Po freh mcsecih v roSfah pravice Na Ptujski gori je bil prijet dne 29. junija tolovaj Josip Pintarič, kateri je ubil v družbi Jožefa Kodra ob priliki vloma v hišo posestnika Romana Ačka *na Kalšah v Framu pri Mariboru hišnega gospodarja. Kodra je pri aretaciji Pintariča uspel pobeg in se je spretno izmikal kljub vestnemu zasledovanju orožnikom in razpisu nagrade 3000 din na njegovo izsleditev do 21. septembra. Zadnji čas si je izbral Koder za svoje vlomilsko torišče Kranjsko. Na Primskovem ie prepoznal v sredo, dne 21. septembra, neki posestnik v tujcu, kateri se je nastanil v njegovem hramu, Kodra in je poslal po orožnike v Št. Vid. Pri poTledu na orožnike je hotel zaloteni Koder streljati z armadno pištolo, a mu jo je izbil eden od orožnikov. Šele tedaj. ko je uvidel tolovaj, da je vsak pobeg izključen, se je vdal ©rožnikom, kateri so ga temeljito preiskali in dobili pri njem razno vlomilsko orodje. Aretirani je bil roien dne 11. marca 1909 v Hinjah v okolici Novega mesta in pristojen v Maribor. Po zaslišanju na orožniški postaji v Št. Vidu so prepeljali dolgo iskanega razbojnika v Maribor, kjer bo dajal odgdvor skupno s tovarišem Pintaričem. Zasliševanja prijetega Kodra Spredaj je povedano, kako je padel s pomočjo prebivalstva v roke orožnikom iz Št. Vida pri Stični na Dolenjskem prosluli 27 letni tolovaj Josip Koder. šentvidski orožniki so razbojnika temeljito zaslišali. Priznal je 23 vlomov ter tatvin in da je smrtno nevarno obstrelil v Št. Lovrencu na Doleniskem Ivana Ostaneka, kateri ga je zasledoval. Kodra so prepeljali 23. septembra opoldne litijski orožniki iz Ljubl jane v Maribor. Odpeljali so ga v avtomobilu v prostore orožniške čete v Krekovi ulici, kjer nadaljujejo in izpopolnjujejo zasliševanja. Koder je izpovedal, da je bil izpuščen iz zapora 12. maja 1937. Nekaj časa je delal pri »Kovini« na Teznu pri Mariboru. Dne 20. novembra 1937 mu je povedalo njegovo dekle, da ga že zopet zasledujejo orožniki in zaradi tega je pustil delo in se je začel skrivati. V Zrkovcah pri Mariboru se je seznanil s pobeglim kaznjencem Pintaričem, s katerim sta zasnovala pohod na Kalše pri Framu, kjer je bil ustreljen gospodar Ačko. S Kalš sta pobegnila in sta se potepala po Dravskem polju, dokler ni bil Pintarič prijet na Ptujski gori 29. junija in je Kodru uspel pobeg. V Mariboru so pripeljali pred Kodra tudi tovariša Pintariča, kateri je svetoval Kodru, naj vse lepo prizna in naj njega ne obremenjuje preveč. V soboto, 24. septembra, dopoldne so odpeljaJi Kodra in Pintariča v Kalše, da ugotovijo na licu mesta, kateri je prav za prav ustrelil Ačka. Priznanje Kodra na mestu prvega krvavega zločina v Italšah nad Slov. Bistrico 24. septembra so prepeljali Kodra in Pintariča zjutraj s prvim vlakom v močnem spremstvu orožnikov iz Maribora v Slov. Bistrico, od koder so krenili na Kalše, kjer bil od tolovajev ustreljen posestnik Ačko. Oba razbojnika sta poveljniku mariborske orožniške čete kapetanu Ma,vriču, ki vodi preiskavo, natančno opisala krvavi napad. Koder je ponovno priznal, da je on streljal skozi okno v sobo, pravi pa, da Ačka ni hotel ustreliti, ker je bil s tovarišem itak na begu. Nato so se vsi skupaj podali do Polskave, kjer sta razbojnika napadla kosce in druge. V glavnem se je zadnja izpoved Kodra in Pintariča ujemala s svoječasno Pintaričevo izT>ovedjo. Oba razbojnika sta bila po zaslišanju spet prepeljana v Maribor in izročena v sodne zapore okrožnega sodišča.