Na Bobovcu
Husein Sejko Mekanovic
Raskovec 61, 1360 Vrhnika, Slovenija, E-mail: hmsejko_9@email.si Received: November 20, 2006 Accepted: December 08, 2006
UVOD
Najpomembnejša bosenska srednjeveška prestolnica Bobovac1 se nahaja v bližini bosenskega mesta Vareš. Čeprav je bila obravnavana v številnih znanstvenih delih jo še vedno premalo poznamo. Odgovori na nekatera (doslej sicer sploh nezastavljena) vprašanja bi nam lahko razkrili številne skrivnosti Bobovca in njegove širše okolice. Med pomembnejše sodi tudi vprašanje o poreklu imena Bobovac. Del odgovora nanj vsekakor predstavlja dejstvo, daje ime Bobovac prisotno v deželah v katerih živijo Slovani. To je vedel tudi hrvaški filolog Petar Skok (1881 -1956). Toponim Bobovac je namreč označil, kot izpeljanko od baltoslovanskega imena kulturne rastline iz družine metuljnic, bob (lat. Viciafaba): toponim Bobovište pa je razlagal kot: »mjesto bobom zasadeno«.2 Čeprav se zdijo zelo prepričljive, s tukaj predstavljenimi Skokovimi trditvami se ne morem povsem strinjati. Menim namreč, da je za nastanek imena Bobovac od bobovih zrn veliko pomembnejša vrsta kamna iz katere je človek dobil kovino železo, limonit. Ta vrsta kamna, katere odkritje je pomenilo velik korak na poti v tako imenovano »železno dobo«, se že nekaj stoletij zaradi zrn podobnih bobovim na slovenskem jeziku označuje tudi kot böbovec (nem. das Bohnenerz).3
bobovec - rjavi železovec
V slovarju slovenskega knjižnega jezika je bobovec predstavljen kot: »rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini«.4 Označba bobovec seveda ni povsem slučajno povezana z železom (dragoceno kovino, ki jo je že antični grški pesnik Homer primerjal z zlatom).5 Da bi lahko bila prav ta označba povezana z imenom najpomembnejše bosen-ske srednjeveške prestolnice, je omenil tudi hrvaški arheolog Ivo Bojanovski (1915 - 1993) .6 Ali bi z njo lahko povezali tudi nekatere na današnjem slovenskem ozemlju obstoječe toponime, denimo, naselje Bobovk oziroma Bobovek, ki se nahaja v neposredni bližini mesta Kranj? V 50. letih 20. stoletja so namreč raziskovalci v omenjenem naselju odkrili poznoantične (rimske) grobove z bogatimi prilogami železnega orodja in orožja.
Toponimi z imenom Bobovec se nahajajo tudi na današnjem češkem in slovaškem ozemlju: v bližini češkega mesta Jindrichuv Hradec in pomembnih rudnikov železa se nahaja starodavna vas Bobovec8, v bližini slovaškega mesta Stara Bystrica pa se nahaja vrh Bobovec9 ispod katerega se že nekaj stoletij pridobiva ruda železo.
Omenjenim toponimom identični ozi -roma sorodni in (kar je najpomembneje) z železovo rudo nedvomno tesno povezani toponimi (Bobovac, Bobovec, Bobovište, Bobovišta in Bobovišca) se nahajajo tudi na današnjem hrvaškem ozemlju.10
Sklep
Menim, da je tudi bosenska srednjeveška prestolnica Bobovac svoje ime (lahko) dobila po železovi rudi, oziroma po zrnih bobovca: menim, da bi o tem lahko pričal tudi toponim Bobovišca11, ki se nahaja v njeni neposredni bližini. Koliko je prestolnica Bobovac dejansko povezana z železovo rudo se zelo lepo vidi tudi v stavkih, ki jih je zapisal bosenski arheolog Pavao Andelic12 ter v dejstvu, da
je bila v 20. stoletju okolica Bobovca med največjimi rudniki limonita v Titovi Jugoslaviji.13
Na tem mestu ne želim razpravljati o vprašanjih kdaj je bilo in zakaj je bilo v Bosni pozabljeno (slovansko oziroma slovensko) ime pomembne železove rude, ki se »skriva« tudi v prestolnici Bobovac: omenil bom samo (številne) raziskovalce, ki brez kakršnihkoli dokazov razvoj rudarstva v bosenski srednjeveški državi povezujejo s 14. i 15. stoletjem." Bobovac ter imena bosenskih mest (Kupres, Olovo, Srebrenica) in vasi bi morali začeti uporabljati tudi kot prepričljive dokaze, da je od začetka tako imenovane »železne dobe« do danes, rudarstvo na današnjem bosenskohercegovskem ozemlju imelo neprekinjeno tradicijo.
Reference, viri in pojasnila
[1] Anbelič, P., (1973): cit. n. 1, pp. 46,102 -105; Leta 1356je v listini bosenskega bana in kralja Tvrtka I. (1353 - 1391) zapisano najstarejše doslej znano ime prestolnice: Boboch. V poznejših pisnih virih je (še preden je bila v drugi polovici 15. in v 16. stoletju povsem porušena in spremenjena v ruševine) označena tudi kot: Baboch, Babouch, Babowch, Babunz, Bobofci, Bobouac, Bob-ouaz, Bobovac, Bobovaz, Bobovci, Bohovic in Dobobiku. Od konca 19. stoletja do leta 1973 so ji bili posvečeni prvi znanstveni teksti. O tem glej: G. Stratimirovic, Burg Bobovac Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der Hercegovina Dunaj 1894 pp. 323 - 327 (članek je bil objavljen že leta 1891 v sarajevskem Glasniku zemalj skog muzeja); C. Truhelka, Naši gradovi Sarajevo 1904 pp. 90 - 92; I. Bojanovski, Stari grad Bobovac i njegova konzervacija Naše starine 8. Sarajevo 1962 pp. 71 - 96; I. Bojanovski, Nastavak konzervatorskih radova na gradu Bobovcu Naše starine 9. Sarajevo 1964
pp. 167 - 174; A. Ninkovic, Konzervatorski radovi na Bobovcu Naše starine 12. Sarajevo 1969 pp. 55 - 60. Od leta 1959 do leta 1967 je bila sistematično raziskana: plod teh raziskav je bila monografska študija, ki jo je leta 1973 v Sarajevu objavil bosenski arheolog Pavao Andelic (1920 - 1985). O tem glej: P. Andelic, Bobovac i Kraljeva Sutjeska. Stolna mjesta bosanskih vladara u 14. i 15. stoljecu Sarajevo 1973. Kontinuiteto naseljenosti od antike do srednjeg veka ni omenil, čeprav je v študiji zelo lepo predstavil antične in srednjeveške temelje na katerih stoji prestolnica: o tem med drugim priča tudi njegova kronologija gradnje oziroma vloga, ki jo je pri gradnji imel bosenski ban Stipan II. Kotromanic (1300? - 1353).
[2] Skok, P., (1971): Etimologijski riječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika Zagreb 1971 pp. 176, 177 »baltoslav. naziv za kulturnu biljku koja od drugih ie. jezika dolazi samo u lat. faba i u romanskim refleksima odatle (tal. fava, fr. feve).
Na Bobovcu	507
U baltičkoj grupipotvrdena je samo u stprus. babo u femininumu kao i u latinskom. Prema tome je slavenska inovacijapromjena roda od feminina u maskulimum. Ta promjena mogla je nastati zbog toga što se *boba osjecalo kao hipokoristik...Bobaf (Vuk) sa hipokorističkim akcentom upotrebljava se u metaforičkom značenju »malo što okruglo«...Imenica boba ima brojnu leksikološku familiju...Izvedenice od bob upotrebljavaju se više u pravorn nego u prenesenom značenju«.
[3] Strmole D., (1987): Bobovec, Enciklopedija Slovenije 1. Ljubljana, pp. 293; http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/bobovec.html. »Bobovec je popularna oznaka za poseben tip limonitne železove Rude, ki so jo v preteklosti pridobivali na različnih mestih v Sloveniji. Posebno znana najdišča so v predgorju Julijskih Alp, znano fužinarsko mesto, kjer so talili železovo rudo, pa so na primer Železniki. Pogosto so bobovci bolj ali manj zaobljeni. Lahko so zelo majhni in imajo v premeru le nekaj milimetrov ali pa dosežejo decimetrske dimenzije in imajo maso kilogram in več. Običajno so temno rjavi, povsem neprozorni in so brez izrazite razkolnosti. V vrtačah in breznih se bobovci nakopičijo kot netopen preostanek zakrasevanja. Največkrat gre za preostanek Pirita FeS2 in redkeje markazita FeS2, ki se pojavljata kot akcesorna minerala v številnih karbonentnih kamninah v Sloveniji. Pri procesih oksidacije na površini kamnine sulfid preide v lahko topen sulfat, ki ga voda zlahka odnaša. Pri tem pirit in markazit prehajata v sekundarne železove minerale, kot sta goethit in lepidokrokit. Kristali pirita ali markazita z značilnim kovinskim sijajem ter kovinsko rumeno barvo spremenijo v večinoma rjavkasto maso različnih sekundarnih železovih mineralov, ki jo imenujemo limonit. Na prvotne kristale pirita lahko spominjajo le še posamezne kristalne ploskve kocke ali pentagonskega dodekaedra. Zelo redko se ohranijo popolni priimerki limonitiziranih kopuč kristalov pirita. To so psevdomorfoze limonita po pir-itu. Še pred dvesto leti je bilo pridobivanje železa iz bobovca zelo pomembna dejavnost. Z njo se je ukvarjal tudi baron Žiga Zois, ki je bil fužinar, naravoslovec, mineralog in zbiratelj. Med drugimi je zbral tudi nekaj
izjemnih primerkov bobovcev in jih uvrstil v svojo zbirko mineralov, kamnin in rud«.....
M Klopčič, M., Tomšič, F., Veselko, M., (1970): Slovar slovenskega knjižnega jezika I. Ljubljana pp. 157
[5]	Razinger, B., (1995:) Tri rude z Gorenjskega
Jeseniški zbornik 7. Jesenice, pp. 255 - 271
[6]	Bojanovski, I., (1984): Razdoblje rimske uprave
(Zbornik: »Visoko i okolina kroz historiju prethistorija, antika i srednji vijek 1.«) Visoko p. 67 »Čini se da je i samo ime Bobovac vezano za rudarstvo (rudu), jer se bobovcem u slovenskom jeziku naziva jedna vrsta željezne rude«.
[7i Valič, A., (1956/1958): Nove najdbe iz rimske dobe v okolici Kranja Arheološki vest-nik 7/4 Ljubljana, pp. 444 - 458; P. Petru, Okvirna, časovna in tipološka klasifikacija gradiva iz južne nekropole v Bobovku pri Kranju Arheološki vestnik 9 - 10/1 Ljubljana 1957/ 1958 pp. 13 - 26; P. Petru - A. Valič, Drugo začasno poročilo o izkopavanjih v Bobovku pri Kranju Arheološki vestnik 9 - 10/2 Ljubljana 1957/1958 pp.133 - 172
[8] Nekuda, V., (1975): Pfaffenschlag: zanikla stredoveka ves u Slavonic Brno; Vas Bobovec je omenjena že v enajstem stoletju: v petnajstem stoletju (v »husitskih« vojnah) je bila skorajda popolnoma uničena. O tern glej tudi: http:// www.rudolec.cz/kanad-cz.html#hist
[9i htpp://www.starabystrica.sk/modules.php?name=N ews&file=article&sid=21038 »Stara Bystrica sa čoraz vačšmi dostavala do pozornosti feudalov v osemnastom storoči. V roku 1767 bola v Starej Bystrici doložena jedina železiaren v Trenčianskej župe. Železna ruda sa t'ažila pod vrchom Bobovec«.
[10i skok, p., (1971): cit. n. 2, pp. 176, 177; G. Novak, Bobovišca (Bobovišce) Enciklopedija Jugoslavije 1 Zagreb 1955 p. 628 »selo na zapad-t2om dijelu otoka Brača. U okolici Bobovišča otkriveno je (1899) na lokalitetima Krug i Ratprethistorijsko naselje ranoga željeznog doba. U Vičjoj Luei postojalo je drugo naselje, iz kojega potječtc metalni nalazi (koljenice, šljemovi) grčke prove nijencije. U Luci Bobovišca otkriveni su (1850) ostaci rimskog groblja«.
["i Bojanovski, I., (1962): cit. n. 1, pp. 84, 85 »Kalic je Desnik smjestio »blizu današnjeg sela Teševo« iznad Kr. Sutjeske. Šišic je mislio da Desnik treba tražiti »na desnoj obali gornje
Bosne...naime oko gradova Bobovca, Sutiske i Trstionice...«. Čini nam se da je Šišicevo mišljenje najbliže istini, samo bismo ga modificirali utoliko što bi Desnik...identifieirali baš sa naširn Bobovcem... U blizini grada u Mijakovicima, u zaseoku Kolakovici, postoji i njiva Bobovišca.-Toponomastička izvedenica Bobovac, sa složenim sufiksom -ov-ac, vjero-jatno je metaforički naziv, izveden od apelativa bob (Vicia faba maior). Ali bi se ovaj toponim mogao dovesti u vezu i sa muškim apelativom bóbán, bobana, u značenju kamen, saxum (vidi Akad. rječnik s.v.) što bi sa stvarnog stajališta odgovaralo, jer grad leži na visokoj stijeni! Moguce je da je naziv stijene (oronim) kasnije prešao i na sam grad! U tom bi se slučaju formant -an pred vrlo proširenim sufiksom -ovac izgubio, a do tog je moglo doči ili zbog kračeg izgovora ili, što je vjerojatnije, jer se zaboravilo na primitivno značenje riječi boban koja se u jezičnoj sv-ijesti izjednačila sa apel. bob«. Citat je med drugim tudi dokaz, da v šestdesetih letih 20. stoletja I. Bojanovski ni povezoval popularno slovensko označbo bobovec z imenom bosenske srednjeveške prestolnice.
[12]	Anbelič, P., (1973): cit. n. 1, str. 12, 32; P.
Andelič, Doba bosanske srednjovjekovne države (Zbornik: »Kulturna istorija Bosne i Hercegovine«) Sarajevo 1984 str. 460, 461 »Jedna primitivna radionica za preradu željezne rudače zajedno sa kovačnieom bila je smještena na povišenoj platformi pred-vorja; tu je nadeno kovačko ognjište, komadi djelomično rastaljene željezne rudače, manje količine kreča te nekoliko nedovršenih kovačkih proizvoda«.
[13]	Bojanovski, I., (1984): cit. n. 6, p. 67 »Teže je
odrediti motiv koji je potakao Rimljane da izgrade utvrdenje u ovom gorovitom i sla-bije naseljenom dijelu desitijatske zemlje, s rijetkim naseljima (gradinama), a teško je i zamisliti da je kroz ovaj duboko ispresije-cani kraj vodila neka iole značajnija rimska komunikacija. Stoga bismo izgradnju utvrde na Bobovcu najradije povezali za rudarsku politiku careva u unutrašnjosti Dalmacije. Područje oko Bobovca je po rudnom bogat-stvu bilo poznato i u srednjem vijeku, a i u naše vrijeme se iskorištavaju rudišta Borov-ice i Vareša«.
[14]	Dinič, M., (1955): Za istoriju rudarstva u sred-
njevekovnoj Bosni i Srbiji SANU Beograd i Čirkovič, S., Kovačevič D. Čuk, R., (2002): Staro srpsko rudarstvo Beograd - Novi Sad