OKTOBER
'« P Gal. opat " T Marjeta Alak. J8 S Lukež
18 C Peter Alkant 3 •J P Janez Kant + Ujjjriula__
11 N 21. pobink. « P Ignacij, odak
li 1 Raf»e'
S gri9?in
oŠ C Evariat
P Frunmencilj + f°Jf_Simon in Juda
11 S Pobink. S
»J P Marcel
31 T Volbenk +
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI IJST K AMERIKI
iGeslo? 'Za vero in narod ta pravico in resnico — od boja do tmagej
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S3 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
• 1 /O	t />	M«	—-	■
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 26, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII,
Naziji svare Balkan - Amerika z
Naz
iji po radio in po listih groze, da bo zadela Turčijo usoda Poljske. — Svarilo ostalim balkanskim državam, naj ne nasedejo še one Angliji in Franciji. — Ru-munija v prvi vrsti opomnjena, naj se pazi.
..Berlin, Nemčija. — Kako se čuti prizadeto nazij-ska Nemčija od pogodbe, ki L° je sklenila zadnji teden t Určija z Anglijo in Francijo, t?. vidi iz groženj proti Tur-satai, katerih je polno te n' Po radio in po listih, in iz y^Hl, ki se istim potom nabijajo na druge države ju-govzhodne Evrope, naj drže 'oke proč od "izdajalske" Ul"čije, da ne bodo deležne Us°de, ki čaka njo.
Jn taj usoda bo, ako se ures-leiJo nazijske napovedi, kaj K^a, namreč enaka usodi °ljske. V enem listov, nam-v Borsen Zeitung, potom aterega včasih zun. minister-vo izraža svoje mnenje, se jVdarja, da je storila Turči-j isto napako kakor prej !oljska. Poljska, pravi, je le-v severovzhodni Evropi, I1 ieži v območju odločevanja 6mčije in Rusije; kljub te-I u Pa se je zvezala z Angli-v° Francijo, dasi ste ti dve ititem ozemlju popolni tujki p kimate tam ničesar iskati.
je za ta svoj čin že .j,^ala in zdaj pride na vrsto i rČija.
Ta je enako izdala Y erese svojega ozemlja, pra-1 ^st, ter stavila na razpola-
0	svoie interese Sn linterese . e Jugovzhodne Evrope lsti-
1	* dvema državama, ki tudi sl^aj nimate nikakega po-^ V enem oziru zna po-
esek Turčije postati še bolj j^en,kajti pri Poljski ste se Jj'li prizadete le dve velesili, Janji slučaj pa je vzbudil b^jo treh, na'miec Nemčije,
|jr uPravičene
H Je in Italije,katere so edl
. _________ do odločujoče
v tem ^otu Evrope, ^t nadaljuje, da ste imeli sklepanju pakta s Turčijo
toed
•"a* •• — — -------
„_clJa in Anglija predvsem
očmi cilj, da ustvarite
lu - Nemčiji novo fronto,
h^efi na Balkanu, od koder
■up- •■
to.
enit<
ki'Mte'- da boste lažje prodrli
<*t0 V
pa skozi Siegfriedovo
ter svari balkanske drža-
DELO ZA
NEVTRALNOST
Mussolini ima v načrtu zvezo
malih držav.
Budapesta, Ogrska. — Diplomatski krogi trdijo, da je po poročilih iz Italije Mussolini na delu, da uresniči svojo idejo ustvaritve bloka nevtralnih držav na jugu EVrope. Pričakuje se,da bo v kratkem času, morebiti že začetkom prihodnjega tedna poslal povabilo za konferenco zastopnikov teh držav, ki naj se vrši ali v Rimu, ali v Belgradu. Kakor si je Mussolini zamislil načrt, hoče s tem blokom očividno zaustaviti prodiranje ruskega in nemškega vpliva na Balkan, katerega smatra za italijansko interesno sfero. Države, ki bi prišle v poštev, so Jugoslavija, Ogrska, Ru-munija, Grčija, Bolga'rska !in Turčija.
NA FRONTO ŠLA OBISKAT MOŽA
Basel, Švica. — Ruska plesalka Gay Orlova se je pred kratkim spravila na svojevrstno podvzetje, kakor se je izvedelo v ponedeljek. Ženska živi v Franciji in neki pariški grof je njen soprog. Ta pa1 je točasno kot častnik na fronti na Maginot črti in žena se je sama odpravila tja, da ga obišče. Prišla je v neko zapuščeno vas blizu fronte, toda tam je bila aretirala pod sumnjo špijonaže; enako tudi njen mož. Vzelo ju je šest ur, predno sta mogla prepričati oblasti, da nista nevarna, na kar so ju te ločile: njo so poslale v Pariz, njega pa nazaj na fronto.
-o-
Z IZREDNIM REKORDOM PRIŠLA NA ZEMLJO
HITLER REŠUJE PROBLEM
Preseljevanje Nemcev utegne služiti pri sklepanju miru.
Pariz, Francija. — Hitlerjevo odločitev,da se imajo vsi Nemci iz raznih držav Evrope preseliti v Nemčijo, smatrate zapadni državi za dober vzgled tistim, ki bodo odločevali pri sklepanju miru po tej vojni, in pri določevanju meja. Hitler je namreč rešil problem narodnostnih manjših. Ne bo se treba več ozirati na to, da bi se kak kos zemlje, kjer prebivajo Nemci, ne dal pod kako drugo državo, mai*-več iz tistega kosa se bodo I Nemci, po sedanji Hitlerjevi metodi, enostavno izselili. Tako se bo lahko nalpravilo z Nemci v Vzhodni Prusiji, v poljskem koridorju, na Čeho-slovaškem in drugod.
——o-
LOVEC JO IZKUPIL
Salt Lake City, Utah.—Navadno slišimo, da gre lovec nad divjačino, in nekaj nenavadnega je, če gre divjačina nad lovca. Ravno to pa se je pripetilo nekemu E 1 m e r j u Newren. Mož je streljal na nekega srnjaka, toda strel je preplašil čredo drugih srnjakov in srn v bližini, katerih lovec prej ni videl. Vsa tropa je zdrvela naravnost proti njemu, ga podrla na tla med svojim begom in mu zadala več poškodb.
POROČILA O NEMIRIH NA HRVAŠKEM
Zagreb, Jugoslavija. — Politični nemiri so zadnji ponedeljek ponovno izbruhnili v raznih krajih Hrvaške in v enem od njih je bil u'bit Peter Vratar, eden voditeljev Mačkove seljačke stranke v Pa-kracu. Ta uboj je sledil nedavnemu ukazu hrvaških oblasti, da se mora sokolska organizacija razpustiti, češ, da je po značaju preveč srbska.
c ' na.i ne nasedejo na limani-vpadnih dveh držav. Pred. Baxter' star 23 let, in R.
»8,
etn
Hjj,- Velja svarilo lista Rumu-^ ?. se pazi, češ, da je že ltQaj "v izrednem položaju," ji Anglija in Francija ijj0?fej garantirali svojo po-tjjC ln je zdaj v paktu s Tur-0ria izrecno omenjena.
-o-
unija mlekarjev
'Zgubila pravdo
d0 k^ago, 111. — Dolgo prav-Wa • Se Je ylekla skozi štiri Že ' tukajšnja unija razva-la c? Cev mleka končno izgubi-Vfy 0 Se je zadnji ponedeljek s°dišče Zed. držav itlj Proti njej. Šlo je za to, 1,^0 unija piketirati take k,"16, ki dobivajo mleko od pisnih
■Jo
Mž 1934
ti
mlekarn in ga za ceno prodajajo. V letu
:el0 Se je to piketiranje za-
Hrv°da v 1935 ga Je eden
Višje V Prepovedal. Slo je do s°dišča in to je pre Poklicalo, na kal- je Hi 0 vrh- sodišče letos iz-° Poklic na ta preklic in
Muncie, Ind. — Letalca K.
Mc-
Daniels, 25 let, sta pretekli ponedeljek zvečer končno zopet čutila trdno zemljo pod seboj. Pristala sta namreč s svojim aeroplanom, s katerim sta izvajala vzdržno letanje nad tukajšnjim letališčem, in pri tem sta dosegla rekord, ki ga bo težko kdo tako kmalu prekosil. V zraku sta vzdržala namreč skoraj 536 ur neprestano, kar je nad 22 dni. S tem sta posekala prejšnji podobni rekord za 192 ur. Oba letalca sta bila ob pristanku oslabljena in utrujena in Mc-Daniels se je izrazil, da bi tudi za milijon dolarjev ne šel še enkrat na tak polet.
Širite in priporočajte lisi 'Amerikanski Slovenec"!
NEMČIJA SKRBI ZA DRUŽINE VOJAKOV
Berlin, Nemčija. — Vlada je izdala v ponedeljek odredbo, po kateri je zagotovljeno vojakom na fronti, da bo za njih družine poskrbela država!. Namen odredbe je, da "se oprosti vojaštvo vsake skrbi" in se lahko bolj mirno posveti svojemu poslu. Družine dobivajo ne samo podporo za običajne življenjske stroške, marveč tudi naklade za kak izreden slučaj, na pr. za rojstvo otroka. Vendar pa je največ, kar bo država plačala družini, $80 na mesec.
KRIZEMJVETA
—	Hongkong, Kitajska. — Tekom zadnjih tednov se je pojavilo na Kitajskem znatno večje število ruskih aeropla-nov, topov in vojaškega tehniškega osobja. Iz zanesljivih krogov se ugotavlja, da je na potu iz Rusije še več vojnega materijala.
—	Budapesta, Ogrska. — Eden tukajšnjih listov je zadnji ponedeljek priobčil uvodni članek, v katerem je čestital Finski in Turčiji za njuno neodvisno stališče napram Rusiji in priporočal, naj Ogrska sledi njunemu vzgledu.
—	Oslo, Norveška. — Od nemške vlade je prejelo v ponedeljek tukajšnje zun. mini-sterstvo opomin, da nevtralne ladje, ki potujejo ponoči ne-razsvetljene, so v nevarnosti, da bodo lahko smntrane za sovražne bojne ladje in potopljene.
BOLGARSKA IMA NOVO VLADO
Sofija, Bolgarija. — Po peterih dnevih brez vlade je tukajšnja država dobila pretekli ponedeljek nov vladni kabinet. Ime "nov" pa ni posebno na mestu, kajti na skoraj vsa mesta so postavljeni zopet prejšnji možj$. Tako je ostal tudi prejšnji min. predsednik Kiosseivanov na svojem mestu ter je obenem tudi zun. minister. / -o-
RAZPIS KAMPANJE ZA DOBRODELJE
Chicago, 111. — Te dni se trka na srcai vsega chicaškega prebivalstva, naj prispeva po svojih močeh k skupni mestni
ZAPLENIT EV NEZAKONITA
AmerCka povdarja, da je Nem-čija kršila mednarodne zakone z zaplenitvijo ameriške ladje. — Ladja v ruskem pristanišču.
Washington, D. C. — Ameriška vlada se je v torek pripravljala, da pošlje sovjetski vladi v Moskvo uradno zahtevo, naj se takoj izpusti tovorni parnik City of Flint, kateri je točasno zasidran v ruskem pristanišču Murmansk. Ta ladja, ki je last United States Maritime komisije, je bila zadnji teden ujeta od neke nemške bojne lad je,ko je plula iz Amerike v Anglijo.
S to zadevo bodo brez dvoma izvedenci v mednarodnih zakonih imeli še dosti razmo-trivanja. da se dožene, ali se je izvršila po zakonu. Ameriški vladni krogi trdijo, da je bilo protizakonito,da so Nemci ladjo zaplenili, še bolj pa, da jo sovjeti zdaj drže v .svojem pristanišču, ko ste vendar obe, Amerika in Rusija, nevtralni. Glasom nemških poročil pa zaplenitev ni kršila postav, kajti izvršilo se je to iz vzroka, ker je ladja vozila v Anglijo blago, katero smatra Nemčija tihotapskim. Ameriški odgovor na to se glasi, da po ameriških nevtralnost-nih zakonih ni bilo na ladji nikakega tihotapskego blaga in so ti zakoni za Ameriko in njene ladje merodajni. Rusija pa že itak nima nobene pravice, da bi ladjo zadrževala.
Ker je bil v torek v Rusiji neki narodni praznik, je morala stvar počakati na rešitev do drugega dne.
Ii jrugosiavijm
V Krškem so ustanovili muzejsko društvo, ki bo velikega: pomena za celo Posavje. — Nesreča železničarja pri Križah na Gorenjskem. — Smrtna kosa. — Razno druge novice iz starega kraja.
dobrodelni organizaciji, talco-zvani "Community Fund," katera je zadnji ponedeljek otvorila kampanjo za nabiranje prispevkov. Cilj, katerega ši je zastavila, je nekaj nad tri in pol milijona dolarjev. Sklad se nato razdeli med 178 dobrodelnih ustanov, prote-stantovskih, katoliških, judovskih in drugih.
AEROPLAN, PRIPRAVLJEN ZA ANGLIJO
piketiranje zopet prepovedalo. Zvezno vrh. sodišče je zdaj ta izrek odobrilo na ta način, da je sploh odklonilo, da bi se z zadevo bavilo.
BEj
60 takih aeroplanov, kakor šnega kaže gornja slika, je bilo izdela nih v Burbank, Cal., za angleško vlado in nato prepeljanih v Newark, N. J., kjer so spravljeni v h anger in tam čakajo na izid glasovanja v kongresu glede dovol jenja izvoza vojnega materijala.
Nov muzej v Krškem
Krško, 2. okt. — Po skoraj enoletni pripravi je bil v soboto v Krškem ustanovni občni zbor muzejskega društva za okraja Krško in Brežice. Številna udeležba občinstva je dokazala, da razume javnost važnost te ustanove. Tudi mnogi znanstveniki so se zborovanja udeležili. Društvo se imenuje "Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice." Društvo bo zbiralo vse gradivo, ki je v zvezi z domačo zgodovino, narodopisjem, dotnačo umetnostjo, kulturno in politično zgodovino in s prirodopisnimi posebnostmi področja. Odbor bo stopil tudi v stike z gradbenimi oblastmi, da bo mogoče ohraniti zgodovinsko važne zgradbe in spomenike. Med narodom bo društvo širilo zanimanje za domačo zgodovino, narodopisje in umetnost ter ustanovilo tudi lastno zgodovinsko knjižnico^, dalje bo pritegnilo k sodelovanju strokovnjake kot predavatelje in za izkopavanja. Odbor bo pospeševal izdajanje x'aznih publikacij ter skrbel za zaščito vseh zgodovinskih najdišč in zgodovinskih predmetov. Za muzej se bo porabila zapuščena cerkvica sv. Duha, ki Pa jo bo treba popraviti, kai se bo zgodilo v najbližji bodočnost. Stroški bodo znašali 32.000 din, društvo pa je doslej dobilo samo 2000 din podpore od banske uprave.
Dan ustanovitve Muzejskega društva v Krškem ima velik pomen za kulturni in gospodarski procvit prelepega Posavja. Prepričani smo, da bodo lastniki zasebnih zbirk priskočili društvu na pomoč ter mu odstopili predmete, ki so v tesni zvezi s krajevno zgodovino.
-o-
Lokomotiva ga je ubila
Tržič, 8. okt. — Na nezavarovanih železniških prelazih tržiške proge se je v teku let dogodilo že več nesreč, večinoma smrtnih. Žrtve so bili vozniki, biciklisti in pešci. Skoraj ne mine leto, da ne bi zabeležila tržiška kronika kakega smrtnega primera. Ni še minilo leto od tragične smrti mesarskega vajenca v Dup-ljath, katerega je vlak razme-saril, že se je v ponedeljek raznesla po Tržiču in okolici žalostna novica, da je vlak povozil železničarja Frana Ankeleta, ki se je vračal proti domu.
France Ankele je bil u služben v delavnicah državne železnice v Ljubljani. Doma je bil pri Sv. Ani nad Tržičem, a prebival je v Pristavi pri Tržiču. Že 20 let se je dnevno redno vozil z jutranjim vla^kom v Ljubljano, z večernim pa se je vračal. Izstopil'je vedno na postaji Križe-Gol-
nik, odkoder je imel potem približno kilometer dolgo pot do doma. Cesto, ki vodi proti Pristavi in dalje proti Tržiču, prečka železnica. V ponedeljek zvečer se Ankele ni vrnil ob običajni uri domov. Zaskrbljena ga je šla žena iskat. Grozno je bilo svidenje: zagledala je svojega moža mrtvega, na progi nedaleč od železniškega prelaza. Lokomotiva ga je namreč zadela na prelazu v glavo in ga je potem kakih 20 m vlekla s se-. t>oj. Smrt je bila gotovo takojšnja.	,
-o---I
Ustanova nove viteške organizacije
Beograd, 12. okt. — Po in-tencijah Dr. Vladimira Mačka se je ustanovila nova viteška organizacija "Hrvatskih junakov." Sedaj se izjavlja' iz vplivnih krogov, da je v dosedanjih sličnih organizacijah zlasti hrvaški kmet našel premalo ralzumevanja in da je bilo v teh organizacijah prostora za vsakogar, le za kmeta ne. Zafadi tega je bilo ustanovljena organizacija "Hrvatski junak." Najpogla-vitnejša naloga tega društva, oziroma organizacije, je popolnoma vzgojna.
Smrtna kosa
Na Koroški Beli je umrla1 Marija Žbontar, sestra tamkajšnjega g. župnika. -— V Ptuju je umrla Marija Trste-njak, vdova po nadučitelju stara 91 let. — V Bočni pri Gornjem gradu je umrl Alojzij Šket, slikar iz Celja stan 79 let.
-o--i
Nesreča s slamoreznico
Vse prste na roki je zdrobila pri delu slamoreznica v Go-tovljah pri Žalcu 28 letnemu Antonu Steinerju, posestnikoi-vem sinu.
Z motiko nad sosedo
Ivana Pohar, posestnikova žena iz grosupeljske okolice je stopila k sosedi, da se dogovori zaradi nekega kmetijskega stroja, za katerega je Poharjeva trdila, da je njena last, soseda pa nasprotno. Zaradi tega stroja sta si bili Poharjeva in soseda že dolgo navskriž in je tudi to pot prišlo do prepira in nazaidnje do pretepa, pri katerem je soseda z motiko česnila Poharje-vo po desnem ra'menu, da je morala slednja v bolnico, soseda bo pa imela opraviti a sodiščem.
S stolom po glavi
S stolom je dobil po glavi n ai neki veselici posestnik Ba-lek Koloman iz vasi Neradno-vec. Bil je tako omamljen od zlate vinske kapljice, da v bolnišnici ni mogel povedati kdo bi ga bil udaril.

ZAHVALA ST. ŠTEFANSKIH vembra leta 1888 SESTER ŽENAM ŽUPNIJE ti pri Gornjem a
1» .«» »UITeufM. In« - Tm P'! U .»>.
0» rum	PKV1 DKintut*.
FtATTOE SYNDICATE. InC-
Vsi ti, ki so bili v tem prostoru, so bili določeni, da danes darujejo svoje življenja v zabavo kraljice Menofre in ljudjitvij. BHžje vrha ograje je bil širok tram, na katerem je bilo dovoljeno sužnjem stati in odkoder sb lahke opazovali kako se njihovi tovariši bo rijo in umirajo.
Četrtek, 26. oktobra 1939
AMERIKANSKI SLOVU*«*:
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-•eljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: «849 W. Cerniak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta ___
Za četrt leta ----------------------------- 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ___________________$6.00
Za pol leta__________3.00
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
Za četrt leta --------------
Posamezna številka
For one year ...---------------
For half a year ----------------
For three months --------..---------- 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year---------$6-00
For half a year-----------3.00
For three months------------1-75
Single copy ------------------------------— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo v«a| dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokoprsov uredništvo ne vrača.___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879._________
Jeklarska industrija oživlja
branila ter ga tudi danes brez ozira na nasprotna mnenja
zastopa.
Kar je izjavil Roosevelt, da ima namreč demokracija, ki je tega imena vredna, svojo najtrdnejšo podlago v krščanski veri, je priznanje stališča Cerkve od enega najbolj avtoritativnih predstavnikov sodobnega demokratičnega sveta. Seveda pa bi bilo, kakor je poudarjal Maritain v svojem slovitem letošnjem predavanju v teatru Marigny; v Parizu, huda zmota, če bi istovetili dejansko obstoječe demokratične vladavine sveta s tisto krščansko demokracijo, ki jo je kot ideal postavil Leon XIII. v okrožnici, kjer se to ime prvič rabi. Tudi nima ta krščanski ideal vladavine ničesar skupnega ne s sodobno politično "desnico" ne z "levico". Krščanstvo tudi ne uči kakšne "svete vojske" za zmago takih ideologij. Ne! Cerkvi je na tem, da zmaga kultura, ki sloni na načelih svobode duha, resnične hu-manitete in bratstva narodov v medsebojnem spoštovanju vzajemnih pravic in dolžnosti, ki temelje na neizmernem dostojanstvu osebe, ki je odsev Stvarnikove popolnosti. Taka kultura pa ni sad krvavih razprav, ki jim je duša sovraštvo. '
Ko svet to spozna docela in ko svoje življenje podredi temu načelu, bo somraku sodobne civilizacije zasvetila zarja prave kulture.
sem ga, da je prav, da se jej zopet povrnil lc naukom svoje ] matere in k veri svoje mladosti in to mu je dobro delo. — Pokojni je tudi zahteval, da ga morajo cerkveno pokopati, kar se je tudi zgodilo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja in naj se spočije v Bogu.
Poročevalec
-o-
VELIKI PEVSKI KONCERT Waukegan, III.
Zopet se bo mila naša slovenska pesem razlegala na našem prijaznem Waukegan-skem griču in sicer v nedeljo 29. oktobra popoldne ob tretji uri v šolski dvorani na Deseti cesti. Naša naselbina se zopet pripravlja, da prijazno sprej-
IZ DOMOVINE
Srečanje z medvedi
Stanko Jagotič in Štefka Ercegova sta se podala nedavno na sprehod v lepo gozdnato okolico. Naenki-at se jo pred njima pojavila pod planino Bjelašnico blizu Sarajeva, medvedja družina, ki je sestojala iz dveh starih in dveh mladih medvedkov. Ja-getič je pripravil samokres, boječ se, da ga medvedi napadejo. Ni pa hotel streljati, da bi s tem medvedov še bolj ne razdražil. Eden mladih medvedov se je približal turisto ma čisto blizu in ju radovedno ogledoval. Tudi stara dva sta
Dogodki
■MdStarendp
ve ogledovala človeški par, nato se približala in odpeljala mladiča proč, nakar so vse štiri zverine izginile v gošči -o-
Odkar se je pričela v Evropi vojna je opaziti zlasti v jeklarski industriji večji in obsežnejši obrat. Tega porast-ka v jeklarski industriji bi sicer civilizirani svet ne smel biti vesel, če je to poživljenje prišlo le radi tega, ker se je začela vojna. Vendar naj bo razlog za to tak ali tak, obrat je v resnici večji, kakor je bil n. pr. pred dvema mesecema
v jeklarski industriji.
Razlog, da se je obrat v jeklarski industriji začel dvigati bo najbrže nekoliko ta, da jeklarska industrija sigurno pričakuje večjih naročil iz Evrope, pa naj že Združene države odpravijo embargo ali ne. Če embargo ostane v veljavi, bodo naročila gotovo prihajala potom drugih virov, to je potom nevtralnih držav in tako jeklarska industrija na vsak način pričakuje večjega obrata in večje trgovine.
Za slučaj pa, da bo embargo odpoklican, kar skoro gotovo bo, kakor kažejo znamenja, tedaj se bo trgovina Združenih držav kaj naglo dvignila in obrat v vsej železni industriji bo naraščal. Angleži in Francozi, ako bo vojna nadaljevala so pripravljeni, da kakor hitro bo embargo odpoklican, da naroče 3000 novih vojaških letal. Večje ste vilo težkih in lažjih tankov ter velike množine topov in municije. Anglija in Francija imata nad pet milijard zlatega kredita, blagovnega pa mnogo več.
S porastom obrata v industriji železa, pa bo porastel obrat v vseh drugih industrijah. Treba bo silne množine premoga in koksa za topilnice in livarne, treba bo veliko vseh vrst rud in drugega, ki se rabi v zvezi z proizvodnjo gotovih produktov. Zato napovedujejo, ako se bo vojna nadaljevala, prosperiteto za jeklarsko industrijo, katere bo pa več ali manj sodeležna vsa ostala industrija v deželi.
Krščanska demokracija
Nauk Jezusa Kristusa, ki ga hrani in oznanja Cerkev, doživlja v naših dneh najsijajnejše opravičilo. Besed škofa Mahniča, da je poganski nacionalizem največji greh, danes ni treba več braniti, ko jih potrjuje ves politični m kulturni položaj Evrope. Saj Mahnič z njimi ni mislil ljubezni do domovine, ki je nravstvena dolžnost krščanskega človeka, ampak tisto načelo vrhovne veljave naroda, ki se ne podre ju je ničemur drugemu, kakor samo le sebi, in to načelo je pogubna zmota in najhujša herezija.
Krščanstvo pa podreja vse Bogu, vrhovnemu nravstvenemu postavodavcu, narod pa človečanstvu in njega naravnemu pravu. Cerkev vseskozi vzdržuje naravno
Chicago, 111.
Skoro ne moremo najti izraza, s katerim bi se dovolj lepo, dovolj prisrčno zahvalile dobrim ženam naše župnije, ker tako po materinsko skrbe za nas. Nobenega truda se ne strašijo, samo da bi nam olepšale naše stanovanje; toliko in toliko žrtvujejo za nas. Naj jim Bog stotero poplača in vsem tistim, ki jih prijazno sprejmejo,« kadar za nas na njih vrata potrkajo. Me se bo mo pa skušale vsem oddolžiti z iskreno molitvijo. Prisrčna hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom. Pred vsem še blagi Mrs. Anton Tomazin, ki je sprožila misel, kako lepo bi bilo, če bi se žene zavzele in nas presenetile z raznimi darovi. Svoje misli je izrazila še drugim, in takoj je dobila sotrudnic v požtrvovalnih osebah, katerih imena so sledeča: Mrs. Frank Boršnilc, Mrs. Carolina Fichinan, Mrs. John Grum, Mrs. Joseph Zorko, Mrs. John Kosmach, Mrs. Stanley Kozek, Mrs. Andrew Jelencich, Mrs. Frank Garbais, Mrs. Frances Sarclach. Nakolektale so $273.90. Vsota se je porabila za nakup hišnih potrebščin, a predvsem za olepšan je kapelice. Zato pa prosimo in upamo da bo Božji Jetnik trosil iz prenovljenega Tabernakla najobilnejše milosti na naše nesebične žene, pa tudi na druge radodarne fara-ne lepe župnije Sv. Štefana.
Šolske sestre
pri Gornjem gradu v Za-drečki dolini, tik Savinjske doline na Štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1913. Bival e ves čas tukaj v Milwaukee, razun ko je bil eno leto v Cle-velandu, Ohio. Pokojni je bil samski, dober in prijazen ter
me v svojo sredo pevce in j nekaj časa malo bolj iz dalja-pevke, ki pridejo iz drugih naselbin. Pride jih lepo število, kakih 160. Kličemo jim: Bodite prisrčno pozdravljeni pevci in pevke!
Odzvali so se namreč sledeči pevski zbori: "Adrija" iz Chicago, ki poje v cerkvi pri sv. Štefanu, ki bodo nastopili kot umetniki; potem cerkveni pevski zbor cerkve sv.' Jožefa v Jolietu, katerih število bo toliko, da se že bojimo, da bo naš oder premajhen. Tudi oni nam bodo zapeli lepe narodne slovenske pesmi, med katerimi so tudi take, da se jim bomo od srca nasmijali, ker ved.o, da nam take pesmice ugajajo., — Nadalje bo sodelovalo na našem koncertu tudi cerkveno pevsko društvo "Zarja" iz So. Chicage. Ti bodo sedaj prvič nastopHi na našem odru. Oni so nam poslali j ako imenitne
priljubljen med svojimi roja-(pesmi za program in smo prepričani, da bodo vsem ugaja-
Či bolezni jetiki Joseph Tratnik, po domače Sp. Trepelnov. Pokojni je bil rojen 11. no-
TAR/AN (N 8LONOVI LJUDJE
KAJ POROČAJO IZ MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
V tukajšnji bolnišnici v Wauwatosi je 20. okt. umrl po pravo, ki velja za vse, ki nosijo človeško obličje, in obve- dolgi; osem in poi leta trajajo-zuje vsako pleme in vsak narod enako. Sveti Tomaž Ak- -	^ rr™+-
vinski uči, da je nravstvena dolžnost ne samo vsakega posameznika, marveč tudi vsakega naroda, da dela po pameti, nikomur ne prizadeva krivice in vsakomur prizna, kar je njegovega, ter spoštuje njegove naravne pravice. Človeški vesti pa največji filozof Cerkve priznava tako svobodo, da človeka ne smemo niti k veri siliti, da bi jo izpovedoval proti svoji vesti, ampak jo mora sam iz svobodne odločitve in prepričanja sprejeti, potem pa ima seveda dolžnost se po njej neomajno ravnati brez ozira na karkoli in kogarkoli. Tako visoko vrednoti krščanski nauk človeško osebo, njeno svobodo in njene pravice, in zopet je sveti Tomaž, ki v svojem delu o civilni vladavini (de rpgi-inine principum) vladarja obvezuje, da vlada ljudstvo pod odgovornostjo pred Bogom v njega časni splošni blagor kot njega upravnik, ne pa kot samozvanec. Vsa krščanska filozofija srednjega veka je učila, da se vzgoja posameznika ne sme omejevati samo na dosego nekega v meje stanovskega in meščanskega ter regionalnega (v modernem jeziku nacionalnega) interesa zaključenega državljanskega čustvovanja in ravnanja, ampak da mora imeti višji cilj: vzgojo človeka kot člana vse človečanske družine. Ta krščanski humanizem ima svojo prvo in najglobljo korenino ter edino trdno oporo v Cerkvi, ki ga je vedno gojila in ga
ki. Bil je član J.P.Z. Sloga Tukaj v Ameriki ni imel nika-kih sorodnikov, pač pa zapušča v starem kraju štiri brate in dve sestri ter še več drugih sorodnikov.
Kot njegov prijatelj še iz •starega kraja, naj omenirA, da sem ga za časa njegove dolgo-irajne bolezni vedno hodil obiskovati v bolnišjiico ter ga tolažil. Kot sem spoznal iz obiskov, ki jih je bil pokojni za časa svoje bolezni deležen, je imel mnogo prijateljev, ki šo ga pogosto obiskovali. — Naj še omenim, da je pokojni, ko je prišel v Ameriko, kaj kmalu pozabil na nauke svoje matere in nauke sv. vere in postal, skoro bi rekel, brezverec. Ko ga je pa njegova dolgotrajna bolezen mučila in so mu nekateri obiskovalci, ki so ga posečali v bolnišnici, večkrat omenili, naj se zopet povrne nazaj k veri in Bogu, je polagoma zopet pričel mi- onstran sliti na nauke svoje matere in na vero mladih let. Spoznal je, da bo treba, po naukih sv. vere, položiti račun pred večnega Sodnika in tako je eno leto pred svojo smrtjo zopet postal otrok sv. cerkve. Spove-dal se je, prejel sv. obhajilo in od takrat je prejemal sv. obhajilo vsaki teden do svoje smrti. Ko sem ga enkrat obiskal že potem ko se je spove-dal in prejel sv. obhajilo, je bil videti nenavadno vesel. Pripovedoval mi je, kako lahkega se počuti in kako ima sedaj mirno vest in da se prav
nič ne boji umreti. Pohvalil
le. Zato nam prisrčno dobrodošli! Poleg teh nastopi tudi poznani hrvatski pevski zbor "Donav" iz Waukegana, ki nam bodo zapeli lepe hrvatske narodne pesmi. — Med programom bo igrala naša šolska godba in bo nekaj novega. Za zvečer, za ples, najm bo pa igrala izvrstna Foysova orkestra iz Chicage, ki je mnogim dobro poznana in zna igrati tako, da zadovolji stare in mlade. Če bote hoteli, vam bodo zaigrali kar "barrel pol ko," ali pa "šuštar polko."
Nikar torej cenjeni rojaki ne zamudite tega znamenite ga koncerta, ker kaj takega še ni bilo na ameriški Vrhniki. Naša naselbina je ponosna in si šteje to nedeljo za velik praznik ko se bo razlegala naša mila slovenska pesem, ki je ni lepše na svetu, če pomislimo, da nam te pesmi done iz morja, iz domovine.
Vabljeni ste prijazno vsi rojaki Slovenci iz Waukegana, North Chicage in okolice, da pridete 29. oktobra v našo šol sko dvorano, katero napolnite prav do zadnjega kotička. Prepričani smo, da se bo to tudi zgodilo. —Zato, živel slovenski narod, živela naša slo venska pesem, živeli naši pevski zbori, ki nam to pesem o-življaljo! Nasvidenje v nedeljo na ameriški slovenski Vrhniki' '■' fl	John Kovačič
-O-
Prireditve, ki »o ogla&ane ' "Am. Slovencu" so vedno u-/tpežne.
Živa baklja
Strašne smrti je umrlo v mariborski bolnici 5 letno dekletce Ana Ornik iz Bistrice. Prišla je v svinjsko kuhinjo, v kateri je pod kotlom gorelo. Mala neprevidnica je prišla preblizu ognja, ki ji je zažgal obleko, da je otrok ves preplašen zbežal na prosto in so se plameni zaradi tega še bolj razvneli. Ljudje so naglo strgali z nje gorečo obleko in jo odpeljali v bolnico, pa ji tudi tam niso mogli pomagati.
-o-
Spreten goljuf Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na štiri 'mesece strogega zapora in na dveletno izgubo .častnih državljanskih pravic 38 letni delavec Jože Vidmar, ki je imel že večkrat opravka s sodiščem. Sedaj ga je prignalo pred sodišče to, ker je ponaredil knjižico izmišljene organizacije (er jo opremil z vsemi potreb nimi pečati in napisom za nabiranje nekih dobrovoljnih prispevkov. S to knjižico jo potem nabiraj prostovoljne prispevke in posel mu je šel prav lepo od rok. V enem samem dopoldnevu je nabral do 400 dinarjev. v Toda le prehitro ga je opazila policija in kot starega znanca dobro pretipala in končno spoznala za goljufa, ki hoče zopet na račun. dobrosrčnih ' ljudjf. dobro živeti.
S pota v domovino
Chicago, 111. — Zanimiva kartica je prišla na naše uredništvo z Azorskih otokov, K' se glasi: — "Srečno smo Prl' šli do Azorskih otokov danes 9. oktobra. Ker smo imeli ur časa, smo šli iz parnika na suho in si ogledali otok in sto. Otok je vulkaničnega lZ' vora, na mnogih krajih se ^f di iz zemlje in ognjeniški" žrel. — Na parniku je vel*0 Nemcev, ki potujejo skrivaj skozi Italijo domov. Zelo na | razburjajo, ker ne vemo, ka ko se bo to končalo. —■ Tu 3 je zopet veliko vstopilo in tu veliko Japoncev. — Dosed je šlo vse srečno. Kako bo
naprej, ne.vemo. — Čitali stf° o vojski. — Pozdrav vsem! "" P. K. Zakrajšek."
Odlikovanje
Cleveland, O. — Pri
velik1
je vršila
so d"'
paradi, ki se kratkim v Lakewoodu, bile kadetke vežbalnih -kr°'e kov Slovenske Ženske ZveZfl častno odlikovanje in kras trofejo. — To je pač lepo P1" znanje Slovencem.
Zaposlitev
Calumet, Mich. — Na C*1* metu in tukajšnji okolij t ■ preteklo poletje mnogo de^ cev izgubilo delo pri ™ :e Sedaj ko se nam bliža zim?' mnogo teh delavcev zopet P klicanih na delo k WPA.
Poroka
So. Chicago, 111. -kratkim se je poročila 5 j (Mary Brbuch, hčerka tup dobro poznanega rojaka. ,f spremljevalca v zakonu s1 ^ izbrala mladeniča, ki ni b" še vere, a je pred porok0
stopil v katoliško vero,
prel
Gorelo je
V Josipdolu pri Ribnici na Pohorju je zgorela kovačnica ast industrij ca inženirja Lenarčiča. Poslopje je zgorelo z vsem orodjem do tal in poleg tega še nekaj sto kubičnih metrov drv ter je škode do 80.-000 dinarjev. — Pri Sv. Miklavžu je zgorela viničarija z gospodarskim poslopjem, last posestnika Antona Golenka in je škode nad 60.000 dinarjev.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
sv. krst in sv. obhajilo. P01"0^ je bila v cerkvi sv. Patrika j Commercial Ave., kjer Je ženin tudi krščen. — Nov° | ročencema obilo sreče!
Nov grob	. jj,
Cleveland, O. — Po doW mučni bolezni je preteki'^ den preminula rojakinja b- ^ rina Richar, v starosti 61 |jj katera je stanovala na ^ Ave. Zapušča soproga ki je doma s Horjula Prl ^j. niki, dva sina ter več s0l° „ v kov. Pokojna je bila d00^ Polenah pri Konjicah na ^ jerskem in je živela ^ let. Pokopana je bila kve sv. Jeroma na Calvary kopališče zadnji petek.
e Si
ztiatj
Mi
H %
"ost fe£e
V
jp
lekj Ni
T
voji 1
s
"let
»e tis,
i t*,
Hi
»f
<<
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Na operacijo
Pittsburgh, Pa. — V
odati A1
rala P°
bol"15' n'
dr >P
nico se je morala p Klun, kjer se je mor vreči težki operaciji
-o---
"Amerikanski Slovenec ^ "Novi Svet" ala lista, terih bi ne smela biti slovenska družinfl^^^j^
......tllillllllllllllllll®''®^ B
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burrough«
V dolgi vrsti je ljudstvo korakalo proti veliki areni in zavzemalo tarn svoje prostore. Tarzana in Walthorja so odpejjali uklenjena v manjši prostor takoj ob vratih .v areno,' ki je bila visoko ograjena z leseno ograjo. 'V ravno ta prostofc- so p^ privedli Se nekaj. drugih sužnjev.
Prva točka v areni je bila, da sta se borila vojak velikan, oborožen z mečem in sulico in nekdanji vitez pod prejšnjim ' kraljem, oborožen samo z majhnim bodalcem. To ni bil nikak dvoboj, ampak' izvršitev uboja nad junaškim princem, ki je zvesto služil svojega, sedaj pregnanega vladarja.
"Meni se zdi,", reče Tarzan; "da bi vitez lahko premagal velikana, kajti se precej nerodno obnaša. Škoda, da se tega ne zaveda." "Misliš da bi ti premagal močnega Hayarka?" ga nagovori ' stražnik. "Zakaj pa ne, ce je pa tako neroden," odvrne Tarzan. "Hy-ark neroden?! Hm! Ti ga še ne poznaš."
... •
NEMCI BOMBARDIRALI ANGLIJO
ta OSLO® fSTVCKHOt,
^NORWAY «
■SHETLAND (Ti
•ORKHEYIS — Scapa E!ow
TRvFrgordon
>SYTH
rDENMARK5
COPENHAGEN
=EOINBURG» IRELAND	-
r^imsrP1^
-Jr/jh—i CRS AT— -Sea==i A—
M* ®R«TAm
?	fcN
HARWICH F-~
J^AONOON &=r
------Sf-'KIEL ^
......... —r-7-yyjyc (JX H H VEN
-%REMEN o
IIMMLANDSJ	BERLIN
~3® RC 7 TERDRM T
CORK
MIL FORD HRVEt
KONZULAT OBČUTIL VOJNO
Poslopje ameriškega konzulata v Varšavi, na katerem se vidijo učinki nemškega obstreljevanja mesta- Konzularno osobje se je pravočasno umaknilo iz mesta.
RAZNOTEROSTI
vojna stane denarja
Vojne stanejo mnogo denarja. Tako je bilo v preteklosti in velja še v povečani meri za današnji čas. Država, ki se spusti v vojno, mora računati, da bo stanje zahtevalo od nje velika denarna bremena.
Svetovna vojna je obremenila Nemčijo za i50 milijard mark. Prvi dve leti so Nemci potrosili okoli 50 milijard mark, tretje in četrto leto pa 100 milijard mark. Z davki sq dobili samo 20 mili-'jard mark. Vojna posojila so vrgla 90 milijard mark.
Danes je denarno gospodarstvo v Nemčiji predrugačeno. Kakor je nedavno povedal sam državni podtajnik v nemškem finančnem ministrstvu, upa nemška vlada, da bo s povišani-, mi davki zdaj boljše izhajala kakor v svetovni vojni. Davki, ki so 1. 1933 znašali v Nemčiji sedem milijard mark, bodo v novem proračunskem letu znašali že 24 milijard mark. S temi financami računajo, da bo Nemčija lahko kos nalogi, ki si jo je zastavila.
i (navade. Žene rodu Hameg v Afriki se vsedejo na izdolbeno kamenje, kadar )se hočejo od-počiti. Nas bi gotovo bolele kosti, če bi storili isto. Papuan-ci počepnejo tako, da leži vsa teža' telesa v prstih na nogah. V tem položaju se počuti Pa-paunac kar najboljše. Mnogi narodi pa počivajo tako, da sedejo na tla, in prekrižajo noge. V južni Afriki počivajo domačini na ta način,da se postavijo na eno nogo, med tem ko imajo drugo v kolenu upognjeno. Kdor jih vidi, se nehote spomni na štorklje. --o-
miš v kožuhu
Znano je, da razmerje med malo miško in ženskim spolom ni baš najboljše. Jako zanimiv donesek k temu poglavju priro-dopisja nam nuja razprava, ki je bila nedavno v Londonu. Pri tem pa niso razpravljali o živi, marveč o mrtvi miški, ki je, ko je bila še živa, po kakem nesrečnem slučaju zašla v podlogo kožuha in se je ondi zadušila. — Vprav ta kožuh pa je zadnjo zimo kupila Miss Alice Thistle
v neki londonski trgovini. Čez nekaj tednov je morala priznati, da njen dragoceni kožuh strahovito smrdi po gnilobi. Nihče ni m'ogel pojasniti, odkod bi izviral ta neznanski smrad po mrhovini, dokler ni neki strokovnjak vzel kožuh v roke in je izza podloge iztrebil že vso gnilo miš. Miss Thistle je dobila hud živčni pretres, ker ji je misel na to, da je več časa z mrtvo miško na sebi hodila okoli, vzbujala najhujšo domišljijo. Morala je iti za več tednov v zdravilišče in je od krznarja zahtevala sto funtov odškodnine in da mora vzeti kožuh nazaj in ga ji plačati. — Sodišče pa to mišjo dramo ni smatralo tako resno in je obsodilo krznarja le 11a 1 funt kazni.
raznovrsten počitek
Kadar smo utrujeni, se vse-: demo .na stol ali pa se vležetno i na posteljo. Tako počivamo [pri nas. Drugi narodi, druge
vas, pa je prosil poglavarja za gostoljubje. Poglavar ga je povabil naj sede v krogu njegovih vojščakov k ognju. Med večerjo je Livingstone spoznal, da ga kanibali v resnici nameravajo dati v svoje lonce. Ker pa je bil tako truden in je zaupal v božjo pomoč, se ni prav nič pobrigal za svojo rešitev. Legel je in takoj zaspal. Ko je poglavar to videl, je menil: "Zaupal nam je popolnoma. Ne moremo mu storiti ničesar." Livingstoneu se ni zgodilo nič.
smrtna kazen za rop
Berlin, Nemčija. — Posebno sodišče v Ilanoverju je obsodilo na smrt tri fante, stare 21, 18 in 17 let, in sicer zaradi ropa, ki so ga izvršili nad neko žensko. Vzrok, da je bila kazen tako stroga, je v tem, ker se je rop izvršil ponoči med tem, ko je bilo mesto zatemnjeno vsled aeroplanske nevarnosti. Za rope, izvršene v takem času, je določena smrtna kazen.
spanje ga je rešilo
Veliki raziskovalec Afrike, David Livingstone, je b;il v občevanju z zamorskimi domačini nad vse prijazen in zaupljiv. Nekega dne se je bližal v sredini Afrike vasi, v kamero še ni bil stopil bel človek. Njegovi ljudje, ki jih je bil poslal naprej, so pribežali nazaj z znaki groze in mu dejali, da ne sme naprej, kajti v tem kraju živijo morilci in ljudo-žrei.
* Livingstone pa je bil zelo u-trujen in je odšel vseeno v
strog red za parižane
O življenju v Parizu poročajo, da so policijski uradniki prejeli nalog, naj vsako osebo, ki jo dobe brez plinske maske opozorijo na nevarnost takšnega početja. Policijsko nadziranje tujcev in nesigurnih vojnih obveznikov je zelo strogo, pa ga izvajajo posebno v javnih lokalih in na postajah. Prestopki zoper prepoved točenja alkoholnih pijač vojaškim osebam ob določenih urah se zelo ostro kaznujejo.
Francoska komedija je obnovila svoje predstave, toda vsak obiskovalec prejme z vstopnico listek, na katerem je zapisano, kam mora steči v primeru zračnega napada. Odprli so spet tudi živalski vrt v Vincennesu. Avtobusni promet, ki je bil nekaj časa popolnoma ustavljen, se je delno obnovil.
-o--
izseljevanje iz južne tirolske
Rim, Italija. — Med Nemčijo in Itailijo se je koncem tedna podpisal pakt glede ureditve vprašanja tirolskih Nemcev, katerih je okrog 200,000. Po določbah te pogodbe bodo nemški državljan}! prisiljeni, izseliti se v Nemčijo tekom treh mesecev, Ostali Nemci pa se bodo morali do konča tega leta odločiti, ali hočejo biti vdani italijanski državljani, ali pa se izseliti.
-o-
žrtev kupičenja Neki 60 letni prebivalec samotnega danskega otoka En-delaveja v Kattegattu je slišal v zadnjih časih toliko o nakopičevanju in skrivanju Vsakovrstnih potrebščin, da je še sam sklenil poskusiti s tem. Specializiral se je za nakopi-čevanje petroleja in uspelo mu je, cla si je v kratkem času nabral zalogo 148 1. petroleja. Po naključju je zvedelo orožništvo za to njegovo početje in ga je hotelo prijeti. Starec pa se je aretaciji izognil s samomorom.
-o-
varnostni klobuki Že nekaj časa pripravljajo londonski damski frizerji novo pričesko, ki naj bi bila takšna, da je jeklene čelade, kala-šne nosijo sedaj članice najrazličnejših ženskih organizacij, ne bi mogle pokvariti. Čas pa je zahteval tudi posebnosti glede moških klobukov Najnovejši modeli teh klobukov imajo jeklene vložke, ki naj bi glave ščitili pred drobci bomb in izstrelkov.
NEKAJ O PLINSKIH NAPADIH
Veliko se govori in piše o plinskih napadih, veliko resničnega, še več pretiranega. Skoraj po vsej Evropi se ljudstva boje nekih grozot v zraku — letala bodo zatemnila nebo in si-pala na neoboroženo prebivalstvo ogenj in žveplo, da ne bo več ostalo živo bitje. Take predstave rodi razdražena domišljija, ki pa ji manjka strokovnega vpogleda v moderna vojna sredstva. "Živčna vojna" je živc§ napela že do takih skrajnosti, da ljudje najraje še verjamejo grozotne vesti, da bi pred samim seboj upravičili svojo zbeganost.
Resnici pa je treba pogledati pogumno v oči in potem bomo videli, da se v tem oziru veliko pretirava. Res so plini groznp sredstvo — toda bolj na fronti kot pa v zaledju. V zaledje je treba pline prenašati v posebnih bombah in se to more doseči samo — z letali. Kakšen učinek pa se v praksi doseže s takim vojskovanjem, kažejo skušnje i!z zadnjega časa: vojna v Abesini-ji, v Španiji in na Kitajskem. Tu se je pokazalo, da so zračni napadi le tam učinkoviti, kjer ni obrambe ali je preslaba. Treba pa je točno ločiti med "zračnimi napadi" in med "plinskimi napadi". Za civilno prebivalstvo to razlikovanje sicer ni toliko važno, ker najbolje je zavarovati se kar- najbolj — vse, kar sovražno letalo meče na tla, more povzročiti smrt, toda "plinski napad" ima za seboj "še nekaj zagonetnega, neznanega, nekaj, kar se odmika očem in zaduhaš šele, ko je že prepozno in to neznano in zagonetno se pretirava in bega ljudi.
V Angliji, ki ima v svojih kolonijah dovolj neobljudenih krajin, so pred kratkim tično preizkušali plinske bombe in .so ugotovili, da more 50 kg težka bomba ob brezvetrovnem in suhem vremenu zastrupiti s plini površino 25 kvadratnih metrov in do višine 20 m. Pa tudi to le za kratek čas. Vlažen
--JOUTHOMPTOH (g,	t
l! GERMANY
—r^Q&fer:WCYMOUTHI CHEftBOURef^^^HflVRE
o pari s
;—P* RANČE / (^nrvrlbrses
DENARNE POŠILJAT VE
Denar v Jugoslavijo je mogoče poslati. Le radi vladne odredbe proti uvažanju dinarjev v državo, je to dvignilo valutni kurz dinarju. Začasno, dokler se to zadevo kako drugače ne preuredi, je mogoče poslati denar v Jugoslavijo po sledeči ceni: JUGOSLOVANSKI DINARJI
Za $ 2.75 .......:........ 100 Din
Za $ 5.25 ................ 200 Din
Za $ 7.75 ................ 300 Din
Za $10.25 ................ 400 Din
Za $12.75 ................ 500 Din
Za $24.50 ................1000 Din
Za $48.00 ................2000 Din
V ITALIJO:
Za $ 6.30 ............ Lir 100
$ 12.00 ............ Lir 200
$ 29.00 ............. Lir 500
$ 57,00 ............ Lir 1000 1
$112.50 ............ Lir 2000
$167.00 ■............ Lir 3000
Vse pošiljatve naslovilo »a:
JOHN JEKICH
1849 w. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
zrak ali deževje učinkovitost plinov takoj uniči. Veter pa plin razprši in zelo omili njegovo delovanje. Zato se plini kljub najmodernejšemu vojskovanju tako redko zdaj uporabljajo — nad daljnim zaledjem.
Nepoučeni krogi so tudi polni slutenj o nekih "novih plinih", ki da so še strašnejši kot so bili nekdaj .. . Tudi to je sad razbo-Ijene domišlije. Od 1. 1918. še niso iznašli nobenega novega plina! Dva najhujša plina, ameriški levisit in nemški yperit — imenovan po mestu Ypern — sta znana še iz prve svetovne vojne in še'vedno spadata med "najnovejše iznajdbe" na tem polju. Obramba proti tem plinom pa se uri in vežba že vso povojno dobo.
Na dosedanjih manevrih in po vojnih izkušnjah so preračunali, da pravi plinski napad zahteva silno velikega zračnega brodovja. Da bi n. pr. en okraj v Parizu "zadostno" zastrupili s plini, je treba 4000 letal, ki morajo imeti okrog sebe najmanj še toliko letal za spremstvo in obrambo. To pa je prevelika potrošnja vojnih sredstev, ker je vedno treba računati, da se vsa letala nikakor ne bodo vrnila na domača letališča, ker je obramba tudi vsak trenutek na mestu! To se praktično pravi: za plinski napad na kako veliko odprto mesto bi morala napadajoča država zastaviti skoraj vso svojo zračno silo. Toliko denarja, surovin in pilotov pa nima nobena država odveč — za tako negotov učinek. Današnje vojskovanje pozna edini plinski na-ki zasluži to ime: na fronti, se plin izstreljuje v obliki posebnih granat. To opravlja topništvo, 111 sicer kvečjemu iz "bližine 10 do 12 km. Pa tudi zo-take napade je obrambno sredstvo v obliki mask in zaveli b temu pa ne smemo podcenjevati važnosti obrambe pred "zračnimi napadi", pred bombardiranjem z razstrelilnimi in vžigalnimi bombami. Aktivna obramba vojske doseže poln učinek le takrat, kadar vzporedno z njo gre tudi pasivna obramba civilnega prebivalstva. Ta pa je najboljša takrat, kadar civilnega prebivalstva — ni. Izgine. V vsem mestu, v vsej vasi ni žive duše ! Nihče ne pase radovednosti skozi okno ali skozi priprta vrata, nihče ne bega sem in tja, ampak se vse v hipu poskrije po vseh mogočih luknjah in za tiste minute vse izumre. Le kogar ni, preživi tudi take nezaželjenc obiske. Zato si vse države tolika prizadevajo, da bi se tudi civilno prebivalstvo pripravilo z vso vestnostjo in železno doslednostjo, pa — z mirnimi živci. Mirni živci v zaledju najbolj omilijo grozote sedanjega vojskovanja.
Listen to and Aduertise over
paumdech's wmm mM
folk Songs arid Music TcLmburitza Orchestra
( Station W'WAE, Every Sunday 1 to % I 536 8. Clark St., Chicago — liar. 300<>
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 05 — Res. 4080-W
Zemljevid, ki kaže Anglijo, katero so na nekaterih točkah napadli nemški aeropjani zadnje dni. Glavni napad je veljal pomorski bazi Scapa Flow na Orknejskih otokih (ha skrajnem severu), drugi pa Rosythu, ki ga kaže puščica.
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
IIBC
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN
PRODAJALEC HIŠ.	1
.četrtek, 26. oktobra 1939
PREROKOVANJA 0 SVETOVNI VOJNI V BODOČNOSTI
Usedlina kave, igralne karte, Zvezde, let ptic in slične stvari ®® še dandanes načini, iz katerih n u®aJ'o ljudje razbrati bodoč-st. Vedeževalke z blestečimi '^eiii in astrologi tudi danes ne P>jo zaradi brezposelnosti. Judi, ki verujejo v prerokovali 'n. ki so radovedni, kakšna j° bodočnost, prav nič ne moti, a karte, ali kavina usedlina, ali ^Ževalke govore sedaj tako, pa spet drugače. Sicer pa tudi zdravniki in meteorolo-■. v svojih napovedih in ugoto-
^'h razlikujejo in motijo, j. 01 bolj je v svetu padala ve-• tem bolj je raslo praznover-■ Človek je že tako ustvarjen, v ^ora v nekaj verovati, če ne pr&vo, pa v neumno. Zato ni-^nikdar razni preroki in zvez -Jžledi bili tako upoštevani, ka-- r v današnjih časih, ki so ba-
! Računali z vsemi "nestvar-ostanki nekdanjih dni in
liftii"
feže,
■juai.
.^ePrav to človeško norost, ki tl0Sa.m° potvarjanje globoke veške potrebe po veri v Ne-obsojamo, moramo pri-laada je vsaka doba res ime-^ svoje preroke, vidce, ki Napovedovali — včasih s preji vo točnostjo — bodoč-Danes je čas, ko nas neiz-zanima vse, kar ,bi bilo v j,62' z bodočo usodo sveta in j. °Pe. Ta stara in nova prero-je pred nedavnim zbral tj! nernški pisatelj in jih izdal
L1 v knjigi.
J0 so prerokovanja o svetovni Jni v bodočnosti. I6 u Pisatelj meni, da bo "sve-f !,|Ja vojna številka 2" v času ^' letom 1940 in 1950. Drža-' se bodo udeležile te svetov-tttorije, bodo preživele nepo-SJ6 strahote.
a Prerokovanja so zelo sliko-jjjj* h seveda polna nepomemb-Podrobnosti. Nekatera izmed J. Pa imajo celo vrsto točnih j^tkov.
l' Veta Otilija je imela že pred i> 720 privid, da bodo Ger-v1 naJprepirljivejši rod na Vojne, ki bodo nastajale
Hj^ za drugo in, ki bodo ved-Im trahotnejše, bo izzval člo-
ki
Antikrist.
v;- se imenuje I)0!'a bo izbruhnila na področju Ji^'e in vojaki s krili bodo iJ^ali mesta in vasi. Po veli-i)^ zmagoslavju Germanov — Lj^juje njena prerokba — |j0 ® Propadli in njihova država ijj^deljena na 32 majhnih dr-Ijjjj1^ Na koncu pa bo prišel ve-1J(). Antikrist, po vsem tem pa k !rnela Germanija spet svoje-
V alja-
J l6- stoletju je prerokoval * samostana Maria Lach, da
Iil;JJ v dvajsetem stoletju tri ve: tiij^yojne, ki bodo vso Germa-tiile 111 obmejne zemlje spreme-
h v Prah in pepel, k ko bo Germanija že
Cla
vojno, bo nastala še (j^ejša vojna, v kateri pa bo St **ija popolnoma uničena. V^oviti stroji bodo poteptali % 0 na Pol'iih in °SenJ in ||j oblaki, ki so jih nareka	bodo na nebu. Tako jy°Padel zli duh. l0r Leon Ma'gnus je v se-^ j. stoletju prerokoval, ^ui!^ v dvajsetem stoletju ^'Uir dve vojni in, 'da bo v bj|Q 1 Vojni vse porušeno, kar je Ktaj. Postavljenega, da bodo na-V* f ^rupeni
oblaki, premaklji-ave' leteče ladje in> da
^ 3lldje ponoreli sami od se-
1794 izšla tiskana »ija .a 2 naslovom "Prerokova-V t 2 samostana Marienthal". I>o vPiše, da bo en rod f!ila v ^i svetovni vojni izbruh-% Jflpa vojna in to s te in Se s*-11* tekoče vode. Napove-
z0yji ,6zne konje, puške na volu *> Očrni —: .1:...	____
C*
dim iz oblakov, o,r^av niso oblaki, veli-hrt e v zraku in krte, ki rijejo V^lio.
J*er°tovanju iz leta 1811 tt0, da se". b0 d°£°dila
^sre^ ker je v neki de-
želi v srednji Evropi nastalo nezadovoljstvo z njenim poglavarjem. Zmaga bo prišla z zahoda in to zmago bo i z vo je vala armada sedmih narodov. Glavna bitka bo na Renu in zmagal bo beli knez iz Francije.
L. 1814 je prerokovala opa-tinja Katarina von Emmerich, da se bo petdeset ali šestdeset let pred letom dvatisoč osvobodil Lucifer, da bo srce Evrope vedno večje in večje, da ga bo nato ranil beli knez in, da bo neka država v srednji Evropi razpadla v več manjših držav.
Leta 1866 je neki župnik v Franciji objavil prerokovanje nekega francoskega vojaka. V tem prerokovanju zatrjuje, da bo v dvajsetem stoletju izbruhnila vojna proti onim, ki ogrožajo svet, da bodo Italijani zahtevali Nico, pa je ne bodo dobili. Francija bo po velikih težavah prešla čez Ren in uničila zvezo v srednji Evropi in da bo Franciji spet zavladal kralj.
Predvsem je v teh prerokovanjih in tudi v mnogih drugih je zlasti zanimivo opisovanje novega, tedaj neznanega orožja; v tem so torej vsa ta prerokova-ja točna. Dejstvo, da so o zra-koplovstvu že zdavnaj govorili, čeprav ga v tem času še niso poznali, igra v teh prerokovanjih veliko vlogo. Temu se ne smemo čuditi, ako se spomnimo starih slik in bakrorezov, na katerih so bile že upodobljene slične stvari.
Na Diirerjevem bakrorezu "Jata ptic" leti čudna jata ptic, podobnih letalom.
Prav lahko smatramo, da so dotični duhovniki kot preroki poznali umetnost prerokovanja od svojih prednikov ali so pa vsaj čisto podzavestno razvijali dalje svoje privide.
Še bolj pa so zanimive glavne misli teh prerokovanj; vsa imajo isto všebino: boja med dobrim in hudim, med svetlobo m temo, med pravico in krivico. Načelo "Dobrote" je knez v beli obleki, načelo "Hudega" pa pooseblja "Veliki" kot prikazen, ker je tujec v božjem kraljestvu. Na koncu vseh teh videnj pa stojita sreča in mir — Novo nebo in nova zemlja."
Vsi prividi se vrtijo okoli dvajsetega stoletja, reke Ren. &akaj? Odgovor na to vprašanje prav za prav ni lahek. Vendar si lahko razlagamo, da so jasnovidci in preroki govorili to, kar so običajno delali umetniki, ki so slikali stvari iz Svetega pisma: svoje privide so postavljali v okolico, kjer so živeli sami.
Diirer na primer je prikazoval Babilon kot staronemški grad.
Kot največjo reko sveta so si pač predstavljali Ren.
Ljudi je leto 1000 razočaralo, zato so preroki vzeli leto 2000 kot apokaliptično in usodno.
Moderni astrologi bodo seveda omalovaževali ta prerokovanja, kakor omalovažujejo današnji kemiki staro alkimijo. Nostradamus je bil bojda leta 1503 v južni Franciji in je spisal 'skrivnostno knjigo', kakor jo imenuje Gothe.
Nostradamus je prerokoval svetovno vojno, porušenje stolnice v Reimsu, bitko na Mami, rusko revolucijo, propad Češke. Kakor pravi Maurice Privat, prerokuje Nostradamus veliko vojno v letu 1944. Vojna bo na Sredozemskem morju, v njej bosta igrala veliko vlogo papež in Anglija.
Bodočnost bo pa pokazala, kako in kaj je s temi prerokbami. Mi verujemo, da je ta bodočnost v božjih usmiljenih rokah.
na prodaj
hiša iz opeke z 8 sobami; 5 spalnic; zaprt porč v ozadju; vsa hiša modernizirana; 2^ kopalnice; klet opremljena z naravnim "fireplace;" kurjava na vročo vodo š kurilcem. Blizu 1900- South in 3700 West. Tel. KEDzie 8540.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
flfrlfi

XMERIKANSK1 SLOV1NEC

ses
Četrtek, 26. oktobra
T atenbah
ZGODOVINSKA POVEST
Spiaal Dr. O. Ilaunlg

Frankopan je tožil, da je še premlad in se še ne more pripraviti na smrt, ker ima še hmogo opravkov; tudi je zadnji svojega rodu, zato vendar ne bi smelo biti, da bi že zdaj umrl. Prosil je milosti, da sme pisati cesarju, kar se mu je nazadnje dovolilo. Tako je pisal še 28. aprila milostno prošnjo na vladarja s podpisom:
"Novomesto, torek 28. aprila 1671 ob enajstih ponoči v senci smrti. Fran Frankopan."
V pismu, pisanem v italijanščini, je vzel slovo od svoje soproge Julije, ki je bivala tačas v Benetkah ter ji priporočil svojega ljubljenega strežaja Bernardina.
Kakor pripoveduje zgodovina, je povzročil nek Frankopan smrt vojvode Friderika Prepirljivega, drug Frankopan pa je baje izdal zadnjega Hohenštaufovca.
Ko je obsojeni Fran Frankopan zaprosil milosti, ga je zasmehoval nek pisar ta-ko-le:
"Tudi Konradin, katerega je izročil prednik Frankopanov gotovi smrti, je bil zadnji Štaufovec, tudi Friderik Prepirljivi je bil zadnji Babenberžan."
Dne 29. aprila ob sedmih zvečer sta se Zrinjski in Frankopan kratko, a ginljivo poslovila drug od drugega. Zrinjski je nato pisal svbji soprogi pismo v hrvaščini, ki ga ji je prinesel pozneje baron Lilien-berg v ječo na Schlossberg.
Prihodnje jutro so bila vsa tri mestna vrata zaprta; meščani so stali v štirih četah oboroženi; na drugem dvorišču pa je bil postavljen morilni oder.
Grof Peter Zrinjski in njegov nesrečni tovariš Frankopan sta se udeležila ob osmih zjutraj zadnje sv. maše. Kmalu nato sta vstopila prisednika Mihael Marki ter Ivan Grubel v celico grofa Zrinjskega ter ga pozvala, da nastopi zadnjo pot. Nesrečnež ni v zadnjih treh dneh nič zavžil in so ga morali okrepčati, toda pogumno je šel za mušketirji v prvo dvorišče. Še enkrat se mu je naznanilo, da sta on in sin izbrisana iz seznama plemenitaških stanov.
■Mestni sodnik je prelomil palico, vrata so se odprla in videl se je morilni oder.
Grofa Zrinjskega je spremljal na zadnji poti s soknimi očmi njegov zvesti strežaj. Grof je.Vlekel jopič ter ga izročil strežaju, ki mu je odprl dragocen telovnik, okrašen i zlatimi gumbi, mu vzravnal lase ter nazadnje zavezal oči z robcem, pretkanim z zlatimi nitmi.
Obsojeni je vžkliknil z močnim glasom: "Gospod, v tvoje Toke izročim svojo dušo" in krvnikov meč se je zabliskal, toda še le z drugim udarcem je končal ponosnemu Zrinjskemu življenje.
Fran Frankopan je šel isto pot skozi druga vrata v drugo dvorišče orožarne. Spregovoril je nekaj latinskih besed na ljudi, ki so stali iz radovednosti na mestnem zidu ter gledali. Pomen teh besed je bil: Ogibajte se proklete častihlepnosti.
Njegov strežaj Bernardino mu je slekel jopič, nato je grof sedel na stol z vzklikom: "Jezus in Marija!" Še le po tretjem udarcu je odletela glava.
Trupla grofov Zrinjskega in Franko-pana so pripeljali pod vodstvom stotnika Ehra na pokopališče kapelice sv. Mihaela, kjer so jih tudi pokopali. Pozneje so napravili na steno farne cerkve nagrobni
spomenik z latinskim napisom te vsebine:
"Pod tem gričem počivata grof Peter Zrinjski, hrvatski ban, in obmejni grof Fran Frankopan, zadnji svojega rodu, ki sta, ker je slepec slepca vodil, padla oba v to jamo."
Žaloigra v Dunajskem Novem mestu je bila končana.
* *
Cesar Leopold se je odpeljal ta dan na grad Laksemburg ter je bil obdan od močne telesne straže, ker so se bali kakega za-vratnega napada.
Vladar je v zadevi zarotnikov izprva odlašal z odločitvijo, ko pa se je odločil, je ravnal naglo.
Posebno ni mogel pozabiti, da ga je pre-varil grof Nadasdy.
"Kako je nas vse goljufal," je pisal grofu v Poetting v Madrid, "če tudi nisem srdit, vendar moram rabiti v tem slučaju silo."
Cesar je bil resnobnega obraza, gledal je mrko pred se, z nikomur ni govoril. Vse je bilo tiho okoli njega, nobenega veselja. Ljubil je samoto, kakor tudi cesarica Margareta, ki je bila španska prin-cesinja.
Cesarja so navdajale težke misli. Vedel je, da se je izvršila danes smrtna obsodba nad dvema najmogočnejšima magnatoma. Zakaj se je moralo to zgoditi, se je vprašal.
Si li imel pravico do tega? Ali niso tudi oni smeli zahtevati, da samostojno vladajo svojim narodom? Kdo ti je dal pravico, da držiš podjarmljene druge narode ter da vladaš tujerodnemu ljudstvu? In če si njihov vladar, ali je bilo tvoje ravnanje takšno, da bi se moglo govoriti o pravičnem vladanju ?
Ni li prišel grof Zrinjski na Dunaj se pritožit, da tepta vlada pravice ogrskega in hrvatskega naroda?
Ali ga je poslušal?
O, ne, poslal je kot odgovor pod poveljstvom grofa Herbersteina, torej Nemca, dvoru vdano vojaštvo, ki je Ogrsko opu-stošilo, kradlo, plenilo ter trpinčilo ljudi z najgrozovitejšimi mukami.
Naravno je, da ljudje tega niso mogli dalje prenašati. Ali se je čuditi, da so vstali voditelji ter rekli: "Kdor naših pravic ne spoštuje, je zgubil pravico nad nami vladati."
Ali ni obljubil spoštovati pravice Ogrov in Hrvatov? Kako je držal obljubo? Ni li ga celo nadškof Szelepesenyi opominjal, da je ostala večina Ogrov zvesta le pod, pogojem, da se drži tudi cesar zakonov?
Ali je torej kazen pravična, če sta se uprla dva velikaša, ker on — cesar — ni držal svojih, pod prisego danih obljub? Ona dva sta prejela kazen. Kaj pa on, ali ni tudi on sam kaznjiv, ker ni spolnil pogodbe? In njega ne zadene kazen, one pa!
To naj bo pravica?
Te in enake misli niso hotele cesarju Leopoldu iz glave. Dvignil se je z mehkega sedeža ter hodil nemirno po sobi gor in dol.	\
Odbila je enajsta ura. Vstopil je strežaj, ki je naznanil, da čaka v predsobi baron Lilienberg.
Cesar komaj vidno nagne glavo v znamenje, da je vstop dovoljen.
(Dalje prih.)
Naročila za stenske koledarje
Amerikanskega Slovenca za 1.1940
SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1939.
Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi.
KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV,
kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomO odpravili na dani naslov.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West CermaK Road, >	Chicago, Illinois
TRAGEDIJE VARŠAVE
Poljska prestolnica Varšava čili mesto in ga zavzeli, ker se je morala pod silo razmer pro- je bilo pridružilo poljskim
upornikom. L. 1915. je v Varšavo vkorakala nemška vojska in je ostala tam do 1. 1918. Te dni so korakale skozi Varšavo zopet nemške čete. Nemški listi podčrtavajo, da topot Varšava ni kapitulirala kot prestolnica Poljske, marveč kot utrjena postojanka.
šli mesec kapitulirati že petič v svoji zgodovini.
L. 1656. so jo naskočili brandenburški in švedski polki, ki so mesto osvojili v treh nočeh. L. 1794. so se pojavili pred vrati Varšave Rusi. Osvojili so si mesto z naskokom. L. 1831. so Rusi zopet nasko-
Columbia in Vocalion plošče
ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Columbia in Victor plošče so po 75c. Vocallion plošče pa po 35c. Manj, kakor tri plošče ne pošiljamo po pošti, razven če naročnik plača poštnino sam, ki pride 6c. od plošče. Od naročil vsaj treh plošč, pa plačamo poštnino mi.
COLUMBIA PLOŠČE
Pisano polje
Hitlerevem govo-. tam ni govora, in to je vse
25040—Hojer Valček,
Pečlarska Polka, Hojer Trio....$0.75
25044—Coklarska Koračnica, Triglavski Valček, Hojer Trio.. .75
25059—Jaka	na St. Clairn, Polka Clevelandski Valček, Hojer Trio .75
25060—Sieben	Šrit — Za ples, Šuster Polka, harmonika.-..........75
25062—Ribenška	polka,
Poster tanc, Hojer Trio...............75
25063—Ančka	pojd plesat, valček Treplan za ples, Hojer Trio.......75
25072—Moj prijatelj,
Štajerska, Hojer Trio...................75
25074—Kje je moja Ljubica,
Sokolska Koračnica, Hojer Trio .75 25083—Čez Savco v Vas hodiš, Sladki Spomini, Udovicb
Lausche .......................................75
25085—So Ptičice zbrane, Cingel Congel, Utlovich Lausche .75
25089—Kje je moj mili dom,
Moja Ljubca je, A. Subelj, bar. .75
25093—Poja Francka Polka,
Potepuh valček, harmonike.........75
25096—Treba ni moje Ljubce plavšati — Ko ptičica ta mala
Udovich Lausche .....................75
25099—Zvedel sem nekaj novega, Micka, Udovich Lausche.............75
25104—Gozdič	je že zelen, Po gorah je ivje, Udovich
Lausche .......................................75
25105—Kak	ribcam dobro gre, Ciganski otrok, Udovich
Lausche ................................— .75
25107—Ko	dan se zaznava, Dobro jutro ljubca moja,
Udovich Lausche .....................75
25108—Od	kje si ddkle ti doma, Zgaga polka, Frank Lovšin,
harmonika ...................................75
25112—Narodne pesmi,
Oh ura že bije, Udovich Lausche .75 25115—Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovich
Lausche .......................................75
25117—Lunca je videla,
Selško veselje, Udovich Lausche .75 25124—Moji tovarši so me na-pravli — V Šmihelu jaz hišico imam, Udovich Lausche.............75
25126—Veterček	po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich
Lausche ..................................... .75
25127—Brez	cvenka in soli, Predpustna, Adrija in Hojer trio .75
25129—Gozdni valček,
Veseli Godec, polka, Hojer trio .75 25135—Večerni valček, Hopsasa polka, Hojer trio.........75
25138—Ribenčan	urban polka, Vesela Urška valček,
Hojer trio .................................75
25139—Uspavanka,
Kadar boš ti vandrat šu, Udovich Lausche'.....................75
25140—Pleničice	je prala, Kaj mi nuca planinca,
Udovich Lausche .....................75
25143—Krasna	Karolina polka Hišca pri cest stoji,
Udovich Lausche .....................75
25144—Pojmo	veselo zdravlčico, Hišca pri cest stoji,
Udovich Lausche .....................75
25149—Slovenska narodna koračnica — Kranjski valček, Slov. Kmečka godba.................75
25152—Vesela	polka, Franci valček.
Slov. Kmečka godba ...............75
25153—Pozdrav	Dolenjski, Pozdrav Gorenjski,
Kvartet Jadran .........................75
25163—U davnih starih časih, En šuštar me je vprašov,
Udovich Lausche .....................75
25169—Mornar, Ne bom se inožila,
Udovich Lausche .....................75
25175—Spomin iz Ljubljane, Večerna polka,
Harmonika orkester .................75
25179—Men vse eno je Ta marela, Udovich Lausche.....75
25183—Štajerska,
Galop, Deichman orkester.........75
25184—Ti	marjanca polka, Daj daj srček nazaj,
Deichman orkester ...................75
25185—Z	veselim srcem voščim, Moj očka ima konjiča dva,
Moški kvartet Presern............ .75
25186—Sem hodu res zanjo, Micika ali hočeš ti moža,
Moški kvartet Presern.............75
25187 0j kod bova vandrala, Kaj pa ti pobič,
Moški kvartet Presern.......— .75
PLOŠČE POD TEM NASLOVOM
SE NE DOBIJO VEČ, ker jih družbe ne izdelujejo več. Imamo pa jih mi še nekaj komadov v za. logi. Dokler zaloga traja so na razpolago.
25000—Ribniška korajža, Kranjski piknik,
Danilova in Danilo, duet..........75c
25003—Naš	maček je pa sam doma — Vaška Serenada,
Danilova in Danilo, duet..........75c
25004—Kukavice, Upanje — Ga. A. Svigel in njen
kvartet ..........................................75c
25008—Sveta noč,
Sveta Nebesa — F. Perdan & J.
Perdan, duet ................................75c
25013—Ob planinskem jezeru,
Mlatiška polka, Kmečka banda..75c
25021—Tiha	noč,
O Drevesce, Božično zvonenje....75c
25022—Sem,	oj sem, verniki, O ti krasen božič,
Božično zvonenje ........................75c
25084—Nočni Čuvaj, Pevec na note,
Člani kvarteta Jadran................75c
25091—Oj pastirčki, Božji Ljubljenci — Vsi verni kristjani,
Anton Šubel bariton ................75c
25102—Morje Adrijansko, Pevsko društvo Zora,
Ciciban, A. Šubel bariton............75c
25111—Dobro jutro hišni očka, Leži, leži ravno polje,
Pevski zbor DBmovina..............75c
25114—Dekleta v kmečki brivnici. Pridi sveti Martin,
Pevci Adrija z spremljevanjem
Bratov Dajčman ........................75c
25116—Dobro srečo za kravo rdečo Živela je ena deklica.
Pevci Adrija z spremljevanjem
Bratov Dajčman ........................75c
25130—Velikonočna, 1. in drugi
del. Slovenski duet ........................75c
26131—Kdor hoče furman biti, Lovska. — A. Krnjev ln F. Mo-
ho'rcic duct ....................................75c
25137—Tam kjer lunica,
Škrjanček. — Vičar tenor____________75c
25157—Pod oknom, Prepoved. — A. Krnjev Jn G.
Gostič, duet ..................................75c
25162—Ponočni pozdrav,
Ančica. — L. Belle tenor..............75c
25173—Venček slovenskih narodnih pesmi. 1. in 2. del, poje društvo Domovina ....................................75c
VOCALION PLOŠČE
Vocalion plošče so vse angleške. Med temi je mnogo zelo popularnih komadov, ki jih uporabljajo na avtomatičnih mašinah po gostilnah itd. Vocalion plošče stanejo samo 35c. komad. Manj ko tri plošče po pošti ne pošiljamo.
15982—Bartenders dream, Beer Chasers polka. Bee Gee Tavern Band................35c
15984—Hie	polka, Night Cap.
Bee Gee Tavern Band:...............35c
15985—Beer	Barrel polka, What will you have.
Bee Gee Tavern Band................35c
15986—On	the house, Swinging the bottle.
Bee Gee Tavern Band................35c
15987—One	too many, Broken pretzel polka.
Bee Gee Tavern Band................35c
4678—Penny Serenade Rainbow valley. — Dick Jur-
gens and his orchestra............35c
04690—When I Yoo Hoo in the Valley — Mountain Dew.
Lulu Belle and Scotty..............35c
4832—Roller Skating on a rainbow, Quote and unquote. — Jan Gar-
ber and his orchestra................35c
04781—Go to sleep my darling baby — Birmingham jail. The Dezurik Sisters ..................35c
04809—Little	Sir Echo,
I just want you. — Gene Autry..35c
04810—Paradise	in the moonlight, When I first laid eyes on you.
Gen.e Autry ..................................35c
Zopet po
ru bi USSR, ostali Belorusi in Ukrajinci. Meni je prav, če jim ostainejo. Prepira s Poljaki bi ne bilo več, bili bi pač zadovoljni, ali pa jih temeljito dobili po bučah, ako bi ne bili zadovoljni. Sovjeti ne razumejo špasa. Upajmo vsaj, da bi bili zadovoljni, oziroma bi bil vsaj mir, ne prepir tam med brati, kakor jih je Moskva imenovala, kar je zelo lepo.
Ali je to vse za USSR? Kakor dejstva jasno kažejo, se je USSR dbrnila proti Evropi z odločilno gesto, in kar je Hitler pridobil, je dosegel le p 1 ti gesti, nad katero je za-strmel ves svet. Ali je to vse? Hitler tudi samole to omenja. Sicer je Stalin, sam ali z dovoljenjem (V9) Hitlera nekaj začel mešati ta*m pri tistih angleških petelinčkih na zapa-du, in menda že dosegel neke vojaške baze. Recimo, da Hitler ne reče nič. Tudi pri takih bazah je Baltic izključno nemško morje, in USSR še vedno zaprta. Stalin pa bo težko hotel biti — zaprt. Ampak Ilerr Hitler je govoril le o koopera>-ciji na bivšem Poljskem. Do sem je vse nekako uradno, kakor je Hitler povedal vsemu svetu. Ako Anglija samole odneha, je Hitler zmagovalec na vsi črti, in trenutno Stalin gotovo ne bo zagodrnjal. Mir bi bil, ampak skozinskoz le nemški in nazijski in fašističen mir. Izgledalo bi hudo klaver-no. O Čehoslovaški niti besede ni, Poljaki bi imeli kak kur-njak, USSR Beloruse in Rusi-ne, in pri vsem tem bi imel Hitler proste roke pri ekonomski penetraciji ostalega vzhoda, kar zopet le pomeni, da bi bil on sam tam gospodar, in bi morale "neodvisne" države plesati, kakor bi se njemu poljubilo delati muziko.
Ali more kdo kaj takega, imenovati — mir? Danes pa* ponuja Herr Hitler le tak mir, in če ga nočete, vas še bolj nabijem.
*
Central Verein je organizacija nemških katolikov v Ameriki. Organizacija je dobra, dasi cika na pretirano nacionalistično stran, bi Hitlera rada preklela, pa ga blagoslavlja, ker dela za nemštvo. Kako dela, o tem je pri veselih uspehih malo. časa za resno premišljevanje. Tudi z ekonomskimi problemi se bavi Central Verein, kar je enako dobro. Da jim komunizem ni pri srcu, je naravno. Kako jim je "prijatelj" Stalin, je druga umara. Rekli in dejali so na zadnji konvenciji, da prehaja komunizem popolnoma v — kapitalizem, ker Rusi zidajo velikal mesta, pospešujejo industrializacijo, in silijo z bajoneti kmečko ljudstvo v industrijska centra. O kakem gibanju — nazaj — na deželo —
hu-
do kapitalistično. Jaz bi se " strinjal s tem mnenjem. ** : dar drvi vse v industrij^ se te industrije širijo radi dobička, je vse to pač hudo1 pristno kapitalistično -in
zelo
škodljivo, ker se množi Pr0'e
tariat, ki je brez eksistenc«.
ko industrijam dobiček izg"^
Povsem drugo je v Rusiji- v
žela skoroda sploh ni lin
domače in potrebne industry
in če se zdaj industrija
in se širijo mesta radi
strije, ta pojav ne more
pristno kapitalistična Prl
zen, ker dežela brez Potrve
domače, ne morda dota**»
ske industrije, je revca,
stavljena izkoriščanju tuje
industrije. P°se' «prjjateiJ'
tudi t»
indu' biti
m in
dobičkarske no pri sedanjem stvu" bi bilo Neme—-v Ameriki prav, ako bi v
danji Rusiji ne bilo — kap'^ listične industrije, ker bi ^ gli Nemci tembolj zala«^ Rusijo s svojo industrij«' i pričakovati od ta'm -— " m ker brez tujega kruha ^ Nemčija pri vsi industrij1 velika — lačenbergarija. <■ Ni yse kapitalistično,
dO' hoč«
gleda tako., ali diši po lizmu. Hlače se morajo ma narediti, ako se kdo varovati pred mrazom. ^
Vsaj dozdaj gre v sovje Rusiji skoroda izključno domačo industrijo, dasi n dijo tudi nekaj kanono^j grabežljivi	-
bi jih naredi"
proti Nemčiji naj
Ž®
več, in jih postavili proti PJ . Upajmo, da jih, ko spo*® prekanjenost roparskega zma.
DOGODEK Z BEGA v
Med poljskimi begu«c' madžarskem mestu	])3
nizsi je bila dama, ki Je < razburljivem begu nekJe ^ Karpatih izgubila svojega vet mesecev starega °tr jj. Nje mož, ki se je boril vP ski armadi, se je isto t£l eK' gubil. Otroka je našel madžarski železničar v b ^ Karpatov in ga je nosil ^ ^ liko dni s seboj, dokler „ sedaj uspelo, da ga je v ^ kanizsi izročil težko Pre šeni materi.
Oglasi v Americans* Slovencu imajo vedno usP
Pregleduje oči in predpisuj«( 23 LET IZKUŠNJE
DR. JOHN J.
OPTOMETRIST
1691 So. Ashland AveO»» I	Tel. Canal 0523 , 9,
Uradne ure: rsak dan 1 zjutraj do 8:30 zvečer.
^llll!ini!lllllllH!!!l!BIIIIIHIllHlllllWIII'BinV""
Naročilom je pridjati vsa kokrat potrebni znesek. Po C. O. D. (to je po poštnem povzetju) plošč ne pošiljamo drugače, razven, če želi naročale plačati poštne stroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo pošiljatev po C.O.D. računa pošta 17c. Kdor želi to prihraniti naj pošlje potrebni znesek v čeku ali Money odru z naročilom in sicer na:
Knjigarna Amerikahski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
'ŽIVI IZVlRj
to ^
je krasna knjiga, ki govori o trdnem ^ Brjanov. Zanimiva povest, ki more ^^ ga zanimati. Spisal jo je znani sl° -jgo pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal ^ "Na krvavih poljanah".
na ^
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana ^ef knjižnem papirju, platnice klasično bo opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POSTNI^0
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenj
1649 W. Cermak Rd.	Chicago,