^Illlllllllillllllilflllllllllllllg
i ¿>
3Jlllllllllllllmllllllllllllllll£
FOR Á..FR'S.É SLOVBNIA
i VESELE VELIKONOČNE | | PRAZNIKE ŽELITA j
= Uredništvo in uprava | 5	Slovenske Države	|
=IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII8lillllflfliSIIBIIEIIIllllllllllMIIIB f=
LETNIK XXXIII. - VOLUME XXXIII. APRIL 1982 -PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 STEV. 4, - No. 4r
Velika noč,
praznik zmagoslavja, zmaga življenja nad smrtjo, prazen grob potrditev žive vere in neomajnega zaupanja.
Za vsakega človeka, zlasti to velja v polni meri za kristjana, bi moral biti praznik Jezusovega vstajenja največji, najpomembnejši in najbolj vesel dogodek v življenju.
Zakaj?
V praznovanju praznika Jezusovega vstajenja vsebinsko pravilno dojemamo smisel našega življenja.
Življenje vsakega človeka, od rojstva pa vse do smrti, se nepretrgano prepleta z jokom, smehom, veseljem, skrbjo, delom in trpljenjem . . .
Prazen grob, Jezusovo vstajenje, nas utrjuje v živi, dejavni veri, oživlja v vse vključujoči ljubezni in krepi v neomajnem zaupanju.
Prav zaradi tega nas vsakoletno praznovanje Jezusovega vstajenja znova opogumi, pojasni smisel trplje nja, pomore, da se iztrgamo iz v vase zaprtosti, približamo dobro besedo in dobrim dejanjem bližnjemu in razumsko zavrnemo vsiljive dvome. S takim ravnanjem bo naše živ ljenje zopet zadobilo pravo, bogato vsebino.
Tipičr^ oznake sodobnega človeštva so: množični umori nerojenih otrok, nesmiselno trpinčejnje nedoraslih otrok zapostavljanje starih ljudi, nepopisno trpljenje obubožanih in preganjanih, lakota, mučenje, preganjanje, množični pokoj nedolžnih ljudi, revolucije, vojske, nezaupanje med poedinci in narodi. Jezus vsak trenutek v vseh teh številnih žrtvah znova trpi in umira. Kalvarija se neprestano ponavlja z edinim namenom, da bi vsi izšli iz nje izčiščeni in prav z njo dosegli zmago osebnega in narodnega vstajenja: svobodo! Vesela Velika noč! Blagoslovljene velikonočne praznike!
umrl je in vstal
središče človeške zgodovine je Jezusova smrt in vstajenje — vse drugo je le dogajanje pred tem ali za tem
Kaj kažejo številke o ljudskem štetju
v Sloveniji

Komaj 19. februarja letos je objavilo ljubljansko "Delo" podatke ljudskega štetja v Sloveniji, ki je bilo 10. marca 1981 kot po vsej ostali Jugoslaviji. Mišljeni so podatki o prebivavstvu in njegovi narodni pripadnosti. Komaj en dan prej so bili objavljeni v zagrebškem "Vjesniku" podatki o Hrvaški. Podatki o prebivavstvu avtonomnih dežel Kosovo in Vojvodina so bili objavljeni že lani, komaj nekaj mesecev po ljudskem štetju. Iz tega se da sklepati, da so bili podatki o Sloveniji in Hrvaški nekje blokirani, verjetno v Beogradu, in da so smeli biti objavljeni še le zdaj. Ti podatki imajo namreč veliko politično važnost. Zato ni izključeno, da so bili nekje, na kakem "višjem mestu", tudi nekoliko "popravljeni", da ne bi vzbudili takega vznemirjenja. Vsekakor se ni mogoče znebiti sumov o objektivnosti objavljenih podatkov, iz vzrokov, ki jih bom še navedel.
V "Delu" objavljeni podatki kažejo, da je živelo na dan ljudskega štetja lani v Sloveniji 1,891.864 "stalnih" prebivavcev, od tega 1,712.445 Slovencev. Prebivavcev, ki niso bili Slovenci, je bilo torej 179.419 ali v odstotkih malo manj kot 10,5 odstotkov. Čudno je, da se statistika, ki jo navaja "Delo", tu moti za dober odstotek, delež Slovencev na prebivalstvu navaja namreč z 90,52 odstotkov, kar pomeni, da je neslovenskega prebivavstva 9,48 odstotkov. Malo verjetno je, da bi se bili zmotili računalniki, če so računali z njimi. Bolj verjetno je, da so bile številke nespretno "manipulirane" in je pri tem nastala napaka, ki so jo spregledali. Morda odločujoči v Beogradu ali v Slovenij ne želijo, da bi se razkrilo, da znaša delež neslovenskega prebivavstva v Sloveniji že več kot 10 odstotkov, in so zato malo "popravili" odstotke. Si pač niso mislili, da si
bo vzel kdo trud in bo kritično
/
preveril njihove podatke.
To nam mora seveda vzbuditi sum, da so tudi drugi podatki po-tvorjeni. To lahko sklepamo tudi iz sicer nevsiljivo poudarjanega podatka, da gre pri objavljenih številkah samo za "Stalno" prebivavstvo. To bi se moralo razumeti samo po sebi. V resnici pa najbrž niso vključili med prebivavstvo Slovenije na deset-tisoče delavcev, ki so se priselili z juga v Slovenijo in tam delajo, pa niso prijavljeni na matičnih uradih. Nihče ne ve natančno, koliko je takih prišlekov v Sloveniji. Zato se lahko z gotovostjo računa, da je "južnjakov" v Sloveniji že nad 200.000.
Glede na popačene rezultate ljudskega štetja dejansko nima pomena navajati števila in odstotkov posameznih narodnostnih skupin v Sloveniji. Tako npr. statistični podatki kažejo, da je bilo lani 10. marca, na dan ljudskega štetja, v Sloveniji 55.625 Hrvatov in 42.182 Srbov. V resnici pa je treba prišteti k Srbom še 26.263 tistih, ki so se izjavili za "Jugoslovane", 3.217 Črnogorcev, 10.635 takih, ki so dali oziroma zapisali "nejasne odgovore", pa tudi 2.975 "neopredeljenih" in seveda tudi 13.425 takoimenovanih Muslimanov. Vemo, da take narodnosti ni in če ti ljudje nočejo veljati za Hrvate (doma so iz Bosne), jih je treba pač prišteti k Srbom, tudi zato, ker nihajo samo med označbo "Jugoslovani" in "Muslimani". Dvomimo lahko le o narodni pripadnosti takoimenovanih "deželanov" in tistih, ki so napisali "nečitljive, nejasne odgovore", kot je zapisano v
Franc
statistiki. Toda po več kot 200 letih šolstva in narodne vzgoje v Sloveniji je pač težko verjeti, da zajema skupina "deželanov", ki šteje 4.018 ljudi, Slovence, ki ne bi hoteli veljati za Slovence in bi se izdajali samo za "Štajerce", "Kranjce", "Primorce" itd. To bi bil povsem nov pojav v Sloveniji, kajti dejansko nikjer ne srečamo človeka, ki bi npr. trdil, da je Kranjec, ne da bi hotel veljati za Slovenca. Potemtakem se skrivajo pod to označbo ljudje raznih narodnosti z juga, ki niso hoteli priznati svoje narodnosti.
Novost je seveda tudi velika skupina — 10.635 ljudi — ki je samo nekaj načečkala v rubriko o narodnosti, ali pa zapisala "Hotentoti", "Marsovci" itd. Verjetno gre za mlade iz mešanih zakonov, ki se niso hoteli odločiti za slovensko narodnost. Vsekakor nikogar iz teh skupin ni mogoče šteti za Slovenca, ker so to vsi izrecno odklonili. Ker jih ni mogoče pripisati tudi nobeni drugi narodnosti, jih je teba pridružiti pač tistim, ki se imajo za "Jugoslovane", to pa pomeni v Jugoslaviji, kot vemo, isto kot priznanje k "jugoslovanstvu", praktično k srbstvu.
Ce torej seštejemo skupine ljudi, ki so se označili za Srbe, Jugoslovane, Muslimane, "deželane" — pri teh gre verjetno za Ličane, Dalmatince, Bosance, Vojvodince, Slavonce itd., ki se niso hoteli priznati k hrvaški narodnosti in jih je torej šteti za Srbe —, Črnogorce, neopredeljene in tiste, ki niso dali jasnega odgovora, dobimo 102.715 ljudi. To so ljudje, ki so se jasno prišteli k Srbom, ali pa se vsaj niso hoteli prišteti k nobeni drugi narodnosti. Črnogorcev ne moremo šteti za posebno narodnost, ker nimajo posebne narodne kulture, jezika in resnične narodne zavesti. Vemo, da so se vsaj V Sloveniji vedno istovetili in se sodalizirali s Srbi. To pomeni, da je Srbov in "Jugoslovanov" v Sloveniji skoraj še enkrat toliko kot Hrvatov. Uradna statistika je torej varljiva.
Ni dvoma, da so uradni for-mularji za ljudsko štetje po preračunanem načrtu omogočili čim več ljudem, da se ne bi pri-, znali k slovenski ali hrvaški narodnosti, zato so vsebovali toliko rubrik, ki naj bi ljudi nava-jale, da bi se izjavili za "Jugoslovane", čeprav take narodnosti ni, ali za "deželane", "neopredeljene" in "Hotentote". Seveda je bilo to naperjeno tudi proti drugim nesrbskim narodom, npr. Makedoncem, toda ne vemo, kako so ti na to reagirali oziroma ali so se s tem okoristili, npr. nasproti tolikim narodnim manjšinam, ali pa jim je to škodovalo. Slovencem je vsekakor škodovalo, ker je med drugim zabrisalo pravo narodnostno podobo prebivavstva v Sloveniji in ker zavaja tudi slovensko prebivavstvo, seveda tisto, ki ni dovolj zavedno ali ljudi iz mešanih zakonov, k narodnemu odpad-ništvu in v omalovaževanje narodnosti. Brez priznanja k narodu pa tudi ne more biti prave kulture, kajti vsaka kultura je narodna kultura in je zrasla z nekim narodom. Kdor nima narodnosti, tudi nima kulture. To so izkoreni-jenci.
Po objavljenih statističnih podatkih je delež slovenskega prebivavstva v Sloveniji padel od leta 1961 od 95,65 odstotka na 90,52 odstotka, v resnici pa, kot smo videli, na 89,5 odstotka in zelo verjetno še bolj. Lahko je predvideti, da se bo nižal tudi v prihodnjih desetletjih, če se slovenskemu
Jeza
narodu ne bo posrečilo, da se osvobodi in reši Juoslavije.
Se nekaj nam pri objavljenih podatkih o prebivavstvu v Sloveniji močno pade v oči, namreč nazadovanje madžarske in italijanske manjšine, naraščanje števila Ciganov in popolna odsotnost ljudi zahodnoevropskih narodnosti, če izvzamemo Nemce in Avstrijce, katerih skupno število pa je tudi padlo od leta 1953 do leta 1981 od 1906 na 560. Madžarska manjšina v Prekmur-ju se je skrčila od 11.019 pripadnikov leta 1953 na 9.496 leta 1981, italijanska manjšina pa je padla od 3.072 ljudi v letu 1961 na 2.187 ljudi v letu 1981. To je slabo spričevalo za manjšinsko politiko in zaščito v Sloveniji in Jugoslaviji, s katero se sicer oblastniki v Ljubljani in Beogradu tako hvalijo in jo postavljajo za vzgled. Obenem pa to opravičuje kratenje manjšinskih pravic slovenskima manjšinama v Italiji in na Madžarskem ter seveda gluhost avstrijske državne in koroške deželne vlade za zahteve slovenskih Korošcev. Ciganov je zdaj v Sloveniji 1.435, leta 1971 jih je bilo 977. Nemci in Avstrijci so poleg italijanske manjšine edini ljudje kake zahodnoevropske narodnosti, ki živijo v Sloveniji, čeprav navajajo številke o ljudskem štetju take majhne narodnostne skupine, kot je npr. 24 Grkov, 15
"Zidov" (s tem srbohrvaškim izrazom so v Sloveniji popolnoma nadomestili slovensko besedo Judje, čeprav ima beseda Zid v Sloveniji zaničljiv in žaljiv pomen), 41 Romunov, itd. Po objavljeni statistiki živijo poleg Grkov, Judov, Romunov in Ciganov v Sloveniji še Makedonci (3.288), Albanci, Cehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Slovaki, Bolgari, Turki, Rusini (značilno je, da se uporablja poleg izraza Ukrajinci tudi to ime) in Vlahi, ne živi pa v Sloveniji, kot kaže, noben Francoz, Severno-američan, Skan-dinavec, Belgijec, Holandec, Spanec itd. To je znak, da je Slovenija odprta glede prebivavstva na Vzhod, zaprta pa na Zahod, ali da je za Zahod tako malo vabljiva dežela, da ne čuti nihče z Zahoda želje, da bi se iz kakršnegakoli vzroka, npr. zaradi poroke, naselil v Sloveniji. To ima seveda tudi negativne kulturne posledice. Slovenija je danes kulturno odrezana od Zahoda in je postala v vsakem pogledu balkansko-vzhodna dežela.
Se vedno pa manjkajo podatki ljudskega štetja o rodnosti, smrtnosti, o gospodarskih zadevah, o socialnem položaju, o stanovanjih itd. Ko bodo objavljeni, bodo seveda že delno zastareli. Seveda bomo te in druge podatke še komentirali.
Drugo zasedanje 32. Ontarijske poslanske zbornice se je začelo . .
... In sicer 9. marca 1982. ob 3 uri popoldne. Tftinski govor, ki ga je imel Hon. John B. Aird, Lieute-nant Governor ontarijske province na otvoritveni dan, je vseboval mnoge točke, ki nas vse zanimajo. Povdarek je bil na težavahLv katerih se mi vsi nahajamo vsled splošnega ekonomskega zastoja. Zasnovani program ontarijske vlade nakazuje napotke za borbo proti brezposelnosti, inflaciji in visokim obrestnim meram.
Med prvim je bilo nakazano, da bo novo ministerstvo za državljanstvo in kulturo glavno ministerstvo, ki bo odločalo v provinci o stvareh, ki zadevajo mnogokulturnost.
Govor je pokazal tudi, kje so najvažnejše stvari, s katerimi se bo pečala vlada v bližnji bodočnosti. Nekaj najvažnejših tozadevnih postavk so stvari, ki se tičejo starejših državljanov, dela nezmožnih in otrok ter nove pravice in zaščite ontarijskih delavcev.
Vlada bo tudi nudila pomoč
kmetijstvu, obnovi energije, razvoju novih načinov prevozništva, zmanjšanju uvoza tujih avtomobilov ter zaščita otrok pri vožnji z avtomobili; vlada bo razvijala možnosti novim del in bo skušala preko federalne vlade pomagati novim ekonomskim podvigom in zaščiti naložb ter ekonomski rasti. Pomagala bo pri razvoju del za mladino. Poživila bi se naj tudi prodaja in proizvodnja živil v pokrajini. Pomoč ženskim uslužbenkam, denarna pomoč pri odpustu od dela, izboljšanje pri zavarovanju proti nesrečam pri delu, možnost uporabe francoskega jezika v javnem življenju se bo tudi povečalo, povečalo se bo delo v borbi proti raku, izboljšalo znanje in pljučne težave, borbo proti „kislinskemu dežju", nudila bo pomoč pri razširjenju in povečanju turistične industrije in pomoč severnim predelom province, posebno za starejše državljane.
Po nekaj mesecih bomo videli, v kolikor bollo podvzeti načrti
NAŠA SLOVENSKA DEDIŠČINA
:"<. ** % '	■ i. S: \ ' '"'"	'"
! i . . V \ \ :■

THE HONOURABLE JOHN BLACK AIRD, O.C., Q.C., B.A., LL.D LIEUTENANT GOVERNOR OF ONTARIO
VEJ E LA ALELVJ A
slovenska velika noč
Skrivnost prebujanja narave je najtesneje prepletena s skrivnostjo Kristusove zmage nad grehom in smrtjo. Kristus je večna pomlad. Njegovo vstajenje je nezaslišana obljuba človeštvu. Človek ni navadno smrtno bitje, temveč izvoljenec vsega stvarstva, poklican v brezmejna prostranstva večnosti, kjer ne bo solze v očeh ne bolečine v srcu.
Vse, kar je povezano s praznovanjem velike noči, je zraslo iz zemlje in iz žive vere naših prednikov. Otrokom bo treba pokazati ne le pirhov, gnjati in potice, temveč tudi ogenj, svečo, blagoslovljeno vodo. Prav zaradi otrok ni prav, da lepe običaje, ki nosijo vso globino ljudskega verovanja, jemljemo bolj za narodopisne zanimivosti. Pozabljamo, da otrokom ne bomo imeli česa pokazati v dobi, ko morajo vse čutiti in še niso sposobni polno doživljati ljubezni, vere in upanja.
Pravkar se je končala velikonočna vigilija, vsa slovesna in polna praznika, na katerega smo se pripravljali štirideset dni. Mestne ulice so skoraj prazne in ljudje hitijo peš in z avti iz cerkve proti domu. V krog svojih najdražjih, da si skupaj voščijo: Kristus živi! Sporočilo, ki nosi vso veličino in tudi odgovornost našega življenja; življenja kristjanov v vseh časih, do konca zemlje, do novega neba in nove zemlje.
Po DRUŽINI
July 1-11-1983 juillet l-U-1963
Universiade '83
Edmonton Alberta Canada

^âÂWmA. CANADA T5J5J5
9(403)422-983 T«*«x037-41355
The World University Games — Universiade '83 športno
tekmovanje Jeux Mondiaux Universitaires
Hello!	~
Zdravstvujte!
Buenas dias!
Guten Tag!
Za 116 rojstni dan Kanade, 1. julija 1983 bo mesto Edmonton slavilo nekaj več, kot narodni praznik preteklosti.
Mesto, ki bo staro skbraj 100 let bo gostitelj prireditvam, ki bodo poleg kulturnih preireditev imele tudi športno tekmovanje. Ponovile se bodo že ustvarjene športne tradicije iz časa 1978 Commonwealth Games.
„Slovenska država" bo od časa do časa objavljala novice o pripravah in končno o izidih tekmovanja. Ce bi kak Kanadčan slovenskega porekla tekmoval, mu bomo posvetili posebno pozornost. Objavljeni znak nam bo vodnik o novicah o „Universiade '83".
Ga. Iona Campagnola bo specialna svetovalka za tekmovanje in športnika g. Wayne Gretzky in gdč. Susan Nattras bosta „ambasadorja;" istih.
Vzbudite že sedaj zanimanje za to tekmovanje!	— r.
Canada
Od 20.-24. maja letos bo prvi kanadski Mladinski filatelistični festival v Torontu, pri katerem bo sodelovalo 300 razstavljalcev v starosti 12-25 let. Razstavljali bodo v Queen Elizabeth dvorani na CNE razstavišču.
5353485323484853534848535353234853234853
sLovensKA
)R A FREE SLOVENIA	»»."•/
Subscription rates
»12.00 per year 11.00 single issue. Advertising 1 column x 1" J4.20
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
646 Euclid Ave., Toronto I	^	*
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $12.-, za Argentino 750,- pezov, za Brasilijo
180.- kruzeirov. za Anglijo 60.- šilingov, za Avstrijo 160 šilingov, za Avstralijo
10,-avstr. £, za Italijo in Trst 2400.- lir. za Francijo 1800,- frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala
skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru.
Mki-oju^em m
Prvi slovenski kovanci
Na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini in vsemogoče druge priložnosti, so ovekovečeni Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, Slomšek in J.E. Krek. Na drugi strani so še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol ter Mariborski in ljubljanski -grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo, ker so cena še, posebej sedaj ko sta ceni zlatu in srebru padli, več kot ugodna. Srebrna serija je na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA$93.-, zlata serija v krasni šatulji pa USA $348.-.
Za informacije kličite: Dr. Peter Urbane, 1 Daleberry Plače, Don Mills, Ont.. Canada. M3B 2A5 — tel. 447-4332
• V Rodni Grudi, glasila za
slovenske izseljence izdani v Ljubljani jan. 1982. beremo dolgo pričakovano novico: Slovenska Izseljenska matica je odlikovala z posebno značko za zasluge: Kanadsko Slovensko skupino za kulturne (politične? -op.ur.) izmenjave in še Vzajemno Podporno zvezo Bled iz Hamiltona.
DOKAZI „BRATSTVA IN JEDINSTVA" (N.H. štv. 5, leto XXIV.)
V februarju je prišlo do velikega pretepa v jugoslovanskem klubu v Stockholmu na Švedskem v predmestju Vžrby Gžrdu med Srbi in Hrvati, ki jo je končno ustavilo 20 švedskih policajev, ki so jih poklicali, ,,da bi naredli red med brati". Policija je pretepače pregnala na cesto. Škode je bilo za okrog $10.000 USA.
Isti večer je slovenski kljub v Rasta Strandu, v istem kraju počastil kot častnega gosta slovenskega smučarja Bojana Križaja, ki je pred tem odločno odklonil povabilo v prostore srbskega društva „Rolovic" v Stockholmu. Ker se je odzval slovenskemu vabilu,so Srbi vdrli v Slovenski klub. Po velikem vsesplošnem pretepu med Srbi in Slovenci so stockholmski Slovenci ponosno naglasih, da je Križaj Slovenec in da je imel pravico se odločiti proti obisku v srbskem I društvu.
Podprite naš list, kupujte od podjetnikov, ki oglašajo v njem!
T0R0NT0
•	Vse Slovence in Slovenke iz Toronta, okolice in iz drugih krajev vljudno vabimo 25. aprila, v nedeljo popoldne ob 4 uri na koncert, ki ga bo priredil Mladinski zbor župnije Marije Brezmadežne s čudodelno svetinjo v župnijski dvorani na Browns Line.
Zbor sestavlja 78 otrok ter jih vodf neumorni in požrtvovalni prevovodja g. Blaž Potočnik. Pri klavirju je prof. g. Jože Osana. Vsi skupno nam bodo pripravili res užitkapolni popoldne. Nasvidenje!
•	Ministers ki predsednik ontarijske
vlade, g. W.G. Davis je v tretjič imenoval in zastopnik kraljice za Ontario Lt. Gov. g. John B. Aird potrdil imenovanje našega urednika g. V. Mauka v nasvetovalni odbor ontarijske vlade za mnogokulturne in državljanske zadeve (Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship). Prvo zasedanje sveta za dobo 1982-83. bo 2., 3. in 4. aprila v Torontu.
•	Lansko nagrado za kulturno
delo, tokrat že petnajsto, je Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija v Torontu dala pistelju Mirku Javorniku, po sklepu članstva na zadnjem občnem zboru. Nagrada znaša 1000 dolarjev. Utemeljitev pravi, da Javornik zatrdno spada med tiste, ki tako priznanje zaslužijo. Je kot pisatelj umetnik, s katerim se je težko meriti, naj bo po izvirnosti sloga, po izrazni moči ali po lepoti jezika. Poleg tega je prekaljen Slovenec in kot tak svetovljan. Delo za slovenstvo, čisto in svobodno, mu je poklic in dolžnost. To je pokazal doma in v Trstu,to kaže zdaj v emigraciji. Tako je ravnal, kadar je za svoje delo prejemal plačilo in kadar gara za božji Ion. Nekaj izvodov druge izdaje najnovejše knjige M. Javornika "Pero in čas II" je še na razpolago v Hranilnici J.E. Kreka, v Slovenski pisarni na Manning Ave. ter pri piscu: 102 Taussig Place, NE, Washington, DC 20011, U.S.A. Cena je 17 US dolarjev).
•	ŠAHOVSKA SEZONA — Kraj letošnjega „turnirja' je bil vse od začetka januarja naprej slovenska gostilna na Horner Ave. v New Toronto. V začetku je nekoliko nagajalo vreme, da obisk ni bil dober. Kasneje pa se je popravilo, tako, da je igralo ob koncu turnirja za prvenstvo (koncem februarja) 16šahistov. Prvo mesto in pokal je dosegel prof. Miro MIHELIC in sedaj že drugič zapovrstjo, drugo in tretje mesto sta delila gg. A. Januš in prof. T. Seljak.
•	13. marca je bila ob priliki banketa za t/tfßyx/lisk tradicionalna tekma med slovenskimi šahisti pri fari Mariji Pomagaj v Toronto in šahisti iz New Toronta in okolice. Kot je resno vežbanje predvidevalo je
letos zmagala ekipa iz "starega Toronto" in sicer z rezultatom 3 proti 2. Tri točke so dosegli igralci prof. M. Mihelič in gg. P. Urbane in prof. T. Seljak. Zamagovalna skupina je Lepo izpričevalo dobila lep pokal.	,
POROČEVALEC
• Po zadnjih poročilih se več
kot 50.000 slovenskih sezonskih delavcev v zapadni Evropi ne namerava več vrniti v domovino.
Chicago, III.
Požrtovalni in zavedni Slovenki, gospe Faniki dr. Humar-jevi, ki je pred kratkim prestala težko operacijo, želimo čim hitrejšega in uspešnega okrevanja, da bomo lahko kmalu zopet slišali njen jasen in prijazen glas v naši sredini.
Cleveland
•	Leto 1982 so elevelandski Slovenci pričakali v dvoranah Slovenskih domov, v različnih restavracijah s posebnimi programi, ali pa kar doma v prijetni družbi domačih in prijateljev. Takoj po novem letu pa je pritisnil mraz. Vsak week-end smo imeli snežni vihar in poledice. Skoro se nismo mogli ganiti iz hiš. Nekaj prireditev je bilo zaradi vremenskih neprilik zelo slabo obiskanih.
•	V soboto 16. januarja je priredil v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju Slovenski folklorni inštitut v Ameriki 'Prvi Veliki večer iz slovenske folklorne zakladnice'. Kljub snežnemu viharju je bil obisk nadvse lep. Plesalci, ki jih je bilo/160, so gledalce zelo navdušili. Prireditev so morali 30. januarja ponoviti, da so zadovoljili tudi tisto občinstvo, ki ni moglo na prvo predstavo.
•	Slovenska Pristava je imela
svojo vsakoletno 'Pristavsko noč' 23. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Večer je bil nadvse prijeten v družbi članov in prijateljev Pristave.
•	Slovenski športni klub je kot vsako leto tudi letos pripravil smučarski izlet. Letos sta peljala 12.-14. februarja dva avtobusa izletnike v Greek Peak pri Ithaca, New York. Smučanje je bilo zelo prijetno.
»
•	Na pustno soboto 20. februarja
je dramatsko društvo Lilija imelo svojo tradicionalno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. Bilo je veliko maškar in zelo lepo razpoloženje.
•	Slovenski verniki pri Sv. Vidu
so se pripravili na slovenski misi-jon, ki je bilo od 4. marca do 21. marca. Vodil ga je dr. Janez Jenko, salezijanec iz Slovenije. Na misijon so bili vabljeni vsi Slovenci v Clevelandu in okolici. S tem smo se lepo pripravili na Veliko noč, ki bo prav v kratkem tu.
•	15. januarja je v Clevelandu umrl zvest naročnik Slovenske
Knjige in Revije
Slovene Studies, 1981 letnik 3, št. 2. Glasilo društva Society for Slovene Studies. Ta številka prinaša na 90 straneh izvirne članke, ocene knjig, poročila o publikacijah, ki obravnavajo slovenske teme, kratka poročila in obvestila o konferencah in podobnem.
Razprave so prispevali: Herbert Galton, The Specific Position of Slovene in the Slavic Verbal Aspect; Marija A. I. Ožbalt, The Theme of the Unwed Mother in Slovene Literature, ter Milena Davison, The Waste Land in a State of Siege: Comments on the Contemporary Slovene Novel. Ta sicer skromna revija je zelo pomembna za Slovence, ker nas predstavlja namednarodnem znanstvenem občinstvu. Redno je n.pr. registrirana v International Néwsletter, ki ga izdaja in razpošilja skoraj 7000 univerzitetnim profesorjem po svetu Mednarodni komite za sovjetske in vzhodnoevropske študije s sedežem v Parizu. Iste "Novice" poročajo tudi o knjigi "Slovene Economy in the Eighties", ki jo je uredil Warren F. Mazek in ki vsebuje prispevke L.S. Adamovičjj, T. Hočevarja, F. Oražma in A.P. Stembergerja. Knjiga je izšla kot delo št. 5 v seriji Dokumentacij.
FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS
MILI KUS
(416) 361-2379 RES: (416) 967-9147
Merrill Lynch Royal Securities Limited
PO. BOX 31 TORONTO DOMINION CENTRE TORONTO, ONTARIO M5K IC2
države Jože Znidaršic. Družini naše iskreno sožalje.
• Profesor dr. Jože Felicijan, ki ga jejmoäfgknska kap, je bil nekaj časa zelo slab, a sedaj se mu zdravje počasi vrača. Nahaja se v rehabilitetnem oddelku Euclid General bolnice. Kake kartice ali poklica bo zelo vesel! Tudi mi na uredništvu mu želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja.
Uredniku pišejo.. -
Slovenska intelegenca - kje si? Pod tem naslovom išče Stane Pleško v Ameriški Domovini (2 marca 1982) in Slovenski Državi (marca 19ž^)slovenske ljudi z akademsko izobrazbo, ki bi se morali s svojim udejstvovanjem pokazati v javnosti, ki bi morala voditi narod,, krepiti slovensko zavest in ki bi se morala boriti za narodove pravice. Pa pravi Pleško: "Absurdna je bila politična nezrelost med prvo svetovno vojno; vsi drugi slovanski narodi pod staro Avstrijo so zahtevali lastne države (Cehi, Poljaki), tedaj mi Slovenci niti misliti nismo upali na lastno svobodno državo, kar bi v danih razmerah kot zrel narod morali storiti. Slovenci smo tedaj bili brez programa. Ce bi imeli svoj državni program in malo več narodne zavesti, bi morali zahtevati, da postanemo na svoji zemlji svoj gospod. Zamudili smo edinstveno zgodovinsko priliko, kar nas tepe še sedaj. Prišli smo z dežja pod kap. - Slovenska intelegenca je najpreje mislila avstrijsko, se je najglobje priklanjala srbski čaršiji in najprej sprejela komunizem."
V tem članku gleda Stane Pleško popolnoma pravilno. Naša ljubljanska liberalna inteligenca v letih 1920-1939 ni stala za svojim slovenskim narodom, da bi ga podprla moralno in gospodarsko, bila je vsa srbsko usmerjena, stala je vzvišena nad slovenskim narodom. Večina klerikalne ljubljanske in mariborske gospode je stala v senci klerikalnih politikov v Beogradu, bili so le redki, ki so si upali vstati in izreči kako besedo v prid slovenskemu narodu. Ko je Korošec uničil Orla je bilo vse tiho, le peščica študentov si je upala -nositi zelene kravate v protest srbski diktaturi.
Ko šfj, v Beogradu UtlRLA dr Korošec in dir. Kulovec, je bila Slovencem odsekana glava. V revoluciji 1941-1945 se je borilo le kmečko ljudstvo in nekaj študen tov, ker večina liberalne in teligence se je takoj pridružila komunistom, klerikalci so se pa skrili, stal je v Ljubljani le general Rupnik.
Med vojno je v Združenih Državah stal za Slovensko Državo le p. Kazimir Zakrajšek, ki je hotel prit|niti dr. Kreka v Lon donu, vendar ta je to zamisel odklonil. Kar je po letu 1945 šlo izobražencev v tujino, ni med njimi ne ene točke, kjer bi si bili idejno,edini. Londonski in Argen tinski hočejo še vedno služiti Srbom, le Slovenska Narodna Zveza zbira okoli sebe tiste, katerih cilj je Samostojna Sloven ska Država.
Na Termopilah je nagrobni spomenik ki pravi tujcu, če se ustavi: "Pojdi doli k Lakedemoncem, tujec in jim povej, da smo mi tukaj padli v zvestobi braneč svojo domovino". — Tam so se tudi kregali, kdo naj bi bil prvi.
Doma je pred 40 leti slovenski narod sprejel komuniste kot osvoboditelje, pa se še danes sprašujejo, le kdo so ti osvoboditelji, ki so jih oropali vsega. Tako stojimo danes pred dejstvom* Narod je še vedno v sužnosti, voditeljev nima ne doma ne zunaj, intelegence, ki jo išče Stane Pleško, ni, na žalost! Dum spiro spero, morda . . . l.K.
HRVAŠKE NOVICE
•	Kot v Sloveniji, tako tudi hrvaška republika prireja službeni sprejem najvišjih predstavnikov ! hrvaške cerkve in predstavnikov režima za novo leto. Tak sprejem naj služi javnosti, tako domači kot tuji kot dokaz, da so odnosi med cerkvijo in državo dobri. To je seveda neke vrste perfidna igra, ker po eni strani cerkev dobro ve, da odnosi niso taki, po drugi strani pa neki gotovi kontakti z državo morajo obstojati. Vsekakor je letos bilo zagrebškemu nad škofu Franjo Kuhariču te igre dovolj in je odklonil ta sprejem skupaj z vsemi drugimi škofi in duhovniki z motivacijo, da ne' želi več "biti paradni konj" v tej igri.
•	V Zagrebu so imeli dva pogreba in sicer za največjim hrvaškim literatom Krležo, sodelavcem režima in levičarjem in za pokojnim kar dinalom Franjo Seperom. Na pogrebu Krleže je bilo z vso podporo režima okoli 600 ljudi, na pogrebu kardinala preko 20.000
STEVE PODBORSKI, najboljši smučarski prvak na svetu. Ponos I POStani plaČUJOČi in veselje vseh Kanadčanov. Tudi kanadska mednarodna smučarska I r\->rr\*nilr no oI :<->«*> skupina zasluži vso pohvalo.	I narOCn,K naSega HSta
Iz Slovenije
•	V prvi polovici februarja so
zvišali ceno bencina za 7% in ker je mnogo črpalk ostalo brez bencina, je bilo odločeno privatnikom prodajo bencina ustaviti do konca februarja. Za leto 1981 je Jugoslavija po novicah iz njihovih časopisov dosegla dva evropska rekorda in sicer največjo inflacijo (blizu 50%)(in največjo brezposelnost (12.7%).
•	Atomska elektrarna v Krškem je radi pomanjkljive tehnike od konca decembra 1981 ustavila svoj obrat.
30^ znamka o Terryju
Enonožni tekač Terry Fox in njegov maratonski tek upanja od vzhoda do zahoda Kanade s tragičnim koncem blizu Thunder Bay in prezgodno smrtjo nekaj tednov nato,bo počaščen s častno znamko za i30 in stalnim „Scholarship" programom.
Znamka, ki ga predstavlja tekočega z leseno nogu, bo dana v promet 13. aprila v Port Coquitlam, B.C., njegovem domačem kraju. Znamko je naznanil 19. marca 1981. g. Andre Ouellet, minister odgovoren za kanadsko poštno korporacijo. Minister je dejal o njem: „He has left a legacy of hope and determination to fight in the face of adversity.".
Znamke bodo izdali 5,000.000. Narisaljo je vancouverski grafični risar Friedrich Peter, učitelj na "The Emily Carr College of Art and Design".
Scholarship ima vsoto $5,000.000 in je na razpolago dijakom in šolam (vključno univerzam) za maksimalno dobo 4 let do zadobitve prve vtopnje (degree) do višine $3000,- na leto.
Prošnje je poslati na: The Terry Fox Humanitarian Award Program, Fitness and Amateur Sport Canada, 365 Laurier Ave. W., Ottawa, KIA 0X6.
D.K.
Stoletnica rojstva F.D. Roosevelta
30. januarja 1982 so slavili v ZDA stoletnico rojstva F.D. Roosevelta, ki je postal predsednik ZDA v času gospodarske krize (1932) in je bil doslej edini štirikratni predsednik ZDA (umrl je 1945). V teh letih se je v ZDA mnogo spremenilo. Prebivalstvo je naraslo za 336%, število oseb v gospodinjstvih se je znižalo za 46%. Delavnik se je skrajšal za 34%, smrt dojenčkov se je znižala za 93%. Število žensk v delovni sili je naraslo za 247%, povprečni letni dohodki za 3.989%, kosmati narodni pridelek za 2.300%, izdatki federalne vlade za 283.233% in federalna zadolžitev za 54.111%. Število federalnih uslužbencev 1. 1882 je znašalo samo 100.000, danes jih je 2.8 milijona. New York je še vedno največje mesto, seveda je število prebivalcev znatno naraslo: od 1,164.673 (1880) na 7,071.030 (1980). Od mest z največjim številom prebivalcev 1. 1880 so med prvimi 10 1. 1982 samo 3 (New York, Chicago in Philadelphia) ostalih sedem so "prišlieki" (Los Angeles, Houston, Detroit, Dallas, San Diego, Phoenix in Baltimore).
i m w i
m
CO 05
-o
CD C (ü
O
2961 assaunsl ei ap 2861 uoijiqiy*3 aieipuouj snDi|9»B|'Mö yjnoA OM»l9|'i4d po«iisod*31	leuoneujaiui

' i» w w w y
2961 »ssaunai ei dp 286t uou»qiM*3 aipipuoui anbiiaieiiyd yinoA oiiaie|iyd uouisod*3,i	leuoneujaiui
Pismo iz Jugoslavije
"Pri nas zasledujejo s strahom razvoj svetovnih dogodkov, zlasti dogodkov na Poljskem. Polonia docet. Celo italijanski, francoski komunisti in še mnogi drugi komunisti so dobili lepo lekcijo in so sprevideli, kako vlada komunizem. V Jugoslavii nič dobrih novic: brezposelnost je vedno večja, pridela se vedno manj, ker ni mladih moči v kmetijstvu. Jugoslavija ima možnosti, da bi lahko prehranila 80 milijonov prebivalcev, sedaj pa so težave s 21 milijoni. Na kmetih ne mara nihče delati. Vse sili v urade in industrijo, ne na delo. Koliko so potovali na račun podjetij, zidali vikende, kupovali avtomobile . . . vse na posojila po smešnih obrestih. Prišlo smo tako daleč, da je Jugoslavija med najbolj zadolženimi državami na svetu. Ima 23 milijard dolarjev dolgov — to je na vsakega Jugoslovana tisoč dolarjev. Ljudje se sprašujejo, kam tak socializem vodi . . .?"
KULfURA
• V okviru seminarja slovenskega jezika, literature in kulture pri Filozofski fakulteti v Ljubljani je izšla knjiga „Slovenska zvrstna besedila". Knjigo je uredil Jože Toporišič in je razdeljena na štiri dele: funkcijsko-zvrstna, socialnozvrstna, časovnozvrstna in stilizirana besedila. Slovenska zvrstna besedila so namenjena tujcem, ki se ob študiju slovenskea jezika želijo seznaniti z njegovo raznovrstnostjo. V pomoč bodo tudi srednješolskim profesorjem pri pouku slovenščine.
• Slovenski grafiki v Milanu.
Dvajset slovenskih grafikov se je v Milanu predstailo s 531 grafičnimi listi, ki zajemajo najpogosteje uporabljene grafične! tehnike in prikazujejo slovensko grafiko iz obdobja 1962-1981.
• Skladatelj Demetrij Žebre jel zdaj predstavljen s jsvojimi sin-i foničnimi skladbami na novi| plošči, ki je izšla v Ljubljani.
• Baragovi dnevi v letošnjem letu bodo 4. in 5. septembra v Milwaukeeju. Pridigar pri nedeljski maši bo nadškof Weakland iz G. Emmett Cardinal Carter: HelMost Rev. Michael Ramsey:
Milwaukeeja.	hopes 450-year rift can be healedFormer archbishop of Canterbury
»	in near future.	was involved in 16-year dialogue.
Postani plačujoči naročnik našega lista
Prosimo poravnajte naročnino za 1982.
Poravnajte naročnino in darujte v tiskovni sklad Slovenske Države!
Church unity insight?
s®: iül
Kaj pišejo drugi...
... o rajnem Edvardu Kocbeku -1.
"Na ljubljanskih Žalah smo se dopoldne 6. novembra (1981) 'poslovili od pisatelja in pesnika, misleca in politika (ter bivšega člana Izvršnega odbora komunistične Osvobodilne Fronte in bivšega podpredsednika SR Slovenije, op.pis.) Edvarda Kocbeka . .. . Po končanih državniških pogrebnih slovesnostih je ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič ... v svojem kratkem nagovoru . . . orisal Kocbeka kristjana . . . "Bil je videč prihodnjih reči. . . kristjan, ki mu je bilo krščanstvo najbolj življenjska in človeška religija ... Ob branju njegovih spisov so ga ugledni teologi v inozemstvu imenovali največjega slovenskega teologa ..." škof Lenič je od odprtem grobu še navedel odlomek iz govora, ki ga je Kocbek imel ob slovesu od svojega prijatelja in pesnika Antona Vodnika: "... Zato imamo prav ta hip . . . trden in slovesen občutek, da si se resnično spremenil... v novo stanje, v obliko vsenavzočnosti ... in nam v njej oznanjaš zmago nad smrtjo in zlom. Ko se torej v tem blagem trenutku poslavljamo od Tvoje navzočnosti, preljubi naš prijatelj, učitelj in sodnik, in ko se Ti zahvaljujemo za Tvoje tovarištvo, spoštljivo in pogumno pozdravljamo Tvojo novo vsenavzočnost. V imenu vseh Te prosim, da bi nam bil iz nje naklonjen s svojo večno blaženostjo." (DRUŽINA, verski tednik, Ljubljana 15. nov. 1981)
... o Edvardu Kocbeku - 2.
"Edvarda Kocbeka so z eno
častmi . . . Izšel je iz kroga krščanskih intelektualcev, toda kmalu je pokazal svoje revolucionarno gledanje na Cerkev . . . Menil je, da se je Cerkev na Slovenskem izpridila. Mislim, da je tu treba iskati vzroke za njegove spore s cerkvenimi oblastmi... in za njegov prehod na "napredne" pozicije krščanskega socializma in pozneje v sodelovanje s Partijo... Zdi se mi, da je v tem bila njegova osebna tragika, ki se je spremenila tudi v narodno tragedijo. Ko se je tega zavedel, je bilo že prepozno . . . Kakšna je potem bila . . . realnost, priča zgodovina Osvobodilne fronte in vsa zgodovina Slovenec po letu 1945. Kocbeka je pač zadela usoda vseh reformatorjev, ki so hoteli prenoviti Cerkev od zunaj: sami so se zapletli v svoje protislovje. Tisti, ki niso povsem odpadli, so ostali na pol poti. Zato so bili njeni reformatorji^ svetniki, kot sv. Frančišek Assiški, in ne utopisti kot Savonarola. Med slednje je po moji sodbi treba prištevati tudi Edvarda Kocbeka." (K.H. - msgr. Kazimir Humar - KATOLIŠKI GLAS, Gorica, 21. nov. 1981).
... O Edvardu Kocbeku - 3. "Da bi bil Kocbek podoben Babel-ju, Gorkemu, Majakovskemu? Pa tudi Camusu, Siloneju ali Solženicinu? Ali pa Pasternaku) In Koestlerju? ... Vsi ti ljudje so bili jasne in pokončne figure. Nekateri so bili žrtve stalinizma, s katerim so se spopadali za življenje . . . Edvard Kocbek pa se ni nikdar javno uprl ničemur Edvardu Kocbeku se ni nikdar nič hudega zgodilo in se mu nikdar ne bo. Zakaj? . . . 2e od mladih nog
besedo pokopali z vsemi druge pošilja zase v ogenj . .
Kdor v socializmu eno pijavko ubije, jih sto ubije.
Zvezni sekretat za zunanje zadeve Metod Rotar je tudi častni predsednik gasilske zveze Jugoslavije. Ni čudno torej, da se zadnji čas v Zveznem Izvršnem svetu pojavlja toliko gasilskih ukrepov za izboljšanje naše zunanjetrgovinske in devizne bilance.
Ker se pri nas toliko ljudi obrača po vetru, nas energetska kriza res ne bi smela skrbeti.
Hvalabogu, da imamo tako razvito birokracijo! Ce te ne bi imeli, bi imeli največjo brezposelnost na svetu
Novi dinar iz domače zlitine: skratka, LAŽJI v vsakem smislu.
Kdor žre iz korita, si popacka gobec.
Zakaj ne čistite kulturniških hlevov z vilami?
Tudi papagajskih kulturnikov se človek navadi.
Lažje je občana ozmerjati s tihotapcem, kot ga s kavo oskrbeti v domači trgovini.
Delavci razred gre v raj - to bo verjetno kmalu edino brezplačno potovanje v tujino.
Nekateri naši zakoni so že tako smešni, da zanje kmalu ne bo več pristojna zvezna skupščina, ampak uredništvo Pavlihe.
Vedno smo imeli veliko idej. Ce se prav "spomnim, je bila ena tudi uporabna.
Imamo zgodovinske dokaze, da se je MORALNO v nekaterih družbah sprevračalo v MORILNO.
Veliko je neizkoriščenih idej, za katere bi si želel, da so uporabljene - in obratno.
V naših vinih je čedalje več resnice in čedalje manj alkohola.
General Jaruzelski je že decembra izjavil, da je še vse
v rokah poljskega ljudstva. — Mnoge med nami pa še vedno zanima, v čigavih rokah je poljsko ljudstvo.
Govorništvo in kozmetika imata iste metode in cilje.
Včasih je bilo malo poklicanih in vsi so bili izvoljeni. Sedaj smo vsi poklicani in izvoljeni, pa še nas je premalo za vse delegacije.
Pri nas vsak dan demonstriramo: NESPOSOBNOST, NEODGOVORNOST, NEUČINKOVITOST. Vsi se strinjamo, da nam teče voda v grlo. Ekologi pripominjajo: pa kako je umazana.
Zadnjič mi je nekaj uspelo, pa sem zavpil na glas: Zadel sem ZEBELJ na glavo! Pa so takoj pritekli sosedje in me začeli spraševati, kje sem ga dobil.
Vsako kulturniško tele ima svoje veselje.
Ne dolžite okvire očal za ozke poglede.
Med dvema državnima praznikoma je vse manj delovnih dni.
Kdor visoko leta, ne zateguje pasu.
Položaji se v miru osvajajo z govorniškimi rafali.
Dima je toliko, da sploh ne vidimo,kje gori.
"Živimo lahko le od lastnega dela," je rekla babica in dodala: "Nocoj je konec pravljic!"
Kdo vse je odgovoren? Ce bo vse po sreči, tega niti zgodovina ne bo pokazala.
Slovencem je lahko: Oni lahko proizvedejo VEČJE IZGUBE kot jaz! Da, imajo višji standard!
AKTUALNO
Po Sloveniji kroži novica, da bodo zdaj asfaltirali vse poti, ker ne marajo poljske poti.
Lahko bi ti zaupal, koliko je bilo zaradi njega že mrtvih, koliko zaprtih in preganjanih, pa se nikdar ni zanje postavil kot mož s trdno odločenostjo; naj se mu zgodi karkoli, zmeraj je gledal le nase in zmeraj skrbel, da bi bil na varnem in da so se redno dotekali vanj mesečni dohodki in da je -predvsem - ugodno pisal svoj dnevnik . . . Ves čaš krute vojske je kot član Izvršnega odbora Osvobodilne Fronte dobival poročila o "napakah" v partizanskem gibanju. Sporočali so mu jih prijatelji, zaupali so mu jih člani njegove (krščansko socialistične, op.pis.) skupine, obračali so se nanj preprosti kristjani, ker je bilo pač urbi et orbi znano, da je njihov zastopnikov v vodstvu osvobodilnega gibanja. Zbiralec teh dokumentov (Javoršek, op.pis.) pa je bil seveda tisti, ki mu je . . . prinašal največ podatkov. In sicer uradno, ker je . . . postal član kontrolne komisije Izvršnega odbora Osvobodilne Fronte . . . Ampak (Kocbek, op.pis.) s strašljivimi poročili ni hotel razburjati vodstva osvobodilne gibanja . . . Jeseni leta 1945 je Edvard Kocbek natanko vedel za smrt belogardistov (domobrancev, op.pis.) v Kočevskem Rogu, decembra 1946 mu je pisec teh pisem in dokumentov poročal o vseh teh dogodkih zelo nadrobno, poročal mu je izjave očividca, s katerim se je srečal v Parizu, A on si je tiščal ušesa z obema rokama. To ni bil - trenutek, da bi on dvignil besedo. Njegov čas je napočil leta 1974. Skoraj trideset let pozneje, ko je sneg časa že zametel zgodovino, njegov glas pa se je (tedaj, op.pis.) oglasil zaradi lastne glorifikacije pred sovražniki in tujino . . ."
(Jože Javoršek - Brejc, bivši krščanski socialist, v knjigi NEVARNA RAZMERJA, založba Obzorja, Maribor 1979, stran 70-72, 397-398).
... o pozabljenih slovenskih obletnicah
"Ko smo bili pred kratkim v Severni Ameriki z ansambloma Galebi in Mavrica, smo prišli na koncert tudi v Chicago . . . Naša ansambla sta nastopala na prireditvi, kjer so se . . . istočasno . . . spominjali 29. oktobra, slovenskega narodnega praznika. Vsakoletna prireditev v tem času je prav za spomin na to obletnico. Večini od nas so morali razložiti, da gre za obletnico dneva, ko je bila (1918, op.pis.) prvič razglašena slovenska vlada v Ljubljani. Ta praznik je pri nas (na Primorskem, op.pis.) in v Sloveniji pozabljen ... Pa vendar gre za pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Vsi smo pač pod vplivom marksističnega zgodovinopisja, ki pravi, da se je novejša zgodovina Slovencev začela z OF. Morali smo v tujino, na skromno slovensko prireditev v Chicagu, da smo zvedeli za dogodek, ki pomeni začetek slovenske države. Sicer so nekateri od nas šele v Ameriki kaj več svedeli o škofu Baragu, o osebnosti škofa Rožmana, o pobitih domobrancih -itd. Prava narodna zavest se v mladini ne more razviti brez poznanja resnične narodove preteklosti. Slovenci v Ameriki vsaki skupini. . . radi postrežejo s podatki o dogodkih v preteklosti, o katerih ne med nami,ne v Sloveniji ni govora . . . Tako da zlasti mladi ljudje zvedo, da niso bili domobranci sami zločinci in da je
bil cilj Osvobodilne fronte komunistična revolucija itd. In skupine odnesejo s potovanja poleg dolarjev še nekaj pouka, ki prav gotovo ni zanje škodljiv." (Bš., KATOLIŠKI GLAS, Gorica, 30. okt 1980. Avtor tega zapisa je moral 14 dni pozneje objaviti v listu naslednjo pripombo: "Podpisani izjavljam, da osebno odgovarjam za članek "Pozabljene obtletnice" ... in da člani ansamblov "Galebi" in "Mavrica" niso pri članku v ničemer sodelovali. Bernard Spacapan." Dr. Spacapan je bil pred leti misijonski zdravnik v TJgandi. Ansambla sta z Opčin pri Trstu. Vodi ju salezijanec Franc Pohajač. Hodita na gostovanja v "matico").
... o zgodovini slovenske državne ideje
"Sredi prejšnjega meseca je bilo v prostorih republiške skup-nišče znanstveno posvetovanje "Narodna in socialna politika v slovenski zgodovini od konca 19. stoletja do danes. V počastitev obletnice ustanovitve OF in vstaje so ga priredili Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Filozofska fakulteta in Inštitut Milka Kosa pri SAZU (Slovenski akademiji, op.pis.) "O političnih in nacionalnih programih slovenske kontrarevolucije od 1943 do 1945 je govoril msg. Boris Mlakar: Kot prvega bi omenili načrt o samostojni Sloveniji, o čemer se je med vojno precej razpravljalo. Toda že takoj ... je treba reči, da nikjer ni šlo za načrt o pravi neodvisno slovenski državi. . . Predvsem to velja za različne načrte v okviru klerikalnega tabora. Uradna SLS (Slovenska ljudska stranka, op.pis.) je že v prvem svojem programu, ki ga je posredovala tudi ministru Mihi Kreku v London, na prvem mestu zahtevala .. . "svobodno in samostojno Slovenijo z vsem njej pripadajočmi gospodarsko in prometno zaokrožnim ozemljem." Izraz "samostojna Slovenija" ne sme zavajati, kajti žg v drugi točki programa stoji, da bi ta Slovenija enakopraven sestavni del obnovljene, razširjene in federativno urejene kraljevine Jugoslavije itd . . . Tak kompromis je obveljal tudi v programu skupne Slovenske zaveze spomladi 1942. To je bil seveda nujno, če vodstvo protirevolucije hotelo dobiti podporo londonske vlade, ki je vztrajala pri obnovitvi in prvenstvu Jugoslavije ... To "popuščanje" je izzvalo proteste druge skupine iz klerikalnega tabora, to je stražarjev, ki se jim tudi pripisuje prizadevanja za svobodno Slovenijo. Res je, da so ti učenci dr. Lamberta Ehrlicha ter fanatični protikomunisti bili najbolj samoslovenski . . . Poudarjajo zgolj slovenske narodne interese in dodajajo, da morajo Slovenci svoje programe sestavljati kot samostojen narod, ki mu gre v lastnih stvareh lastna suverenost. Slovenci morajo sestaviti svoje ozemljske in politične zahteve ter šele nato s tega vidika ugotoviti tiste širše politične in gospodarske okvire, v katere se želi v lastnih stvareh suverena slovenska država prostovoljno priključiti. Ob tem so stražarji . . . 4ikrati izražali šovinistična stališča do sosednjih Italijanov in Avstrijcev ... Po drugi strani je stražarski program predvideval vključitev svobodne Slovenije v širši srednje-evropski prostor in s tem torej nacistični poraz . . . Proti
koncu vojne ... je videti, da je spet oživela zavest o posebni slovenski situaciji ter o slovenski samostojnosti. . . Najbolj jasno misel pa je 27. aprila 1945 izrazil stražarski simpatizer ter Rup-nikov sodelavec Mirko Javornik, ko je predlagal, da je v danem položaju takoj treba proglasiti samostojno Slovenijo, s čimer je izražal upanje, da bodo tako pritegnili pozornost in hitro intervencijo zahodnih zaveznikov na tem prostoru. Toda londonsko vodstvo jim je že pred tem tako akcijo odsvetovalo, češ da na zahodu vlada nerazpoloženje do tako imenovanega "mediteranskega klerikalizma." ("Kakšno Slovenijo si je želela kontrarevolucija?" DELO, uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Ljubljana, 19. dec. 1981).
... o novi papeški "vzhodni politiki"
"Izvolitev kardinala Karla Wo-jtyla za papež leta 1978 je vzbudila veselje križem vzhodne Evrope. Imeti v Rimu Poljaka s praktično izkušnjo življenja pod komunizmom je dalo novo upanje vsem, ki so bili razočarani zaradi enostranske detente med katolicizmom in marksizmom v vzhodni Evropi. Katoličani so čutili, da se utegne začeti novo obdobje v papeški vzhodni politiki. Tri leta pozneje je jasno, da se je vatikanska politika zares spremenila. Nekateri od stare garde imajo sicer še besedo v vatikanski zunanji politiki, toda pod budnim papeževim vodstvom. In nekaj neodjenljivih vzhodnih Evropejcev je bilo postavljenih na ključna mesta v Vatikanu. Msgr. Audrys Backis, Litvanec, je zdaj državni podtajnik za vzhodnoevropsko politiko . . . Papež Janez Pavel sodi, da Cerkev svoje pripadnike vsaj lahko spodbuja k zavzemanju za večjo svobodo, kakor so to storili poljski katoličani. Doumel je, da to ni mogoče, če cerkveni vodniki preveč stikajo glave s komunističnimi vladami. In tako so vatikanski zastopniki pri zadnjih obiskih premišljeno skrčili število stikov s komunističnimi vladnimi uradniki in se koncentrirali na snidenja s krajevnimi verskimi vodniki. Papež... je tudi zavzel strožje stališče za imenovanje škofov v vzhodni Evropi. Ni naključje, da po njegovi izvolitvi ni bil postavljen za škofa nobeden od "duhovnov' za mir", ki zagovarjajo tesno sodelovanje s komunističnimi vladami. Ta politika je že povzročila težave, posebno na Češkoslovaškem . . . In Vatikan je lani (1980, op.pis.) novembra sila razjaril jugoslovansko vlado, ko je za pomembno škofijo v Sloveniji (mariborsko op.pis.) prezrl enega najbolj gorečih njenih podpornikov (Grmiča, op.pis.) ter izbral namesto njega politično rezerviranega semeniškega rektorja (dr. Franca Krambergerja, op.pis.) . . . Zakaj je jugoslovanski režim tako razdražljiv zaradi Cerkve in njenih dejavnosti? Najbrž, ker se boji možnosti, da bi v Jugoslaviji prišlo do vstaje po poljskem vzgledu. Jugoslovanski režim sicer ne bi rad videl, da bi Rusija vdrla na Poljsko. Hoče pa preprečiti, da bi Cerkev v Jugoslaviji posnemala svojo poljsko družico..." (THE ECONOMIST, London, 5. in 12. septembra 1981).
r i|
i i i i
P
i
P i
H P P
i
P i
Scena iz Varšave. Filmska alegorija postaja stvarnost. '	—
iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kr iz^ irizT.™ ""
Kadar mi čas dopušča, ob I večerih rad posežem tudi po čtivu
I sodobne slovenske književnosti. Tako mi je pred kratkim prišla I pod roke knjiga "Križ s križi", ki jo je napisal učitelj Valentin i Polanšek iz Železne Kaple na Koroškem in ki jo je izdala za svo-I je ude Družba sv. Mohorja v Celovcu v zbirki Mohorjevih knjig I za leto 1982.
Knjiga "Križ s križi", ki opisuje ¡doživetja nekega "dijaka" iz i Želežne Kaple, ki je študiral na Staatslehrerbildungsanstalt in \ Krainburg, Oberkrain, se poleg pretresljivega opisovanja trpljen-I ja Slovencev na Koroškem med drugo svetovno vojno, spušča tudi v razmišljanja ideoloških vprašanj, ki so tiste dni pretresala Slovence, zlasti one na ozemlju bivše Jugoslavije. Ker smatram, da je pisatelj to knjigo verjetno pisal v zadnjih letih, torej vsaj 30 let po zgodovinskih dogodkih, ki jih opisuje, se mi zdi umestno zastaviti mu par vprašanj, o katerih bi ši bil moral biti na jasnem, predno se je spustil .v nekako prefinjeno tendenčno osvetljevanje tega težkega problema :
Ali pisatelj še nikoli ni slišal, da je veliko število Slovencev že med vojno verjelo, da je bila takoimenovana "osvobodilna fronta" le krinka komunistov za prevzem oblasti v Sloveniji po končani vojni?
Ali "dijak" v času šolanja v Kranju, ali pa zadnjih 40 let nikoli ni slišal, da je podobna kruta usoda, kot je doletela njegovega "pradeda, teto in strica" s strani
nacistov, doletela tudi številne | slovenske družine na jugoslovanskem predelu Slovenije s strani I italijanskih fašistov in nemških nacistov, pa tudi s strani sloven- | skih komunistov, n.pr. Mausar-jevo, Mravljetovo, Kozinovo itd. itd., katerih edina krivda je bila, da so bili dobri, verni in vplivni Slovenci, ki so se "pred jedjo pokrižali" iz prepričanja, ne pa farizejsko, kot so to delali "Te-jovi" iz Kranjske importirani partizani na Koroškem?
Ali se pisatelju ne zdi čudno, da je "dijak" s privoljenjem partizanskega kurirja (ali pa je morda bil politični komisar?), katerega delovanje je le-ta s simpatijo spremljal, lahko nosil rjavo srajco s črnimi klotastimi hlačkami, da je smel "siegheilati" in "heijhitlerjati" ter da je smel tri leta obiskovati nacistično učiteljišče v „Krain-burgu", ko bi že milejša podobna aktivnost preprostim Slovencem na Kranjskem, ki zaradi svojega ideološkega prepričanja niso mogli simpatizirati s komunizmom, pognala komunistično kroglo v glavo, češ, da šo izdajalci?
Udje Mohorjeve družbe v svobodnem svetu, ki smo vsa leta podpirali Mohorjevo v Celovcu smo presenečeni, da je še ta katoliška ustanova zaleJjila knjigo, ki razširja tako Machiavelli-jevo moral__p, ko vendar podobno komunistično propagando tiska že državna "Mohorjeva družba" v Celju.
Nedijak.
I I I
I I
J
Prosimo poravnajte naročnino za 1982
]
•	Urednik je "ujel" . . .
Nek slovenski novinar, ki je bil z večjo skupino novinarjev iz Jugoslavije pred nekaj tedni na povabilo USA vlade v New Yorku (in drugod po zapadni obli) in se je mučil, da bi govoril v srbohrvaščini, je na vprašanje, ki ga je sam sprožil, da v Sloveniji (in Jug.) ni govejega mesa in drugega, dejal, da pač Jugoslavija proda govedino Amerikancem, češ, naj se preobjejo, — mi je ne rabimo,smo zdravi in borbeni in ko bo prišel čas, bomo jim (Amer.: op.up.) že pokazali. Tako plačujejo roko, ki jim pomaga . . . čudno gizdalinstvo!
•	NOVE DAVŠČINE PRI UVOZU Novi carinski zakon, ki je doma povzročil precej negodovanja, je določil, da se sme pri prestopu meje prenesti brez carine le predmete do 200 dinarjev vrednosti. Doslej pa se je smelo prenesti predmete do vrednosti
1500 dinarjev. Obenem pa je zvez-
™	na carinska uprava določila nove
"	carinske osnove za blago, ki ga
S	Jugoslovanni in tujci smejo
S	prinesti v Jugoslavijo. Novi zakon
~	je presenetil predvsem tiste, ki so
■	bili že na poti v Trst ali pa v sosed-
Z	njo Avstrijo, kjer so si želeli kupiti
S	stvari, ki jih doma ni mogoče
~	dobiti.
S	* Baragov koledar 1983 bo izšel
™	ob 1501etnici ustanovitve vikariata
'	Gornjega Polotoka z Baragom kot
5	prvim škofom. Naslovna slika, ki
S	jo je narisal Robert Bochy iz
—	Newbwerryja, bo prikazala
j	Baragovo delo s slovarjem, ki bi
S	ga bil skoraj izgubil na poti do
S	tiskarja. Koledar sam bo imel
S	vrsto citatov iz njegovega dnev-
~	nika, pisem, pridig, in knjig.
= Poravnajte*naročnino
in darujte E v tiskovni sklad S Slovenske Države!
= DOM LIPA
I Zdaj gre pa za res! Sporočamo veselo I novico, da je občinski svet občine I Etobicoke ugodil naši prošnji za I spremembo gradbene zone na našem I zemljišču 52 Neilson Drive in tako odprl • pot k končni gradnji doma Lipa.
Na javnem sestanku v torek 9.
■	februarja v posvetovalnici Etobicoke J Civil Centre je okrog dvesto rojakov iz
■	širnega Toronta prisostvovalo temu ! pomembnemu dogodku v zgodovini I slovenske torontske skupnosti.
Pravni svetovalec Kari Vipavec je na h sestanku odlično predstavil zadevo
■	doma Lipa iz pravnega stališča, m predsednik Pripravljalnega odbora
| Peter Cekuta pa je podal stvarno wm poročilo in odgovarjal na vprašanja od-| bornikov o potrebah, pomenu in H bodočem razvoju Doma Lipa.
Po končanem uradnem poteku in
volitvah odbornikov je voditelj sestanka podal sledeče sklepe: Ob potoku je 17 metrov zemlje označenih za zeleni pas, kar ustanova doma Lipa odstopi občini Etobicoke v zaščito proti nevarnostim poplav.
Ostalo ravnino do brega formalno vzamemo nazaj v najem za petdeset let po dva dolarja na leto. Tu bodo stanovalci doma Lipa neovirano gojili vrtnarstvo ter pridelovali zelenjavo za skupno kuhinjo. Po sklepu tega sestanka moramo začeti z gradnjo v teku dveh let. Po tem času izgubimo pravico do pridobljenih ugodnosti in sprememb. Pripravljalni odbor mora rešiti še nekaj tehničnih pogojev glede odtoka vode z zemljišča, prostora za parkiranje avtomobilov, ureditve in olepšave zemljišča (landscaping), ki pravzaprav šele sedaj ob spremembi zone prihajajo v poštev.
Zupan Mr. Flynn in večina svetovalcev na februarskem sestanku
so pohvalili slovensko skupnost, zlasti še župnijo Brezmadežne, ki spada v območje občine Etobicoke in postavili za zgled ostalim narodnostim. S ploskanjem so navzoči sprejeli na znanje izkazano zaupanje in s tem izrazili zahvalo možem in ženam, ki predstavljajo kanadsko oblast.
Celotni večer je ppteKai v spontanem pričakovanju velikih dogodkov in izzvenel, v iskrenem soglasju o osnovnih lastnostih slovenskega človeka: da je priden, delaven in miroljuben ter zvest Bogu do zadnjih dni na zemlji.
Iz tega poročila sledi zaključek, da bo še enekrat treba zbrati sile in moči in odpreti darežljiva srca, da ponovno izpeljemo denarno nabirko, ki bo omogočila začetek izpeljav arhitektovih načrtov in ukazala lopatam, da izkopljejo v zemljo nove temelje slovenske solidarnosti.
Pripravljalni odbor se na tem mestu najlepše zahvaljuje vsem obilnim udeležencem februarskega sestanka za
njihovo očividno navdušenje za skupno stvar, posebno pa odvetniku Karlu Vipavcu za njegovo pfostovoljno poklicno delo v zadevi Doma Lipa na občini %
Etobicoke.
V	gradbeni sklad so v februarju darovali:
$100 John Pečjak (Belleville), $50 N.H., $20 M. Ptaček, $10 Vinko Kržišnik.
V	spomin pok. Jakoba Meseca:
$100 Ivan Trček (Trenton), po $50 S. in M. Bajec, družina Stražar, Fr. Stržinar, po $35 F. Gamze, S. Kolarič, po $30 Slov. hran. J.E. Krek, $25 W. Gregor, pq $20 Z. Brunšek, J. in A. Golobic, P. Kokelj, K. Metcalfe, Z. Pahulje, K. Robič, T. Witty, V. Zakrajšek, po $15 M. in B McLellan, A, in V. Medved (Trenton), po $10 L. in M. Jakopin, family Kolwa, A. Papež.
V	spomin pok. Ane Kus $10 L. in M. Jakopin, v spomin Pavline Anzelc $10 L. in M. Jakopin.
Vsem najlepša hvala!	AH.
2323534853234853234853232323532353
Vesele velikonočne praznike želi
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
JANEZA E. KREKA
ki je denarni zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici.
Uradne ure: Torek, četrtek, petek od 10—1 h in od 5—8 h. V sobotood-prto od 10—3 h.
Zaprto: nedelja, ponedeljek in sreda ves dan.
646 EUCLID AVENUE, TORONTO, ONTARIO
Telefon: 532-4746
731 BROWN'S LINE, TORONTO, ONTARIO
(v hiši pred cerkvijo)
Telefon: 259-9182 (Med uradnimi urami)
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
Pomožni urad: vsak četrtek in petek zvečer (7—9 ure).
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
,ENSEMBLE KARAVAN"
Andy Pahulje
VESELO ALELUJO
Vesele velikonočne praznike
želi in se priporoča
vsem prijateljem in znancem José Osana
CANADIAN ACADEMY OF
MUSICAL SCIENCES AND ARTS
/31 Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Tel.: 259-9182 — 255-3550
LE CAFE
25 Belair St
TORONTO
Marta in Bob
VELIKO NOČ
Vesele alelujo želi
vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK
želi vsem Slovencem
Tone Ambrožič
861 College St. Toronto, Ont.. M6H 1A1
Vesele velikonočne praznike želi
DRUŽINA PETER PAVLIN
22 lslay Crt., Toronto M9M 1V3
Vesele velikonočne praznike
želi vsem prijateljem in sorojakom
Stanley R. Zupan
Slovenski advokat in notar
ANTON'S MEAT
MARKET
/esele velikonočne praznike želi
Suite 309, 121 Willowdalc Ave. Willowdale, Ont M2N 6A3 Tel.: 2 2 3 -4 0 1 4
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU KI LETOS OBHAJA 25. LETNICO SVOJEGA OBSTOJA
Imamo vedno sveie meso, okusno prekajeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogaiko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah, če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnimo hladilnike.	-	-
633 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakwooda) Toronto
Tel.: 6 5 4-9123 - 654-9112
Vesele velikonočne praznike
Društvo slovenskih domobrancev TABOR
v Clevelandu, USA
Vesele alelujo želi
Vesele velikonočne praznike želi
DRUŽINA PEPEVNAK
87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario
Marko Ja m ni k
Vesele velikonočne praznike želi
DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, M19 2H4
ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V STAROM KRAJU
Veselo alelujo
ZAMEJSTVU IN SIROM VSEH
KONTINENTOV SLOVENSKA NARODNA ZVEZA
Vesele alelujo žeji
a želi
TABOR
V KANADI
Napokane iluzije slovenskih političnih emigrantov
(izvirni feljton v "7D")
V slovenskem tedniku "7D", ki izhaja vseh 7 dni v tednu v Mariboru je bilo pisano silno obširno vse od oktobra 1981 pa do letošnjega februarja o slovenski politični emigraciji. V teh poročilih, ki jih je pripravil novinar Andrej Dornik sta značilni dve stvari. Prvič v celem poročilu ne najdeš drugega kot same psovke in obrekovanja ki se ga tako dobro spomnimo še izza časa državljanske vojne. V tem nemogočem žargonu slovenski veljaki, ki se skrivajo za plaščem socializma in komunizma, ne presegajo samo Srbov nego celo Sovjete za časa pošastnih procesov v Moskvi pred drugo svetovno vojno. Drugič se celo poročilo vrti okoli medvojnih dogodkov. Politična opozicija zunaj Slovenije in v Sloveniji sami pa bi silno rada slišala, kako so možnosti povratka v demokratične razmere, ki so bile vsaj do neke mere v prvi Jugoslaviji, ali pa kako storiti prve korake k demokratičnim pravicam, kot so poznane v zapadnem svetu. Freedom House, politični znanstveni zavod iz New Yorka, ki zasleduje razvoj demokracij po svetu na znanstveni način, Jugoslavijo popolnoma pravilno označi in ožigosa kot nesvobodno državo v isti kategoriji kot ostale komunistične diktature. O zavoženem gospodarstvu iz katerega takorekoč ni viditi nobenega izhoda in katerega slovenska emigracija kritizira, pa nobene besede. Predvidevati je bilo, in proti temu so se borili slovenski protirevolucionarni borci, da bo slovenski človek izgubil premnoge svoboščine in da bo tudi ekonomsko padel pod standard, ki mu po njegovi pridnosti in znanju pripada. Potek dogodkov je slovenski politični opoziciji dal prav in o teh zadevah bi radi slišali argumente, ne pa o „prisegi" domobrancev in podobnih prežvečenih po „bagi", s katerimi bi radi pripravili „nov red" na našem ozemlju. Pravzaprav odgovarjat na te članke nima niti nobenega smisla, saj je pisan pač za domačo publiko, in jo opozarja, da ne bi začela misliti na kake alternative in da se take in podobne misli domače publike malo odvrnejo misli na težko gospodarsko stanje, ki težko prizadene sedaj takorekoč vsako slovensko družino. Je pa v teh dolgoveznih člankih le nekaj kar je vredno ponatisa. Kot je znano premnogi komunistični veljaki vse od Broza, Kardelja, Mačka in seveda še posebej od Djilasa in Dedijera preje ali sleje pridejo z resnico na dan. Tako vsi preje imenovani priznavajo, da je od vsega začetka KPJ hotela izvesti v okupirani Jugoslaviji revolucijo. To je bil tudi eden izmed razlogov, da so se sprli z Sovjeti. Stalin je namreč vztrajal, da je prezgodaj začeti revolucijo in da naj bo povdarek borbe izključno na boju proti okupatorjem. S tem je Stalin hotel doseči, da bi se malo razbremenila vzhodna ruska fronta in da ne bi imel preveč sitnosti z zavezniki, ki bi radi obnovili vzhodno evropske države in tudi Jugoslavijo kot pluralistične države. Po najnovejši knjigi Dedijer-a je to točno razvidno gornje gledanje z strani Sovjetov. Ko je namreč leta 1944. Broz-Tito zapustil svoje partizane in se „zatekel" v Moskvo, mu je Stalin svetoval na pusti kralja nazaj v Jugoslavijo, da se bo vse razvijalo bolj varno in da bo čas, - mu je svetoval taisti Stalin, ko bo kralju lahko zasadil nož v hrbet. Vsekakor slovenski partijci v polemiki še vedno insistirajo na NOB kljub vsem dokazom celo -njihovih veljakov, ki postavljajo NOB povsem pravilno na „področje taktike". O pobiti slovenski vojski pa ti članki prvič povedo neke nove elemente in sicer: "Večina vrnjenih domobrancev je bila po 'obsodbah pred naglimi vojaškimi sodišči' justificirana.Kdaj in kje — in kje so zapiski sodišč — ter imena obsojenih?Opomba uredništva. Prizanesli so le mladoletnikom, - tistim, ki so jih zadnje dni prisilno mobilizirali. .. Tedaj je bilo pobitih približno 7000 domobrancev (ki jih tako zvesto imenujejo slovenske fašiste). Uničenje domobrancev ni bilo samo revolucionarno nasilje, ampak predvsem obrambno nasilje naroda pred bodočimi zlobnimi nakanami teh sil".
Kar je novo v gornjem je; številka 7000 in priznanje NASILJA
___POROČEVALEC
Pripomba urednika: Naše mnenje, če se izrazimo v feljton-skem žargonu omenjenega članka o gornjem članku je, da „sramota umira počasi" in opravila z zaže-ljenim uspehom, zato ta nova izdaja z novimi rožcami in koprivami. Vsekakor ljudje jih doma rabijo sedaj, ko so strahovi o poljskih primerih na jeziku in se morajo slovenska gospodinjstva ukvarjati z novimi težavami in cenami, ko pripravljajo pomirjanja za prazne želodce. Morali so se spet razvneti v svoji poznani samozavesti, nadutosti in poniglavosti, ter se ujeti na biljke na plazišču. Lahko da se plaz enkrat le utrga in začne polzeti. . . kam—?! — „Kranjec moj jim osle kaže" — „in dnevi Kranjcem bodo se zjasnili!" Je pa vsa ta stvar pod naslovom „Napokane iluzije slovenske emigracije" odlična posebna izdaja „Pavlihe", — če hočete v tem žargonu. In hvala piscu da je v domovini „odkril" toliko zanimivih tekstov! -
— Morda bi uredniku "7D" tednika prišepetali, naj pove svojim bralcem, da so te dni ameriški listi poročali, da je Jugoslavija lansko leto postavila dva svetovna rekorda in sicer v gospodarstvu: najvišjo inflacijo (50%) in najvišjo brezposelnost (17%). Pa pravijo, da bo komunizem ustvaril raj na zemlji! . . .
• Na televizijskih oddajah svetovnih smučarskih tekem smo tudi v Kanadi videli večje število slovenskih smučarjev in smučark, ki so se dobro uveljavili v mednarodnih tekmah, kjer odločajo stotinke sekunde. Seveda so bili vselej predstavljeni kot Jugoslovani - enako kot so bile predstavljene med božičnimi prazniki "Rajske strune" kot
jugoslovanska božična pesem. •
Postani plačujoči naročnik našega lista
Prevažanje pošte iz Hamiltona v Lancaster v času okrog 10. okt.