PROLETAREC gTEV,—NO. 880. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 24. JULIJA (July 24), 1924. LETO—VOL. XIX. UpramiitT« (Office) 8689 WEST 26ti» ST., CHICAGO, ILL.—Telephene RoclrcreU 2864. ALI BOMO RAZUMELI NOVO SITUACIJO ■ IN JO ZNALI IZRABITI? Vsa leta svojega obstoja je bila socialistična stranka stranka izolacije. Ni bilo mogoče drugače. Unije so bile tu preje kot socialistično gibanje in bile so nesocialistične in protiso-cialistične. Kjer se je v njih pojavil socialistični duh, je bil prej ali slej zatrt radi posebnih razmer, ki so vladale v tej deželi, o katerih pa tu sedaj ne bomo razpravljali. Dogajalo se je, da je ta ali ona unija indorsirala soc. stranko, oziroma njene kandidate in sodelovala z nami v volilni kampanji. Vzlic tem pojavom smo ostali stranka izolacije, — stranka, ki se je mogla zanašati samo na svoje članstvo in svoje časopisje. Dosegli smo miljon glasov, oddanih pri predsedniških volitvah, dobili smo število občin pod svojo upravo, izvolili par kongresnikov in mnogo poslancev v legislature, toda do večje politične moči nismo nikdar prišli. Bili pa smo močna vzgojevalna socialistična stranka, stranka, ki je izvežbala tisoče delavcev, ki so danes v vodstvih unij ter raznih progresivnih gibanj in organizacij. Poučili smo miljone ljudi o socializmu in pripravljali teren za organiziranje stranke, v katero bi spadale unije in razne druge radikalne in progresivne organizacije kot celote. To je bila naloga socialistične stranke, tudi če se je ne bi zavedala, in vršila jo je! Bili smo stranka brez zaledja; delavska stranka izven mas delavstva. Sodelovali smo z unijami brez duha skupnosti. Kazali smo na njihove napake, na njihovo politično zaostalost, na nesmiselnost njihovega sodelovanja s kapitalističnimi strankami, one pa so nam odgovarjale največ z molkom in navajale svoje članstvo glasovati za kandidate kapitalističnih strank naprej. Toda tako ni moglo zmerom ostati. Številni sodrugi so se umaknili iz naše stranke in šli 'ned maso organizirati nova gibanja. Ena so Postala močna, npr. nestrankarska liga na o-srednjem zapadu in severozapadu. Večinoma so se ponesrečila, toda volja za ločitev od kapi- talističnih strank je rasla. Čas za premenitev naše taktike je dozoreval. Detroitska konvencija socialistične stranke (1. 1921) je z malo večino glasov zaključila pod-vzeti korake, s katerimi naj bi se pronašlo, dali je ustanovitev ameriške delavske stranke, kateri bi pripadale unije, mogoča in v koliko. Tako je nastala "Konferenca za progresivno politično akcijo", — zaplodek, ki se razvija v stranko ameriškega delavstva in malih farmarjev. Socialisti pri delu za grajenje skupne stranke nismo delali vrišča in ako bi vse naše članstvo bilo v stanju zapopasti pomen te akcije, bi naše vodstvo še manj naglašalo, da gre tok novega gibanja v socialistično strugo. Čim manj nepotrebnega vrišča, toliko prej bomo iztrgali mase ameriškega delavstva kapitalističnim strankam. In to je prvo, kar moramo doseči! Dne 4. in 5. julija je imela v Clevelandu konvencijo "Konferenca za progresivno politično akcijo," ki se je izrekla iti v boj proti republikanski in demokratski stranki, z drugimi besedami, proti privatnim interesom. Konvencija K. P. P. A. je nominirala predsedniškega kandidata, ki ni socialist. Sprejela je platformo, ki še ni socialistična. Unije, ki so bile zastopane na konvenciji, niso socialistične organizacije. Ampak bila je delavska konvencija, ki je zastopala do štiri miljone organiziranih delavcev. Prvič v zgodovini je dobila socialistična stranka priložnost nastopiti s svojimi predstavniki pred maso delegatov, ki so jih poslale unije. In prvič v svoji zgodovini je dobila priložnost delati med njimi, ne da se bi ona ločila od socialističnega programa, ampak da pridobi organizirano delavstvo za samostojno politično akcijo in za SOCIALIZEM! Naša naloga v novi orientaciji ni lahka, toda je lažja kot je bila v prošlosti. Marsikaj se nam ne bo dopadlo, marsikaj nam bo zoperno, imeli bomo težke boje, predno zmesimo to testo in ga formiramo v močno delavsko stranko s socialistično dušo. Skozi par desetletij je bila naša stranka edina predstavnica delavskega ljudstva na političnem polju. Bila je vedno v prvih vrstah in se borila proti zunanjim in notranjim sovražnikom, — borila se je z enako vnemo proti kapitalizmu kakor proti nevedi med delavsko maso. Toda ker je bila stranka izolacije, — v obstoječih razmerah ni mogla biti drugega, — se je oddaljila strokovno organiziranemu delavstvu in sedaj mora iti par korakov nazaj k njemu, da bomo šli potem skupno naprej. In to je pravilna taktika, pravilna zato, ker verujemo v zmago socializma, ker verujemo v bodočnost naše stranke. Ali bomo v stanju razumeti novo situacijo in jo izrabiti? Bomo, toda le tedaj, če se bomo znali poglobiti v položaj in zapopadli, da smo del velikega gibanja, ki ga je treba šele pridobiti za socializem. Pridobili smo ga, da se je odtrgalo od starih strank in stopilo na radikalna pota. In sedaj ga je treba voditi naprej. Socialistična stranka ostane socialistična stranka. Vršila bo svoje funkcije naprej. Udeleževala se bo volilnih bojev. Poučevala bo delavstvo o socializmu. To je delala v prošlosti. Sedaj pa imamo priložnost vršiti vse to delo med veliko večjo maso kot v prošlosti z veliko večjim uspehom s pomočjo organizacij, s katerimi preje nismo imeli direktnih stikov. Te odnoša-je moramo jačati. Tekom te kampanje naj bo vse naše delo posvečeno utrjevanju in jačanju socialistične stranke ter sodelovanju z unijami in drugimi organizacijami, ki so se izrekle za samostojno politično akcijo. Čim jačja bo naša stranka in čim večji bodo uspehi skupne akcije to jesen, toliko ložje in toliko efektivnejše bomo na januarski konvenciji položili temelj, na katerem bomo gradili mogočno socialistično gibanje, ki bo privedlo Zedinjene države v socializem. Jasna beseda In odločno stališče. Ko je prišlo na dnevni red vprašanje Ku Klux Klana, se mu socialistična konvencija v Clevelandu ni izbegavala ali ga hotela prikriti z zavijaj očimi frazami. Izjavila je odprto in odkrito: 'Socialistična stranka odločno obsoja Ku Klux Klan in vsake druge poizkuse razdvajati delavstvo s plemenskimi, narodnostnimi in verskimi ščuvanji in vsaka prizadevanja, ki streme dobiti politično moč s terorističnimi metodami." Nobena druga stranka ni bila niti od blizu tako poštena in odkrita. Na njihovo čast, socialisti so prišli z odprto izjavo. Izjavili so kar so mislili in rekli kar je potrebno da se pove. — New York World. Svetovni parlament. (Iz kongresa amsterodamske strokovne interna-cionale na Dunaju.) F. S. v "Delavcu." V tednu od 2. do 7. junija se je vršil na Dunaju kongres amsterdamske strokovne internacionale. Xa kongresu je bilo zastopanih nad 19 milijonov strokov no organiziranih članov iz naslednjih držav: Belgije, Bolgarije, Danske, Nemčije, Anglije, Italije, Jugoslavije, Kanade (Amerika), Letske, Luksemburške, Holan dije, Avstrije, Palestine (Azija), Poljske, Romunije, Juž. Afrike, Španije, Švedske, Švice, Čehoslovaške, Madžarske in Francije. Poleg teh so bili zastopani tu di ruski menjševiki — emigranti. Dalje so bile zastopane tudi naslednje mednarodne zveze: Mednar. zveza stavbinskih delavcev, mednarodna zveza tipogra fov, fabriških delavcev, klobučarjev, poljskih delavcev, živilskih delavcev, usnjarjev in čevljarjev, litografov, slikarjev in pleskarjev, kovinarjev, javnih nameščen cev, poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, privatnih nameščencev, oblačilnih delavcev, Mednarodna zveza delavcev, in mednarodna zveza tesarjev Kot gostje iso prisostvovali na kongresu še zastop niki naslednjih organizacij oz. zavodov: Socialistična delavska internacionala (London), Zadružna interna cionala, mednarodna zveza delavk, Estonska delav ska zveza in Mednarodni urad dela. Rdeči Dunaj je že na predvečer kongresa pokazal da ve ceniti pomen kongresa največje organizacije na svetu. Bakljada, katere se je udeležilo na tisoče dunajske socialistične mladine, je povzročila med delegati neko slovesno razpoloženje, katero je trajalo med celim kongresom. Razprave na kongresu so bile na presenetljivi višini in stari borci kakor Sassenbach in Oudegest so nam zatrjevali, da take harmonije in globokega razu mevanja položaja še niso doživeli na nobenem dru gem kongresu. i Dasiravno smo prisostvovali kongresu ljudje iz 20 različnih narodnosti, različnih ras in ver, vendar je vladalo na kongresu razpoloženje, kakor med bra ti, ki so se nenadoma vrnili iz vseh vetrov sveta v domačo hišo. Kakor je dunajska mladina na predvečer manifestirala z bakljami — simboli kulture in p ros vete, tako je dunajski proletariat tretji dan kongresa (v četrtek) pokazal silo svojih železno discipliniranih or ganizacij. Kakih tristotisoč proletarcev in proletark je kakor rdeči veletok manifestiralo po dunajskih ulicah za boljši svet — za internacionalo. Med njimi Je pa korakalo 22 bataljonov delavskih rediteljev v krojih strumno in dostojanstveno kakor se spodobi med narodni armadi. (Bataljon šteje 1000 mož). Z 42 god bami na čelu je defilirala ta silna vojska mimo za stopnikov svetovnega proletariata in kakor iz enih mogočnih prs se je slišal njihov pozdrav Freufld schaft! Freundschaft! Ni mi mogoče opisati kakšne čare smo uživali v tistih trenotkih. Dež je lil kakor iz škafa, kakor, je cela narava preizkušala moč naše volje — ali vse zastonj bataljon za bataljonom, godba za godbo je k rakala s v pozdrav povešeno zastavo mirno in dostojanstveno, kakor se to spodobi armadi miru in pravi ce. In čim bolj je lil dež, nazadnje tako, da kanali n" so mogli sproti požirati ogromne količine vode, ali po-!raVi teh železnih mož so bili vedno glasnejši in ved-0 rezkejša povelja njihovih četnikov, ki so komandi-rali v poprav. >Pa ie z°Pet kakor v zasmeh preizkuš--jjjii narave prikorakal bataljon rediteljev — -akademikov razkritih glav in nazadnje kakor iz marmorja izklesani tisoči telovadcev gologlavih v belih majcah brez rokavov kakor bogovi, katerih se dež n,e tiče. Za temi so pa zopet prikorakale ogromne množice strokovno ali politično organiziranih članov rnožkih in žensk, mladih in, starih, matere z otroci v naročju. In čiim bolj je lil dež, tem glasnejše so popevale te množice pesem odrešenja, pesem socializma, pesem in-ternacionale. Kakor razpaljeno železo je bilo njihovo navdušenje in njihova vera v vstajenje večja kot vsi oceani sveta. Dve ih pol ure se je valil ta veletok mimo nas, začetkoma v šestnajstih štiristopih, in nazadnje, ko je bilo videti, da jih bo prehitela noč, so pa korakali v diviaintridesetstoipih kakor mogočno valovje razburkanega oceana. Utisi, ki jih je napravila na nas ta manifestacija so vekomaj neizbrisni. — Kongres je takoj naslednji dan povabil organizatorja roditeljskih bataljonov s. dr. Deutscha, da obdrži kratko predavanje o organizaciji rediteljev in predsednik kongresa je med viharnim odobravanjem stavil predlog, da pokloni naša in,-ternacionala dunajskim rediteljem v znak priznanja prvo mednarodno zastavo. Vrnili smo se iz Dunaja kakor prerojeni z edino željo, da bi tudi naš pokret postal vreden člen v veliki verigi internacionale, v tisti verigi, ki bo uklonila krivico in nasilje in dala človeštvu lepše bodočnosti. ^ ^ Volilna kampanja K. P. P. A. ) James Maurer, predsednik Pennsylvanske delavske federacije, Darlington Hoopes, tajnik socialistične stranke za Pa., in Chas. Kutz, predsednik pen.nsylvan-sike frmairske-delavske stranke, so sklicali v imenu svojih organizacij skupno konferenco, ki se je vršila dne 21. julija. Zastopniki omenjenih skupin ter raznih unij so razpravljali o načrtih za volilno kampanjo in drugih zadevah, tikajoče se enotne akcije ameriškega delavstva, združenega v K. P. P. A. V New Yorku vodi kampanjo socialistična stranka in ameriška delavska stranka, katere glavni del je socialistična organizacija države New York. La Fol-lette bo kot predsedniški kandidat označen v New Yorku najbrž na listi socialistične stranke in ameriške delavske stranke. Kot je situacija sedaj, bo La Follette kandidiral na listi socialistične stranke tudi v Oklahomi, Californiji in mogoče v nekaterih drugih državah. Konferenca zastopnikov organizacij v Illinoisu, ki pridružene K. P. P. A., se bo vršila v nedeljo 27. julija, na katero so povabljeni tudi zastopniki J. S. Z. Prošlo nedeljo je imela socialistična stranka mesta Mihvaukee svoj piknik, ki se ga je udeležilo 65,000 oseb, največ v zgodovini nijenih priredb. " 'Proletarec' se mi zdi vedno bolj zanimiv in Podučen list," nam piše neki naročnik. Agitirajte, da 5? ta list še bolj razširi. Več naročnikov pomeni boljši list. SEM I NT J A. Računanje in samomori. — Kratka vest. — Sredstvo proti eksplozijam v rovih. — Zaostali Korejci. — Obisk v Leningradu. — Needinstvo troedinega naroda. — Pravilna taktika. V Nemčiji se množe samomori. Razni faktorji preiskujejo vzroke. Nekateri zdravniki pravijo, da so bankovci, glaseči se na miljarde mark, zmešali Nemcem glave, da se zatekajo k samomoru za vsako malenkost. Velikih številk neuki ljudje res niso vajeni, toda računati so morali. To je po mnenju zdravnikov pri mnogih povzročilo živčno oslabelost in obup nad življenjem. Zelo čuden vzrok. Drugi, ki najbrž tudi poznajo razmere v Nemčiji, pravijo, da je glavni vzrok za večino samomorov beda. Ljudje, ki imajo dovolj mark, si lahko pomagajo in tudi računati se nauče. So pa tudi taki, ki znajo računati, toda nimajo mark, s katerimi bi si nabavljali reči, ki jih potrebujejo za preživljanje. Beda pa je najboljše sredstvo za pospeševanje živčne onemoglosti. * * * John Lipski, premogar, star 44 let, je skočil v šaft premogovnika Madison Coal družbe v bližini Divernona, 111. Bil je na mestu mrtev. Hodil je od premogovnika do premogovnika in moledoval za delo. Bosi so mu odgovarjali, da ne najemajo, ampak odpuščajo premogarje, posebno starejše. Nekoliko pred časom ko se je zadnjič podal v globino, na svoj način, je še prosil hrane, toda ker je bil brez sredstev, je ni dobil. — To je kratka vest kakor je bila pri-občena v dnevnikih. Ena izmed mnogih. In a-meriškim delavcem se ni treba ubijati z miljar- dami, kajti dolar je skoro še zmerom dolar. * * * Niso vsi samomori posledica bede. Toda večinoma vsi imajo vzroke v današnjih socialnih razmerah, posledica kapitalistične ekonomske uredbe. Skrb za preživljanje, prenaporna fizična in duševna dela, dolgotrajna brezposelnost, bolezni itd., so stvari, ki poganjajo ljudi v predčasni grob. * * * Ameriška družba za delavsko zakonodajo deluje med drugim za preprečenje eksplozij v premogovnikih. Pronašla je, da je kamenit prah eno izmed najboljših sredstev za preprečenje eksplozij premogovega prahu. Škropljenje rovov s kamenitim prahom pobere s seboj premogov prah in s tem je nevarnost za eksplozijo, ako ne odstranjena, vsaj omejena. Ampak to bi stalo! Omenjena družba pravi da ne, ker bi odpadli stroški s predelavanjem rovov po eksplozijah, kar stane milj one dolarjev na leto. Če se preprečijo eksplozije, odpadejo ti stroški in premogarji bi dobili priliko umirati naravne smrti. * * * Japonske oblasti v Koreji imajo težkoče odvaditi Korejce rabiti proge za šetanje in "posteljo". Ob vročih večerih imajo Korejci baje navado spati na progah. Nekaj cunj na tračnici jim služi za vzglavje. Vlaki so raditega ovirani in dogodilo se je že mnogo smrtnih nesreč. Železnice so za Korejce nova stvar. Japonci so pričeli z vzgojevalno kampanjo, ki ima namen poučiti Korejce, da se z lokomotivami ni šaliti. Ljudem po deželah, ki so preprežene z železnicami, se zde Korejci smešni in zaostali, ker postavljajo svoja življenja tako nesmiselno v nevarnost. Ampak tudi po takozvanih naprednih deželah ljudje šetajo po raznih nevarnih progah, ki vodijo v vojno, v pomankanje in mizeri-jo. Kakor primitivni Korejci, tako se bodo morali tudi prebivalci "civiliziranih" dežel odvaditi "spati" na nevarnih progah. * * * Prvič, od kar ima Rusija sovjetsko vlado, je prišla v leningradsko luko tuja vojna ladja na prijateljski poset. Bila je italijanska. Velike množice Rusov so ogledovale italijanske mornarje, ki jih je poslala na obisk Mussolinijeva vlada. Nezaupnost se je kmalu umaknila prijateljskemu kramljanju. Ruske oblasti so priredile tujim gostom zabavo in italijanski mornarji so so vrnili z enako priredbo. Banketa sta bila dobro obiskana, toda govorov in zastav ni bilo. Obe strani sta se sporazumeli, da je tako najboljše; Rusi ne bi mogli napiti Mussolinijevi Italiji in poveljnik italijanske križarke ne bi mogel nazdraviti boljševiški Rusiji. Toda medsebojno prijateljstvo je obema potrebno. * * * A. R. Decker poroča iz Dunaja, da se jugoslovanska vlada, ki jo je sestavil Jovanovič, boji novih volitev v skupščino, ne radi bojazni da bo poražena, ampak radi nevarnosti krvavih izgredov. Politična situacija je napeta in strankarske strasti so razplamtene. Troedini narod je zelo needin in njegov ugled v inozemstvu je ničev. Jugoslovanski bratje se ne počutijo kot bratje v svoji deželi, zato se sovražijo kot se morejo samo bratje sovražiti. Vzelo bo par generacij, predno se bodo dodobra spoznali in se naučili delati skupaj za prospeh svoje dežele in — drugih dežel. Predvsem bodo morali spoznati, da je nadvlada enega dela nad drugimi škodljiva vsem in prav nikomur koristna, razun morda tujim deželam z imperialističnimi ambicij ami. * * * Na drugem mestu v tej izdaji je priobčen dopis Antona Žagarja iz Sheboygana. Sodrug Žagar je prišel v Ameriko po vojni in v razmeroma kratkem času je zapopadel tukajšnje razmere boljše kot marsikdo, ki je že leta v tej re- publiki. S sodelovanjem drugih sodrugov j somišljenikov je razširil "Proletarca" kot ^ razširjen v malokateri drugi naselbini. Sodrufl Žagar mnogo čita in mnogo misli. Zato ga fraz^ prenapetežev niso vrgle iz ravnotežja. Ker mn0e go dela, tudi ve, da je ložje razdirati kakor gra~ diti. Svoj dopis je posvetil razdiračem in Nova" ki pri "D. S." se iz njega lahko mnogo nauče" Ameriško politično življenje se prečiščuje Velike mase delavcev in farmarjev so prišle do 1 spoznanja, da nimajo v republikanski in demokratski stranki ničesar iskati. Ampak to spoznanje jih ne bo privedlo v socialistično stranko na mah. Čudeži so v politiki neznana stvar Toda socialisti so dobili priložnost delati med to maso in jo pridobiti za socializem, kar bo zahtevalo časa in truda. Naloga je hvaležna in izvedljiva, in ker je izvedljiva, je naša dolžnost da se jo lotimo na pravilen način. Pot, ki smo jo zavzeli v Konferenci za progresivno politično akcijo, je pravilna. Naše delo v bodočnosti ne bo tako enostavno kot je bilo v prošlosti. Treba bo previdnosti, da obdržimo in utrdimo, kar smo spravili skupaj. In treba bo mnogo dela, da bomo to kar smo strnili skupaj naučili socialistično misliti. Polje za delo se je sedaj socialistom samo ponudilo. Vsi med orače in ga obdelujmo, da bomo želi socializem. ^ ^ Kampanja laži. I John W. Daviš, predsedniški kandidat demokratske stranke, je po poklicu odvetnik. Svoje klijente ima večinoma na Wall Streetu. On je legalni zastopnik Morganove finančne hiše, v kateri je nevidna ameriška vlada, raznih železniških družb, trustov itd. Predno je bil nominiran, je "evangelist" W. J. Rryan svaril konvencijo, naj ne nominira takega moža za predsedniškega kandidata, kajti če misli nominirati Davisa, je boljše, da nominira direktno Morgana. Daviš je bil nominiran. Kmalo zatem ,so v časopisje prišle vesti, da je bil Daviš ne samo zastopnik trustov, ampak da je 1.1913 zagovarjal v W. Virginiji E. V. Debsa in, "Mother" Jones. Čikaški dnevniki pa so dan pozneje poročali: "Debs je dejjal, da ga zelo veseli, ker je njegov prijatelj Mr. Daviš dobil predsedniško nominacijo. V javnosti bo sicer podpiral kandidaturo La Folletta, toda kako misli v srcu, je pa drugo vprašanje." Na kratko: Debs je za Mr. Davisa. Ko so Debsu povedali kaj pišejo o njemu, je podal sledečo izjavo: "Vesti, da me je J. W. Daviš, predsedniški kandidat demokratske istranke, kedaj zagovarjal, so izmišljene. Resnica je, da nisem nikoli videl Mr. Davisa in da niisem imel z njim nikdar nikakih opravkov. Dotično poročilo je bilo fabricirano in ne vem kako je moglo nastati." Ko je poročevalec nekega lista vprašal mater Jon.es, če jo je Daviš v resnici zagovarjal, je odvrnila: "Noben odvetnik me ni nikoli zagovarjal v W. Virgi-nij-i miti nikjer drugje." Kampanja laži je v teku. Glasilo Wall Streeta poziva kapitalistično časopisje, n.aj zatre vse vesti o LaH Follettovi kampanji. Ker pa se vesti ne more kar tako zatreti, jih bodo potvarjali, kakor navadno. Robert M. La Follette. Konferenca za progresivno politično akcijo e na svoji konvenciji dne 4. julija v Clevelandu poiriinirala R. M. La Folletta za predsedniškega kandidata. Drugih nominacij ni bilo. Robert M. La Follette je po prepričanju r0gresivec, karkoli se že tolmači pod to besedo. V političnem življenju je aktiven nad 40 let. Njegova zgodovina je čista. Privatnim interesom ni služil nikdar, pač pa je bil proti njim v boju. Socialisti in La Follettovi progresivci niso živeli v prijateljstvu. V Wisconsinu, kjer je socialistična stranka politično močna in kjer ima La Follette kontrolo nad mašinerijo republikanske stranke, sta si bila oba elementa v volilnih kampanjah v vednem nasprotju. V legis-laturi pa so socialistični poslanci naganjali La-follettovce izvajati obljube, ki so jih dajali prebivalcem Wisconsina tekom kampanje. Danes se Wisconsin ponaša, da ima izmed vseh držav ameriške Unije najbolj progresivno zakonodajo. Pri zadnjih volitvah v zvezni senat socialisti v Wisconsinu niso postavili protikandidata La Follettu, prvič ker ne bi dobil mnogo glasov radi priljubljenosti ki jo uživa La Follette, in drugič, ker se je imelo v vidiku kooperacijo, iz katere mora iziti skupna stranka ameriškega delavstva in farmarjev. Kongresnik Berger je na konvenciji socialistične stranke dejal, da če je kdo, ki pozna La Folletta in njegovo delovanje, ga pozna on, ker je bil šestindvajset let v boju proti njemu. V teh letih pa je spoznal, da ima La Follette iste sovražnike kakor socialisti in med vojno je bil istotako zaničevan kakor socialisti. Nahujskana množica je demonstrirala proti La Follettu kakor proti socialistom. Če ni bil izključen iz senata, kakor je bil Berger iz kongresa, je vzrok v tem, da je bil La Follette član republikanske stranke in da je imel več vpoštevanja kakor socialisti, ki so imeli proti sebi vse "javno" mnenje, kakor so ga izoblale pijavke, militaristi, mednarodni bankirji in džingoistična drhal. La Follettov glas med vojno ni segel daleč; ni mogel. Po vojni, ko se je naščuvana drhal nekoliko umirila in ko so se pričele objavljati številke, ki so pokazale, da je število miljonar-,]ev v tej deželi naraslo za več tisoč, da so visoki patrijotje kradli kakor še nikdar poprej, K1 La Follettov glas zopet prodrl med množice, "ostal je ljubljenec progresivnega gibanja, ki 8a je že pred meseci izbralo za svojega predsedniškega kandidata. R La Follette je bil po imenu politik republikanske stranke, ki si jo je v Wisconsinu popolnoma osvojil. "Pravi" republikanci so mu ne-tetokrat svetovali, naj se pridruži socialistom, aterini po svoji politiki in mišljenju pripada, toda La Follette je "vrtal" naprej v republikan- ski stranki in izvrtal je precej lukenj. Toda republikanska stranka je ostala "republikanska", — dekla vladajočega razreda, izvršujoča povelja privatnih interesov. La Follettov "reformi-zem" jo ni mogel izpreobrniti. V svojem programu se je La Follette izrekel za organiziranje nove stranke in je v tem oziru dejal: "Jaz sem za pošteno razpodelitev v ameriški politiki, uverjen, da bo ljudstvo meseca novembra podvzelo tako akcijo, ki bo zagotovila ustanovitev nove stranke, v kateri se bodo lahko združili vsi progresivci . . . Permanentne (trajne) politične stranke so bile v tej deželi rojene po predsedniških kampanjah in ne med kampanjo; in prišle so iz ljudstva, ne pa vsled proklamacij posameznih voditeljev." Radi te in drugih podobnih izjav je socialistična stranka indorsirala La Folletta za predsedniškega kandidata, ker vidi pred seboj cilj: združenje ameriškega delavstva v enotni stranki. E. V. Debs pravi o La Follettu: "Četudi on ni socialist, se ga nam ni treba sramovati ali se opravičevati radi pomoči, ki mu jo bomo dali v tej velevažni uri. Vse svoje življenje je stal kot mož v boju za pravico na način, ki se je njemu zdel najboljši. Plutokra-cija ga je nesramno obrekovala, blatila in preganjala, kljub temu se niso drznili niti njegovi najhujši nasprotniki dvomiti v njegovo poštenost in personalno integriteto . . ." La Follette je politik, okoli katerega so se lahko strnili vsi elementi, iz katerih se ima ustanoviti nova stranka. V tej kampanji se bodo medsebojno spoznali in ugladili diference, da se bodo na januarski konvenciji toliko ložje koncentrirali in vodili bodoče kampanje kot trdno organizirana stranka. La Follette ve, da so bili socialisti njegovi politični nasprotniki, toda istotako ve, da so privatni interesi sovražni socialistom in progre-sivcem, katerih voditelj je La Follette. Unije, ki so se nam približale in mi njim, bolj in bolj spoznavajo, da je politična akcija orožje, ki lahko služi delavstvu ravno tako dobro kakor kapitalističnemu razredu. Tako smo napravili prvi uspešen korak v "enotno fronto". Drugi bodo sledili, ker socialisti ne nameravamo počivati. t^® John W. Daviš je vzel počitnice. John W. Daviš, predsedniški kandidat demokratske stranke, bo pretrgal svoje stike s Pierpont Morganom. To se glasi enako kakor če zakleneš vrata potem ko ti je konj ukraden. John, povej Morganu, da se boš povrnil po volitvah. — Milwaukee Leader. IVAN CANKAR: KURENT Starodavna pripovedka. (Nadaljevanje.) Človek mu je prišel naproti, ki ni bil ne otrok ne starec. Siv in vel je bil njegov obraz; leta niso bila zapisana na njem, pač pa je bilo zapisano topo trpljenje. Opotekal se je ter spotikal, ob zgodnjem mraku že pijan; kuštravi lasje so mu viseli na čelo, klobuk je bil izgubil, obleka je bila povaljana. Z obema rokama je mahal in je govoril naglas. "Pa kaj se jeziš, pa kaj da bi ne pil, kaj da ne bi vsega zapil? Ljuba duša, privošči mi žganja, še sama ga pij! Za koga bi stiskal? Povej po pravici! Na jih, te groše, le varno jih spravi, pa razodeni, kaj da boš z njimi! Kdo bo oblečen, kdo bo nasičen? Ljuba duša, nič ne jokaj — kdor je obsojen, bo obešen, pa mir besedi! Kadar bom rdeče pljunil, takrat bom odrešen — sodba je taka! Le daj jih, te groše, le sem jih daj; naroči, nalij! Kdor bo legel nocoj, bo jutri počival ta dolgi počitek, oddahnil si bo na vekomaj! — Privošči mi žganja, ljuba duša, privošči počitka!" Kurent je poslušal to žalostno pridigo; zazibal je gosli, vzdignil je lok. Pesem je zapela preko črne doline. Pijanec je obstrmel, nato je zavrisnil od radosti in je zaplesal. Ne on sam; prišli so, Bog sam vedi odkod, kakor krti izpod krtin in komaj je Kurent zagodel, je vodil procesijo. Bila je procesija, kakor je Kurent še nikoli ni videl. Strašna bi bila ob belem dnevu, straš-nejša je bila v mraku, pod nizkim, temnim nebom. Ali so se bili izkopali iz zemlje, pa se jih je še držala črna prst na licih, na rokah, na obleki? Ali so grešniki, na smrt obsojeni, preglo-dali železne verige ter planili na cesto, da plešejo v blatu, svobode pijani? "Zagodi nam, Kurent, upijani nas žejne, veselja daj žalostnim!" Kurent je godel in je šel pred njimi. Prišli so do hiše velike in mogočne; vrt je bil pred njo, drevje pa je bilo pritlikavo in golo, ne dalo bi sence ne za dlan. Stopil je v hišo evangelist veselja. Težka, strupena soparica mu je bušila v obraz, njemu, Kurentu, ki je bil vajen svatb in sedmin. Ozrl se je in je rekel: "Ne duh življenja, duh smrti je tukaj!" Prostorna je bila izba, in za prvo še druga, za drugo še tretja; strop je bil nizek in črn, rdeča svetilka je visela od njega, ali svetila je komaj, da se je lice razločilo od lica. Vsi obrazi so bili bledi, pod dremotno svetilko še bledejši in bolnejši. Obraz do obraza, telo do telesa; mater in sestram v naročju so sedeli otroci; bledi^ postarni so bili, gledali so stekleno in pi]j 9 žganje. Kurent je zatisnil oči in je zagodel pesem tako veselo, da je vžtrepetal sam težki, strun ni vzduh, kakor da je bela roka mahnila vani" Krik je planil iz vseh trudnih, ožganih grl J' se je stresel črni strop. "Zagodi nam, Kurent, veselja nam daj!" Kurent je stopil na klop, kakor se spodobi godcu, in je pogledal na blede grešnike; pogle_ dal je in zazdelo se mu, da se je celo zaspana svetilka sama vzdramila ter se začudila. Grešniki na smrt obsojeni so se bili nenadoma preoblekli v razuzdane, pijane svate. Nič več udanosti v očeh, nič več bridkosti; ogenj je gorel v njih, planil je šiloma izpod težkega pepela; na sivih licih so se prikazale rdeče kaplje kakor rane od noža. Vsa gneča, sama v sebe zagozdena, se je sukala v jadernem plesu; vseh sto potnih, vročih teles je bilo eno samo telo, ki se je sukalo v črnem kolobarju hropeč in vriskajoč. Tam se je zasvetil obraz pod rdečo svetilko, dolg obraz, napol že mrtev; prikazala se je roka, rumena in koščena — čegav je obraz, če-gava je roka? Kdo bi razločil! "Zagodi nam, Kurent, to noč! Oj bodi nam poslednja noč!" Godel je pesem najbolj veselo. "Bridkost najgloblja, radost najvišja! Bodi vam, kakor veleva ukaz!" Zgrudil se je eden vznak, drugi se je zgrudil na obraz, tretji pošev. Gneča je plesala po razlitem žganju in po truplih. Takrat se je prikazalo dekle pred Kurento-vimi očmi. Majhna je bila in tenka, lica so bila ozka in bela, v očeh pa se je svetil ogenj iz nebes. Stopila je predenj, stopila je k njemu, okoli vratu se ga je oklenila. "Kedaj sem te videl in kje, kedaj sem te ljubil?" je pomislil Kurent. "Ali v življenju, pa v katerem življenju, ali v sanjah, v katerih sanjah?" Oklenila se ga je »okoli vratu, rekla je in je prosila: "Kako je sladka tvoja pesem! Nisem je slišala nikoli do nocoj, le moje žalostno srce jo je občutilo! Ti pa si prišel in si zapel in si rekel: pojdi z menoj, pri meni je veselje! S teboj poj dem, kamorkoli drži tvoja pot!" Kurent je nagnil glavo; prešerno pesem so prepevale gosli. Ona je prosila. "Prijazno me poglej, lepo se mi nasmej! Prišel si kakor božja luč v ta neblagoslovljeni kraj, v to moje grenko življenje. Grenkoba je, oj, od začetka do konca, umrla sem, glej, še predno sem živela! Črni prah je moj kruh, črni prah moje delo, črni prah moje veselje in moja mladost in moja ljubezen. Kadar sem jokala, j mislila nate — zdaj pa si prišel! Ne hodi Se" od mene, in če pojdeš, te primem za roko in L ne izpustim!" Tako je prosila^ njene besede so bile kakor tista vesela, v nebesa koprneča pesem, ki so jo nrepevale Kurentove gosli. p Takrat se je opletel ob zidu sajast fant, zgrabil je dekleta okoli pasu in je planil v gnečo Kurent se je ozrl za njo in je videl, da se je utopila Jiakor svetla kaplja v lužo. Gneča se je sukala, zibala se je in majala, eno samo pijano Ko je odbila polnoč, je Kurentova pesem nenadoma umolknila; tišina, strašnejša od smrti, je udarila v izbo. Gneča je trepetala, sunkoma je omahnila ter se zgrudila. Kakor so bili objeti, tako so padli, vprek drug preko drugega. Kurent je pogledal nanje in bilo mu je, da je stopil med mrliče, ki jih je bila kuga vzela in so jih pometali v smrdečo, strupeno jamo. V nobenem licu ni bilo Icrvi, nobena roka se ni genila; izpod trepalnice so belo strmele oči, usta so bila odprta, pa še hropela niso. Nad njimi je umirala rdeča, sajasta luč. Stopil je mednje in groza ga je bilo; njega je bilo groza, ki se še smrti ni bal. Starec sivolasec je ležal pod njim; glava mu je počivala na blatnih sosedovih čevljih. Kurent se je sklonil do njega; brezzoba usta so bila naširoko odprta, ena sama kost je bil obraz. "Ali si mislil na svojo mladost, na kmečki dom in na svetlo polje, ko si mojo pesem slišal?" je rekel Kurent. "Nič nisi mislil! Tako malo, kakor slepi konj, tvoj tovariš-suženj pod zemljo; in tako malo, kakor slepi osel, ki vleče vodo iz vodnjaka in bo vlekel, dokler uklenjen ne pogine. Prepeval si, da bi prekričal svojo bridkost — kako boš jutri prepeval, ko boš vlekel svojo verigo? — Bog ti bodi vsaj toliko milosten kakor slepemu konju — dodeli ti ovsa na stare dni!" (Dalje prihodnjič.) r^ Rezultati šentpavelske konvencije. Eden glavnih propagatorjev za konvencijo dne 17. junija v St. Paulu je bil William Mahoney, šent-ftavelski unijski voditelj in urednik lista "Union Ad-vocate". Imel je povsem poštene namene in pri vsej akciji ni želel drugega kot enotno akcijo delavcev in farmarjev, katere je skušal zedim,i,ti v skupni stranki. Meseca decembra prošlo leto je sklical poseben sestanek, na katerem so razpravljali o možnostih sklicati nominacij sko konvencijo in se zedinili, da se bo vršila dne 30. maja v St. Paulu. Na decemberski konferen-ci je bilo zastopanih precej skupin, med njimi par, ki s° pod vplivozn W. P. Mahoneyjeva skupina je v spomladi sklenila preložiti konvencijo na dne 17. junija 111 W. P. je protestirala, toda se je končno udala in Pričela še z večjo kampanjo za močno zastopstvo na konvenciji v St. Paulu. Kako se je stvar razvijala na konvenciji in pozneje, je čitateljem znano. Mahon,ey je izprevidel, da je s svojo dobrohotno taktiko dosegel čisto nekaj drugega kot je hotel doseči, toda pomagati si ni mogel. Konvencija ni bila več pod njegovo kontrolo., Nominirala je svojega predsedniškega in podpredsedniškega kandidata in ustanovila "skupno" stranko, vse le začasno, vse le pogojno na ljubo Mahoneyjevi skupini. Ako bi K. P. P. A. sprejela šent-pavelsko platformo in se pridružila šentpavelski stranki ter nominirala La Folletta, bi morala McDonald in Rouck odstopiti v prilog kandidatom K. P. P. A. Ali W. P. ni imela tega namena, četudi je pristala v to koncesijo. Vedela je, da jo ljudje, ki se bodo sešli v Clevelandu na konvenciji K. P. P. A., bolj poznajo kakor pa dobrodušneži v Minnesoti. Skušala 'je pridobiti McDonalda popolnoma zase in ga pošiljala po svo(jih shodih, napadala je La Folletta in intrigirala v unijah, da hi z njih pomočjo povzročila razkol na konvenciji v Clevelandu. To se ni zgodilo in konvencija K. P. P. A. je bila složna. Mahoney, kateremu je K. P. P. A. odrekla delegatske pravice in mu odvzela sedež v eksekutivi, je videl, da je izigran. Podal je izjavo, s katero je obsodil vodstvo K. P. P. A. in se ob enem izrekel za podpiranje La Follettove kandidature. Kandidata dne 17. junija ustanovljene far.-delav-ske istranke je pozval, naj odstopita v prilog kandidatom K. P. P. A., kakor se (je glasil sporazum. In res, na veliko iiznenadenje vodstva W. P., McDonald in Bouck sta odstopila. Eksekutiva farmarske-delavske stranke z dne 17. junija je odstop sprejela na znanje, oziroma ga je "dovolila" in. se izrekla za kandidate W. P. Sedaj pa se je čudil Mahoney, ker ni verjel, da imajo v imenovani eksekutivi večino pristaši W. P. Podal je zopet nekaj iz'jav, v katerih je povedal, da ga veseli, ker se je stvar končno razčistila. Kakor La Follette, tako se je tudi Foster "sam nominiral". Kot predsednik stranke je sklical krog ožjih pristašev, na-zval sestanek za nominacijsko konvencijo, mu naznanil, da sprejme kandidaturo in tak-o je bil proglašen, za kadidata. Ker je W. P. šibka, večinoma organizacija nedržavljanov, ji bo težko spraviti svoje kandidate na glasovnico, razun, ako bo pobirala podpise pod drugimi imeni, kar pa tudi ni verjetno da bi 'ji uspelo. McDonald, katerega so razglašali za La Folletto-vega nasprotnika in predstavnika "enotne fronte", kot si jo zamišlja W. P., je podal sledečo izjavo: "Ko sem dovolil farmarski-delavski stranki, da lahko rabi moje ime v St. Paulu, sem to storil z izrecnim sporazumi j ©njem, da je moja nominacija le začasna in zavisi od izida clevelandske konvencije K. P. P. A. Nikdar nisem mislil, da kot kandidat dobim kaj več ko protestne glasove proti kandidatom starih strank, niti se nisem dal zapeljati v vero, da mi lahko tekmujemo s priljubljenostjo proslulega senatorja iz Wisco,n,sina. Upam, da sem s prošnjo na izvrševalni odbor farmer-laboritske istranke,- da briše moje ime s kandidatne listine, razčistil situacijo in dal onim, ki so me nominirali, priliko, da združijo svoje vrste." Ko so to izjavo brali pri "D. ,S." in drugih glasilih W. P., so se razjezili, ne toliko radi izjave, ampak radi truda in denarja, ki so ga potrošili za povzdigovanje ljudi, ki ne poznajo "hvaležnosti". So pač slabo "manevrirali", kot pravi "Radnik". "D. S." piše, da je vodstvo farmarske-delavske stranke odpoklicalo svoje kandidate zato, da napravi prostor kandidatom W. P. Najbrž niso čitali McDonaldove izjave, raditega jo tu ponatiskujemo, da bodo ljudje videli, kako "čisti" potvarjajo resnične vesti in jih prikrivajo. •V2M GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. B DOPISI. "Socialistična stranka se je vlegla v zasluženi grob." SHEBOYGAN, WIS. — Zopev imamo v rokah potrdilo, da je glavni namen "revolucionarne" "Del. Slovenije" boj proti socialistični stranki, od kar je bila potom posredovanja sedanjega urednika prodana hrvatski sekciji W. P. za svoto $3000, dasi bi se jo po zatrdilu takratnega urednika "Radnika" lahko dobilo za par sto dolarjev. Tako je "D. S." postala "revolucionarno" glasilo brez revolucionarjev. Člainek v 28. štev. omenjenega lista prekaša v blatenju socialistične stranke vse dosedanje. C. P. P. A. mu je dala povod za izbruh in urednik je s tem zopet pokazal netolerantnost in časnikarsko nesposobnost. Uredništvo "D. S." je pod svojimi novimi gospodarji že neštetokrat pokopalo socialistično stranko. V omenjeni izdaji pa zopet čitamo takoj v uvodu pod velikim naslovom sledeči stavek: "Socialistična stranka >se je vlegla v zasluženi grob". Kljub temu, da je že "pokopana", ji uredništvo "D. S." posveča največjo pozornost in. "bruha" v njo ogenj in žveplo. "D. S." pravi, da je revolucionaren delavski list, torej logično bi se imela boriti zoper kapitalizem. Komur se ljubi z njo ukvarjati in listati po njenih straneh, ta vidi, da je "D. S." ne protikapitali-stični, ampak protisocialistični list. Napadi na kapitaliste, ali če hočete, na kapitalistični sistem, so tako prikrojeni, da služijo kot krinka za napadanje na socialiste iin socialistično gibanje. Skoro ves prostor, kar ga "D. S." porabi za politično gradivo, je napolnjen z napadi na — socialistično gibanje. Socialistična stranka je na svoji konvenciji indor-sirala predsedniškega kandidata La Folletta, ki ga je nomiinirala C. P. P. A., katere članica je tudi soc. stranka. S tem smo dosegli prvi uspešen korak v enotno fronto in "D. S." in drugim "revolucionarjem" njenega kova to ne ugaja. Pravi, da smo izdali prole-tariiat in nauke Marksovega socializma. Nasprotno je res. Marks ni učil, da naj bo zavedno delavstvo dog-matična sekta štirih sten, ampak da gre med maso in jo pridobi za socializem'. Socialistična stranka ni izdala ničesar in je ostala kakor je bila, revolucionarna stranka. Ona se ni združila s kapitalističnimi strankami (kar bi bilo kompromisno), ampak z organiziranim delavstvom ki je zedinjeno v C. P. P. A. S tem je naredila eno največjih potez v svoji zgodovini, ker je dala aparat naše stranke na razpolago za grajenje skupine stranke ameriškega delavstva. Na konvenciji C. P. P. A., katera je bila konvencija delavcev, ki so reprezentirali delavce, je bilo skoro četrtina socialistov. S isimpati carji socialistične stranke, katerih je bilo na konvenciji precej, bi lahko dosegli, da bi bil rezultat drugačen kot je bil, ne bi pa mogli doseči boljših rezultatov. Imeli so moč razbiti konvencijo, in če bi to storili, bi napravili greh nad ameriškim delavskim gibanjem. S korakom, ki ga je napravila socialistična stranka, je približala socialistične nauke masam ameriškega strokovno in indu-strialno organiziranega delavstva, brez katerega de- lavske stranke v Ameriki (nikoli ne bo. Socialiističn stranka je dobila krasno priliko postati vodilna sila ameriškega delavstva na političnem polju. Radi i^lm šenosti njenih članov in, njene častne zgodovine ter or ganizacij ki jih ima po raznih krajih republike ima vse pogoje za procvitanje v novi orientaciji. Meseca januarja se bo vršila nova konvencija z namenom, ()a se na nji ustanovi ameriška delavska stranka. Na tem zboru bo imela socialistična stranka še važnejšo besedo kakor na prejšnjih konvencijah C. P. P. A. 0(j treznosti ameriškega unijskega delavstva in od prev-d ar nos ti .socialistov je odvisen uspeh januarske konvencije. Kapitalistični listi rujejo in kažejo o socializmu nepoučenemu delavstvu nevarnost, ki jim preti od socialistične stranke. Na drugi strani pa grme provokatorji in namišljeni radikalci proti socialistom ker so — izdali proletariat! Njihov namen je prozoren: povzročiti konfuzijo v delavskih vrstah. Tega pa jim ne bomo dopustili. Zakaj se "D. S." zgraža nad socialisti, ker so in-dorsirali La Follettovo kandidaturo? Mar iniste bili tudi vi zanj? Ali ga ni izvrševalni odbor vaše stranke odobril za kandidata, ako bi hotel postati nosilec liste šentpavelske konvencije? Pripravljeni ste bili storiti vse da ga pridobite in vaši člani so ustanavljali celo "La Follette for President Clubs", tako da jih je moral tajnik vaše stranke svariti, naj se ne navdušujejo preveč za LaFolletta, ker ste se nemara bali, da ne bo hotel postati orodje kake klike. Hodili ste okoli njega, četudi "inkognito", kakor mačka okoli vrele kaše. Nepričakovano in na vaše, veliko presenečenje pa je objavil pismo, v katerem je udaril po sklicateljih šentpavelske konvencije in jih obdolžil, da nimajo poštenih namenov in radi tega je skupna akcija z njimi nemogoča. Sedaj ga proglašate za 'buržuja, za predstavnika malomeščanstva, za hlapca AVall Streeta in, tako naprej. Čudno, da se je vaša stranka drznila misliti, da bo podpirala ničvredneža kot kandidata za predsednika Zedinjenih držav!!! Taktika, s katero mislite strniti delavstvo v enotno fronto, vam ne bo uspela, pač pa boste razpršili sami sebe in napravili svojo sekto še bolj brezpomembno kot je. Vaša taktika v resnici razdira poskuse strniti delavstvo v enotno politično organizacijo. Vaše razkrivanje in napadanje služi kapitalističnim interesom, četudi mislite, da koristite revoluciji. Kako veselo zakriče kapitalisti, kadar se vam posreči razbiti ali oslabiti kako delavsko organizacijo. Kako neuspešni (in uspešni) ste, dokazu(je konvencija, ki j° je sklicala lansko leto Farmer-Labor Party v Chicagi, in, konvencija dne 17. junija v St. Paulu. Ko se je vršila prva, je bilo veliko pisanja in grmenja o "tretji stranki, ki je prišla odrešiti ameriško delavstvo. Napisali iso lepe programe (kopiranje socialističnih PT0* gramov, katere so okrasili z bombastičnimi frazami), s katerimi so navdušili pol ducata ekstremistov za napadanje na socialistično stranko. Takoj po konvenciji pa se je pokazalo, da se je rodila mrtva stranka. Edini uspeh konvencije je bil, da je razbila prejšnjo far* marisko-delavsko stranko na tri dele, ki sedaj vsi skupaj ničesar ne štejejo. Slično se je ^godilo s konvencijo 17. junija v St. Paulu, katero so dominirali PrI" .. \v P. kakor čikaško. Rezultat zadnje je isti kot stasi VY • ■T Slovensko delavstvo se do danes ni dalo zava-. »• provokatorjem, ki rujejo pod krinko radikalnih ||a in prepričan sem, da se me bo dalo niti v bodo-ker je politično toliko izšolano, da se zaveda važ-6e;sti solidarnosti in, konstruktivnega dela. Propadlo ®\0pi:Sje, za razdiranje najeti uredniki in importirani t ičači se bodo moral iizpametovati ali pa bodo potis-»f ] 0ib stran n,e da bi se kdo zmenil zanje. Namen "Lh teb dervišev med nami je uničiti J. S. Z. in za-Eg razdor med našo delavstvo. To so poskušali že drugi pred vami iin kakor so si oni polomili vratove, si jih boste tudi vi, ako n,e postanete resnični borci 2a koristi delavskega ljudstva. - Anton Žagar. ZAPISNIK g redne konference klubov Jugoslovanske Socialistične Zveze in društev Izobraževalne Akcije, katera se je vršila dne 22. junija 1924 v Slovenskem domu v Avelli, Pa. Tajnik s. John Jereb otvorl konferenco ob 10. dopoldne. Predno se preide na dnevni red, predlaga s. L. Kveder, da inaj bo vstop na konferenco dovoljen samo zastopnikom in članom soc. klubov. Obenem predlaga, da naj se nečlanom n.e dovoli imeti govore na soc. shodih, ampak naj imajo pravico staviti vprašanja. Predlog je bil odobravan. in sprejet. Predlog, da naj se pri konferencah voli tudi reditelja, katerega naloga je paziti kedo poseti konferenco, je bil podpiran in sprejet. Nato se preide na dnevni red. Za današnjo konferenco je bil izvoljen za predsednika s. A. Bartel; za zapisnikarja s. L. Kveder in s. L. Zgonik za reditelja. K točki 4 "Poročila tajnika in pomožnega tajnika," poroča tajnik s. A. Bartel o premoženju, katerega lastujejo soc. klubi iz zapadne Penn:sylvanije. Račun, je sledeči: DOHODKI: Preostanek do konference na Library, Pa.....$ 35.10 Nabrano na konferenci v Library, Pa......... 42.40 Soc. klub Harwick, Pa..................... 10.00 Soc. klub Herminie, Pa.................... 3.00 Soc. klub Homer City, Pa................... 5.00 Soc. klub Library, Pa...................... 30.00 Skupaj ............................$125.50 IZDATKI: Oglasi v Prosveti........................ Vožnj i stroški govornika iz Chicago, 111. ... Vožnji stroški govornika iz Pittsburgha, Pa.. Vožnji otroški s. J. Terčelju radi govornikov. Preostanek v blagajni ................... 6.00 25.00 6.00 2.00 86.50 $125.50 Torej kakor izkazuje gornji račun imia konferenca istetfa premoženja $86.50. V tej vsoti niso všteti prostovoljni prispevki, kateri so bili nabrani nia shodu v Avelli, pa. E K temu poročilu pripomni s. J. Trčelj, da je po s °du v Broughton, Pa. oddal sedajnemu tajniku s. J. Jerebu vsoto $47.72, katera je vključena v gornjem računu. Na tej konferenci so zastopani klubi JSZ. iz sledečih naselbin: Sygan, Herminie, Canonsburg, South View, Meadowlands, Lawrence, Library, Renton, Har-wick, Verona in Cliff Mine, skupaj enajst. Terčelj apelira na delegate in člane JSZ., naj pridobe društva, ki še niso včlanjena v J. S. Z., da se ji pridružijo i,n ji pomagajo pri njenem prekoristnem delu moralno in finančno. Zornik poroča, da se v njihovi naselbini vedno prirejajo shodi, na katerih se skrbi za socialistično propagando tudi med ameriškim delavstvom. Sodrugi na Herminie store v tem oziru kolikor morejo. Njihova vsestranska agitacija je pokazala v okolišu Herminie že precej uspeha. J. Bizjak, Meadow Lands, Pa., poroča med drugim, da je v njihovi naselbini umrla sodruginja Kate Premrov. S. Dermota iz Library poroča, da je njihov klub s smrtjo Fr. Gorenca izgubil zelo agilnega so-druga. Poročila drugih delegatov so bila podana v smislu, da se razmere od zadnje konference v splošnem niso mnogo predrugačile. V nekaterih naselbinah se klubi jačajo, v drugih izgubljajo člane radi brezposelnosti, preseljevanja in podobnih vzrokov. K točki "Razprava o agitaciji za pojačanje J. S. Z." izvaja A. Zornik, da so socialistični shodi, disku-zije, konference in posečanje sej okrajnih organizacij ter agitacija med delavstvom drugih .narodov najboljša sredstva za jačanje (socialistične stranke. Poročila se vzamejo ma znanje. K točki 7 "Razprava o agitaciji za razširjenje Proletarca" omenjata Terčelj in Kveder, da je za J. S. Z. nuj.no potrebno, da dobi stalnega potovalnega agitatorja, ki bo ob enem tudi govornik in, sposoben organizator. Kot tak bi agitiral za razširjanje glasila, organiziral nove klube in nastopal na shodih, sejah in drugih sestankih. Terčelj omenjar), rezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA T.TBT- peemje, broSirana.......65 SOLNCE IN SENOE, (Ante De- broširana ............50 ■VOJEMU NABODU, Valentin Tednik, broširana ............ .25 *LEZKE PESML (Peter Bezruč), trda vezba...................50 ^BOVLJE. (Tone SeHškar), Proletarske pesmi, broširana 80«; vezana . . ...............75 ^TU BX SIBERIA, (Veje- ,7 Mole), vesana ........... 1.25 f^E VIDOVE, (Qte» Zn- "), pesnitve, broširana.....40 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala r treh dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .......... OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ..................... ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama r treh dejanjih, vezana ............... ROSSUM'8 UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro r 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Ta. Shakespeare), vezana........ UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Aloifl Kraigher), tri Msitjsi-ke, broširana, 75«; vsaama . .. .50 .75 .25 .30 .60 .60 .75 .75 .75 .35 .35 .75 .85 .50 .75 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE ur DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... -20 ANGLE3KO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kern).. 5.0« DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija štefei) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Saraben), vezama.....1.25 JUGOSLAVIJA (A. MeUk), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. -25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Mark« in Friderik Bs-gels).......................20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Msasej) .... .25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA. (Pran Drti na), vezana .................3.00 MLEKARSTVO, s črtieami e živinoreji s slikami ..............75 NALEZLJIVE BOLEZNI.......36 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... M NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), rezana ....................... .45 NAS SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................75 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .40 OSNUTEK SLOV. NAR GOSPODARSTVA ..................50 POGLED V NOVI SVET........JO POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, 6. jan. 1919 leta, (D>. Dragetin Lončar), broširana 76o, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami .........................Si PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGL (Ivan Robida, vezana ............1.15 RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ...................... M RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar)....... A5 REFORMACIJA IN »OCl BOJI SLOV. KMETOV, (Abdltaa) broširana..................45 SLO VEN SKO-ANGLEŠKA SLOVNICA. Mala SNPJ., 2«4 strani, vesama r platno ...... 1.60 SMERNICE NOVEGA 1ITUE-NJA, (Dr. K. Osvald), broširana .................... .50 SPOL-LJUBEZEN-MATERZN-STVO, (Prof. it. Z. Zskoc), trda vezba................«6 SRBSKA POČBTNIOA, (J. T.).. .86 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.06, resama...........1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50 USTAVA ruske socialistične fed. sovjetske republik«...........10 V NOVO DEŽELO, (B. K.) broširana .................. JI5 PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... Lp ZAKON BIOGENBZUB. (J. Ho- ward Meere, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STABO PRAVDO. (Pran Erjavec-) ...................50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ..........................30 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Pran Erjavec) ...... M ZGODOVINA SRBOV, HRVA-T»V IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije avemki, broširani, i. sv. 85c; h. it. 75«; HI. zjv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 BAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1816, vezan ........................40 letnik 1917, veza« ........................50 letnik 1919, rezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broiiran ....................50 letnik 1922, veean ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.......ms-.. • (Imam« jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. St 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, 8t. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV..... .40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweie-Trat9»i4ki) .. .10 PROLETAREC, veaaani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .......................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL- ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLT, (C. Os borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOOIETT, (Lewis H. Morgan), vezana............1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranoati kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-2® "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTT, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MT NEIGHBOR, (Robert Blatohford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega viaokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00 IMPERIAL WASHrNGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JUNGLE, (Upton 8inelair) povest iz chicaških klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00 KARTi MART, biographical sae- moirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih prem»garj»T, trda vezba . . .............. 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), vezana......60 LIFE AND »EATH, (Dr. E. Teichmann), vezana........60 OUTLINE OF HISTORT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HO OSE, (J. H. Greer, D. D.) Damači zdravnik, vezana . ........2.00 REPUBLIC OF PLATO, vctana 2.00 EIGHT TO BE LAZT, (Pavi Lafargue), vezana.............60 ROBEBTS RULES OF vezana ...................... , SAVAGE SURVIVALS, (J. How- ard Moore), vezana ......... ,/jj SCIENCE AND RETOLUTloif * Ernest Untennan, vezana . SOCIAL REVOLUTION, Kautsky), vezana ............ STRUGGLE BETVTEEN SCIENCE AND »UPESaij. TION, (A. M. Lewis), vezana m THET CALL ME OARPENTltt (Upton Sinclair), trda vezba.,' 171 THE CRY FOR JUSTICE, ton Sinclair) vezana .........gj. THE DREAM OF BRBS, (Jack London) ................... ^ THE PROFITS OF RELKUOir. Razprava o izrabljanj« rsr za, privatna interese............ jgj THE UNIVERSAL KtNSHIP, S (J. Howard Moore) .......... l24 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhjs Williams), t slikami, 311 strani, vezaaa v platno.........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. l.jg VITAL PROBLEMS IN SOOIALi EVOLUTION, (A. M. Ltiii), vezana......................|| THOUGHTS OF A FOOL, (Ere- ly» Gladys), vezana . . -----U| NaroČilom priložite poštni aH ek» presni moner order, ček sli gotovim. Za manjša naročala lahke poiljet« poštne znamke. Vse knjige pošiljamo pottnine presto. Klubom in čitalnicam, pri vMk večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III. Mars bo obiskal mater zemljo. Znanstveniki pravijo, da sta najmanj dva planeta obljudena, namreč Zemlja in Mars. 22. augusta 1924 ,n.as obišče Mars, in sicer bo takrat oddaljen od zemlje samo 34,475,847 milj, to je najbljižja razdalja med Marson iin našo zemljo. Kadar je -najbolj oddaljen od nas, pa meri ta razdalja 248 miljonov milj. Vse zvezdam« na svetu bodo ob tej priliki skušale dognati, ako eksistira življenje na Marsu. Naše zanimanje si lahko razlagamo, kajti življenje in zdravje sta naša največja zaklada. In to ve narava, ki nam nudi v svojem rastlinskem kraljestvu vse, kar potrebujemo za obrambo našega zdravja. Vse primesi v Trinerjevem zdravilno grenkem vinu imajo svoj postanek v rastlinstvu. Ta izbora! ohranjevalec zdravja drži črevesje čisto in odprto, pomaga prebavi in povrne zdrav tek. Mris. Pattie Porter nam je pisala iz Petersburga, Va., 16. junija: "Prepričala sem se o velikih rezultatih Trinerjevega zdravilno grenkega vina. Počutim se mnogo mnogo bolje in. želim, da mi pošljete še pol tucata steklenic." Če vam vaš lekarnar ali trgovec ne moreta postreči, pišite na Joseph Triner Gompany, Chicago, Illinois. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BI A GRAFONOL od «30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pilit* po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih drža*. Za obilna naročila se toplo priporočam. 1 SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, P*- Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako *re" tjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvo* rani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anto" Zornik, Box 202, Herminie, Pa.