenjajo mimo
kmetijskih in gozdarskih orga-
nizacij s pridobitveno dejavnost-
jo, ki nima nič skupnega s so-
cialističnimi načeli naše družbe.
Predelava in trgovanje z lesom
sta najbolj značilna primera, ka-
ko posamezni lastniki gozdov po-
skušajo živeti od tržnega do-
bička.
Občina in družbeno politični
činitelji pri vsem tem niso bili
dovolj odločni, da bi že v kali
preprečili tako pridobivanje, ki
ne temelji na osebnem delu.
V razpravi so povedali, da je
treba vse l^olj odločno razvijati
socialistične odnose in vključiti
v družbeno proizvodnjo tudi za-
sebnega kmeta, ki naj dobiva za
svoje osebno delo primerno na-
grado. Kmetijska zadruga in
gozdno gospodarstvo sta tisti or-
ganizaciji, ki naj postaneta še
bolj izraziti žarišči porajanja
novih socialističnih odnosov.
Kmetijstvo ima v mozirski ob-
čini prihodnost predvsem v vzreji
živine ter pri predelavi hmelja in
krompirja, v gozdarstvu pa je
treba čimprej zagotoviti smotrno
in kompleksno gospodarjenje z
zasebnimi gozdovi, ki jih lastniki
zanemarjajo.
Zaključke razprave je plenum
sprejel kot vodilo pri nadaljnjih
prizadevanjih in delu.
Za zdravstvo ni prostora
V Rogaški Slatini že nekaj let
rešujejo vprašanje Zdravstvene-
ga doma in se ne morejo zediniti.
Vsi vedo, da so potrebe velike.
Potrebovali bi še zdravnika, pred-
vsem pa prostore, kjer bi lahko
uredili ambulante. Na lepem
kraju sredi Rog. Slatine stoji
hiša, ki ji pravijo Zdravstveni
dom, toda povsem to ni, kjer je
utesnjen v pritličju. Skoraj ne-
mogoče je, da bi tam lahko
opravljali splošno zdravniško
prakso, zdravili zobe, uredili ma-
terinsko posvetovalnico in po-
dobno. Rešitev je v bistvu eno-
stavna. Na vrhu stanuje stranka,
kateri bi morali priskrbeti stano-
vanje, kamor bi se zaradi velikih
družbenih interesov vendarle mo-
rala izseliti, čeprav se zdaj ta-
kemu predlogu upira.
Kdo bo to razvozi jal? Čudno
je namreč, da v Rog. Slatini, ki
v resnici potrebuje Zdravstveni
dom. tega problema ne morejo
rešiti! Najbrž pa bi z dobro voljo
in sodelovanjem vseh zadevo le
uredili. Tu bi se vsaj osebni inte-
resi vendar morali podrediti tako
pomembnim družbenim, kaj me-
nite?
Zdravstveni dom v Rogaški Slatini
Skleda motovilca
}e postala v zadnjem času
prava poslastica. Ne le v me-
stu, tudi kmečki obedi jo
marsikje pogrešajo.
Kaj se lahko zgodi zaradi
tega, ker kmečki gospodinji
ai uspelo vzgojiti motovilca,
bom zdajle povedala.
K nedeljskemu kosilu je
gospodar hotel imeti motovi-
leč. Gospodinja ga jeseni za-
radi obilice dela s sadjem
(»aj ga je letos ponekod bilo
res skoraj preveč) ni utegni-
la posejati. Tako je domača
hčerka šla iskat regrat. A trd
je še in zakrnel od mraza. Le
težko je najti po letošnji zi-
fni kake sočne, mehke listi-
ne te prve solate ...
Nato se je začelo. Vse ne-
deljsko popoldne je gospo-
dar rohnel nad žene in hčer-
ko in jima očital, da je le
on služil denar, da njuno de-
lo ni nič vredno.
Letos so sodi šli o denar.
Jeseni, ko je bila zanje sila,
jih je delal in res zaslužil z
njimi lepe denarce. Vse delo
na kmetiji sta opravljali že-
na in hčerka. Toliko denarja
kot gospodar seveda nista
mogli zaslužiti, čeprav sta
vzredili devet svinj. To pa v
gospodarjevih očeh ni vredno
nič. Robantil je, da bi mu
svinje lahko vzredila tudi de-
kla, ki bi jo lahko nagnal,
če bi mu ne delala po volji.
V nedeljo zvečer je zaradi
motovilca ženi prej raztrgal
plašč in ruto na dvoje. Ko
sta zvečer nesli maái in hči
pripravljeno hrano svinjam,
jima je zaprl vezna vrata in
ju ni pustil več v hišo. Brez
tople obleke, brez odeje sta
prespali v hlevu. Tudi zju-
traj jima ni odprl vrat. Brez
vsega iščeta v vasi prenoči-
šča ... zaradi sklede moto-
vilca.
Vprašujemo se, odkod taki
nečloveški odnosi med mo-
žem in ženo? Kaj kratek je
odgovor: nevzgojenost! Koli-
ko časa se bodo taki prizori
še ponavljali? Jabolko ne pa-
de daleč od drevesa!
Med mnogimi kaže tudi ta
jrimer, kako potrebne so do-
no organizirane obvezne šo-
le za mlade zakonce. In še
nekaj. Pričeto socialno delo
v podjetjih bo nujno moralo
najti svoje mesto tudi na po-
deželju, kjer so patriarhalni
odnosi še tako globoko zako-
reninjeni, kjer so absoluti-
stični vladarji družin še tako
gosto posejani...        -nja

CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 13 - 30. marca 1962
Celjska kultura na bobnu
Ce naj bi bila naša kultura zares to, kar mislimo in ji priznavamo, da JE, potem naj bi bil tudi
NAS odnos do nje TAK, da bi KULTURA »mislila« in MU »priznavala«, da je (KAKRSEN bi MORAL biti). vsa
stvar je v tem: kot človek ne samo od kruha, tako kultura ne 2lVI — od duha! danes po šest-
najstih letih je težko najti utemeljitve in obrazložitve, ki bi lahko brez deklaracij dokazale na-
sprotno in ki bi lahko hkrati opravičile nujnost  celjskih kulturnih razmer v  obliki,  v kakršni
se nam kaže.
PREDSEDNIK SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OLG, PROFESOR TINE OREL
Novi sistem finansiranja kulturnih ustanov
O covem sistemu finansiranja
se že nekaj časa govori. Izšla so
splošna navodila o novem nači-
nu oblikovanja dohodka, o nje-
govi delitvi in delitvi osebnih do-
hodkov. Tudi v Celju so se ob-
ravnavala vprašanja, ki se pri
tem odpirajo, na svetih za kultu-
ro in po ustanovah. Seveda do
realizacije novega sistema še ni
prišlo, kaže celo. da bo teže priti
do nje kot pri šolstvu, kjer se
potrebe po vzdrževanju vendar-
le uveljavljajo bolj avtomatično.
Skladi za kulturo se niso še for-
mirali v nobeni od občin, tudi v
Celju je menda prišlo do odlo-
čilne seje šele te dni. Po občinah,
posebno po tistih, kjer je nekaj
podjetij, gotovo trosijo precejš-
nje vsote v znamenju kulturne-
ga in prosvetnega oblikovanja
delovnega človeka, vendar več-
krat brez načrta in ne pod enot-
nimi vidiki. Poročila predsedni-
kov svetov za kulturo in prosve-
to govore o tem. da bi občinski
skladi za kulturo morali zajeti
vsaj del teh sredstev, z njimi bi
se okrepili in lahko vodili kul-
turno politiko s širšega, občin-
skega vidika.
Težava je tudi pri delitvi oseb-
nega dohodka, ker je aplikacija
novih kriterijev kočljiva. Zato je
tudi v krogih kulturnih delavcev
prišlo raje do skepse nad njimi
in do zavračanja kakor pa do
utemeljevanja njihove smotrno-
sti, podobno kakor v krogih pro-
svetnih delavcev. Učinek kultur-
nega dela je v primeri z učin-
kom v proizvodnu težko ali vča-
sih celo nemofroče opredeliti, to
pa lahko zavede včasih tudi od-
govorne kadre k napačnim stali-
ščem. Družbena cena in funkcija
kulturnega dela je sploh pre-
malo opredeljena, zavest, da se
socialistična družba gradi tudi
na ideološki, kulturno prosvetni
fronti je oremalo trdna, premalo
splošna. To se potem pozna prav
posebni) boleče pri manjših
upravnih enotah, ki nimajo ugod-
nih pogojev za formiranje kul-
turnega fonda, prav ta pa bi bil
posebno potreben.
Rešena še niso osnovna vpra-
šanja koliko naj posamezna celj-
ska kulturna ustanova dobi od
sklada, ki do danes še ni formi-
ran, to se pravi, koliko sredstev
za vzdrževanje in dinamično
rast, ni pa še tudi rešeno, koliko
sredstev naj ustanova sama
ustvarja in na kakšen način naj
išče svoje notranje rezerve. Ka-
ko bo to storilo gledališče, štu-
dijska knjižnica, muzej? Ali se
bo poslovanje komercializiralo
na ta način kot pri nekaterih
prosvetnih servisih in raznih sa-
mostojnih zavodih ali pa bomo
ostali v okviru in mejah doseda-
njih dotacij? Kultura mora najti
svojega »naročnika«, tako neka-
ko stoji v splošnih navodilih. Ta
novi odnos realizirati pri vpra-
šanjih dohodka in delitvi oseb-
nega dohodka pa na tem področ-
ju res ni lahko in ga ne smemo
poenostavljati ali pa iti mimo te
problematike s podcenjevanjem.
Novi sistem v kulturi torej še
ni uveljavljen, stojimo pred na-
logo, da ga uveljavimo na hu-
man, kulturen način. Kvalitetni
vzpon kulture, ibodisi množične,
bodisi »vrhunske«, ki je za na-
cionalno in socialno graditev
prav tako potrebna, ni možen, če
se kulturni fond ne veča obenem
z narodnim dohodkom, z drugo
besedo, če kulturnim ustanovam
ne nudimo dovolj ugodnih ma-
terialnih pogojev in če kulturni
delavec v primeri z delavcem v
proizvodnji ni dovolj stimuliran.
Celje je v kulturni revoluciji
kot tretje slovensko kulturno
središče pridobilo dve izredno
pomembni kulturni ustanovi, gle-
dališče in študijsko knjižnico. S
tem si je seveda naložilo tudi
dve nemajhni obveznici, ki spri-
čo ostalih kulturnih potreb ne-
dvomno močno pritiskata na naš
kulturni fond. druga pa čaka še
na sredstva investicijskih fon-
dov. Nivo tretjega slovenskega
središča seveda ni mogoče ob-
držati, če ne bomo znali za to
najti potrebnih sredstev. Formi-
ranje kulturnega sklada utegne
zato postati vprašanje delitve
dohodka.
Predsednik občinskega Sveta za kulturo in znanost, MARICA
FRECE - ZORKO:
Kultura mora razumeti
Razumem finančne težave ob-
čine, toda teže je razumeti to, da
je ta pokazala do naše kulturne
dejavnosti zelo brezbrižen odnos.
Tako je za funkcionalno dejav-
nost ustanov predviden iz občin-
skega proračuna 36 milijonov di-
narjev, kar je dejansko celotna
vsota, na katero lahko računamo.
Seveda pa ta vsota ne zadošča,
še zlasti ne v času, ko toliko go-
vorimo o novi delitA4 dohodka
tudi v kulturi. Tudi viri sredstev,
s katerimi naj bi razpolagal sklad
za finansiranje kulture, so bolj
ali manj nezanesljivi, ker temelji-
jo na nekih splošnih postavkah.
ne pa na točno specificiranih
kriterijih. Tako je na primer en
tak vir dohodka od kulturnih
prireditev, za katere vemo, da so
malone vse deficitne, drugi vir
pa recimo prispevki od gospo-
darskih organizacij, pri čemer
vsekakor manjka točnejša opre-
delitev kako; namreč kako bomo
te prispevke dobili. Dokler ta po-
stavka ne bo konkretizirana, je
razumljivo, bomo upravičeno gle-
dali v vire dohodkov z nekakš-
nim dvomom. Naj omenim še po-
budo, da bi kot enega izmed osta-
lih virov lahko nudila publika-
cija o lanskoletnih nagrajencih
sklada Slavka Šlandra, pri čemer
je vprašanje, če ne bi bil ta vir
finančno negativen, ker bi bili
pač verjetno tiskarski stroški
večji od prodajnega efekta pub-
likacije.
V zvezi s tem tudi ni mogoče
mimo ugotovitve, da zlasti v kul-
turi bolj slabo načrtujemo per-
spektivnost in da je kultura še
vedno tista, ki se naj zadovoljuje
z občutkom, da mora razumeti.
Je namreč vedno dovolj razlogov,
ki jo silijo v to, da mora razu-
meti. Tako razumeva že polnih
petnajst let, in to v splošno druž-
beno škodo, kajti kultura je ne-
kaj, kar ni namenjeno izključno
posamezniku. Kaj je na primer
s celjskim kulturnim centrom?
Osnutek je bil nagrajen, potem
pa je vse spet utihnilo.
Posebej nas je prizadelo vpra-
šanje pionirske knjižnice, se pra-
vi, nova varianta niene rešitve,
po kateri ta knjižnica ne bo
prišla v seda nie prostore Mestne
liudske knjižnice zaradi preve-
likega prometa — čeprav v de-
setih letih še ni bilo tu nobene
prometne nesreče — vtem ko so
bili ti prostori istočasno obliub-
Ijeni Turističnemu in olepševal-
nemu društvu. To društvo gotovo
potrebuie nove prostore, možna
pa bi bila spričo deistva. da ko-
lektiv ni mnogoštevilen, tudi dru-
gačna, morda boljša in bolj pre-
misi iena rešitev. Turistično
društvo bi se za svoie potrebe
riorda lahko zadovoljilo s se-
dan iim prostorom pionirske
knjižnice, medtem ko bi sedanji
prostori Mestne liudske knjižni-
ce bolj ustrezali pionirski knuž-
»lic' že zato. ker bi dejansko
knjižnica prišla v knjižnico. Tak
ie bi' končno tudi predlog na-
šega Sveta za kulturo.
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
B-'TtMs J.: Geophysik a. M. 1960.
S. 20G96/20.
p-'^so'> w.; o^iohichte. Frankfurt
a. M. 1961. S. 20696 24.
Cvetko V.: Eno leto izvn'anl.a zako-
r>P, « osnovni šoli. Ljubljana 1961.
S. 22090 x
Cerne F-: Pl^n'^aije In tržni ni«»ha-
Г17'»'л v ekonomik' tAoriji socializma.
Ljubi'ana 1960. S. 22'>66.
E-pmenk" A t.; m^. ^«'^■'finom prav-
cu. Beograd i9ií. S. 13335 44.
OSTALO GRADIVO
OBJAVLJAMO NA 4. STRANI
Kustos Mestnega muzeja, MILENA MOŠKON:
ODSTRANIMO
PROVINCIONALNO ZAOSTALOST
V Celju smo prao o zadnjem
času pričeli govoriti, da je likov-
na umetnost nekak kulturni pro-
blem. In v čem je ta problem?
Nastal ni v zadnjih dneh, ampak
že zdavnaj prej. Skušalo se ga
je reševati že s pomočjo nekakš-
nega likovnega kluba, potem klu-
ba kulturnih delavcev, v okviru
muzeja itd. Vedno pa je ostalo le
pri načrtih. Vsekakor namreč ne-
kaj pogrešamo, še zlasti, če po-
mislimo na Slovenj Gradec, Ma-
ribor. Kranj in nekje tudi že na
Novo mesto z njegovo Kostanje-
vico. Tu se namreč že povsod
vrstijo likovne prireditve in to po
nekem določenem programu.
Zdi se mi, da bo problem jas-
nejši, če pregledamo razstave zad-
njih dveh let:
Predlani je bilo v Celju 6 raz-
stav, od tega ena sama razstava
akademskega slikarja, ki je do-
živela vsestranski polom. Lani je
bilo 8 razstav, med njimi 7 raz-
stave domačih akademskih sli-
karjev. Celjsko gledališče je dalo
namreč z novo sezono na raz-
polago   svoj   foyer  za   likovno
umetnost. Kar zadeva vsebinsko
plat posameznih razstav, je treba
reči, da so bili nameni razstav-
Ijalcev dokaj različni in da so ne-
opazno šli mimo zlasti oni sli-
karji, ki bi lahko prispevali k
estetski vzgoji mladine in Celja-
nov sploh. Zato pa so bili tembolj
vidni komercialni efekti iz vrst
znanih, že kar profesionalnih di-
letantov v najslabšem smislu.
Pred publiko so prihajali samo-
zavestno in odhajali kot zmago-
valci. Tako je pustila vsaka raz-
stava za seboj vrsto vprašanj: ali
je in ali bo sploh kdaj nastopila
vsaj najmanjša prekinitev z do-
slej propagiranimi, drugje že
zdavnaj preživelimi ^idealii le-
pote in ali je sploh v Celjanih
najmanjši občutek za sodobne
umetnostne težnje?
Pri tem se ni mogoče sklicevati
izključno na izgovor, češ da ni
razstavnega prostora. To je sicer
res. vendar rešitve ne bomo do-
segli vse dotlej, dokler ne bomo
nastopili organizirano v vsem.
namreč — kdo. kje. kdaj. kako in
s kakšnim namenom prihaja kot
umetnik-rfizstavlialec o Celje. Po-
sebej problematično je tudi vprp-
šrinje odkupovćmiri potame/rih
del. Ker 7c> to ni bil. niti še zdf^j
nihče r?' od'^ooorcn. ni čudno, če
что nnkupili mnoff.o proizvodov
dvomljive vrednosti za drag de-
nar in še kvaliteta običajno ni
nif^njala«.
V« kratko je mogoče reči. dì
vlada na celjskem likovnem pod-
ročju pravi kaos. saj se likovni
dogodki vrstijo tjavendan in so
zato njihovi rezultati vse prej ko
zadovoljivi — tako za r»7stan-
Ijalce kot rn občinstvo. Kdo bo
naredil red? Gledališče? Muzej?
Ne. i se upanje je v pododboru
Društva rJov: :iskih likovnih umet-
nikov, v finančni in moralni pod-
pori političnih, gospodarskih in
kulturnilt činiteljev. Treba je od-
straniti zakoreninjeno konservu-
tiviiosi in špekulacijo ter posta-
viti na pravo mesto kvaliteto ka-
kor nekvaliteto. v čemer je edina
možncst, da dvignemo Celje vsaj
na likovnem področju iz provin-
cialne zaostalosti.
Pobudo za to, da bi naši ljubi kulturi pogledali v obraz
brez vsakršnih naočnikov in da bi jo zato videli vsaj pri-
bližno takšno, kakršna je, je prinesel izadnji sestanek aktiva
kulturnih delavcev, ki je bil posvečen pripravi poročila o
kulturni problematiki. Ker pa je že ta s kritično ostrino
zarezal v celjski kulturni organizem, ob tej priložnosti zgolj
»asistiramo operaciji«, ki ima namen pomagati reševati
zdravje bolnice.
Tako objavljamo na tej strani izvlečke iz našega razgo-
vora z najvidnejšimi celjskimi ikulturnimi delavci, pri čemer
velja pripomniti — s to dobro stranjo, da govorimo odkrito
Ш stvarno, ter s to pomanjkljivostjo, da ne zajemamo celot-
nega kompleksa. Gotovo bo iskanje objektivnosti odkrilo
tudi pomanjkanje globlje družbene analize, vendar velja iz-
pad pripisovati okoliščini, da ta ktiltumega položaja ne bi
mogla bistveno spremeniti.
Upravnik Študijske knjižnice,  profesor VLADO NOVAK:
Zakaj je problem tako zamotan?
Predvsem se mi zdi važno ugo-
toviti, da pomeni naša knjižnica
eno izmed pridobitev revolucije,
saj sta bili pred vojno študijski
knjižnici le v Ljubljani in Ma-
riboru. Ce pa že govorimo o pri-
dobitvi, moramo istočasno go-
voriti tudi o ohranjanju te pri-
dobitve. Naša dolžnost je, da ne-
nehno skrbimo za kvalitetno delo
ustanove, stvar zrelosti Celja pa,
da nam pri tem pomaga. Toda ne
samo moralno. Kar zadeva redno
vzdrževanje, je treba reči, da je
že ob ustanovitvi knjižnice (1946)
takratni mestni  odbor pokazal
vse razumevanje, medtem ko po-
slej iz določenih objektivnih ka-
kor subjektivnih razlogov tega
razumevanja v takšni meri ni
bilo. Ce namreč ni tudi zavestne-
ga faktorja, da bi z investicijami
sprostili to, kar v knjižnico na-
lagamo, je vsakršno prizadevanje
zastonj; to dejstvo pa nam na-
zadnje pomaga razumeti, da т
šestnajstih letih nismo mogli
ustvariti osnovnih pogojev, ki bi
bili potrebni za normalno dejav-
nost. Vselej so bili vmes kakšni
drugi razlogi, ki so našo ustano-
vo potisnili ob stran, in tako smo
danes, če ne upoštevamo ureditve
skromne čitalnice in nekaterih
drugih del, dejansko še vedno
tam, kjer smo bili.
Pri vsem tem smo si prizade-
vali in si še vedno prizadevamo,
da bi bila naša dejavnost na
ustrezni višini in da bi hkrati iz-
polnjevali tudi eno izmed osnov-
nih nalog — biti osrednja knjiž-
nica, ki bo nudila pomoč ostalim
knjižnicam pri strokovnem izo-
braževanju. To nam seveda na-
laga tudi novi zakon o knjižni-
cah, ki govori o matičnih knjiž-
nicah v kpmunah. Po tem zakonu
naj bi namreč vsaka komuna
imela svojo matično knjižnico s
poklicnim kadrom, in tako je ob-
činski Svet za kulturo in znanost
določil, da prevzame to. nalogo т
celjski komuni naša knjižica.
Vsekakor pa je knjižničarstvo
celota in kot celoto ga je treba
tudi obravnavati. Ce upoštevamo
še, da je naša Študijska knjižni-
ca po svojem značaju, hkrati
medobčinska knjižnica, saj za-
dovoljuje veljavim predpisom
tudi v pogledu instruktorskega
kadra, je toliko bolj nevzpod-
budno. če te funkcije ne more
opravi jatK ker niso urejeni
osnovni pogoji.
Kakor pa kaže letošnji inve-
sticijski program, si ni mogoče
obetati, da bo vprašanje knjiž-
nice v doglednem času rešeno —
kljub že izdelanemu načrtu za
novo poslopje — saj je 10 mili-
jonov dinarjev, kolikor jih pred-
videvajo viri od okrajnega ljud-
skega odbora, občutno premalo,
še zlasti, kpr so od te vsote 4
milijoni dinarjev namenjeni
kritju dolga iz lanskega leta. Pri
tem velja pripomniti, da ima lo-
kacija zgradbe na porušenem
traktu svojo urbanistično ute-
meljitev — trg mora biti namreč
zaključen — kakor tudi, da ne
gre za nikakršen luksuz, pač pa
zgolj za funkcionalno oživitev
kulturno zgodovinskega spome-
nika! Z rešitvijo, ki je predvi-
devala postavitev zgradbe že to
leto, bi Mestni muzej dobil tudi
prostore knjižnice in pritličje v
novem objektu, medtem ko bi
ostali novi prostori omogočili
knjižnici izpolnjevati poglavitni
smoter tako navzven v pmgledu
izobraževalne dejavnosti kakor
navznoter v urejevanju sistema,
po katerem bi bila ta dejavnost
čim bolj dostopna širši javnosti.
Ni treba posebej vedno znova
ponavljati, da je to izobraževa-
nje poimovati široko, v smislu
najgloblje družbene potrebe, za-
kaj naš sistem je tak. da teria
vsestransko razsrledanih ljudi. Ze
zjrolj s tesra vidika tedaj ni ra-
zumljivo, če do reševanja vpra-
šanj, ki naj bi to misel potrte-
vabi tudi v praksi, nimamo do-
volj resncfra in odgovornega od-
nosa. V skrajnem primeru gre
namreč tudi za pravično delitev
narodnega dohodka na vse druž-
bene aktivnosti, pri čemer pa je
kultura še vedno na zadnjem
mestu.
VODJA CELJSKEGA ARHIVA, PROFESOR JANKO OROŽEN:
ROMANJE z dežja pod kap
Pred približno šestnajstimi leti
je bil celjski arhiv v večji sobi
starega magistrata. Arhivalije so
bile lepo zložene, čeprav utes-
njene. Meni so tedaj izročili od
sobe ključ, da bi s pomočjo po-
kojnega Martina Perca prevzel
nadaljnjo skrb za arhivalije. Bil
sem predsednik Muzejskega dru-
štva, ker pa so med tem nastale
v muzeju spremembe, sem ključ
vrnil v prepričanju, da pripada
nadaljnja skrb za arhivalije no-
vemu muzejskemu upravniku.
Medtem so na magistratu rabili
sobo z arhivom in so tako hoteli
arhivalije poslati v papirnico.
Rešil jih je načelnik gradbenega
oddelka inženir Blaž Pristovšek.
Na njegovo pobudo so jih spra-
vili v pritlične prostore, ob pre-
selitvi uradov MLO v sedanje po-
slopje pa so v njegov kletni pro-
stor romale tudi arhivalije. Tu
jih je 1954. leta zatekla junijska
povodenj in jih deloma uničila
in poškodovala, sicer pa temelji-
to prepojila z blatom in jih po-
mešala. Gimnazijska mladina je
arhivalije sušila na podstrešju
poslopja in jih pri tem naravno
še bolj pomešala. Medtem se je
vse ostalo gradivo zbiralo v gro-
fiji in je končno našlo mesto v
štirih na novo urejenih podstreš-
nih sobah.
V jeseni in naslednji pomladi
sem srradivo toliko uredil, da ga
je bilo mogoče pregledati in tu-
di znanstveno uporabljati; nato
sem začel debati v kletnem pro-
storu MLO. Ob silnem prahu in
stalni električni luči sem v kleti
zmrzoval. Da bi bila stiska še
večja, so prihajale iz pisarn ve-
dno nove arhivalije, končno so
nasuli med police zS va^on ča-
sopisov, revij in knjig. Pripelja-
li pa so tudi poln kamion arhiva-
lij iz Štor. Da sem mogel dokon-
čati delo z ureditvijo fasciklov,
sem moral lansko jesen naprosi-
ti upravo Zdravstvenega doma.
da sem začasno spravil za kak
vagon fasciklov v njihov kletni
prostor. Da bi bila stiska še več-
ja, smo morali 1958. spraviti gra-
divo iz podstrešnih sob grofije v
občinsko upravno poslopje, kjer
so stare foliante kot skladanice
drv naložili v dveh kletnih so-
bah. Tu so stare arhivalije iz-
postavljene veliki nevarnosti, ne
moremo jamčiti, da bodo presta-
le preizkušnjo! Med aprilskim
zbiranjem papirja so učenci od-
nesli nekaj dragocenega gradi-
va.
Kaj zdaj? Arhiva ni brez pri-
mernih prostorov. Arhiv je euu-
kovreden študijski knjižnici in
muzeju, ne služi samo posamez-
nim osebam, ampak zgodovinski
znanosti sploh. Če bi bili prostori
na razpolago, bi z novim letom
arhiv zares lahko začel delati
kot samostojna kulturna ustano-
va, ki ne bi dajala samo gradi-
vo, ampak tudi pobudo našim
zgodovinarjem in sociologom. Za
sedanje gradivo bi rabili 200 do
■^00 kvadratnih metrov prostora
s primerno nosilnostjo za police.
Prostori bi pač morali biti suhi.
Pri tem ne bi smeli pozabiti, da
so v zaključni fazi dogovori z
Avstrijo o vrnitvi vsega arhiv-
skega gradiva, nastalega na na-
ših tleh. Ce ob danem trenutku
prostorov ne bomo imeli, seveda
ne bomo ničesar dobili. S tem v
zvezi bi bilo potrebno urediti
tudi znosnejše delovne pogoje,
kajti nemogoče je, da bi bil člo-
vek hkrati znanstvenik — arhi-
var in prenašalec in čistilec tež-
kih foliantov in fasciklov.
S sklepom občinskega ljudske-
ga odbora z dne 13. XIL 1956 je
bil celjski mestni arhiv osnovan
kot samostojna proračunska usta-
nova, zdaj bi bilo treba ta sklep
tudi stvarno izvesti.
SEKRETAR AKTIVA KULTURNI H DELAVCEV, SLAVKO BELAK
Ne samo debatni klub
Predvsem se mi zdi važno po-
udariti, da je ibil naš aktiv usta-
novljen z namenom, da bi sprem-
ljal kulturno problematiko, ana-
liziral probleme in tudi signali-
ziral potrebne ukrepe na mero-
dajna mesta. S tem v zvezi je
zlasti razveseljivo, da so člani
pokazali veliko pripravljenost do
konkretnega dela, ne pa seveda
zgolj do ugotavljanja nekih raz-
mer. V tem je potlej tudi zago-
tovilo, da aktiv kulturnih delav-
cev ne bo samo debatni klub,
marveč bo njegova dejavnost
nujno morala pokazati določene
rezultate in iih preko tiska ka-
kor družbenih organizacij posre-
dovati najširši javnosti.
Med kulturnimi problemi naj
tu omenim zlasti filmsko gleda-
lišče. K temu me sili deloma tu-
di osebna nrizadetost, pa prav
tako okoliščina, da je novo-
pečena ustanova, ki naj bi film-
sko v^frajala. že takoi na začet-
ku zašla v težave. Gre namreč
za vnrašanle. kako ij bomo zago-
tovili nadaljnjo eksistenco, ker
je namreč razumljivo, da je
filmska vzgoja nujno deficitna,
zavoljo česar je kinòpodjetje ne
more prevzeti. Delavska univer-
za, ki je pripravila prva dva ci-
klusa, bo z denarjem, ki ga ima
za to na razpolago, lahko pripra-
vila samo še en ciklus, potem bo-
do sredstva izčrpana — in to pri
izposojenih kinoaparaturah. In
še to — samo filmsko gledališče
filmske vzgoje ne bo rešilo, če
mu ne bodo stali ob strani film-
ski krožki po šolah, prosvetnih
društvih, Svobodah, klubih, kar
pa zahteva sistematičnega dela.
Morda bi bilo mogoče znižati ob-
činski davek kinopodjetiu. Samo
enoodstotno znižanje občinskega
davka bi filmskemu gledališču
omogočilo nadaljnji obstoj v ok-
viru kinopodjetja, zakaj v režiji
delavske univerze bi bilo redno
delo nekoliko dražje, brez sode-
lovanja kinopodjetja pa sploh
nemogoče. Zdi se mi, da jc- zdaj
boli kot kdajkoli prej čas za to,
da bi o tem problemu razmislili
in tako podprli v zadnjem času
vse pogosteiše razprave o film-
ski vzgoji. Filmsko ^rledališče bi
morda lahko s svojim progra-
mom is filmi kakor predavanji
o filmih) zalagajo tudi druge kra-
je in v tem smislu je že izzvene-
la želja na plenumu okrajnega
komiteja Ljudske mladine, o tem
pa je rnrnravljal tudi občinski
odbor SZDL, na či^^r pobudo je
bilo filmsko gledališče ustanov-
ljeno.
KULTURA
PROSVETA
CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 30. marca 1962
Tedenski intervju
Smelejše odstranjevanje
napal(
Dokaj različen je bil odnos go-
spodarskih organizacij pri uvaja-
nju stalnih tehničnih sekretarjev
sindikata. V večini primerov so
upostavili administrativni organ
čili telo za izvajanje sklepov,
medtem ko mora biti tehnični se-
kretar tisti, ki živi s kolektivom,
ki pomaga obratnim delavskim
svetom, zasleduje problematiko
le-teh. prenaša probleme na cen-
tralni delavski svet, svetuje de-
lavcem, rešuje spore delovnih od-
nosov ter skrbi za odpravo ma-
terialnih te/.av posameznikov, to-
Ljubo Naraks
rej je družbeno politični delavec
v podjetju. V Šaleški dolini je
uvedel to mesto le Rudnik ligni-
ta Velenje in je s svojo izl)iro
med redkimi v okraju, ki so
pravilno rešili to vprašanje. Teh-
nični sekretar pri velenjskem
rudniku tovariš Naraks, znan
mladinski politični delavec, nam
je v razgovoru nanizal problema-
tiko
— Uspeli smo včlaniti v sindi-
kat vse člane kolektiva. V samo-
upravljanju smo prebrodili naj-
hujše težave in občni zbori po-
družnic so pokazali, da je decen-
tralizacija vnesla več kvalitetnih
kot kvantitetnih sprememb, kar
>a bo potreba še izpopolniti z
>o!jšo izbiro kadrov. V nekaterih
ekonomskih enotah se člani niso
takoj znašli, kajti navajeni so
bili na izvrševanje nalog s stra-
ni izvršnega odbora. Z okrepitvi-
jo sposobnih članov v odborih
sindikatov ho kolektiv lažje iz-
bral člane v organe samouprav-
ljanja ekonomskih enot in cen-
tralnega delavskega sveta. Nuj-
no pa bo posvečati .največjo skrb
obratnim delavskim svetom in
pri izbiri bo potrebna subjektiv-
na vloga vseh političnih organi-
zacij, predvsem članov ZK in
LMS. kajti slednja bo kandidira-
la čim več svojih članov, ki so
voljni dela.
Sindikat nenehno izobražuje
ciane in jih po opravljenih druž-
^beno ekonomskih seminarjih
vkijuouje v konkretno delo. Za
še večjo samostojnost upravlja-
nja bo treba prenašati čim več
pristojnosti na obratne delavske
svete, da se bodo spoprijeli z
vsemi nalogami in v samem delu
ocjpravljali dosedanje napake.
\ eliko vlogo pa bo odigral pri
u in tudi občinski odbor SZDL, ki
{»ripruvlja anketo za ugotovitev
[iozitivnih in negativnih strani
delovanja delavskega samouprav-
ljanja, kajti jasno je, da bodo
delavski sveti le ob vsestranski
|i.)dpori lahko smeleje odpravlja-
li dosedanje mapake. Naloga sin-
dikata je, da s svojo politično
aktivnostjo vpliva na samo-
upravne organe v taki meri, da
bo slehernemu proizvajalcu jas-
no, kaj hočemo! Sprejeti pravil-
niki ne smejo predstavljati le
pravnih aktov, temveč inštru-
mente boljšega gospodarjenja
in večje storilnosti. -ik
Delili so sredsfva
Pred dnevi se je sestal upravni
odbor sklada za šolstvo pri ob-
čini Šoštanj in pristopil k naj-
delikatnejšemu: to je k delitvi
sredstev in potrditvi finančnega
načrta sklada za leto 1962.
Najbolj problematična je bila
osnovna dejavnost šol. Važen je
premik od realizacije zamisli, da
se šolam dajo sredstva na število
učencev (subjektivni pogoj), k
poudarku, da mora biti osnova
delo. ki ga šola opravlja. Za
takšno delitev pa so nujno po-
trebna študijsko obdelana me-
rila delitve dohodka. Sklad pa je
napravil še en korak in je po-
stavil merila, po katerih se oseb-
ni dohodki zagotovijo vsaki šoli
glede na število učnih ur z od-
bitkom razlike med idealno in
aktivno zasedbo.
Prvi kvoti razdeljevanja na
posamezne šole sklad ni upošte-
val delovne dobe posameznikov
(to prepušča ustanovam pri nji-
hovih internih pravilih). Osnova
za izračun sredstev je bila učna
ura. Za boleznine, dodatke, admi-
nistrativno upravo, ravnatelja
itd. je vsaki šoli dodeljen dolo-
čen odstotek za tekoče potrebe.
Višje organizirane- šole kot so
Šoštanj 1, II, Velenje I, II in
Šmartno ob Paki, bodo za tekoče
potrebe prejele 15 odstotkov od
osnove izračuna na učno uro.
Obrobne šole pa bodo zaradi
težkih delovnih mest in pripada-
jočih dodatkov prejele od 22 do
37 odstotkov na osnovo.
Najdražje učne ure so v glas-
beni in vajeniški šoli, kjer v
glavnem poučujejo honorarno
nameščeni strokovnjaki.
Sredstva se povečajo za 26 od-
stotkov v primerjavi z lanskim
letom,  povprečna plača pa  se
dvigne za 20 %. brez ostalih 6 %
je predvidenih kot rezerva na
račun novih namestitev in višje
kvalifikacije. Povprečna plača se
bo v občini zvišala na 30.000 di-
narjev.
Od 20 % povišanja pa bodo go-
tovo razna odstopanja v objek-
tivnih merilih pravilnikov Šol,
tako da ti odstotki ne predstav-
ljajo pavšalnega povišanja.
Osnovna skrb kolektivov šol bo
v štednji — t. j. v minimalnih
upravnih in administrativnih
stroških, v zdravju ljudi, v ome-
jitvah odsotnosti, da ne pride do
plačevanja nadur ipd.
Merilo za materialne izdatke
pa je število učencev in oddel-
kov. Za šole z normalnimi pogoji
pride na učenca 4.500 dinarjev,
na oddelek pa 35.000 dinarjev.
Jasno pa je. da je tu bilo po-
trebno razlikovati med izdatki
novih in starejših šol, čeprav bi
to utegnilo voditi do zaviranja
gradenj novih šol. katere breme-
nijo veliki stroški amortizacije.
Tako pride za novo šolo v Belih
vodah 7.000 na učenca in 70.000
na oddelek.
Na šole se bo preneslo odpla-
čevanje anuitet za stanovanja, ki
jih zasedajo prosvetni delavci —
vendar pa gre tu le za prenos
že ustreznih kvot iz občinskega
proračuna v sklad in dalje na
šole.
Z novim načinom nagrajeva-
nja bo treba nujno razmisliti o
vlogi pomočnika upravitelja in
upravitelja na šoli, kajti dose-
danja praksa kaže, da je šolnik
in upravno ekonomsko-finančni
delavec prehuda spojitev in da
je tudi upravitelj s pomočnikom
delil vse gospodarske težave, kar
se je odražalo v premaleni po-
udarku na pedagoškem vodstvu
ustanov. Novi pomočniki naj bi
bili ljudje s srednjo ekonomsko
šolo. in tako bodo lahko upra-
vitelji posvečali skrb predvsem
pedagoškemu delu.
Sklad je rezervo 6 milijonov
znižal na 4,5 milijone, s tem da
je razliko dodal k osebnim do-
hodkom in zvišal predvidenih
19 % na 20 %.
S pripravljenostjo in resničnim
razumevanjem gospodarskih or-
ganizacij, je sklad zbral sredstva
za novogradnjo šole Velenje I
ter Šmartno ob Paki, adaptacijo
šole Šoštanj II in predvidoma še
Plešivec. Zagotovil pa je tudi in-
vesticije za opremo šole Šmartno
ob Paki (5 milijonov) ter manj-
kajočo opremo za šolo Šoštanj I
v višini 1 milijona. -ik
Povpraševanje
večje od
proizvodnje
Tovarna gospodinjske opreme
»Gorenje« v Velenju je v zad-
njih petih letih napravila velik
razvoj od 470 milijonov prometa
na 1 milijardo 12 milijonov. Po
predvidevanjih proizvodnega
plana pa bodo do 1965. leta dvig-
gniili bruto promet na 5 in pol
milijarde. Tak promet bodo
ustvarili z investicijami 180 mili-
jonov dinarjev za strojno opre-
mo in z razširitvijo obratnih
prostorov.
Podjetje bo prevzelo prostore
obrata Termoelektrarne v Ve-
lenju, ki bo letos obratovala le
še s kotlarno za ogrevanje Ve-
lenja. Kopa bo toplovodino ogre-
vanje pripojeno na Termoelek-
trarno v Šoštanju, bodo ti pro-
stori v celoti prosti in na razpo-
lago podjetju »Gorenje«. V teh
prostorih predvideva Tovarna
gasipodinjske opreme ureditev
emajlirnice, stiskalnice za plo-
čevino in montažni oddelek.
Podjetje bo v perspektivi izde-
lovalo štedilnike za trda goriva,
elektriko in plin. kombinirane za
trda goriva in elektriko ter plin
in elektriko, kar sovpada s per-
spektivno gradnjo veleplinarne.
V kooperaciji z Galanterijo iz
Šoštanja ter obrtnim podjetjem
Chrom-metal pa namerava začeti
z izdelovanjem kompletne kovin-
ske kuhinjske opreme za sodob-
na stanovanja.
Povpraševanje po proizvodih
je tolikšno, da letos ne bodo
mogli kriti potreb domačega in
tujega trga, v kolikor ne bi prišlo
do uvedbe tretje izmene. S tretjo
izmeno pa je težko začeti, kajti
v podjetju so zaposlene v glav-
nem ženske. V kratkem bodo ko-
operant j e na skupnem posveto-
vanju vskladili perspektivne pro-
izvodne programe. -ik
DVOJNA
SMOLA
( Kozeri] a)
Ne vem, če spadate med
takšne »srečniAre« kot jaz
zadnje čase. Prao ose se je
zarotilo proti meni, še celo
moj fičko, ki je ze tako ali
tako spodnesel tri stebre dru-
žine, da o drugem ne govo-
rim. Toda, odkrit sem in ne-
rad molčim, zato vam prao
potiho zaupam, da me je fič-
ko krepko izučil, kam vodi
dobrota, ki sem jo posvečal
lastnemu jazu.
Pravzaprav se je začelo ti-
stega dne, ko sem si ga na-
bavil. Spadam med izbrance,
ki jih je zajel zvezni predpis
za nabavo fička s pomočjo
dvojnih kreditov in solidnih
kilometrin. Izgleda pa, da
sem nekako narobe dojel »so-
lidnih kilometrin« ali kot mi
sedaj očitajo, da sem jih
»dvojno* videl in ... no, to
je tisto, vidite! Vozil sem se,
še raje sem vozil druge in
moj fičko je požiral dolge,
bele cesarske ceste in nekaj
novih vmes. Kilometri so ra-
sli in kar hitro me je obšlo
prepričanje, da je vsak kilo-
meter na kazalcu služben.
Včasih sem opazil kakšen
očitajoč pogled souslužbenca,
ko sem podpisoval za kilo-
metrino, a sem bil vedno to-
liko razumen, da sem vozil
vedno druge in tako pač nih-
če ni mogel dobiti čisto pra-
vega vpogleda o moje raču-
ne — in verjemite mi, da so
se ti računi do čuda ujemali s
kilometrskim kazalcem. Bil
pa tudi nisem karsigabodi in
nekako sem jih vedno pre-
tental, da je zato in zato bilo
nujno prekoračiti dovoljeno
kilometrino. Še več korajže
pa sem dobil, ko sem opazil,
da mi vsaj eden pri tem sle-
di. Da bi potolažil svojo vest,
sem kmalu doumel, da je le-
ta moj vzor in če že d^lam
napak, je potemtakem odgo-
voren za moje napake.
Treščilo je kot z neba. Ne-
ko jutro sem takoj zavonjal,
da so pogledi škodoželjni, da
se me uslužbenci izogibljejo
in rohneče sem se pognal k
višjemu, da bi z ofenzivo do-
kazal svojo nedolžnost ali pa
po potrebi priznal vzornika.
Uštel sem se. Družina je
razbita, avto me je razočaral
s svojo finančno zapelji-
vostjo, sodnik pa bo kaj ne-
prijetnega balzama vlil na
mojo ranjeno zaupljivost.
Najhujše pa me boli, da moj
že dokazani vzornik, ni bil
nepošten, temveč je resnično
zaradi izrednih potreb moral
prekoračiti v enem mesecu
normo. -ik
„INSPEKTOR NA OBISKU'
(Prvoaprilska)
Nekje imajo v našem okraju
nov hotel, v nešteto vogalov zi-
dan, pa kljub temu ni imel takš-
nih težav z imenom kot »Celeia«.
Pripetilo pa se je vendarle ne-
kaj vnebopijočega (direktor ho-
tela še danes dobi pravi napad,
če se spomni...).
Nekega običajnega dne se je
ustavila pred točilno mizo v tem
hotelu, ki ga imenujemo »Voga-
lins«, skupina veseljakov. In ker
jim niso hoteli postreči pri »šan-
ku«, se je ZNAN-NEZNAN doma-
čin razhudil in revsknil: »Pokli-
čite direktorja, da se pogovorimo
o inšpekciji!«
Točajka je odbrzela in čez ne-
kaj minut se je zlikani direktor
že klanjal in visoko ter srloboko
nozdravlial tovariša INŠPEK-
TORJA. Vesel iaki so se muzali,
ZNAN-NEZNAN pa je med sr-
kanjem     konjaka     dobesedno
»f rapirai « DIREKTORJA. In ni
minulo pet minut, že je DIREK-
TOR odpiral najponižneje nešte-
ta vrata hotela »Vogalius«, kazal,
pojasnjeval, rotil, se izgovarjal in
na vprašanje ZNAN-NEZNANE-
GA, če je res, da so gostje v
menzi pred nekaj dnevi jedli v
kosilu ostanke večerje prejšnjega
dne. ves rdeč priznal napako KU-
HARJA in roteče zagotavljal, da
se to pač ne bo več pripetilo. Po
končanem ogledu čudovitih
apartmajev si je ZNAN-NEZNAN
zaželel kosilo, prav tako člani
njegovega spremstva. In vnema
hotelskega kolektiva je presegla
vse meje, tako da so to občutili
tudi JEDCI v menzi, ki so mo-
rali samo malo počakati. ZNAN-
NEZNAN pa je polagoma čutil
zagato in k sreči ga je član
spremstva rešil z omembo zapis-
nika, ki ga bodo baje poslali po
pošti. DIREKTOR videč srečo in
zadovoljstvo družbe INŠPEK-
TORJEV, se je muzal in še oseb-
no postregel s prav j>osebnim vi-
nom za »boljše goste« iz splošno
skupne kleti hotela »Vogalius«,
ki je toliko velik, da si lahko do-
voli tako droben prekršek.
Vse je srečno minilo, direktor
je celo kuharja le za šalo pocuk-
nil za uhelj in mu popravil belo
poveznico, ZNANO-NEZNANI pa
se je v družbi SOINŠPEKTOR-
JEV prihahljal v bližnjo krčmo,
kjer je v maliganskem razpolo-
ženju takoj razbobnal svojo »gro-
mozansko potegavščino«.
Potrebno je bilo dobrih 10 dni,
da je DIREKTOR »Vogaliusa«
spoznal svojo napako in bolje bi
bilo, če bi o nadaljnjem raje
vprašali kuharja in točajko in še
ostale...
-ik
RIŠE:
JANEZ MLAKAR
PO NOVELI
3ACKA
LONDONA
MAPUHOV BISER
PIšEi
STANE POTOČNI!
54.
še < sem dni je čakala na rešitev. Med tem časom je popravila
kanu in porabila vsa kokosova vlakna, kolikor jih je mogla najti. Vkijub
vsemu trudu ga ni mogla tct-ko popraviti, da bi ne puščal vodo. S težavo
si je napravila veslo. S kcščkcni pločevine si je odrezala lase in spletla
vrv, da je z njo privezala metUšče k desèici, ki jo je dobila cd zaboja.
55.
Ko je minil osemnajsli dan, je potis-nUa kanu preko obrežnih va-
lov in zaveslala prrti jugu. Bila je stara, razen tega je v teh dneh tako
shujšala, da je je bila samo še kost in koža. Kanu je bil narejen za tri
veslače, ona pa je bila sama s slabim veslom. Povrhu je kanu obilno
puščal vedo, da jo je mcirala tretjino časa črpati. Zaman je napenjala
oči, da bi zagledala Hikueru.
56.
Takakota za njo je izginjala na obzorju. Sonce jo je nensmiljeim
žgalo po golem telesu. Ostali sta ji samo še dve lotosovi konzervi. Cea
dan je vanjo s težavo zvrtala luknji in posrkala tekočhio. Mesa ni uteg-
nila izvleči. Tok jo je zanašal proti zahodu.

CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 30. marca 1962
Za mlade bralce
Nagrajenci
Dra^ mladi bralci — se še
omnite zadnjega nagrad-
nega vprašanja, ki smo vam
ga zastavili? Odgovoriti ste
morali, kje je Slavičin očka
posnel sliko svoje male
ttčerke. Slavica je stala ob
nekem spomeniku v nekem
znanem kraju na Gorenj-
skem. Poveoati vam mora-
mo, da ste skoraj vsi prav
odgovorili. Slavičin očka je
namreč res posnel fotogra-
fijo v Begunjah na Gorenj-
skem.
Vsa pisma, ki smo jih do-
bili od vas, smo zbrali, jih
oštevilčili in nato še žrebali.
Žreb pa je bil nekoliko na-
gajal. Izbral je tri deklice:
Prvo nagrado — tisoč pet
sto dinarjev — bo dobila
Rozika Zapušek, Laška vas
lé. Štore pri Celju;
drugo nagrado — tisoč di-
arjev — bomo poslali
Cvetki Deželak iz Planine
pri Sevnici;
tretjo nagrado — pet sto
dinarjev — pa je žreb pri-
sodil Jožici Mesaric iz Bu-
kovžlaka 25.
Vsem trem nagrajenkam
iskreno čestitamo in želimo,
da bi nam še kdaj pisale.
Fantič pod Raduho
stopil je na prag bajte, si vi-
soko zavihal ovratnik suknjiča in
še za hipec postal na pragu. Nanj
je skozi priprta vrata metala luč
medlo svetlobo, da ni njegova
postavica povs«n utonila v temi,
ki je še ležala nad dolino ob
gornji Savinji.
Popravil si je šolsko torbo, na
kateri je usnjeni jermen zame-
njal z vrvjo, zaklical materi v
kuhinjo pozdrav in se spustil na-
vzdol. Šibka svetloba baterije, ki
jo je tiščal v roki, je metala
slatJotne pramene na pot, ki je
vodila v šolo. Zdaj pa zdaj se je
ustavil, segel v žep in zgrabil pr-
gišče tepk, ki mu jih je mati
stisnila za popotnjo.
Vendar mu tepke niso pomaga-
le, da mu ne bi že po nekaj ki-
lometrih začelo kruliti v želod-
cu. Da, po nekaj kilometrih, kaj-
ti do šole jih je imel kar šest.
Spotoma je malo trpko pomislil
na tiste sošolce, ki imajo dom
blizu šole. Ti še lahko spijo v po-
stelji, ko mora on že od doma,
v temo hladnega jutra. Toda nič
se ni dalo spremeniti, če je ho-
tel, da bo v šoli točno ob osmih.
2^muditi pa ni hotel. Pogosto je
bil celo prvi v razredu in so za-
mujali tisti, ki so imeli šolo pred
nosom. Včasih pa bi tako rad še
poležal, posebno pozimi, ko je
vsepovsod ležal sneg ali po je-
senskih nalivih globoko blato.
Tedaj se je spomnil na očeta, ki
bi nekoč tudi rad v šolo, pa je
vse ostalo le neizpolnjena želja.
Njemu je vendar drugače kot
očetu, mnogo lepše.
Ko je odprl težka šolska vrata
in stopil v razred, kjer so še sa-
mevale klopi, je lakoto močneje
začutil. Pobrskal je po žepu, če-
prav je dobro vedel, da je iz nje-
ga že davno izginila zadnja tep-
ka.
Med poukom pa se je premagal
in ni mislil na lakoto. Spomnil
se je nanjo šele, ko se je oglasil
zvonec in je na hodniku zadišalo
po vroči beli kavi. Kako mu je
prijala! Učiteljica ga je smehlja-
je gledala, ko je velike zalogaje
kruha pridno zalival s kavo. Vi-
dela je, da bi hotel še, pa mu je
znova napolnila skodelico.
Po malici mu je bilo tako pri-
jetno in niso ga več obletavale
misli na polento, ki jo bo opoldne
mati postavila predenj...
Ko se je vračal domov, se je
vsa dolina ob Savinji kopala v
marčnem soncu, ki je le redko
topleje pogrelo. Zavriskal bi za-
radi sonca in zaradi petice, ki
se je bleščala v zvezku. To pa
zanj ni bila majhna stvar.
Naši prijatelji
Predstavljamo vam učence
osnovne šole v Vitanju. Takoj pa
moramo povedati, da jih mi prav-
zaprav že kar precej časa pozna-
mo. Mladi Vitanjčani nam nam-
reč že dalj časa vneto pomagajo
zbirati nove naročnike za »Celj-
ski tednik«. Ti-le, ki jih vidite na
fotografiji, so nam doslej poslali
že trideset naslovov, ki jih med
naročniki še nismo imeli. Oblju-
bili pa so, da to ni njihova zad-
nja »pošiljka«.
Dragi učenci! Lepo se Vam za-
hvaljujemo za sodelovanje, v
šolskem letu pa vam želimo ve-
liko, veliko lepih ocen — in pri-
jetnih dni! Pa še to — vabim©
vas, da kdaj pa kdaj napišete
kaj za rubriko »Za mlade bralce«.
Prav gotovo ste tudi Vi, mladi
Vitanjčani, že kdaj kaj zanimi-
vega doživeli. Napišite, mi pa se
bomo potrudili, da bodo vaši pri-
spevki »prišli« v časopis.
Uredništv©
Grenak spomin na lanske počitnice
TANJIN STRAH
Prvič se je" pripetilo lani.
Velike dežne kaplje so udarja-
le ob šipo. Prav dobro se še spo-
minjam, da smo bili vsi doma in
da smo se že odpravljali spat. Te-
daj pa je kljuka v vratih popu-
stila in vstopila je moja prijate-
ljica Tanja. Da ne gre več do-
lov, je dejala. Povedala nam je,
da je oče prišel pa j an domov, da
je preteple! mater, brata in njo pa
je pognal na cesto. Mama je ta-
koj odločila, naj prideta otroka
k nam.
Zjutraj sirtio odšli v šolo in
opoldne sta se vrnila donaov, da
vidita, kako je z materjo. Pove-
dala sta mi, da je preživela noč
pri sosedovih. Oče se je medtem
streznil, se opravičil družini in
vse je kazalo, da se dogodek ne
bo več ponoviL
Teden dni je minilo in oče je
prišel spet pijan domov. Razbijal
je, psoval in pognal družino čez
prag. Sprejeli smo jih in skupno
razmišljali, kako bi ga odvadili pi-
jančevanja. Tanjina mati mu je
vse odpustila, samo da bd se spet
vrnil k družini.
Tanjine neurejene razmere so
vplivale na njen usipeh v šoli.
Zal, pa se je stanje še poslabšalo.
Mati se je odločila za razvezo.
Oče še ni prenehal popivati, mati
pa je zdaj honorarno zaposlena,
da lahko nadomesti njegov zaslu-
žek, Tanja in njen brat sta pri-
hajala v šolo brez naloge, njune
misli pa so tudi med poukom hi-
tele domov. Kaj bo, če se oče vr-
ne? Polletje je minilo, ko to pi-
šem, počitnice so, vendar Tanjina
mati, Tanja in njen brat ne vedo
zanje.
Ida Kajtna,
Tmovlje 119
»Pi — pi — pi!«
Moja kokoš
Spomladi nam je koklja zvalila
dvanajst drobnih, rumenih kepic
— piščančkov. Vsi so bili svetli,
le eden se je postavljal z rjavočr-
nim kljunčkom, Tega sem si pri-
svojila jaz in ga proglasila za
»svojo piško«. Moja piska je hitro
rasla in postala brhka živalca s
precej velikim čopkom na glavi in
košatim repkom. Nekega dne sva
s teto opazovali vso kurjo druži-
no, ki je jedla iz velikega plete-
nega krožnika in teta mi je na-
enkrat dejala: »Meni se zdi, da ta
»tvoja piska« lepo poje, kar pre-
lepo za kokoško! Prepričana sem,
da je petelinček.« Seveda te-
ga takrat nisem verjela in sem še
vedno govorila o putki.
Cez nekaj dni me je teta pokli-
cala na dvorišče: »Pridi pogledat,
kako tvoja »piska« vodi svojo
družino!« In res — s ponosno
dvignjenim repkom je moja »pi-
ska« vodila ves kurji rod, kdaj
pa kdaj zakikirikala in moj pre-
senečeni pogled se je spremenil
v širok nasmeh. Petelinčka — pi-
ško smo za tetin rojstni dan spek-
li im pojedli. Kako dober je bil!
Anica Ocvirk,
Vrhe 21
Teharje pri Celju
Noše momîce
so proznovole
Minil je osmi marec, ki ga praz-
nujejo vse delovne žene po svetu.
Tudi na Svetini smo za naše ma-
mice ob dnevu žena pripravili lep
program in z niim razveselili vse
tiste, ki se trudijo, da bi mi nekoč
boljše živeli. Zaigrali smo jim
igrico >Sneguljčica€. Igra je lepo
uspela in vsi smo bili veseli. Nato
je pevski zbor zapel nekaj pesmi.
Temu so sledile recitacije — in
žene so vse navdušeno sprejele.
Ni nam bilo žal truda, ki smo ga
vložili v priprave za proslavo.
Kot plačilo za vse to nam je bilo
navdušenje mater. Želimo jim, da
bi bile srečne in zadovoljne.
Učenci osnovne šole Svetina
Najmlajši učitelji
Februarja so nas učili tovariši
mčiteljiščniki iz Celja. Vsako le-
to se jih zelo razveselimo — le-
tos pa je bilo najlepše. Koliko
zanimivega so nam povedali. V
odmorih smo se pogovarjali in
peli, tovariš učitelj pa nam je
celo zaigral na violino. Pa še ne-
kaj vam moram povedati. Meni
teče jeziček kakor motor po as-
faltu. Seveda tudi med poukom
ni pri miru. Pa je mamica vpra-
šala tovariša iz učiteljišča, če
sem kaj priden. Rekel je, da ne
ve, ali bi me hvalil, ali grajal.
Mama je bila odgovora kar ve-
sela. Če sem zelo nagajiv, pa
tndi moja pridnost ni ravno
majhna, si je mislila.
In slovo: bilo je veselo in ža-
lostno. Veselo zato, ker sta nam
tovarišica in tovariš zaigrala na
kitaro in violino, mi pa smo peli.
Uprizorila sta tudi »televizijo«.
Imeli smo lesen »mikrofon«. To
je bilo smeha! Potem sta vsake-
mu učencu povedala pesmico in
nato, ko smo izmenjali že ro-
žice v zahvalo, za spomin in zato,
ker se imamo radi, smo se po-
slovili.
Dragi tovariši učitelji! Mnogo
uspehov vam želimo v vašem
težkem poklicu. Če boste vsem
učencem pripravili toliko veselja
kot ste ga nam, vas bodo imeli
vsi zelo radi. In vsem bo šola
dom veselega dela.
Drago Polšak
Blagovna
SLOVENKA iz Nemčije
Tega-le lepega volčjaka je Petrček izbral s prošnjo, naj ga obja-
vimo. »Da bodo tudi ostali bralci videli, kako lepe slike sem dobil«,
je dejal. Željo smo mu izpolnili
Nekaj dni pred izidom časo-
pisa je v uredništvo prišel Pe-
trček Jeršič. Pogumno je stopil
skozi naša ozka vrata in mi pri-
nesel šopek pomladanskih cvetic.
Zvončki so zdaj v moji vazi že
oveneli, macice pa me še vedno
veselo pobožajo, kadar se jih do-
taknem. Ne vem, če sem se Pe-
terčku dovolj ljubeznivo zahvali-
la za prijetno presenečenje, pa
naj zatorej s temi besedami to
popravim. Hvala, Petrček in ve-
liko, veliko prijetnih dni Ti že-
lim!
No — zakaj pa se je Petrček
oglasil pri vas, boste vprašali.
Kar sam vam bo povedal — v
pismu seveda. Tako-Ie je napi-
sal:
Tudi jaz sem imel gripo. To je
bilo prvi dan, da sem izostal od
pouka, odkar sem prvič prestopil
šolski prag. Vročina me je kuha-
la in bil sem zelo žalosten, da ne
morem v šolo. Takrat pa — dobil
sem pismo in v njem prekrasne
slike. Poslala mi jih je neka Slo-
venka iz Nemčije, ki je v Celj-
skem tedniku našla moj naslov.
Svoiega veselja pač ne morem
popisati. Vse dni bolezni sem
imel slike poleg sebe in jih gle-
dal. Same ljubke živalice — mu-
ce, psički, konjiček — ki jih
imam tako rad. Draga Slovenka
iz Nemčije! Lepo Vas prosim —
in to res lepo. poSljite mi svoj
naslov, da Vam pišem. Ko pa se
l)om slikal. Vam tudi jaz pošljem
svojo sliko, da boste videli, komu
ste napravili veliko veselje. Sli-
ke, ki ste mi jih poslali, bom dal
v album, da jih bom imel za spo-
min.
Jaz bom še naprej pridno dopi-
soval. Vas, dobra Slovenka, pa
prosim, da še nadalje z veseljem
čitate Celjski tednik.
Lep pozdrav od
Petrčka Jeršič,
Teharje 25. pri Celju
Cesta je prosta
Naša šola stoji na majhnem
gričku. Ob njej je speljana cesta,
ki se pred šolo razširi. Tukaj smo
do sedaj imeli igrišče. Toda telo-
vaditi na cesti ni ravno prijetno.
Umakniti smo se morali vsakemu
vozilu. Pa smo se na pionirskem
sestanku odločili, da si bomo zgra-
dili igrišče. Nikjer ni bilo nobene
ravnine. Zato smo sklenili, da bo-
mo na levi strani soškega poslopja
podrli stare orjaške tepke in prav
tam naredili igrišče. To je bila
težka naloga! Drevesa smo morali
podreti in jih nato nekam spra-
viti. Nato smo morali zemljo ne-
kje odvzeti in jo drugje dodati.
Zemlja je bila ilovnata in težka in
zelo smo se izmučili, predno smo
vse uredili. Nato smo odmerili
40 metrov dolžine in trideset met-
rov širine. Na vsaki strani smo iz-
kopali po šest jam, kjer naj bi
stali betonirani stebri. Kmetijska
zadruga nam je posodila traktor
in navozili smo črni >leš*. Toda
tudi ta se ni sam kopal. Sestavili
smo posebno ekipo starejših pio-
nirjev in ti so se spremenili v ko-
pače. Čez čas smo vse poravnali,
mladinci pa so nam okoli igrišča
napeljali žico. Ob igrišču smo po-
sejali travo in zdaj igramo na
njem odbojko, nogomet, med dve-
ma ognjema itd. Pri delu so po-
magali vsi pionirji in uspeh ni
izostal. Padala so orjaška debla
in nastalo je igrišče, veselje vseh
pionirjev šole v Šmartnem v Rož-
ni dolini. Sedaj je cesta prosta in
pionirjem ni treba več paziti na
avtomobile, ki vsak hip pripeljejo
izza ovinka.
Pionir iz Šmartnega
v Rožni dolini
Jurček - zidar
Mali Jurček hišo zida,
pol iz zemlje, pol lesa,
nič cementa, nič opeke,
oken ni in ni ne strehe.
Zidal hišo Jurček je,
klical k sebi bratce vse:
»Hej, poglejte vi vsi štiri,
kako lepo se hiša širili
Pa so gledali, strmeli,
čudili se, onemeli.
Pa je Pazi priskakljal
hišo vso je poteptal!
Anica Jeršič,
Teharje 25,
Celje
Karmen
VPRAŠUJE
Prejšnji teden smo si že
presneto močno trli glave z
vprašanjem, na kaj bi to-
krat razpisali nagrade. Pa
nas je iz zadrege rešila Kar-
men Pavlovčič, ki nam je
poslala tako-le pisemce:
Predlagam, da bi mladi
bralci odgovorili na ta-Ie
vprašanja:
1. Kje je bila ustanovlje-
na prva proletarska brigada?
2. Kje — v katerem kraju
— je bil ranjen tovariš Tito?
3. Kateri slovenski pisa-
telj se je rodil na Muljavi?
Kako mislite? Nam so bila
vprašanja všeč in zahvalju-
jemo se Karmen za pomoč.
Da ]>a ne bo njen predlog
ostal nenagrajen, ji bomo
po pošti poslali pet sto di-
narjev. Pa še nekaj smo se
zdajle domislili. Tiste, ki
nam bodo poslali najboljše
predloge za nova nagradna
vprašanja, bomo nagradili s
petsto takom. Velja? Odgo-
vore na Karmenina vpra-
šanja in pa predloge za no-
va nam pošljite najkasneje
do tedna dni pred ponov-
nim izidom rubrike. To, da
izhaja enkrat mesečno, pa
tako veste, kajne?
Zdaj pa k pismom! Zelo
veliko ste nam pisali in za-
nimiva so vaša pisma. Pred-
vsem pa smo veseli tega,
da so se oglasili bralci vseh
starosti (seveda do sedem-
najst let). Tako so pri romala
v uredništvo pisma tistih, ki
se še komaj borijo s črkami,
pa tudi onih, ki o pisanju že
veliko vedo. Želimo, da bi
bilo tako tudi vnaprej in vas
prav lepo pozdravljamo. Da,
pa še to-le: želimo vam pri-
jetno, prijetno pomlad!
Tokrat so nam precej svojih prispevkov poslali tudi mladi risar-
ji. Izbrali smo enega izmed njih. Kar oglejte si ga! Risbo je na.
sal Janez Pristolič iz Vranskega 141.
CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 30. marca 1%2

Odgovor na
vprašanje
Na vprašanje skupine vajenk
iz trgovskih podjetij smo dobili
odgovor s Trgovinske zbornice,
ki v^prašanje nagrad vajencev
takole pojasnjuje:
Tudi trgovinski delavci so na-
grajeni po delovnem uspehu.
Analogno trgovska podjetja na-
grajujejo vajence po učnem
uspehu, ki ga dosežejo v šoli in
s prizadevnostjo na delovnem
mestu. Obe merili je trgovinska
zbornica že večkrat posebej po-
udarila, pobudo za tako obliko
nagrajevanja vajencev pa so da-
le gospodarske organizacije, ki
razumljivo stimulirajo predvsem
dobre vajence.
Tako so domala vsa trgovska
podjetja osvojila načelo, da je
uspeh v šoli in prizadevnost va-
jenca merilo za nagraievanje..
To trditev opravičuje tudi poda-
tek, da je že v letu 1960 preje-
malo preko polovico vajencev
povišano nagrado, in sicer po
uspehu od pet sto do tri tisoč di-
nariev več od minimuma.
Najnovejša uredba o nagraje-
vanju vajencev, ki je bila objav-
ljena 7. februarja in velja od
prvega ianuarja letos, sicer do-
loča višino nagrade vajencem,
Pomlad v
snegu
Perice  na  Frankolovem  kljub
snegu in mrazu ne opustijo pra-
nja na perisca s toplo vodo
Dva konja in štiri buše vlečejo
le s težavo žagovino, ki bi služila
namesto stelje
»V stiski konj tudi muhe žre« —
če ni drugega bodo tudi odpadki
zadostovali do toplejših dni
NAŠE NAGRADE
kot navaja vajenec v svojem
pismu uredništvu (4000 dinarjev
v prvem letu učenja, 5000 dinar-
jev v drugem in 6000 dinarjev v
tretjem letniku). Vendar je to le
minimalni znesek, ki ga vajenec
moïa dobiti. Predpis pa dopušča
možnost, da gospodarska orga-
nizacija po lastni presoji izdela
kriterije za nagrajevanje učen-
cev po uspehu. Toda minimalni
znesek nikakor ne more biti po-
gojen z uspehom vajenca v šoli
ali na delovnem mestu.
Novi predpis tudi določa, da se
nagrade vajencem izplačuje do
petega v mesecu za tekoči me-
sec, medtem ko se je prej na-
grada vajencem izplačevala za
nazaj.
O vsebini novega predpisa pa
je zbornica tudi posebej obvesti-
la trgovska podjetja in jim pri-
poročala ustrezno obliko nagra-
jevanja.
Trgovinska zbornica
za celjski okraj
Dovolile, da ne hodim več na Vaš led
Tovariš urednik!
Skušal vam bom opisati dogo-
dek, ki ,ne more biti plod priza-
devanja, temveč le neprizadeva-
vanja in nazadnje obljubljanja
zaradi obljub.
Pripetilo se mi je v mesnici pri
Magistratu v Celju. To mesnico
ima že nekaj časa v posesti kom-
binat iz Šentjurja. Celjani se še
dobro spominjamo, koliiko hrupa
so tedaj Sent jurcani dvignili za-
radi »intervencije« na celjskem
trgu. Tedaj so Šentjurčani po-
trošnike skušali prepričati, da gre
z3. lokalistično težnjo celjske ob-
čine, ki je na koncu kljub neka-
terim hudim besedam in p>oditi-
kanji na njen račun le s priza-
devncstjo dosegla, da je šentjur-
sko kmetijsko gospodarstvo do-
bilo potrebne prostore in tako na-
stopilo z dozdevno konkurenco
na celjskem /trgu. Da pa so kon-
kurenco vzeli ires le kot imagina-
ren pojem, poti j uje 'tudi mali do-
godek v tej mesniici.
Pred kratkim sem nalašč obi-
skal to poslovalnico, čeravno so-
proga kupuje meso vselej v po-
slovalnicah »Mesnin«. Večkrat
sem namreč videl, da je mesnica
pri Magj-stratu prazna. Tudi ta
dan je bila in mislil seni^ai, da
bom Itako z najmanjšo izguoo časa
ustregel ženi. Toda pošteno sem
se izmotil. Kajti ustregel ji nisem,
pač pa sem jo razjezal. Opravičil
sem se lahko le s tem, da kvali-
tete mesa ne poznam.
Kaj se je pripetilo?
V mesnici sem prosil prodajalca
za meso brez kosti. Najprej sem
natanko 13 minut čakal, čeravno
v mesnici ,ni bilo drugih kupcev
in čeravno je pi^odajalec imel čas,
kajti sicer se ne bii tako vneto
mogel pogovarjati z dvema prija-
teljema, ki sta slonela ob prodaj-
ni mizi. Ko je le ugotovil, da je
»mučkanja« in »rezanja« dovolj,
je odrezal tudi kos zame. Toda
meso s kostmi. Lepo sem ga opo-
zoril, da hi rad meso brez kosri.
Tedaj me je skušal prepričati, da
se lahiko loči od kosti (to sicer tu-
di sam vem, ker je pač logično).
No Дп nazadnje mi je odrezal kos
mesa brez kosti. Toda, verjetno
da bi dokazal, da je meso s kost-
mi boljše, mi je tokrat odrezal ta-
ko meso, ki ni bilo za rabo. Doma
so me okregali, češ zakaj sem za-
pravil toliko denarja za nič, pes
pa se je veselil obroka.
Vendar se mi zdi, da je bil ta
davek na nevljudnost v mesnici
šentjurskega kmetijskega kom-
binata nepotreben, ker predpisi
podobnih davkov ne poznajo. Ra-
zen tega pa ta primer tudi dokaj
lepo ponazoruje, zakaj je ta mes-
nica tolikokrat prazna in zakaj so
mesnice, kjer poznajo pravilen
odnos do potrošnika, v istem ča-
su polne.
Sicer pa obstaja še ista inačica
problema. Šentjurčani so pred
časom obljubljali intervencijo na
celjiskem trgu, ki naj bi koristila
patirošnikom!? In komu tako rav-
nanje koristi? Potrošnikom že ne,
saj je dokaj znano, da se konku-
renca odraža v kulturni postrež-
bi, v posredovanju kvalitetnega
blaga potrošnikom m v zniževa-
nju cen za isto kvaliteto blaga.
Le-to je lahko pozitivna konku-
renca, ki si jo potrošniki želijo.
Megalomanske obljube pa nika-
kor ne morejo biti konkurenca.
Kajti v mojem primeru smo stali
pred dilemo — ali da uporabimo
za kosilo neizpolnjeno obljubo
(meso je zaradi neprimernosti po-
jedel pes) in pri tem ositanemo
lačni ali pa skuhamo krompir.
Odločili smo se krompir. Vendar
pa nas verjetno nihče več ne bo
prepričal, da bi za isto ceno ku-
povali neuporabno meso, zabelje-
no z močno dozo nevljudnosti.
e. č. Celje
Volivci so
pretresali
družbene plane
TE DNI SO ZBORI VOLIVCEV
OBRAVNAVALI PREDLOGE
LETOŠNJIH OBČINSKIH DRUŽ-
BENIH PLANOV IN PRORAČU-
NOV. V VSEJ MOZIRSKI OB-
ZINI SO DRŽAVLJANI SEZNA-
NJENI Z GRADIVOM O PLANU.
V občini Mozirje pravijo, da so
se letos pri tem delu uspeli izog-
niiti nepotrebni naglici in da je
končni predlog družbenega pla-
na plod večmesečnih širokih
razprav. Osnovno politiko, ki jo
vsebuje predlog plana, so v do-
kaj poljudni obliki in konkretno
razložili volivcem na zborih. Ob-
čani so imeli torej možnost so-
delovati pri oblikovanju plana
z umestnimi pripombami in pred-
logi oziroma vplivati na ure-
janje nekaterih problemov v
občini.
Vse to priča, da na občinskih
ljudskih odborih letos ne sestav-
ljajo planov v zaprtih pisarnah,
marveč v* sodelovanju z vsemi
organi, ki so sestavni del samo-
upravnega mehanizma v komuni.
Tudi v tem se namreč kaže od-
nos do volivcev.
Ali S prispevkom koristim?
Tovariš urednik,
oprostite, da vas nadlegujem,
vendar menim, da bo moj prispe-
vek tudi delno koristil sklopu
prepričljivih mnenj ob novem
sistemu nagrajevanja prosvetnih
delavacev.
V zadnjem času o tem prosvet-
ni delavci živahno razpravljamo.
Obstajajo res tudi težave, saj
prosvetni delavci teh problemov
ne poznajo dovolj dobro, a tudi
izkušenj nimajo kot na primer
delavci v gospodarskih organiza-
cijah. Zaradi tega računamo na
začetne pomanjkljivosti novih
pravilnikov. Menim pa, da v njih
ne bi smeli pozabiti perečega pro-
blema na nekaterih šolah. Gre
namreč za razdeljevanje nadur.
Najbolje bi sicer bilo, da bi nad-
ure sploh odpadle. A'^endar to —
tako je tudi pri nas — zaradi
pomanjkanja učiteljev ni možno.
Ce pa so na šoli nadure potreb-
ne, le-te ne bi smele biti orodje
za maščevanje ali dokaz naklo-
njenosti. Kajti tudi če so nad-
ure ovrednotene enako ali pa po
enakih kriterijih in če je razde-
ljevanje subjektivno in odvisno
zgolj od razpoloženja upravite-
lja, je razumljivo plačevanje in
vrednotenje dela lahko le sub-
jektivno. Kajti vsaka stvar, ki
ima slab temelj, je lahko samo
slaba.
Zaradi tega menim, da bi bilo
koristno, če bi tudi to vprašanje
uredili ob izdelavi pravilnikov z
jasnimi določili o razdeljevanju
nadur. S tem bi odpadle tudi
mnoge zbornične razprtije, a tu-
di mnoge anomalije. Kajti nered-
ko se zgodi, da mlada učiteljica
lepe zunanjosti zasluži zaradi
krivično razdeljenih nadur kar
preko 50 tisoč dinarjev, starejša
učiteljica pa skupaj komaj tri-
deset tisoč dinarjev na mesec.
S. N.
Avtobusna
zveza s
Konjicami
Vitanjčani se že dalj časa je-
zijo, ker nimajo primerne zveze
z občinskim središčem — Slov.
Konjicami. Avtobusno podjetje
je pred časom imelo redno progo
med tema dvema krajema, a so
jo pozneje ukinili. A'^endar se Vi-
tanjčani še vedno niso s tem
sklepom spoprijaznili. Sodijo, da
je ukinitev te avtobusne proge
bilo samovoljno dejanje. Menijo
namreč, da bi proga bila renta-
bilna.
Po nekaj'vrstíc s kupa
Dragi bralci!
Ker je v uredništvo prispelo
veliko Vaših pisem, ni možno
vseli objaviti. Zaradi tega in pa
ker bi prispevki pozneje zastareli,
objavljamo v skrčeni obliki ne-
katere aktualne misli:
# Tovarišica M. T. iz okolice
Šentjurja nam piše o neprimer-
nem vedenju šoierja na avtobus-
nii progi Celje—Kozje. Avtobusni
šofer í'nanc M. je namreč pripra-
vil sltižbeno mesto v avtobusu za
svojo prijateljico, ni pa nezase-
denega mesta hotel oastopitd no-
seči zená. Pri tem je bil nevi j u-
uen, zajjiv ш groD.
tU xovarisica Heda S. iz okolice
iViozirja naiiH pise, üa bi v tej oo-
bini morali resiti prooiem sam-
skih stanovanj, saj samci morajo
stanovati po OKOiiSilcih «metajan,
kjer za sitanovanje delajo na po-
ijin. Na koncu pristavlja, aa je
razumljivo, če so ti mladi ljudje
zmuceni že ob prihodu na deijo in
če zaradi itega niso poino sposoD-
nii za deio. 'lu pa je tudi pomem-
ben vzroK za številne obratne ne-
sreče.
1^ Tovarišica Pavla F. iz Lju-
becne pozdravlja obsodbo in za-
smenovanje preaioga o ustanoviLC-
VI gostiinice za pijanóke v delav-
sikem naselju. Cuca se itudi, da je
Obcmsuiii ljudski odPor Celje o
tem predlogu gostincev sploh raz-
pravljal.
Ф Predsedniku Turističnega
društva Gornji grad: Vašega do-
pisa zaradi obsežnosti ne moremo
objaviti v tej številki, vsekakor
pa bomo za prispevek našli pro-
stor v eni izmed naslednjih šte-
vilk. Brez skrbi — še pred sezo-
no. Isto velja tudi za logarja iz
Rečice in za oba odgovora iz
Šmartnega ob Dreti.
Ф Tovarišica Anica S. iz Žalca
graja nered in nedisciplino Celja-
nov oib ponovitvi mascarade. Pra-
vi, da je komaj odnesla zdravo
kožo in da tolike brezobzirnosti
tudi pustni čas ne prenese. Stri-
njamo se z njenim mnenjem, da
je obnašanje Celjanov pred po-
stajo bilo neznosno in nevredno
razsodnih ljudi.
Ф Tovariš Jože K. iz Nazarij
graja organizatorja predavanja o
prometnih predpisih v njihovem
kraju, zlasti ing. Z., ker na pre-
davanje niso pustili ljudi, ki niso
v tečaju, a so imeli zanimanje za
to predavanje. Njegova trditev,
da je koristno, če vsii uporabniki
cest, poznajo prometne predpise,
je točna. Zaradi tega lahko le po-
sebne okoliščine povzročijo izlo-
čitev nepovabljenih na predava-
nje. Menimo pa, da je smoter
vsakega prireditelja, da predava-
nje posluša čim več ljudi.
O Tovariš Kari P. iz Laškega
nam piše o prisrčnem praznova-
nju dneva žena v gorsiki vasici
Plazovje. V majhni dvoranici se
je zbralo kar 40 ljudi, kar je za
ta kraj izredno veliko, saj so ne-
kateri prišli tudi uro daleč.
# Tovariš Tone H. iz Šoštanja
nam piše o posebni skrbi kolek-
tiva LIK v Šoštanju za izobraže-
vanje svojih članov.
Tovarišica B. M. nam poroča o
delu Hortikulturnega društva v
Rečici ob Savinji. To društvo je
v zadnjih treh letih zabeležilo
lepe usi>ehe. Konec junija name-
ravajo prirediti tudi posebno raz-
stavo.
Tovarišica Anica O. v svojem
pismu graja blagajničarko v de-
likatesi »NAREZEK« v Celju,
ker je zahtevala dvojno plačilo.
Iz protesta je vrnila blago in
odšla. Pravi, da pri tem ne gre
za 200 dinarjev, temveč za prin-
cip poštenosti in pravilnega od-
nosa do kupcev-potrošnikov.
Tov. T. M. iz Celja, Mariborska
cesta, opozarja na malomaren
odnos delavcev pvodjetja dimni-
karstvo. Ta se zrcali v nerednem
čiščenju dimnih naprav in v ško-
di, ki jo naredijo. Razen tega
pripominja, da je neprimeren čas
za čiščenje dimnikov in štedil-
nikov med enajsto in drugo uro,
ko povsod pripravljajo kosilo.
Bralec J. J. se pritožuje, ker
je železniška direkcija baje skle-
nila, da proge Poljčane—Zreče
ne bo več urejevala. Pojasnjuje
tudi, da uvedba avtobusne proge
ni rešitev, kajti s tega kraja od-
haja v mnoga središča precej
ljudi, ki jih avtobus ne more
razvoziti in bi en voz tudi ne za-
dostoval. Dva avtobusa oa bi se
zaradih nekaterih prazniih dni ne
izplačala. Upa, da se bodo le
našla ustrezna sredstva za ure-
ditev ozkotirne proee.
Tovariš Z. R. iz Mozirja nam
poroča o letošnji razdelitvi sred-
stev občine. Proračun je za 60
mil i ion o v viŠTJ od lanskega. 106
milijonov bodo porabili za šol-
stvo, za zdravstvo pa okoli 35 mi-
lijonov dinarjev. Imenovali so
tudi posebno komisijo, ki bo iz-
delala program podružabljanja
go^dars+va v tei občini.
Tov. V. L. iz Slov. Koniic nam
poroča, da sta kolektiva KONUS
in KOSTROJ že volila svoja no-
va delavska sveta. Na volitve pa
se nridno nrinravljajo tudi т
os+ni;Vi kolektivih.
# Takirait tudi opozarjamo še
enkrat bralce, da nam ne nošilja-
jo tendencioznih pisem, zlasti ne
neon-dinisanih. ker ti neusmiljeno
končajo v košu. I?itočasno pojas-
njujemo, da je dor;ns o »zviševa-
niu cen mleku« v Dolu pri Gor-
njem gradu bil poln neresnionih-j
trditev in zlonamernosti. Šele te-u
mellita preiskava na terenu m iz-|
jave prebivalcev iz tega kraja so,
pojasnile pravo stanje. S tem se-
tudi opravičujemo tov. Pepci, ki
se je upravičeno čutila prizadeta. |
Hkrati  sporočamo  bralcem,   da '
bodo imeli prednost dopisi, pod-
pisani s polnim naslovom. Spričo
izredno  velikega   števila  pisem
uredništvu bodo dopisi, kjer se
pisci želijo podpisati samo z dini-
cialkami, skrčeni na minimum.
Uredništvo   I
TELEVIZIJSKI PRETVORNIK
ZA VITANJE?
Prebivalci Vitanja sedaj nima-
jo možnosti, da bi sledili pro-
gramu Jugoslovanske radiotele-
vizije. Ozka dolina in visoki gre-
beni onemogočajo sprejem. Za-
radi tega se v kraju dogovarjajo,
da bi s pomočjo gospodarskih or-
ganizacij in zasebnikov nabavili
ustrezen televizijski pretvornik.
Če možakar joče...
Na zadnjem zasedanju so odborniki Občinskega ljudske-
ga odbora Slovenske Konjice potrdili predlog, da se likvidira
podjetje »Mizarstvo« v Ločah. Na seji so povedali, da ljudje
v tem malem podjetju niso delali, da so se med delom spo-
čili za delo doma, da je upravnik slabo vodil podjetje in da
so končali leto z domala milijonskim primanjkljajem. Toda
to je bilo presuhoparno naštevanje in predvsem zgrešeno.
Obiskali smo mizarsko delavnico in Locane. Tam smo zve-
deli precej več, zvedeli smo, da ne gre za malo stvar — no
obsegu morda že — po družbeni pomembnosti pa za veliko
škodo do delovnega človeka.
Mali obrtni obrat je nastal iz
nekdanjega zasebnega mizarstva.
Občina je »nabavila« direktorja
iz Brežic, od koder so baje dobi-
li »perfektna« priporočila. Vsi so
bili zadovoljni, predvsem ob-
činski možje in tudi krajevni či-
nitelji, kajti prepozno so ugoto-
vili, da so dobili res perfektne-
ga hvalisavca zato pa popolnoma
nesposobnega gospodarskega vo-
ditelja. Vse leto jih je pridno to-
lažil, da je stanje v obratu dobro,
da zadeve leno tečejo in da ob-
stajajo pogoji za namestitev no-
ve delovne sile. To je tudi na-
meščal, in sicei brez ozira na po-
trebe in sposobnosti.
Pri zaslepljevanju mu je vneto
Pomafral tudi »računovodja« —
seveda honorarni — tega obrata.
Ob polletju je izguba pila »per-
fektno« skrita, celo dobiček sta
* direktorjem prikazala. Na kon-
cu leta »perfektni« računovodja,
ki to seveda ni, tudi ni mogel
več zbalancirati stanja in prikri-
ti izgube. Ljudje v »Mizarstvu«
so bili presenečeni in prizadeti,
bolj prizadeti kot presenečeni, ker
so slutili kaj se bo nekega dne
zgodilo. Zakaj?
DIKTATURA OSEBE V
ZAVETJU
Nesposobni direktor je namreč
svojo nesposobnost pokazal kma-
lu. Sam je zbiral naročila in da-
jal mizarjem, skice. Ker pa skic
ni znal narediti, so seveda bili
izdelki napačni. Tako se je zgo-
dilo celo, da je njegova »pozab-
ljivost« povzročila veliko škodo.
Oddal je naročilo za izdelavo
kombiniranih balkonskih vrat z
okni. Skiciral je samo levo kom-
binacijo. Devet takih oken so na-
redili, in ko so končali, se je na-
ročnik prijel za glavo. »Saj mora
bi^i pet vrst vrat v desni kombi-
naciji,« je ves preplašen 'dejal.
Delavci so zgrabili za delo, raz-
drli so okna, jih predelali in po-
pravili napako. Vse zastonj. Ure
in ure so dali za »nesposobnost
s perfektnimi priporočili«.
Zavednejši delavci so problem
sporočili predsedniku sindikata
Opekarne, ker so v tej organiza-
ciji bili do poloma. Ta je od »di-
rektorčka« zahteval pojasnilo.
Kaj hujšega. V delavnici je na-
stal vihar.
»Kaj vas pa to briga? Saj ven-
dar jaz odgovarjam! Brigajte se
za delo, pa tole dleto spravite!«
In možje so molčali in delali,
delali tako kot jim je »povelje-
val« poveljnik s »priporočili«.
Težko bi namreč kdo v tem od-
daljenem kraju vzdržal pritisk
diktatorja, ki si drzne kolektivu
zabrusiti v obraz »Sicer pa se
lahko pritožite kamor hočete me-
ni nihče nič ne more!:« O pač,
lahko bi mu, in ne bi bila potreb-
na intervenca Zvpznih organov
niti republiških. Občina bi lahko
problem rešila, občina bi ga lah-
ko tudi preprečila.
Danes pa je stanje tako, da za-
dari posledic diktature osebe de-
lavci s solzami v očeh gledajo v
bodočnost.
ENAJST   TISOČ   ZA   DVOME-
SEČNO DELO
Jožeta Breznika smo našli v
delavnici, ko je še z dvema tova-
rišema popravljal zadnjo veliko
napako moža s »priporočili«. To so
tudi delali zastonj. Delo je bilo
že prej plačano, kupec pa je
hotel ustrezna vrata, ne preveli-
ka.
Tov. Breznik je povedal, da je
delal za malo plačilo v delavnici
tudi po sedemnajst vr na dan. Ni
se upiral, niti ni delal problema
zaradi plačila, ker je pač upal,
da bo krenilo na bolje. Razen te-
ga je sle^ierni dinar potreben
družini. Hčerka je v administra-
tivni šoli. Potrebno ji je pomaga-
ti, drugi otrok pa je pred leti
zbolel za paralizo. Kako bomo se-
daj živeli je objokan vprašal.
Otroku moram kupiti novo pro-.
tezo. S čem jo bom? Za dva me-
seca smo dobili enajst tisoč, kdaj
bom dobil naslednje izplačilo pa
res ne vem. V okolici pa ni pro-
stega delovnega mesta.
Beseda mu je zastala v grlu.
Sam pa sem zapustil obrat, ker
mi je bilo neprijetno, ker sem
občutil, da to ni samo posledica
nesposobnosti, temveč še mnogo
več. Mar ni to v velikem nasprot-
ju z našo demokratično uredit"
vijo, če delavec ne sme skrbeti
za proizvodne probleme, če mu
»možje« z reputacijo in priporo-
čili« grozijo z višjimi forumi, a
na koncu zaradi tega ostane brez
sredstev na cesti, objokan in sam,
To varisi to je res zločin!
NAPAČNA OBRAVNAVA
Od predsednika krajevne orga-
nizacije SZDL, predsednika sin-
dikata in sekretarja osnovne or-
ganizacije 7K ter od uslužben-
cev kmetijske zadruge sem zve-
del, da jf> tov. Breznik izredno
marljiv, tih in prizadeven dela-
vec ter da je res delal kot mrav-
lja v »Mizarstvu«.
In zakaj potem na ljudskem od-
boru občine pavšalna ocena —
delavci niso delali! »In res, kdo
bi dokazal, da delavec, ki dela
tudi po sedemnajst ur na dan,
da bi popravil tuje napake, nI
prizadeven. Tega nihče ne more
dokazati, prav tako nihče ne mo-
re trditi, da ta obrat ob takem
prizadevanju nima pogojev za
obstoj. Problem je v vodenju in
v priporočilih. Zaradi tega je bi-
la edina pravilna ocena na seji
ljudskega odbora izjava nekega
odbornika, ki je jasno povedal:
»Mi odborniki smo krivi!« Toda
žal razprava ni resneje načela
tega vp''!'šan.la.
Res »ŽAL NE«, kajti predvsem
bi bilo potrebno ugotoviti, kdo
je izdal »n»rfpktno prinororilo«,
kdo je predlagal »gospoda direk-
torrka«. kdo se je o njegovi spo-
sobnosti prepričal — torej kdo je
dejansko kriv, da se šestdeset-
letni možakar joče in da bodo
občani odšteli milijon za porav-
navo izgube?
Mile Iršič

CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 30. marca 1962
ELESNA VZC0JA IN ŠPORT
KOMAJ ENA TOČKA
Četudi je imel Kladivar
več od igre, zlasti v prvem
polčasu, in čeprav se je tek-
ma končala z neodločenim
izidom 2:2. so domačini lah-
ko zadovoljni, da so v sre-
čanju z Ljubljano, in to
pred domačo publiko, rešili
vsaj eno točko.
Tako je bil za Kladivarja
začetek spomladanskega de-
la prvenstva v slovenski
conski ligi komaj polovičen.
To pa ni veliko; to je lahko
celo premalo. Lahko rečemo,
da je Kladivar razočaral.
Celjski železničarji so
morali dvoboj proti Iliriii
prepustiti brez boja 3:0. To
je posledica kazni, ki jo je
enajstorica kot celota pre-
jela za neke nerednosti pri
verifikaciji nekega igralca.
Položaj celjskih predstav-
nikov v slovenski conski ligi
se tndi oo prvem povratnem
zavrtljaju ni soremenil.
Celje je obdržalo šesto me-
sto z enajstimi točkami in
negativno razliko v golih
31:37, Kladivar pa sedmo z
desetimi pikami ter pozitiv-
no razliko 31:21.
V drugem kolu spomla-
danskega dela prvenstva bo-
do Celjani gostili moštvo
kranjskega Triglava, kate-
rega so lansko jesen prema-
gali 1:0, Kladivar pa bo od-
potoval v Maribor in se se-
stal s Kovinarjem, z mošt-
vom, ki je lani sredi Glazije
premagalo domačine 3:2.
TINE SROT v Sovjetski zvezi
Od 5. aprila bo v Kijevu veli-
ko mednarodno tekmovanje te-
lovadcev osmih držav. Med nji-
mi bodo tudi zastopniki Jugosla-
vije. Najboljšo trojico jugoslo-
vanskih orodnih telovadcev bodo
sestavljali Miro Cerar. Jovanović
ter čl?>n Partizana Celje-Gaberje,
Tine Šrot.
KONČNO -
VENDARLE  SODELOVANJE
Celje, 50. anrfla. Tik pred za-
ključkom redakcije smo zvedeli iz
zanesljivih športnih virov, pred-
vsem pa iz tistih, ki vodijo v me-
stu ob Savinji nogomet, da bo v ne-
delio. 1. aprila dopoldne, vendarle
prišlo dri zakljnčnih razgovorov
med naiodgovomejsi'mî funkcio-
narji vseh treh celjskih nogomet-
nih klubov. Sestanek je bil sklican
na osnovi sklepov lanskoletnega
posvetovanja članov upravnih od-
borov ND Kladivarja, ŽNK Celja
ter ŠD Olimpa. Takrat so med
drugim sklenili, da bodo formirali
koordinacijsko telo, ki bo usmer-
jalo celottno »nogometno politiko«,
reševalo načelna kadrovska vpra^
sanja, skrbelo za dvig kvalitete,
zlasti pa Za pristnejše sodelovanje
vseh treh klubov. Po tem sklepu
naj bi o prestopih igralcev iz ene-
ga v drug klub odločal medsebojni
sporazum, ne pa denarne nagrade,
kolesa in podobno.
Kot smo zvedeli, bodo na tem
posvetu tudi ostali predstavniki
sprejeli sklep, kakršnega je po-
trdil občni zbor zbor ND Kladi-
varja, po katerem bodo odslej skr-
beli le za vzgojo lastnega, doma-
čega naraščaja, opustili pa vsako
kupovanje igralcev od drugod, zla-
sti še, ker terja takšen nakup ta-
ko visoke zneske, ki jih kvalifi-
cirani delavci težko zaslužijo v
enem letu in več. In končno, od-
prli bodo še tiste knjige, iz ka-
terih bodo razvidne vse nagrade
igralcem in zlasti trenerjem, ki se
baje žrtvujejo za procvit klubov le
za  »malenkostne denarce«.
-juhej
PRVI START
CELJSKIH
ATLETOV
Ni naključje, da je bila letoš-
nja atletska prireditev na pro-
stem prav državno prvenstvo v
krosu. Koledar atletskih tekmo-
vanj v sezoni, ki se je pravkar
začela, je tako zahteven in tako
natrpan, da atleti ne bodo prosti
niti eno nedeljo. Vse letošnje pri-
reditve pa lahko štejemo kot pri-
prave za evropsko prvenstvo, ki
bo septembra v Beogradu.
Nedeljsko prvenstvo države v
krosu pa je bilo namenjeno še
izbiri državne reprezentance, ki
bo v Atenah nastopila na Balkan-
skem krosu. Med številnimi ude-
leženci je bila tudi izredno moč-
na skupina celjskih atletov in
atletinj. Med njimi se je po dol-
r^n ñ->eti in odmoru najbolj iz-
kazal Simo Važič, ki ^
članski progi zmagal brez poseb-
nih težav. Na čelu dolge kolone
tekačev je bil vso progo; pred
ciljem pa je prednost povečal na
približno sto metrov. Tretji v tej
skupini je bil Naraks.
Dosti bolj živahen je bil tek
članic. Tu se je glavna borba za
prvo mesto vodila med Rajkovo
in Slamnikovo. Končno je prvo
mesto pripadlo članici Crvene
zvezde. Medtem, ko se je Tovor-
nikova uveljavila na peto mesto,
je Gašparutova zasedla komaj
šesto, kar je spravilo v zadrego
tudi kapetana ženske ekipe zavo-
ljo sestave reprezentance za Ate-
ne.
V teku na 8 kilometrov za čla-
ne Celjani niso posegli v borbo
za prva mesta, saj je najboljši
član Kladivarja, Rudi Male, ob-
tičal šele na štirinajstem mestu.
Na Balkanskem krosu bodo na-
stopili samo najboljši člani z da-
ljše proge ter štiri članice. Do-
slej si je mesto v tej ekipi zago-
tovila le Slamnikova; vse pa ka-
že, da se bo njej pridružila še
Gašparutova.
REZULTATI: Člani na 4 km:
1. Važič (ADK) 11:59.5, 2. Ko-
kič (Mladost, Osijek) 12:33.0, 3.
Naraks (ADK) 12:35.8. Ekipe: 1.
Metalac, Osijek, 2. AD Kladivar.
Clanice na 2 km: 1. Rajkov (Cr.
zvezda) 7:32.6, 2. Slamnik (ADK)
7:33.6, 3. Ilič (Tuzla) 7:45.2.....
5. Tovornik, 6. Gašparut, 10. Po-
žlep (vse ADK). Ekipe: 1. AD
Kladivar, 2. Mladost.
Člani na 8 km: 1. Hafner
27:25.0, 2. Štros (oba Ljubljana)
27:44.0, 3. Cervan (Maribor)
27:45.0____ 14. Male, 18. Primo-
žič, 21. Hedžet (vsi ADK) itd.
Pokal za Celjane
DVOBOJ SMUČARSKIH REPREZENTANC Celja in Zasavja
Ko je uvidel, da ne bo mogel
več poseči v borbo za najboljša
mesta, je ubral drugačno pot.
Zdaj se mu ni več mudilo. Po-
časi jo je mahnil proti vratom,
ki jih je zgrešil in se prav tako
počasi >ter zelo previdno spustil
po sitrmini navzdol proti cilju. Ni
mu šlo več za eno od prvih, am-
pak samo za zadnje, čisto zadnje
mesto. Zakaj? Organizator prija-
teljskega dvoboja smučarskih re-
prezentanc Celja in Zasavja je
namreč obljubil posebno nagrado
tudi za zadnjega tekmovalca. In.
če gre v xesniici za nagrado, sd
je mislil, potem se že izplača po-
truditi in zasesti — zadnje me-
sto.
Zelja se mu je izpolnila. Zase-
del je poslednje mesto. S tem pa
si je »zaslužil« tudi posebno na-
grado. Toda, ob slavnostnem za-
ključku prav lepega tekmovanja.,
smeha ni manjkalo, ko je Peter
Kopinšek prejel kot nagrado za
zadnje mesto — majhno in lepo
dekorirano, lahko bi rekli celo pi-
sano, nočno posodo. Nagrada je
nagrada in čez sedem let pride
vse prav. Morda tudi tista čisto
majčkena nočna posoda?
Na srečo se je samo eden iz-
med celjskih tekmovalcev pote-
goval za zadnje mesto. Ce bi se
tudi ostali, potem bi ekipna zma-
ga prav gotovo pripadla gostom
iz Zasavja, ne ipa prirediteljem
uspelega tekmovanja v dvojnem
slalomu pod Tovstom, v nedeljo
dopoldne.
Kot vse kaže, ibodo srečanja
smučarksdh reprezentanc Celja in
Zasavja postala tako tradicional-
na, kot so ona med Celjani in
Zagrebom. In prav je tako.
Nedeljsko tekmovanje je več
ali manj minilo v znamenju pre-
cejšnje premoči mladih tekmo-
valcev. Kakor da bi imeli »tre-
mo«, so se nekaterim izkušenej-
šim »tresle noge«, pa niso vzdr-
žali obeh tekov tako, kot so si
mislili.
Tehnično vodstvo uspele pri-
reditve je postavilo dve slalom
progi. Vsaka je merila po 300 me-
trov; imeli pa sta 41, oziroma 44
vratic. Kakor med posamezniki,
tako so Celjani zaslužili ekipno
zmasio brez posebnih težav. To
navkljub temu, da je Janko Ce-
tina odstopil, da je Uršič padel
v drugem teku in tako izpustil
vodstvo, ki ga je imel po prvi
polovici tekmovanja, in nadalje
kljub temu, da tudi Peter Ceti-
na ni imel »najboljšega dne«.
Zmago si je pošteno zaslužil
Košič, ki je vozil v velikem slo-
gu. Razen Nunčiča, za katerega
pravijo, da je specialist v slalo-
mu, sta se lepo izikazala brata
Catra.
Celjani so za zmago v ekip-
nem ocenjevanju prejeli lep po-
kal.
Podobri rezultati:
POSAMEZNIKI: 1. Košič 73,4,
2. Nunčič 74,7, 3. Peter Cater 75.7,
4. Pavel Cater (vsi Celje) 80.8,
5. Širša (T) 81.8, 6. Kopitar 83.2,
7. Zimšek 86.2, 8. Lisec 88.0, 9. Ur-
šič 88.4... 11. Pilih, 12. Debeljak,
16. Lužnik, 20 Rosina, 22. Tanj-
šek, 23. Švegl, 24. Peter Cetina
in 26. Peter Kopinšek (vsi Celje).
EKIPE: 1. Celje 957.0, 2. Zasav-
je 843.0.
-an
Najboljši trije (od leve): Peter  Cater, Košič in Nunčič.
PRVO MESTO ZA
VELENJE
v nedeljo je bil v Celju drugi del tur-
nirja za zimsko prvenstvo okraja v
košarki. Medtem ko so v prvem delu
pred enim tednom nastopala nekatera
kvalitetnejša moštva, so se to pot pome-
rila vsa ostala, šest po številu.
Organizator je vsa moštva razdelil v
dve skupini. L Rogaška Slatina, Celje
mesto A, Dom Dušana Finžgarja; IL
Slov. Konjice, Laško, Celje mesto B in
Velenje.
V pretekmovanju so bili doseženi
izidi R. Slatina-Celje A 22:2'i, Slov. Kon-
jice-Laško 20:21, Velenje-Celje B 50:22,
R. Slatina-Dom Dušana Finžgarja 37:20,
Slov. Konjice-Celje B 35:14, Laško-Ve-
lenje 19:23, Celje A-Dom Dušana Fin-
žgarja 41: 21, Velenje-SloT. Konjice 40:
28, Celje B-Laško 28:38, .
Finalni del: v borbi za peto mesto
oziroma šesto mesto so zmagali Konji-
čani proti ekipi Doma Dušana Finžgar-
ja 20:0 brez igre, v i^ri za tretje in če-
trto mesto je Laško premagalo Rog. Sla-
tino 38:24, v odločilni ligri za prvo me-
sto pa so Velenjčani porazili Celje A
50:40.
CELJE : VELENJE
5:2(1:2); Z
Namesto prvenstvene tekme т sloven-
ski conski ilgi, so celjski železničarji v
nedeljo odigrali prijateljsko nogometno
tekmo z moštvom velenjskih rudarjej.
Domačini so si zrnato 5:2 priborili šele
proti koncu igre.
Kakor hitro je posijalo, toplo sonce, je tudi slika na Otoku dobila
vedrejši izraz.
»CELJE OB 1. MAJU"
Zaenkrat je večji del na-
črtov samo še na papirju; z
nastopom lepšega vremena
pa se bodo spremenili v šte-
vilne akcije. Zaživela bo
akcija »Celje ob prvem ma-
ju«, v kateri naj bi rešili
nešteto drobnih in večjih
komunalnih problemov, ure-
dili nasade in parke, jjopra-
vili pota, očistili okolja
hiš itd., skratka, dali mestu
ob Savinji lepše in prijaz-
nejše lice, praznično obleko.
Toda, načrti bodo še ved-
no samo načrti na papirju,
če jih ne bodo osvojili ljud-
je, če se v stanovanjskih
skupnostih in hišnih svetih
ne bodo pogovorili za mini-
malni prispevek občanov,
če ne bodo pripravljene de-
lovne akcije in podobno.
Res je, da bodo glavna dela
izvrševala ustrezna podjetja,
toda pomoč državljanov ho
prav talko potrebna in nujna.
V tem času se bodo začela
dela na razširitvi Maribor-
ske ceste do hudinjske šole.
Veliko dela bo terjala ure-
ditev okolja pri novem ho-
telu ter obratu družbene
prehrane v Gaberjih. Na
vrsto bo prišla tudi Parti-
zanska cesta in sploh komu-
nalna ureditev dela Lise.
Pred kratkim so začeli z
razširitvijo Vrunčeve ulice.
V programu so dela ob obeh
straneh Dečkove ceste, na-
dalje na Ulici 29. novembra
in podobno. Do prvega maja
bosta urejeni dve izogiba-
lišči na Mariborski cesti. To
predvsem zaradi lokalne
avtobusne proge. Tu je še
zgraditev pločnikov ob Ljub-
ljanski cesti, ureditev javne
razsvetljave, nadalje regu-
lacija Travniškega potoka
ter začetek del za preložitev
Sušnice in Koprivnice. Ne-
katera dela bodo opravljena
na Aljaževem hribu. Na
vrsto bo prišel tudi levški
most. Kot vse kaže bodo tu
le uredili brv za pešce. Pa
tudi »kamnolom« na desnem
bregu Savinje bo zaščiten.
Kajti dela za popolno ure-
ditev tega nasipa bi terjala
preveč sredstev, ki jih pa
trenutno ni na razpolago.
Hvaležna je pobuda za oči-
ščenje struge in bregov Sa-
vinje. Kot posebno zanimi-
vost lahko navedemo posta-
vitev posebnega ogrodja na
Miklavškem hribu, kamor
bodo v bodoče nameščali vse
svetlobne napise ob najraz-
ličnejših praznikih. To
hkrati pomeni, da bi takšnih
napisov in znakov ne pri-
trjevali več na Friderikov
stolp.
Zelo veliko dela bodo imeli
vrtnarji, saj jih čakajo ne-
urejeni parki, zelenice^
okolja hiš in podobno. Lep
okras bodo posebni betonski
podstavki za rože, ki jih bo-
do namestili na nekaterih
predelih celjskega mesta. V
načrt te akcije sodi še ure-
ditev okolja pri grobnici na
Golovcu, ureditev poti itd.
Prav je. da bodo v tem času
padla vsa suha drevesa ob
cestah, da bodo popravili in
namestili nove klopi, kjer
bo potrebno in da bodo po-
rušili marsikatero dotrajano
vrtno ograjo. Vrtnarska šola
bo imela veliko dela še pri
dokončni ureditvi parka ob
Savinjskem nabrežju, oziro-
ma med muzejem ter Sa-
vinjsko ulico.
To so v glavnem načrti;
njihova uresničitev pa ne
zavisi samo od tistih, ki so
jih sestavili, marveč od vseh
prebivalcev mesta ob Sa-
vinji. Hvaležno pomoč pri
teh delih so ponudili tudi
mladinci, saj jih bo vsak
dan delalo na različnih
gradbiščih okoli petdeset.
-an
ŠE O ŽIČNICI na Okrešelj
Žičnica na Okrešelj je pravzaprav ni-
halni lift z višinsko razliko 2T0 m in dol-
žino "80 m, projektiran brez vsakega
stebra, tako kakor dosedanja tovorna
ž'čnica, ki je obratovala zaradi obnove
Frischaufovega doma v 1. 1959/61.
O njej je bila javnost informirana na
zadnjih občinskih zborih Celjske turi-
stične zveze, na občnem zboru PD Celje
1960, 1961, v objavljenem perspektivnem
planu, obravnavala se je na raznih tu-
rističnih konferencah, pisalo se je o njej
v dnevnem časopisju in v Celjskem
zboriku, pristanek zanjo sta poleg dru-
gih činileljev (OLO, CTZ, Planinske
zveze Slovenije, Turi.stične zveze Slo-
venije občine Mozirje) dala tudi Zavod
za varsvo spomenikov in prirodnih zna-
menitosti Ljubljana in Maribor.
Polemika o tehniki v gorah teče že
100 let. G. E. Lammer je bil tako proti
tehniki, da je predlagal ljubiteljem pr-
vobitne prirode — kriminal češ da naj
z dinamitom uničujejo sproti vse, kar
se v Alpah zgradi. Medtem se je v zad-
njih desetih letih zgradilo v Alpah 1600
žičnic, kilometri gorskih železnic, liftov,
vzpenjač, sedežnic, skratka teleferik
vsake sorte, uvaja se stalni aerotaksi,
letališča na ledenikih, podvajajo se sta-
re gorske železnice, gradi se žičnica na
najvišji vrh Kavkaza, na Dachstein s
severne strani, na 3400 m visoki Piz Cor-
vatsch, in tako dalje. Tehnizacija gora
je na pohodu.
Na drugi strani se krepi zaščita gor-
ske narave po načelu: Varujmo prirodo
pred človekom, toda za človeka. Narava
ni sama sebi namen, vsa je za človeka
in to ne za posameznike, za vse ljudi.
Posebno danes, ko urbanizacija raste,
ko je narava vedno bolj biološka potre-
ba mestnemu človeku, delavcu, nameš-
čencu, intelektualcu.
Zato površine gorskih narodnih par-
kov rastejo posebno v razvitih deželah.
Pri nas je do zdaj razglašen en sam —
Triglavski, za Gornjo Savinjsko dolino
odlok še ni pripravljen in tudi ni na
vidiku. V narodnih parkih se ne prepove-
dujejo objekti, zgrajeni s človeškimi
rokami, pač pa so predpisana načela,
kakšni in kateri se smejo graditi in kdo
o tem odloča (predvsem zavodi za var-
stvo narave v sodelovanju z drugimi, ki
ki skrbe za gospodarski razvoj pokra-
jine). Na primer. Vse poljske Tatre so
narodni park (TANAP) z zakopanskim
centrom in z vsemi žičnicami vred. Res
pa je, da je za Poljake v tem predelu
vsak droben kažipot stvar posebne skrbi
in ljubezni za duha pokrajine, ki se
kaže v občutku za ljuds<ko arhitekturo.
motiviko itd.
Kdor tega ne razume ali ne ve, se
mora pač o tem poučiti, če ne doma, pa
na tujem.
Kako je s to stvarjo v Gornji Savinjski
dolini? Od leta 1949 predlaga PD Celje,
od leta 1952 pa CTZ, naj se uzakoni do-
sedanja praktična rešitev: 1. prvobit-
nost gorskega predela naj se zagotovi
v območju Robanovega kota in to vse
področje: Luci jan—Strelov ec—Krofička—
severovzhodni greben Ojstrice—Veliki
vrh—Vodole—Belska pl.—Poljska pl. —
s sklepom na vhodu v Robanov kot. 2.
Logarsko dolino so začeli »eksploatirati«
s tistim trenutkom, ko so potegnili vanjo
cesto (storili so to leta 1921 žilski pia- j
ninoi z Roblekom na čelu.) Cesta je bila '
za leto 1901 (proboj pri Igli) in leta 1921
(prvi avtomobili т Logarski) močnejši
tehnični poseg v dolino kot, recimo,
skromen lift. Končno — tudi tehnični
objekt je lahko lep, če je z občutkom
Za pokrajino grajen in skladno vanjo
posajen. 3. Matkov kot, Olševa, Raduha,
ostanejo, kakršni so, gozdne komuni-
kacije, ki so potrjene, pa naj upoštevajo
tudi turistične potrebe.
Lift na Okrešelj je znamenje turistične
izgradnje Gornje Savinjske doline. Gor-
nja Savinjska dolina predstavlja eno od
petih slovenskih alpskih dolin. V pri-
meri s katerokoli je turistično najmanj
razvita in je že 60 let izpostavljena traj-
ni depopulaciji. Namen turistične Lz^
gradnje je. da bi Gornja Savinjska do-
lina bolje živela in kot ena naših naj-
lepših pokrajin dajala ne samo les,
edini surovinski vir, ampak tudi tisto,
kar lahko še da, gospodarske, kulturne
in biološke vrednote turizma za rekre-
acijo delovnih ljudi. To je ves smisel
ekonomike: kako in od česa naj neka
pokrajina živi in kaj naj skupnosti s
tem daje.
Nesmiselno je govoričenje: Pustite do-
lino, kakršna je, pa bodo tujci prišli.
Nesmiselno je govoriti: Ohranite do-
lino z Okrešljem samo za »prave pla-
nince«. Planinska društva so v 100 letih
privabila v gore milijone obiskovalcev.
Kolîko od teh je »pravih« in »nepravih«,
je težko reči. Vemo samo to, da so ne-
koč hodili v hribe peš, potem z bicikli,
danes že tudi pri nas z avtomobili, dru-
god že v orjaškem številu z žičnicami,
gorskimi železnicami, avtomobili in aero-
taksiji.
Tisti, ki se imajo za prave planince,
bodo imeli tudi v naših Alpah prostora
dovolj in preveč, če bomo z alpskim sve-
tom prav gospodarili. Tisti, ki imajo
radi mir. pa že danes posebno ob sobo-
tah in nedeljah čutijo, da morajo živ-
ljenjski prostor prebrati, spremeniti.
Gre za to: ali bomo skušali dohiteti
razvite države tudi na področju »turi-
stične industrije« ali se bomo skušali
vsaj približati modernemu načinu eks-
ploatacije prirodnih pogojev za turizem,
ali pa se bomo odločili, da ostanemo
tam. kjer snio, ne da se prizadevamo za
napredek po pametnih načelih.
Posebej za Gornjo Savinjsko dolino in
Logarsko pa se vendarle odločimo, ali
jo bomo turistično razvijali ali ne. Či-
nitelji, ki bo v naši socialistični družbi
delajo na tem področju ves čas po osvo-
boditvi, so se že odločili za izgradnjo.
Ce nimajo prav, naredimo revizijo skle-
pa in se končno odločimo, za kaj smo,
za kakšne metode, za kakšne etape, za
kakšne individualne ukrepe.
A na koncu še ceterum censeo za vse,
za kar se bomo ali se bodo odločili: Brez
večjih sredstev iz splošnih družbenih
fondov ne bo šlo nič, razen če se od-
ločimo za — nič, to je za konservativno
stanje v Gornji Savinjski dolini, če jo
konserviramo za tiste, ki ne poznajo ali
pa napak razumejo predpise o naravnih
parkih in zaščiti narave. Potem bo treba
kmalu zapreti tudi današnjo cesto, saj
kmalu ne bo spos«bna za sodoben pre-
voz. Tine Orel
Krompir 40 (40), zelje v glavah (2üj),
kislo zelje 80—1000 (80—90), kisla repa
50—€0 (70), rdeča pesa 60—80 (80—140),
koleraba (140), peteršilj 200—700, moto-
vileč 700—900, cvetača (220), fižol visok
130—160 (170—180), fižol nizek 80—1300,
paradižnik (300), por (80), čebula 300
(100—270), jajca 20 (23), perutnina 500—
1000.
Cené v oklepaju veljajo za državni
sektor.
Rudolfa Šalamuna iz Gubna pri Le-
sičnem je nekdo z vilami zabodel v no-
go in ga težje poškodoval. Silvo Vrhov-
šek je na Ljubljanski cesti padel z mo-
pedoim. Zlomil si je nogo. Viktor Bcr-
dnik iz Gotovelj si je na razbiti šipi
prerezal žile na roki. V pretepu je bil
težje poškodovan Ivan Poiane iz Zgor-
njega Tinskega pri Zusmu.
obCni zbor občinske zveze
prijateljev mladine
V nedeljo, prvega aprila, se bo ob
devetih dopoldne začel v dvorani na
železniški postaji v Celju občni zbor
Občinske zveze prijateljev mladine v
Celju.
V času od 17. do 24. marca 1962 je bilo
rojenih 31 dečkov in 28 deklic.
POROČILI SO SE:
Friderik Hojnik, ključavničar iz Celja
in Jožefa Pesjak, delavka iz Socke. Ra-
stislav Catar, absolvent kemije iz Ljub-
ljane in Marija Vaš, uslužbenka iz Cel-
ia.
UMRLI SO:
Ana Jager, prevžitkarica iz Podgorja,
stara 73 let Jožef Krajne, postrešček iz
Celja, star 60 let. Jožef Dokler, delavec
iz Celja star 73 let. Franc Lapan, upo-
kojenec iz Dolenje vasi, star 52 let.
CELJSKI TEDNIK STEV. 13 - 30. marca 1962

Prejšnji teden je bilo v Celju ok rujno prvenstvo v telovadnem
.uinogoboju za dijake in dijakinje srednjih in vajenskih šol. V
obeh skupinah so si prvo mesto priborili tekmovalci celjske gi-
mnazije, ki vam jih predstavlja mo tudi na sliki skupaj s profe-
sorico telesne vzgoje, Albino H orvatovo (zadaj na desni).
Uspel obračun dela
V nedeljo je imela sindikalna
podružnica PTT osnovne enote
Celje svoj redni- občni zbor. Tu
so ugotovili vzorno in plodno de-
lo podružnice v preteklem letu.
V razpravi je 160 poštarjev iz-
menjalo svoje misli o vseh naj-
važnejših problemih PTT de-
javnosti. Podeželski poštarji so
znova izrazili željo in potrebo po
prostem sobotnem popoldnevu.
To vprašanje se že vleče dolgo
vrsto let, a se ne premakne z mrt-
ve točke. Kaže, da se ga bo moral
sindikat skupaj z organi samo-
upravljanja lotiti z večjo odloč-
nostjo ter poiskati ugodno reši-
tiev.
Po uvedbi novega načina na-
grajevanja po učinku je nastal
poseben problem v poštah z niz-,
ko produktivnostjo. Te probleme
rešuje uprava PTT skupaj z za-
interesiranimi pa-ebivalci pa tudi
pristojnimi občinskimi ljudskimi
odbori. I. O.
NEPRIJETEN DUH
NA BELI CESTI
TOVARIŠ UREDNIK!
Pot na Lavo izza Ingradovih pi-
sarn je bila nekdaj lepa bela ce-
sta. Tega imena ji sedaj ne mo-
remo več pripisati. Saj je že pre-
cej časa poplavljena s fekalijami,
ki se pri stanovanjski hiši zraven
Ingradovega poslopja zaradi pre-
napolnjenosti greznice prelivajo ;
kar po cesti. Travnik preko ceste
pa je postal že pravo malo jezer-
ce z značilnim vonjem, ki za fe-
kalije niti ni nenavaden. Nena-
vadno pa je to, da se to dogaja,
sicer postopoma že več let.
Res ne morem razumeti, da se
kaj podobnega nemoteno lahko
dogaja toliko časa. Ko vendar ta
pot postaja priljubljeno spreha-
jališče, razen tega pa tod hodijo
otroci v šolo.
Menim, da bo v korist stano-
valcev v okolici, a tudi vseh Ce-
ljanov, da se ta nesnaga s tega
mesta spravi in da se preprečijo
podobni primeri. Kajti kdo more
trditi z vso sigurnostjo, da se od
tod ne razširi kaka epidemija.
Vsekakor pa je to hvaležna na-
loga za sanitarno inšpekcijo.
Tone Grobelnik,
Muzejski trg
ZAKAT TAKO MALO
ZANIMANJA?
V nedeljo so mladi Zreča-
ni pripravili presenečenje —
telovadni nastop. Pokazali
so. česa so se naučili v zad-
njih mesecih v telovadnem
društvu Partizan.
Dekleta so z lahkoto iz-
vajala ?aje na blazinah in
orodju; prav tako fantje.
Razen tega je folklorna sku-
pina dodala dve točki. Pred-
sednik telovadnega društva
tov. Feliks Koprivnik je med
nastopom razdelil priznanja
nekaterim smučarjem in
sankašem.
Kljub temu, da bi si bili
nastopajoči na koncu zaslu-
žili spontan aplavz, se je v
dvorani slišalo le kratko-
trajno ploskanje tistih nekaj
gledalcev, ki so bili na pri-
reditvi.
Ko odhajam od takih in
podobnih prireditev v doma-
čem kraju, se nehote sprašu-
jem, kje so vendar tisti ljud-
je, ki jih je nekoč tako živo
zanimalo, kako napredujejo
mladi. Množica ljudi je na-
polnila dvorano, če so pri-
pravili igro, koncert ali pro-
slavo. Danes prihajajo na
proslave samo še ljudje, ki
jim je to dolžnost. Tudi za
predavanja se zdi, ni kdo ve
kakšnega zanimanja..   —in
TONI HIEBELER V CELJU
Tonija Hiebelerja pozna svetovna
javnost kot alpinista, športnega pi-
satelja in novinarja. Lani pa je nje-
govo ime odmevalo po vsem svetu
zaradi njegovega zimskega vzpona
preko severne stene Eigerja, ki ga je
izvršil v dveh etapah.
Toni Hiebeler bo 2. aprila prišel tu-
di v Celje, kjer bo imel ob 17. uri v
dvorani Delavskega odra predavanje
z diapozitivi in filmom.
Ne odlašajte več!
Se danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki Je
■Ajbolj bran časopis v celjskem okraju.
V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najrw-
■teejše novice iz naših krajev.
Razen tega berete v Celjskem tednikn zanimive repmr-
laže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področaj
slasti pa o domačih krajih, Uadeh in dogodkilu
Letna naročnina je le 800 din.
Zato ne odlašajte veči Ođreute spodnjo naročilnice 1в
MU jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnem« роеШаИ
Mi Ust
Uredništvo in uprava
Celjskega tednika
RAZPIS
Na по\'ог^гајсла restavraicija ob avtostradi Zagreb—^Ljubljana išče
za stalno in s takojšnjiim nastopom
natakarico
z znanjem enega tujega jezika.
Osebni prejemki po dogovoru Ležišče zagotovljeno. PoBudbe poš-
ljite  na  restavracijo  »Na gričku€_  Brc ¿ice.
RAZPIS
Zavod za zaposlevanje delavcev Velenje
razpisuje mesto
referenta za poklicno usmerjcnje
mladine
Pogoj: učitelj ali predmetni učitelj.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda.
Razps velja do zasedbe razpisanega delovnega mesta. Prošnje
je vložiti pri Zavodu za zaposlovanje delavcev Velenje.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Celje
razpisuje delovna mesta:
1. EKONOMIST - ANALITIK
2. STENODAKTILOGRAF
Pogoji:
1. ekonomsko fakulteta in dve leti prakse ali srednja
ekonomska šola in 8 let prakse;
2. popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola in
8 let prakse.
Kandidati naj predložijo prošnje z življenjepisom in opisom
dosedanjih zaposlitev.
. Osebni dohodki po pravilniku.
Komis'ija za sprejem in odpust delavcev Obrtnogradbenega podjetja
Remont Celje, Slandnov trg 1
razpisuje delovno mesto
INŽENIRJA ali TEHNIKA
gradbene stroke s pooblastilom in večletno prakso.
Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj.
Proš.-.je z opii.som dosedanje zaposlitve je vložiti pri Upravi tukajš-
njega podjotja najpozneje do 20. marca 1962.
OBJAVE IN OGLASI
KINO
KINO UNION
29. 5.-1. 4 1962 »AFERA NINE B<,
francoski kriminalni fidm
2. 4.-6. 4. 1962 »ZALJUBLJENA DETEK-
TIVA«, nemški glasbeni film
KINO METROPOL
30 . 3.-2 . 4. 1962 »VSEGA JE KRIVO PO-
LETJEc, jugoslovanska komedija
3.—5.  4.  1962  »SENCA  PRETEKLOSTI«,
poljska drama
MATINEJA
1. 4. 1962 »ČLOVEK v SIVEM«,
ameriški barvni film
KINO DPD »SVOBODA«
ŠEMPETER V SAVIN TSKI DOLINI
31. 3.-1. 4. 1962 MAZURKA LJUBEZNI«,
nemški barvni film
4.-5. 4. 1962 »MODERATO CANTA-
BILE*, francoski Csc fiilm

SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE V CELJU
Pefek, 30. marca 1962 ob 11. nri: Boško
Trifunović: PRAVLJICA O CARJU IN
PASTIRJU. Gostovanje v Velenju,
in ob 15. nri Boško Trifunović: PRAV-
LJICA O CARJU IN PASTIRJU. Go-
štovanje v Vojniku.
Sreda 4. aprila 1962 ob 10. uri: Boško
Trifunović: PRAVLJICA O CARJU IN
PASTIRJU. Gostovanje v Laškem. In
ob 15 uri Boško Trifunović: PR.W-
LJICA O CARJU IN PASTIRJU. Go-
stovanje y Laškem
Cetertek, 5. aprila 1962 ob 15. uri Boško
Trifunović: PRAVLJICA O CARJU IN
PASTIRJU. Zaključna predstava z«
Osnovno šolo Hudinja — Celje.
Petek 6. aprila 1952 cb 19. uri Ivan
Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKL Gostovanje v
Preboldu.
Sobota 7. aprila 1962 ob 10. uri Boško
Trifunović: PRAVLJICA O CARJU IN
PASTIRJU. Zaključna predstava za os-
novno šlolo Hrastnik.
Nedelja,   8.   aprila   1962   ob   15.50   uri:
Padi! Iladžić: Hotel za norce. Izven.
Zaradi  izrednega zanimanja občinstva
za predstavo HOTEL ZA NORCE, smo
naknadno uvrstili v repertoar predstavo,
ki bo v nedeljo dne 8. aprila 19'S2 ob
15.30   uri.   Prosimo   interesente,   da   si
pravovčasno nabavijo vstopnice pri gle-
dališki blagajni ali si rezervirajo na tel.
29-64.
PRODAM »
Hotel Savinja laško proda osnovna
sredstva, in to: mize, stole, sode od
300 litrov do 800 litrov, vrata, okna,
železne in lesene umivalne mize,
prenosni štedilnik, kuhinjsko kre-
denco. Prednost nakupa ima socia-
listični sektor, v kolikor ta do 15.
aprila 1962 gornjih stvari ne odkupi,
se te prodajo zasebnikom.
SPALNICO, mehki les, poceni pro-
dam. Sevšek, Prežihova 4 c.
VESPA 150 ccm tip 56, 22.000 km,
ugodno naprodaj. Božič Jože, Sa-
ranovičeva 6, Celje — INGRAD.
PUCH GALEB 6.000 km ugodno na-
prodaj. Naslov v upravi lista.
ROČNI VOZIČEK in prikolico za kolo
ali moped prodam. Kučan, Zidan-
škova 21, Celje.
MALO POSESTVO, pol ure iz Celja
za ljubljansko cesto, prodam. Po-
slopje primerno za večjo obrt ali
garaže. Naslov v upravi lista.
OPEI> OLYMPIA, volan prestave, re-
gistriran za 1962 zamenjam za
manjši avto ali prodam. Vprašati
Leskošek Milena, Kersnikova 32,
Celje.
GI,OBOK otroški voziček prodam.
Naslov v upravi lista.
DORASCEN SMREKOV gozd prodam.
Naslov v upravi lista.
50 centov dobre polsladke krme na-
prodaj. Naslov v upravi lista.
PRODAM lepo sončno zazidalno par-
celo 7 minut od postaje. Naslov v
upravi lista.
DVODELNO OMARO, posteljo Z vlož-
kom, madraci ter nočno omarico
ugodno prodam. Naslov v upravi
lista.
RAZNO
VZAMEM Otroka v varstvo za 8 ur
dnevno. Naslov v upravi lista.
SPECIALNE NOŽE za obrezovanje
hmelja dobite pri: Videnšek Matiji,
Loče 7, Šmartno v Rožni dolini.    .
1. FIRENCE—RIM—NAPOLI—POMPE-
JI — prvomajski 6-devni izlet kom-
biniran z avtobusom in vlakom. Ce-
na 24.600, rok prijave do 12. aprila
1962.
2. FIRENCE — 4-dnevno avtobusno
potovanje na mednarodni OBRTNI-
ŠKI VELESEJEM od 28. aprila dO
25. maja 1962. Rok prijav do 25.
marca 1962. PROP.AGANDNA CENA
18.000 din po osebi.
PROSVETNI DELAVCI!
3. BUDIMPEŠTA—DUNAJ — 6-đnevno
avtobusno potovanje za prosvetne
delavce v čas prvomajskih počitnic.
Rok prijav 31. marec 1962.
i. PO SEVERNEM JADRANU — Tra-
dicionalni prvomajski izlet s poseb-
no ladjo tridnevni izlet. Cena 7.700B
din. Prijave sprejemamo do 27. IV.
1962.
6. SICILIJA—NAPOLI—RIM — 10-
dnevno potovanje za prvomajske
praznike. Propagandna cena 44.900
din. Rok prijav do 8. aprila 1962.
7. DÜSSELDORF — mednarodna raz-
stava tiska in papirja (DRUPA) (v
času od 5. do 18. maja 1962). šest-
dnevno potovanje. Cena 37..500 din.
8. PRAGA — Svetovno prvenstvo v
vajah na orodju. 8-dnevno potova-
nje sporazumno s »Partizanom Slo-
venije« (v času od 3. do 10. julija
1962). Cena 45.000 din.
ZA KOLEKTIVE! Trst—Benetke — 2-
dnevni izlet z avtobusom. Cena din
7.900.
Preko DOLOMITOV v VERONO—BE-
NETKE—TRST! 4-đnevno potovanje.
Cena 20.600 din.
OBVESTILO KOLEKTIVOM! Obvešča-
mo in seznanjamo Vas, da KOMPAS
Celje pri naročanju KOMPAS-ovih
udobnih avtobusov za Vaše izlete
zaračunava prvi prevoženi kilome-
ter šele iz Celja ter dostava avto-
busov iz Ljubljane do Celja NE bre-
meni naročnika!
Pred vsakim potovanjem obiščite tu-
ristično podjetje KOMPAS Celje,
Tomšičev trg 1. tefelon 23-50. Nudi-
mo Vam: železniške vozovnice za tu
In inozemstvo, rezervacije spalni-
kov, avionske In ladijske vozovnice,
posredovanje potnih listov in vizu-
mov, menjava in nabava deviz, de-
poziti informacije itd. Udeležujte se
KOMPASOVIH kvalitetnih potovanj
po domovini in drugih evropskih
državah. Po vaši želji vam na vaš
naslov dostavimo brezplačno pro-
gram naših izletov in potovanj v le-
tu 1962.
Turistično podjetje KOMPAS — СеЦе,
Tomšičev trg 1, telefon 23-50.
KONCEKTr
Sobota, 31. marca: Koncert Ko-
mornega moškega zbora za celj-
sko mladino ob 16,30. uri v Na-
rodnem domu.
Sreda, 4. aprila: Koncert Ko-
mornega moškega zbora ob 20.
uri v Narodnem domu. Dirigent
prof. Egon Kunej.
Sreda, 11. aprila: VI. abonmaj-
ski koncert: čelist Ciril Škerjanc
in pianist Aci Bertoncelj.
Predprodaja vstopnic v glasbe-
ni šoli.
STAHOУ^^^JAí
UPOKOJENKA DOBI STANOVANJE
in hrano za malo pomoč v gospo-
dinjstvu. Naslov v upravi lista.
GARSONJERO Z NISO in kopalnico
v IV nadstropju zamenjam zaradi
bolezni za nižie. Udovič, blok 107/IV.
MLAJŠI ŽENSKI nudim hrano in sta-
novanje za pomoč v gospodinjstvu.
Naslov v upravi lista.
UPOKOJENKI, ki bi pazila na otroka,
nudim stanovanje in hrano. Ponud-
be na oglasni oddelek pod »Upoko-
jenii-a«.
ZAMENJAM STANOVANJE: dve ve-
liki sobi in kuhinjo v centru mesta,
sončna lega. za enai^o ali z manj-
šima sobama. Ponudbe na upravo
lista pod »Takoj«.
POZIV
Aktiv Zveze borcev železniške
postaje Maribor bo v okviru pro-
slav »Dneva železničarjev« na
na pred praznikom v soboto dne
14. aprila letos odkril spomenik
v NOB padlim ter v fašističnem
terorju preminulim železničarjem
Maribora.
Naprošamo vse ožje svojce teh
žrtev, da nemudoma prijavijo
kraj svojega bivališča železniš-
ki postaji v Mariboru, v prijavah
pa naj navedejo tudi vstopno že-
lezniško postajo, da jim bomo
lahko pravočasno poslali brez-
plačno železniško vozovnico, za
udeležbo pri odkritju spomenika.
Istočasno naprošamo vse tiste,
ki so jim svojci teh žrtev pozna-
ni, da jih na ta poziv, v kolikor
so ga sami prezrli, opozorijo ali
pa o njihovem prebivališču ob-
vestijo postajo Maribor.
Aktiv Zveze borcev
Maribor
RADIO 202
Nedelja, 1. april
12.00 Pogovor z državljani
19..-1п  Obvestila
12.15 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravi lalo
12.45  Nedeljski utrinki
Ponpdeljpk- 2. anril
17 00   Celiska kronika
17.10  Po i4 Lola Novaković
17.20  Snortni Vídn'k
17.30  Na?.' poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo
17.45  Obvpstila, nato zabavna glasba
Torek, 3. anril
17 00 Celjska kronika
17.10 2п minut s kvintetom »Dobri
znanci«
17.30 Na"i poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo
17.45 Obve^itila, nato zabavna glasba
Sreda, 4. april
17.00  Celjska kronika
17.10  Pisana paleta
17.30 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo
17.45 Obvpstna, nato zabavna glasba
Četrtek, 5. april
17.00  Celjska kronika
17,10 Poio pevski zbori Učiteljišča
Celje
17.30 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo
17.45 Obvestila, nato zabavna glasba
Petek, 6. april
17 00  Celjska kronika
17.10 Domače viže igra trio Eda
Goršiča
17.30 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo
17.45  Obvestila, nato zabavna glasba
Sobota, 7. april
17 00  Celjska kronika
17.10 Za prijeten konec tedna
17.30  Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo
17.45 Obvestila, nato zabavna glasba

OBVEŠČAM CENJENE STRAN-
KE, da sem po smrti svojega
moža ORAŽEM ANTONA, pre-
vzela krojaško obrt, ter da
bom še nadalje sprejemala na-
ročila in delo tudi zadovoljivo
izvršila. MILENA ORAŽEM,
Gledališka ulica 9, Celje.
RAZPISI
Vojna pošta 1693 Celje
razpisuje delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
za menzo na Zelenem travniku
Plača po TP. Pogoj: trgovska šola,
srednja šola  ali  nepopolna srednja
šola.
Nastop službe po dogovoru.
Vloge spreiemamo do zasedbe de-
lovnega mesta.
Sig Ž B h'
KURJAČ PARNIH KOTLOV s triletno
delovno prakso, zvest dein, išče name-
stitev. Naslov v upravi lista.
KCEM p^ispodinjsko pomočnico. Z^^«-
пјв kuhe ni potrebno. Dr. Lukič.
Oblakova 6, Celje.
»POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg
16, Telefon 25-90.
Nujno rabimo za prodajo več oseb-
nih avtomobilov »Opel Karavan« in
»Opel Rekord« kakor tudi ostale, od
tipa 1952—1961. Dalje več poltovornih
avtomobilov od 1.5 tone.
Za prodajo rabimo več vseljivih hiš
ins tanovanj, ter gradbenih parcel
v bfžini Celja.
Za komisijsko trgovino rabimo nuj-
no več kompletnih spalnic, kuhinjskih
kredenc, dvokoles itd.
Nudimo za prodajo bencinski motor
7.5 KS »Saks« skoro nov za ceno 160.0вв
din, več ročnih moških in ženskih ar,
klavirskih harmonik itd.

KUPIM STANOVANJE; sobo in ku-
hinjo s pritiklinami ali pa vzamem
v najem. Po želji plačam za 2 do 3
leta vnaprej. Murko Podplat.
KUPIM MALO HISICO ali poslopje
za preureditev v stanovanje v bli-
žini Celja. Naslov v upravi lista.
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen,
tudi italijanski, kupim. Naslov v
upravi lista.
KUPIM BAS — tenor ali bariton. Po-
nudbe s ceno: Novak Jože, Orova
vas 13, Polzela.
w
Cenjene stranke obveščamo, da Je
s 1. marcem 1962 odprta Izletnikova
poslovalnica v Velenju — nasproti
Hotela »Paka«. Poslovalnica nudi vse
usluge potovalnega urada.
POTUJTE Z IZLETNIKOM V ITA-
LIJO — 5 dnevno potovanje z avtobu-
som v TRST—BENETKE—VERONO
in MILANO.
Dvodnevno potovanje z avtobusom
v TRST in BENETKE.
Potovanja se lahko udeleži vsakdo,
ki si želi ogledati lepote severne Ita-
lije. Prijave sprejemamo do zaključe-
nega števila udeležencev.
Šestdnevno potovanje v KÖLN na
mednarodno razstavo »Bolnica« za
zdravstvene delavce. Prijave spreje-
mamo do 10. aprila 1962.
DELOVNI KOLEKTIVI!
POHITITE S PRIJAVAMI ZA
PRVOMA.TSKE ITLETE KFR .TE ŠTE-
VILO AVTOBUSOV OMEJENO.
NASA POSLOVALNICA VAM NU-
DI:
Organizacijo izletov in prevozov,
strokovnih ekskurzij — z modernimi,
turističnimi avtobusi po domovini in
v inozemstvo. Za večdnevne aranžma-
ne nudimo izredne popuste pri pre-
vozu.
Posredujemo Vam potne liste in tu-
je vizume v najkrajšem času.
Rezerviramo Vam postelje v spalnih
vagonih na vseh progah J2 in v ino-
zemstvo. Pri nas dobite vse vrste vo-
zovnic za tu in inozemstvo, za želes-
niški, pomorski in avionski promet.
Vršimo menjavo tujih valut, rezer-
vacije privatnih in hotelskih sob in
vršimo rezervacije za letni oddih.
Brezplačno Vam nudimo vse turi-
stične informacije.
V prodaji imamo avtokarte Sloveni-
je in Jugoslavije, ter avtobusne in že-
lezniške vozne rede.
Za cenjena naročila se priporočamo.
IZLETNIK poslovalnica Celje, Titov
trg 3, telefon 28-41.
IZLETNIK turistična agencija
poslovaiiüc^^ye _________
Uredništvo Celje, Titov trg S -
poštni predal 16 — telefon O-ti
In 24-23 uprava Celje, Trg \
kongresa 5 — poštni predal U¿
— telefon 23-75 In 20-89 — tekoč.,
račun pri Narodni banki Celje:
603-21-1-656 — izhaja ob petkih —
letna naročnina 800, polletna 4M,
četrtletna 200 din — Inozematvc
2400 — posamezna številka 20 di-
narjev — Rokopisov ne vraCam4>
— sprejem oglasov, razpisov ia
objav vsako sredo do 12. ur« v
oglasnem oddelku, Trg V. kon-
gresa 5
Informacije o oglasih, razplalL
in objavah dobite le v upravi
Celjskega tednlkal
PRI NAS IN PO SVETU
Nova industrijska revolucija
Smo sodobniki nove revolucije v svetu. Revolucionarni
štabi niso sedeži ipolitičnih strank in organizacij (čeprav de-
loma tudi), marveč biroji, inštituti, laboratoriji. Znanost, gna-
na od neizčrpne moči in izkušenj proizvajalnih sil s svojimi
odkritji in iznajdbami ustvarja »bojna sredstva« za novo
industrijsko revolucijo, ki je ponekod že krenila na pot...
Ko si je pračlovek prisvojil
in kdo ve na kak način iznašel
lok in puščico, se je v doteda-
njem načinu življenja primitiv-
nih ljudi pripetila velikanska
sprememba. Zver, ki jo je pri-
mitivni lovec zasledoval, ni bila
več tako nevarna. Svist puščice
jo je podrl od daleč in človek
si je mogel pripraviti več mesa,
več kož, kot jih je sproti potre-
boval ...
Pretekla so tisočletja. Človek
se je naučil izrabljati naravne
vire energije: tekočo vodo, ved-
no večje temperature ognja, ve-
ter itd.
Leta 1777 pa je Anglež Watt
izpopolnil dotedanje poskuse in
izdelal prvi parni stroj. Ta izum
je v nekaj desetletjih spremenil
način proizvodnje, spremenil je
tudi družbo, odnose v njej —
skratka povzročil je industrijsko
revolucijo. Parni stroj je postal
gonilna sila novega družbenega
sistema — kapitalizma. Poganjal
je tovarniške stroje, gnal loko-
motive po železnih cestah, od-
visno od vetra gnal železne ladje
preko oceanov in nosil po svetu
osvajalce kolonij. Obrtniški, ma-
nufakturni način proizvodnje je
hitro propadel in para, ki je si-
kala iz velikih parnih kotlov, je
pomagala širiti na^rotja med
razredom lastnikov in razredom
proletarcev.
In izumi so se vrstili. Elektrika
je bila nadaljnji korak, vendar
brez globljih posledic, dokler je
predstavljala le luč in pogonsko
silo. Še vedno sta parni stroj in
elektromotor potrebovala stare
vire energije — vodno silo in pre-
mog, ki je dajal visoke tempe-
rature. Pari se je pridružil še
plin podzemeljskih naftnih polj.
Ves ta razvoj od parnega stro-
ja do prve četrtine sedanjega
stoletja je podoben razvoju od
prvega loka do samostrela, kakr-
šnega je uporabljal švicarski ju-
nak Wilhem Tell... Potem se je
človeku posrečilo razbiti atome in
vojna je razvila novo znanost —
elektroniko.
Medtem ko je doslej stroj ved-
no bolj prevzemal posamezne de-
lovne operacije delavca in nado-
meščal njegove roke, je zdaj za-
čel nadomeščati tudi njegov ra-
zum, njegove proizvodne izkuš-
nje. Pa ne samo nadomeščati. Ve-
liko bolj natančen in zanesljiv je
postal stroj.
V nekaterih velikih tovarnah.
kjer je doslej delalo na desetti-
soče rok, je nenadoma le šo pe-
ščica ljudi. Stroj jih je izgnal.
Stroj je tisti, ki spreminja struk-
turo delavskega razreda na ved-
no višji nivo.
Na naši sliki vidimo oddelek
jeklarne, kakršno je »General
Electric« prodala v Mehiko. Vsak
metalurg bo potrdil, da je vse
doslej takemu postrojenju streg-
lo vsaj nekaj desetin ljudi... Tu
pa, kot vidimo, je na delovnem
mestu en sam človek — indu-
strijski tehnik, ki zgolj nadzoru-
je avtomatične naprave, sprem-
lja sporočila elektronskih kon-
trol in jih posreduje štabu pro-
izvodnih analitikov. V razvitih
deželah imamo industrijske ob-
jekte, kjer skoraj ni več pravega
ročnega dela in kjer tipkarica v
pisarni predstavlja še najbolj »ti-
pičnega« fizičnega delavca.
Avtomatizacija prodira v vsa
področja. V rudarstvo prodira za-
plinjevanje premogovnih skladov
kar pod zemljo. Vedno bolj in
hitreje kot se zavedamo prodira-
jo tudi novi odnosi, nova socia-
listična stroktura človeštva. Vse
to pa bi bilo toliko hitreje razvi-
to, v kolikor bi bila neprecenlji-
va sredstva in proizvodnja
usmerjena izključno v prid člo-
veka in ne v oboroževanje.
ROKOHODEC
Trinajstletni pastir Janko Ma-
rušič iz Gospiča je nedavno v
narobe stoječi drži po rokah »pre-
hodil« pol kilometra daleč Ni
n^alenkost...
Pet sester
zapčlbratov
Vsako leto se zberejo ne-
navadni posebneži na neka-
kih kongresih, za katere se
zanima osa svetovna javnost.
To so sestanki trojčkov, čet-
vorčkoo in petorčkov. Ob ta-
kih .srečanjih, kjer se zbli-
žujejo mladi in stari, ne
manjka slučajev, da se med
njimi reizvije tudi kaj več
kot prijateljstvo in poznan-
stvo.
No, tako je slučaj nanesel,
da bomo v nedeljo lahko v
večerni oddaji italijanske te-
Ij: izije videli reportažo o nc-
miuadni poroki. V Rimu se
bodo poročile znane angle-
ške petorke sestre Newer-
barn s črnolasimi italijan-
skimi petorčki — brati No-
neksistto.
Na naših slikah vidimo, da
bodo bodoči pari ob srečava-
nju imeli velike težave ali
imajo pred seboj moža ali
svaka, ali pa ženo oziroma
svakinjo. Vzrok teh težav je
več kot očiten ... t
Avtomatizem
Neka zapadnonemška tovarna
je poslala na trg polnoavtomatski
stroj za čiščenje in likanje oblek,
ki naj bi jih postavili na javnih
krajih. Angleži, Nemci in Franco-
zi se navdušujejo. Postavili jih
bodo v. velikih hotelih na večjih
železniških postajah. Potniki bo-
do obesili obleke v avtomat, spu-
stili v mehanizem nekaj kovan-
cev in v desetih minutah bodo
obleko dobili očiščeno ter skrbno
zlikano.
Toda nekje je stroj naletel na
konzervativen odpor. Toda ne v
a ne za vsako
ceno
Angliji, kot bi bilo pričakovati.
Tokrat so se uprli Italijani,
kajti vodstvo tovarne je dobilo
takle odgovor na ponudbo:
— Na žalost ta stroj ni za nas.
Naši potniM in domači turisti že-
lijo poleg dobrih in kvalitetnih
uslug tudi brezplačen prepirček
z lastnikom kemične čistilnice.
Na avtomate precej »udarjeni«
Italijani vendar niso za avtoma-
tizem za vsako ceno. Predvsem
pa ne za ceno nekaterih poseb-
nih užitkov.
Naposled še „leteći zmai"
Poglejmo tole čudno letalsko
pripravo. Veliko trikotno perut,
ki je podobna »letečim zmajem«
kakršne spuščajo otroci, so opre-
mili z pregibnim mehanizmom in
bencinskim strojem, ki poganja
zračni vijak. Pilot lahko poljub-
no pregiba perut. Ce jo usmeri v
oster kot, zleti letalo skoraj nav-
pično navzgor in potrebuje sko-
raj tako malo vzletišče kot heli-
kopter. Vodoravno postavljena
perut pa temu čudnemu ptiču
omogoči hiter vodoraven let. Rep-
no krmilo pa usmerja smer leta.
»Letečega zmaja« uporablja
ameriška armada. Toda pravi
smisel izuma je v tem, da bodo
taka zložljiva krila v bodoče
vgrajevali v vsemirske rakete.
Taki sateliti bodo lahko po vrni-
tvi v zračno plast varno prijadra-
li na Zemljo in mehko pristali.
Na ta način se Američanom obe-
ta pristanek iz vesolja na suhem
in ne kot doslej na vodi.
reportaža bodočnosti • reportaža bodočnosti - reportaža bodočnosti ^ reportaža bodočnosti • reportaža boddčnosi
ELEKTRONSKI stražni SISTEM
stolp stare cerkve na Teharju, ki je
po gradnji ceste ostal, je bil prvotno
proglašen kot zgodovinski spomenik,
ki bi ga bilo treba celo restavrirati.
Zavod za spomeniško varstvo pa je
zdaj mnenja, da ni toliko pomemben.
Treba bi ga bilo namreč čim prej
popraviti in utrditi, da se ne bi kdaj
podrl in povzročil nesrečo. Zato ga
bodo podrli. To nalogo bo opravila
celjska organizacija UROP, to pa ta-
ko, da bo v nedeljo popoldan s po-
učno vajo preizkusila novo rušilno
sredstvo in nov način rušenja ob-
jektov.
Proti koncu dvajsetega stoletja je
Celje dobilo elektronski stražni si-
stem, ki je docela onemogočil vlom in
krajo. Poglejmo, kako ta reč deluje:
V direktoriju varnostne službe je
ena izmed dvoran nekak center vsega
mestnega omrežja. To so nekakšni
elektronski možgani, ki kontrolirajo
več desettisoč osnovnih žarišč, ki so
grajeni na okoli tisoč različnih prin-
cipov.
Vse javne ustanove, podjetja, skladi-
šča je po zakonu vključil ta sistem,
zavarovalnica pa je priključila še ve-
liko število občanov, oziroma njihovo
zavarovano osebno lastnino. Vsako
osnovno žarišče je radijsko povezano
s centrom, v območju samem, ki ga
žarišče kontrolira, pa je samodejanja
obrambna naprava.
Vzemimo nedeljo, ko so ljudje z do-
ma na izletih, ko so pisarne prazne
in ko tovarne stojijo. To je prilika za
tistega, ki hoče priti do vrednosti, do
tajnosti in podobnega. Včasih kak tu-
jec, ki sistema ne pozna, poskuša
srečo. Toda že pet let ni nihčne ušel.
Ravno danes so bili trije primeri:
V centru je elektronski strojni si-
stem opozoril dežurnega detektiva, da
je nekdo na poti zločina. Na kontrol-
ni plošči so zaplesale krivulje, črte,
številke in luči. V zvočniku se je
oglasilo:
— Tu žarišče v konstrukcijskem od-
delku »IFA«. Princip 114. Obramba na
delu ... —
Kaj se je v tem trenutku godilo v
»IFI«?
Pred letom v tem oddelku zaposleni
X. Y. se je z dvorjenjem vratarjev!
hčerki dokopal do odtisov glavnih
ključev tovarne. Vedel je, da je si-
stem v obratu, zato je bil previden.
V vratarjev! lož! je izklopil električni
tok in v prepričanju, da sistem ne
more delovati, mirno odšel v kon-
strukcijski biro. V shrambi patentov
in načrtov je bilo tisto kar je želel.
Zelel se je polastit! nekega izuma .. .flg
Policijska patrulja ga je dobila pred
shrambo v nezavesti. Omamljen je bil
od sistema elektro-impulzov.
Drugi primer:
Dežurni detektiv je dobil obvestilo:
— Tu žarišče depoja »Zlatarne«.
Princip 999. —
Detektiv čez pol ure ni bil prese-
nečen, ko so mu patruljni fantje pri-
peljali samega glavnega skladiščnika,
katerega so s samokresi presenetil!
pred polico zlatih palic . ..
Tretji primer ni zdramil elektron-
skega centra. Patruljni stražnik je te-
lefoniral v direktorij po ambulantni
voz. Storilec je ležal pred vrati pri-
vatnega stanovanja. V ključavnic! je
tičal skrbno ponarejen ključ in vsa
soseska je radovedno gledala svoje-
vrstno aretacijo spečega vlomilca.
Kako se je vse to zgodilo?
Najprej je treba povedati, da nihče
v podjetjih in ustanovah, vezanih na
center, ni vedel kako princip res de-
luje. Montaža je bila izvršena tako,
da graditelji sami niso dobro vedeli,
kako je grajen. Le nekaj ljudi v cen-
tru je poznalo principe.
Tako je bil princip v »IFï« grajen
na osnovi delovne navade šefa biroja,
ki je imel to lastnost, da je bil pri
iskanju vsebino trezorja z načrti pri-
žigal pomožno luč, ker je imel slab
vid. Nihče drug ni smel v blagajno.
Naprava je imela lastno energijo, si-
stem pa, ki je sprožil notranji alarm,
je bil le navidezen. Bivši uslužbenec
pa ni prižgal luči in je zato ob odpi-
ranju otrpnil v snopu impulzov . . .
Princip pri »Zlatarni« je bil v mag-
netnem ključu glavnega skladaščni-
ka. Odkar se je šušljalo, da le-ta pre-
cej bolje živi, kot dovoljujejo dohod-
ki, so neopazno njegov ključ razmag-
netili in izključili obrambo. Ce je
možak med tednom šel v skladišče,
je center dobil signal, toda nanj niso
reagirali, ker je bil vselej navzoč tudi
kontrolor podjetja. Tokrat pa je bila
nedelja ... in možak se je zapletel.
Kako je kradel? Preprosto toda zvito.
Z navajenim gibom je pokvaril vedno
tehtnico, da je stehtala določen odsto-
tek več kot je bilo res. Doma je prid-
no računal in običajno po mesecu dni
redne proizvodnje, se je nabralo zlato
za tanko 50 gramsko zlato žico. To
nedeljo je brez kontrolorja šel po
svoj »dobiček« . . .
Oni potepuh pred privatnimi vrati
pa je bil žrtev enostavne varnostne
ključavnice z magnetnim ključem.
Natančna kopija ključa mu ni bila v
pomoč. Sprožil je napravo. Najprej
je močan pok opozoril, da tisti, ki
odpira, ni lastnik stanovanja, ampula
omamnega plina pa ga je omamila za
celih dvanajst ur. Ko se je zbudil, je
bil pred zasliševalcem ...
Mislite, da bi zdaj, ko sem vam po-
vedal te tri principe, lahko popravili
napako in izvedli vlom brez napake?
Kje pa. Center zamenja takoj princip
delovanja ...
Cevo Sark
Popolnoma brezskrben je glavni skladiščnik stal pred policami zlata in  doživel presenečenje
Zadovoljno se je pretegnil za
pisalno mizo in olajšano vzdihnil:
— Kak.^en užitek! Po dolgem
času spet sobota, ko me služba ne
veže na nobeno delo. Prost sem
kot ptiček na veji...
Kar kuhalo me je od nevosiji-
vosti, ko je zagrabil telefonsko
slušalko, kajti meni se je obetalo
delo ne samo za soboto popoldne,
^temveč tudi za vso nedeljo.
Kolega je čebljal v telefon:
— Ljubica! Presenečenje imam
zate. Danes popoldne sem ti na
razpolago. Tvoj sem z dušo in s
telesom ... Izmisli si nekaj, da
bova te redke trenutke čim bolje
izkoristila... Velja! Čakam ves
nestrpen kaj si boš izmislila ...
Poljubljam te! Pozdravljena!...
Kot vedno je tudi za to nedeljo
prišel ponedeljek. Moj delovni ko-
lega je vstopil. Toda obraz mu ni
sijal. Bil je mrk in zbit.
— Kaj si počel v soboto? —
sem ga vprašal.
— Pusti me, je revsknil: — Ves
popoldan sem i>biksah< parket.. ■
NI MOGEL NA DREVO
Petdesetletni gozdar Ivan Puač
je hodil po gozdu na Papuku. Na-
enkrat je zagledal v grmovju
volčjo glavo. Skočil je k drevesu
in ugotovil, da ne zna plezati po
drevju, бе sreča, da je volk v
grmovju bila le nekoliko nesla-
na šala njegovih prijateljev.