Siev. 51 (Teh. račun s pošte. • C. C. cei la Pasta) V Trsta, petah 17. mcenbra 1926. Leta IV. Iihaja TB*k p«t«k dop.Idm«. Iiiaja kornorelj Maloga Mata. Naslov! MaH Hal, Trieet«, ea-tella centro 87, — Urad : Tia Imbriani 9-III. Odgovora! nredalk: dr. Z.. BUOE. POSAMEZNA ŠTET. 25 STOTINK. NASOČNINA za c«la Uto 10 L., pol lata 5 L., četrt lata 8 L. - IZTEN ITALIJE celo loto 24 L., pol lota 12 L., četrt lata 6 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN PC tj GENA OGLASOV IN OBJAV: Za 1 o m višine v 1 stolpen 4 L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta, pri 1® kratni objavi 30 */0, pri 26 kratni objavi (pol lota) 40 •/§, pri 52 krjitni objavi (celo leto) 50% popu«‘a. FH" CP3( . a* a beBeda v 'lav*'1-.. ni ; tu »o at, beseda': * •v JuLIKIMI ČEKaJu 50 st. beseda. Pri Stalnem oglašanja primeren popust. Mali koledar. Petek, 17. decembra: Ikvatre; Lazar; Vivina. — Sobota, IS.: kvatre, Gracijan. — Nedelja, 19.: IV. adventna; Urban; Kov s ta. _ Ponedeljek, 20.: Evgeni) in Makarij; Kristijan. — Torek, 21.: ap. To-®nž. — Sreda, 22.: Demetrij; Flor. — Četrtek, 23.: Viktorija (Zmagoslava); Da-gobert. — Petek, 24.: božična rigilija; A-dam im Eva. MALE NOVICE Vojaki pišejo. Fantje letnika 1906., ki služijo pri 7. polku bersaljerov v Dezencanu pri Bre-žiji, pišejo: Dragi Mali list ! Najprej voščimo vesele božične praznike In srečno novo leto tebi, ki nam prinašaš novice iz naše lepe domovine. Potem voščimo vam, starši, bratje in sestre, prijatelji in prijateljice, sledjnjič pa še posebej vam, fantje letnika 1907. Biščak Josip. Lonjer; Možina Roman, Skedenj; Grilj Anton, Doljni Zemun; Tomšič Ivan, Knežak; šabec Fran, Zagorje; Purič Josip. Veliki Repen; Jordan Roman, Lokovec; Vrtovec Viktor, Šmarje; Sestan Vincenc. Kil teže vo pri Bistrici; (Valenčič Josip, Rupa pri Jelšanah; Primc Fran, Velika Bukovica; Lapanja Simon, Spodnja Idrija; Orel Ludvik, Bilje; Leban Alojzlij, Tolmin; Murovec Ivan, Kal; Miklavčič Jožef in Fran. Kožbana; Menič Anton Brdo; Bratuž Josip, Šturje; Smrdel Fran, Studeno. Za poplavljene kraje. Na seji ministrskega sveta v Rimu so bili storjeni sklepi, da se pomore krajem, ki so trpeli, vsled hudih nalivov in povodnji to jesen. Dovoljevale se bodo podpore v najvišjem znesku 50% dognane škode za obnovo in popravo kme tijskih poslopij, ki so bila od; povodnji u-ničena in poškodovana. Občinske ceste T idrijski, soški in vipavski dolini, v kolikor so njihove poprave neobhodno in nujno potrebfne, bodo popravljene na stroške države. Maksimalna podpora, ki bo podeljeno občinami in cestnim odborom zgoraj omenjenih občin za cestne Poprave, se bo zvišala na 80% škode. Žalosten dogodek. (Dopis iz Dornberga). — Redko vam Poročamo o takih dogodkih in Bog daj, da bi .nam ne bilo treba več nikoli. Franc Mlečnik, ki je bil .mnogo let za vratarja m krojača v goriškem semenišču, se je o-besil. V torek zjutraj so ga našli obešenega na črešnji kmetje, ki so šli na delo. Vrv se mu je strašno zajedla za, tilnik, bil je seveda mrtev. Obesil se je gotovo ponočL Kmetje so takoj obvestili karabinerjo v Prvačini, ki so prišli takoj na mesto. Pokojnik zapušča ženo in otroka; star je bil komaj 44 let. Živel je v strašni stiski in ljudje pravijo, da sil je ravno radi tega vzel življenje. Nekaj ho gotovo na tem, nekaj pa tudi gotovo v krvi. Njegov oče je namreč _ in ravno v torek, ko se Je sin obesil, je preteklo SO let — končal na še žalostnejši način. Na nosem1 pokopališču so ja namreč po-!ll s petrolejem in žhžgal. Umrl je v strašnih bolečinah. Sin. se je morda več ^hsa pripravljal na smrt; drugače hi nb ^flkal na obletnico smrti nesrečnega o-četa. Pujskom nagobčnik. Nemški .državni zbor je izglasoval postavo, da se bo preganjal ]>o celi državi bhsramen. in pohujšljiv tisk. Ustanovljeni IkkIo posebni uradi, ki bodo tiak v ti *‘eči nadzirali;. Proti postavi so cvilili Judje in grmeli socijalisti, oboji se nam-*‘eč dobro počutijo, če ljudstvo pada v henravnost; Judje dobe denar, socialisti Pa strankarske pristaše. Postava pa ima damen, to botego razdejati: dobila je večino vkljub vsemu napomaganju. Razbojništvo na Koprščini (Izviren dopis iz Belega kamna) Od nas se še nobeden ni oglasil t »Halam listu«. Naša mala vasica se nahaja ob stari deželni cesti, ki so jo Francozi delali, ko so bili v Istri. Poročati pa imamo to pot o slabih rečeh. Nedaleč od nas je draga vas, ki se imenuje Po-letiči. Tam je bil kmet, ki je moral skrbeti, kako bo plačal davke in druge stroške; denarja ni imel, pač pa v hlevu eno kravo in tele. Dne 27. novembra je vzel kravo in jo peljal v Koper mesarju predat. Prodal jo je za 1350 lir in se vrnil domov po deželni cesti čez Sv. Anton. Tam se Je ustavil v gostilni, da se okrepča, ker je imel še eno uro poti do doma. Hndil se je v gostilni eno uro. Ob sedmih zvečer se je odpravil naprej. Ko je prišel pol ure proč od vasi, so skočili j proti njemu razbojniki in mu odnesli | denar. Drugi dan je šel orožnikom naznanit svojo nezgodo. Orožniki so aretirali nekega moškega od Sv. Antona; do-tični je bil že večkrat zaprt radi tatvine zato je padel sum nanj. Pred par meseci so tudi okradli neko ženo iz Kubeda, ko se je vračala od Sv Antona. Prodala je bila za tristo lir vrednosti kokoši in jajec. Ko je prišla iz vasi ven .na samoto, sta priskočila dva roparja, ji pokrila glavo s staro vrečo ter ji pobrala denar. Dobro bi bilo, da bi varnostno oblastvo poskrbelo za pogostne patrole na ti cesti, j da ne bo tolike nevarnosti za popotnike. Mlad vaščan. Gorica povečana. Po najnovejši uredbi se je Gorica silno povečala. Mestu so priključili okoliške občiine: Ločnik, Podgoro, Solkan Šentpeter in Štandrež. Prej je obsegalo površje mestne občine Je 23.47 kvadratnih kilometrov; zdaj jih ima kar 89.88. Kar štirikrat toliko ! — Prebivalcev je imela prej Gorica vseh skupaj (Slovencev, Italijanov, Furlanov in stalno naseljenih i-nozomcev) 28.154. Po novi uredbi jih pa šteje 39.829. Po narodnosti so takole razdeljeni: Italijanov je zdaj v Gorici 14.744 Furlanov (uradna statistika ima naziv «nazionalitti ladina«) je 9470 in Slovencev 14.760. V stari Gorici je bilo 21.8 odstotkov Slovencev izmed celokupnega, prebivalstva, v novi pa je 37.1 Odstotka Slovencev. Hažarska volitve. Volitve na Mažamkem so nekaj prav posebnega. V kmečkih okrajih morajo volivci očitno glasovati. Kdor glasuje proti grofovi stranki, mora biti bogat drugače se kesa. Po večjih krajih, kjer so tovarne in delavstvo, zasede volivne prostore žandarmerija im ne pusti delavcev pred volivmo komisijo. Če hočejo s silo vdreti, da bi vršili svojo «pravico« začne se streljanje. Tudi z letošnjih državnozborskih volittev na Mažarskem poroča svetovno časopisje slične slučaje. Naravno je tedaj, da vladna stranka z velikansko večino , zmaga. Tudff iletos je zmagala. Mi pa menimo, da je bolje nič kakor pa take volitve. Pilsudski strahuje poslane«. Na Poljskem je državni zbor zgubil veljavo. Poslanci ne smejo vlade «čez mero« kritizirati (to mero pa ima vlada sama v rokah). Izšla bo tudi nova postava o časopisju. Neka naredba določuje kazni za tiste, ki vladi heprijetnO govore na shodih, K&JSni so določene celo za ljudi, ki še na javnem prostoru (tl. ,pr. v gostilni, tramvaju) pogovarjajo, da vlada he dela prav, da bi se morala ustava »bremeniti ali kaj takega. Krvave kolin«. V Slavoniji je običaj, da se vrši ob kolinah velika pojed|ina, kakor pri ■‘nas na svatbah. K taki pojedini povabi gospodar svoje prijatelje, znance im sorodnike. Seveda se ob takih prilikah tudi pridno uničuje alkohol. Razgreti duhovi često povzročijo prepir in pretep. Take krvave koline so se vršile nedavno nekje v osiješki okolici. Bogati kmet Mita Grgič je povabil ma koline med drugimi tudi svoje brate in svojega očeta. Med pojedino pa so se bratje sporekli z očetom. Nastal je .pretep, tekom katerega je sin Mita ustrelil svojega očeta, sin Ne-dad pa svojega brata Mito. Naša inteligenca. Dr. Jože Rapotec, maš rojak s Kozine, je naredil na univerzi v Padovi tudi italijanski doktorat medecine in zdravniški izpit. Na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino je bil diplomiran Dušan Franko iz Solkana. V Ljubljani je napravil odvetniški izpit dr. Vovk iz Trsta. Filip Turati Na varnem. Znameniti Vodja socialistov, Filip Turati, jo je z nekaterimi tovariši popihal iz Italije. V motornem čolnu so se prepeljali na francoski otok Komsiko. Vozili so ponoči in po nemirnem morju, vendar so jo izvozili. Rumunski kralj. Rumumskemu kralju se je zdravje nekaj zboljšalo. Ko je prispela kraljica v Bukarešt s svojega ameriškega potovanja, jo je prišel kralj pozdravit na postajo. Bil je pa tako bled in shujšan, da se je ona kar zjokala nad njim. Pravijo, da dolgo me bo več živel. Kriza v Jugoslaviji. Kralj Aleksander je vnovič poveril sestavo vlade radikalcu Uzunoviču. Ta hoče baje pritegniti v vlado Davidoviče-ve demokrate. V tem slučaju bi postal demokrat Voja Marinkovič zunanji minister. Hudi policaji. Praška policija je ob ustanovitvi češke republike dobila gumijevo palico za orožje, kakor je v navadi v Londonu. Sedaj pa .so stražniki vložili pritožbo, da ■se je ta palica slabo izkazala, ter zahtevajo, naj se jim da bolj učinkovito orožje. Imeti hočejo zopet bridko sabljico. Požar v gledališču, 'V Rimu je dne 10. t. m, 0 polnoči izbruhnil požar v varietetnein gledališču «Apollo». Predstava, ki se je vršila tisti večer, se je že nagibala h koncu, ko je ma odru nenadoma pričelo goreti. Požar je kmalu zajel tudi strop in stene dvorano, ki so bile okrašene z umetnimi cvetlicami. Nastala je nepopisna panika; vse je bežalo proti izhodom, da u-beži plamenom. Na mesto nesreče so prihiteli ognjegasci, ki so imeli mnogo posla, preden so jim je posrečilo pogasiti ogenj. Gledališče je uničeno. Že so mislili, da nesreča ni zahtevala človeških žrtev, ko so se igralci spomnili, da so štiri plesalke ostalo tekom požara v svojih sobicah. In res so jih našLi tam v obupnem stanju; požar jih je bil sikoro zadušil. Prenesli so jih takoj v bolnišnico, kjer so pa kmalu izdihnile. Med ponesrečenimi plesalkami je tudi neka Tržačanka, Lidija Mahnič po imenu. MIHEC m *JAKEC JAKEC: MIHfC: Božič je tukaj, pritiska mraz. Vse k ognju sili pezimski čas. Ne sedi leno ne obrekuj. Iz knjig in listov se obrazuj. Halo potičke pa le. Izšla je odredba, ki dovoljuje peči božično pecivo iz 82% moke v času od 20. decembra do 10. januarja. Ogenj proti gledališčem. V mestu Bordeaux (Bordd) ma Francoskem je dne 13. t. m. zgorelo neko gledališče. Goreti je začelo na odru med predstavo. Občinstvo je drlo vem ma vmt m a nos in je bilo v zmešnjavi 13 oseb ranjenih. Oder in večji del dvorane je bil uničen od ognja. Pašičev pogreb. 0 smrti Nikole Pašiča poročamo na drugi strami. Pogreb ®e je vršil' z veliko svečanostjo v nedeljo 12. t. m. Državni odbor se je požuril s pogrebom im. tako se je pogreb izvršil, preden je bila dovršena Pašičeva rodbinska grobnica. Truplo počiva začasno v kapelici. Pogreb je bil veličasten, V Belgrad jo došlo ogromno ljudi. Računa se, da je bilo pri pogrebu okrog 20.000 ljudi, dočim je tvorila špalir okrog 150.000 glav bno-ječa množica v posameznih ulicah. Ve« mesto je imelo svečam žaloben izgled. V cerkev so neprestano prihajale deputacf-je s številnimi venci. Ob 9. uri zjutraj so se pričele pogrebne svečanosti. Ko j« pa-trijarh Dimitrije opravil pogrebne ceremonije, je prispel v cerkev tudi kralj A-1 eksander s princem Pavlom im svojini spremstvom. Na Pašičev oder je bil položen srebrn lovorjev venec, ki ga je poklonil kralj z .napisom: «Nikoli Pašiču, prvemu ministru im 'sotrudmiku mojega o-četa in mojemu v usodini borbi našega naroda za osvobojen j e in ujedinjemje !» Na drugi strani pa je bil položen zlat venec, ki so ga za Pašičevo 80-letnico darovale radikalske organizacije. Po službi božji je patrijarh Dimitrijo imel krajši govor. Nato je govoril predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. V imenu vlade je nato še govoril dr. Slavko Miletič, nakar so odnesli krsto iz cerkve in s« je razvil sprevod. Krsta je biila položena na lafeto, ki jo je spremljalo 12 gojencev vojaške akademije. Za lafeto je sledila Pašičeva družina, mato kralj s princem Pavlom, vlada. diplomatski zbor, vojaški atašeji, narodni poslanci, novinarji, občina, društva, generaliteta, admiral iteta, oficirski zbor ter ogromna množica ljudstva. Sprevod so zaključili trobentači kraljeve garde in divizija topniškega polka. Pred poslopjem kasacijskega sodišča se je sprevod ustavil in tam so govorili pokojniku v slovo razni govorniki. Potem je šel sprevod dalje na pokopališče im tudi tam so po opravljenih cerkvenih molitvah nastopili govorniki. Od Slovencev je govoril radikalec dr. Niko Županič. Poravnajte naročnino ! Nikola Pašič umri no bolj misel o združenju vseh Južnih Slovanov. Nemški napuli mi dopustil, da bi se to združenje izvršilo, niti ne pod žezlom Habsburžanov. Ko je padel Fran Ferdinand, je bila vojna gotova reč. Napovedana je bila 28. julija 1914. Zgodovina te vojine nas hi vodila predaleč. Zato jo tu opustimo, saj je vsem starejšim znana. Švahski napuh je bil 1. 1918. do kraja ponižan. Slovenci in Hrvatje, do-bivši prostost izpod Habsburžanov, so se prostovoljno in z velikim navdušenjem izrekli za združenje s kraljevino Srbijo v novo veliko jugoslovansko državo, ki je dobila naslov kraljevina Srhov, Hrvatov in Slovencev. Pašičeva slava. Med srbskim narodom je hil Nikola Pašič spoštovan kakor hišni oče. Kar podomače so mu rekali čika (stric) Baja. Imel je tak ugled, da mu ni bilo treba nastopati z govorniškimi finesami; kar je rekel, je valjalo. Poslanci radikalne stranke so se ga bali kakor očeta. Kdor ni ubogal, je politično hitro doigral. Velik vpliv je imel Pašič celo na kraljevo rodbino. Pridobil pa si je ugled v ce’li Jugoslaviji, pa tudi v svetovni javnosti. Vse to so je pokazalo ob njegovi smrti. | Odstopivši ministri Uuzunovičeve vla- de so se takoj sestali k spominski seji ministrskega sveta. Določili so poseben državni odbor za PašiČev pogreb. Potea so šli skupno na njegovo stanovanje ter izrekli domačim sožalje. Tudi kralj Aleksander je prišel osebno tja, da izreče sožalje. Prihajali so politični veljaki v velikem številu: Davidovič, Korošec, Pribiče-vič, Spaho, Nastas Petrovič, dr. Rybar in vsi srbski politiki. Na tisoče obiskovalcev se je vpisalo v spominsko knjigo. «lanci radikalne stranke so se sestali k posebni seji, ki jo je vodil Maako Trifkovič. Nekateri iso se baje glasno razjokali, tako jih je prevzela novica, da je umrl čika Baja. Vse politično življenje v državni prestolnici je potihnilo, kralj je odpovedal avdijence za rešitev vladn* krize. Ves Beigrad je bil v črnih zastavah. Določeno je bilo, da bo pogreb v nedeljo 12. t. m. Iz vseh krajev države so se napravili pogrebci na pot v Belgrad. Vozili so se celo s posebnimi vlaki. Brzojavno sožalje so izrazile odlične o-sebnosti od vseli strani: rumunski kralj in kraljica, predsednik češke republike, Masaryk, predsednik jiortugalske republike, italijanski ministrski predsednik Mussolini, .rumunski minister Duca, grof Storža, Cainkov, Ljapčev in drugi. Kako je s politik® V petek, 10. decembra, ob 8.45 zjutraj, je umiri nanagloma slavni državnik Nikola Pašič v Belgradu. Daši je že od lanskega leta bolehal ter iskal zdravja po enamanitili zdraviliščih Evrope, vendar nobeden ni pričakoval tako nenadnega konca. V politični in parlamentari krizi je Pašič še v zadjih dneh imel zelo 'tehtno besedo in ta ah oni je celo menil, da bo Pašič sam- osebno vzel v roke državne vajeti, katerih je bil tako vajen, kakor noben drugi v Jugoslaviji. V četrtek, 9. t. m., je zvečer po večerji sprejel dvornega ministra Jankoviča ter se z njim precej dolgo razgovarjal. Pašioeve zadnje uro. Listi poročajo, da je bil razgovor med Jankovičem) in Pašičeim precej oster, ali da je Jankovič prinesel staremu voditelju radikalne stranke zelo nevšečna sporočila. Po odhodu dvornega ministra se je baje Pašiču poznalo, da je razburjen, jezen. Po našem mnenju ni bil tisti razgovor nič 1k>1 j razburljiv, kakor so pač pogo-vari takih oseb ob takih političnih krizah. Pašiču so bile ure odštete in zadostoval je majhen povod, da je pristopila smrt s svojo neizprosno koso. Okrog devetih zvečer je sivolasi državnik padel v nezavest. Rodbina je takoj pozvala na pomoč tri zdravnike, ki so ugotovili, da je Pašiču v možganih počila žila, nakar se mu je razlila kri. Od časa do časa se je Pašič zopet osvestil. Oh polnoči sta bila k njemu poklicana predsednik narodne skupščine, Marko Trifkovič, in predsednik radikalskega kluba, Ljuba Živkovič. Ko je hil tudi kralj obveščen o resnem stanju Pašiče-vem, je takoj poslal v pomoč svoja dva zdravnika. Sestal se je torej zdravniški svet, ki je konstatiral, da le Pasica zadela možganska kap v desno možgansko poluto. Zdravniki so Pašiča prenesli v posteljo. Proti jutru se je Pašič polagoma zopet osvestil in je mestoma zopet padal v agonijo. Ob 6.30 zjutraj mu je kraljevi zdravnik dr. Koen injiciral kafro, nakar se je Pašiič za hip pomiril. Kmalu nato pa je zopet padel v agonijo in je ob 8.45 izdihnil. Kdo je bil Nikola Pašič. V Zaječaru na meji med Srbijo in Bolgarijo se je rodil Pašič 1. 1845. na dan sv. Miklavža (po pravoslavnem koledarju) po modernem koledarju 19. decembra. Oh smrti mu je torej manjkalo še 9 dni do 81. leta starosti. Po dnevu rojstva je dobil ime Nikolaj (srbsko: Nikola). Njegovi starši so bili trgovskega stanu. Gimnazijo je Pašič dovršil V Kragujevcu, .nato se je vpisal na tehnični oddelek bel graj.ske visoke šole in leta 18G8. ga je poslala država kot odličnega dijaka v Curih (v Švici) nadaljevat, študije. Tu se je Pašič seznanil z mnogimi srbskimi mladinci, ki so pozneje postali njegovi politični prijatelji. Velikega pomena je bilo za Pašiča ananje z ruskim znanim revolucijomarcem Bakuninom. Od njega PODLISTEK____________ O Venezia . . . 6. Ne hvali dneva pred večerom. Siti smo bili lepote. Hoteli smo se odpočiti, zato je naš načrt kazal za popoldne izlet na otok Lido. Študenta sta se posebno veseliila — saj je Lido najlepše in največje kopališče na svetu — vsaj reklamna deska ti tako pravi. Vaporetto je pridno rezali valove ntiimo mestnega vrta in mimo orjaških vojnih ladij (dve stari, avstrijski sta boli v.mies). Kakih dvajset minut je rabil parnik do otočka. Vse je vrvelo na Lidu. Na pomolu je čakala velika množica, med njimi so se spretno sukali razni postrežčki in hotelski uslužbenci. Tudi avtomobil je bil pred pristaniščem. Čudno ! V vseh Benetkah ni ne konja, ne avtomobila ! Pred par leti so šele prvega konja prepeljali na Lido se je mladi Paišič navzel socijalističnih in revolucionajmih idej, katere je pozneje kot skušen državnik popustil, kar delajo pač vsi državniki. Leta 1873. je Pašič prišel nazaj v Srbijo ter vstopil kot inženir v državno službo. Začel se je udeleževati političnega življenja in političnih borb. ki so imele tedaj zelo ostre oMike. Pašič se je celo udeležil neke oborožene vstaje, katero pa je vlada zadušila. Pašič je srečno zbežal čez mejo. V odsotnosti so ga kot uporoi-nika obsodili na smrt. Pozneje, ko so se razmere prevrnile, je bil zpet pomiloščen ter se vrnil v domovino (1. 1899.). Odslej je rasla njegova moč in on je zaporedoma zavzemal najodličnejša držalma mesta. Bil je večkrat predsednik vlade, nadalje predsednik marodne skupščine, dosmrtni član senata in član državnega sveta kraljevine Srbije. Enkrat je bil tudi župan belgraj ske občine. Pašičeve zasluge. V Pašičevi mladosti se je mlada kneževina Srbija počasi motala iz povojev turškega vladanja, kajti šele v 19. stoletju je postala od Turčije neodvisna. Ko pa se ni bilo več bati Turka, začele so se evropske velevlasti natezati za politično premoč .na Balkanu. Kneževina je bila večkrat prisiljena vsled političnih razmer, nasloniti se na Avstrijo. Toda Avstrija sama je imela namen, pt odirati na Balkiin ter ga počasi osvojiti. Nasprotovala, ji je Rusija. Zato je srbska politika omahovala med Avstrijo in Rusijo. Ko je 1. 1878. Avstrija zasedla Bosno, Hercegovino in Sandžak, tedaj je postala nevarnost od Avstrije očividna. Radikalna stranka, ki se je ustanovila 1. 1880., je začela pod Pašičevim vodstvom politiko proti ti nevarnosti. Zato se je Pašič tembolj naslanjal na Rusijo. Postal je pod varstvom Rusije diplomat, svetovnega slovesa, znan po svoji molčečnosti in prekanjenosti. Leta 1903. so zarotniki nasilno pokončali kralja Aleksandra Obreno-noviča, ki je bil Avstriji prijazen. Prestol je zavzel Peter Karadžordže, ki ga Avstrija ni mogla videti. L. 1908. je Avstrija izrekla, da Bosna za večne čase pripade nji, ko je bila tedaj le zasedena. V Srbiji je strašno zavrelo. Čutili so, da so naredili «Švabi » nov korak noter v Balkan. Za las je manjkalo takrat, da ni počilo. Toda Pašič je čakal. Oči je obrnil tudi on v turške kraje in neopazno ■osnoval balkansko zvezo proti Turku. L. 1912. je Črnogorec ustrelil iz toPa i®1 ves Balkan je zaplapolal v bojnem ognju. Turek je izgubil do malega vse evropske kraje, kajti bili so ga hkrati trije majhni, a hudi: Srhi, Bolgari in Grki. Avstrijo, ki bi bila rada Srhom nagajala, je Rusija držala nazaj. Avstrija je takrat že mobilizirala in diplomatičnim potom dosegla vsaj to, da niso prišli Srhi do Jadranskega morja. Po uspešni balkanski vojni je Pašič vedel, da ho še en težek obračun z Avstri- i jo samo. Avstrija je kar iskala vzroka ' za vojno, ker je videla, kako se širi ved- in predlansko leto je pa avto zabrnel na LAdu. In pomisli, idragi čitatelj: celo tramvaj vozi tu ! A mi — konservativci istrski in ljubljanski — smo jo mahnili kar peš do kopališča. Deset minut dolga pot! In kakšna ! Na obe strani vile, gosposki dvorci, hoteli. In kakšni ! Zdi se, da je italijanska aristokracija tu hotela pokazati ves svoj sijaj ! «Kaj bo naš Bled proti Lidu !» je navdušeno vskliknil Stojan. A vendar bi človek dal prednost Bledu. Več miru, pokaja in naravne krasote je gotovo na Bledu. Prišli smo v prekrasno kopališče. Lesena stavba — lahko hi rekli palača — je to kopališče. Pri vhodu vidi najlepše trgovine s specialitetami Benetk: čipke, steklo, mozaik, lepe obleke, drage knjige, slike, lišp. Vse to — silno drago. In vendar vidiš celo trumo gospode — po večini nemške in angleške — ki baranta in ku- JUGOSLAVIJA. Zadnjič smo sporočili besedilo pogodbe, katero sta sklenili med sabo Italija in Albanija. Ta pogodba je vzbudila veliko pisanja po svetovnem časopisju, ne sama po sebi, ampak zato, ker je pozornost vzbudilo ravnanje jugoslovanske vlade. Že koj po podpisu pogodbe je jugoslovanski zunanji minister Ninčič izjavil časnikarjem, da je «to zelo važna reč in da je treba o nji dobro premisliti*. Kmalu nato je ,pa Ninčič poslal ministr- aklcmu predsedniku1 !Uzu,novi6u pismo, kjer pravi: «Kot. zunanji, minister sem v zunanji politiki žel po poti, ki sem jo smatral za najboljšo za koristi naše države, na podlagi medsebojnih dogovorov, katerih sem se pošteno držal. Zadnjič se je .pa zgodilo nekaj takega, kar je omajalo moje prepričanje, ki je bilo v podlago moiji politiki. Vsled tega imam čast., gospod predsednik, obvestiti Vas, da odstopim z ministrstva zunanjih zadeva. Ninčič je z besedo «nekaj takega« mislil pogodbo med Italijo in Albanijo. Vest o njegovem odstopu je zašla takoj v svetovno časopisje in povsod so razpravljali o tem dogodku. Koj za Ninčičem pa je odstopil še Uzumovič s celo vlado in tako je bila naenkrat v Jugoslaviji odprta velika vladna in parlamentarna kriza .na podlagi zunanje-političnih dogodkov. Uspeh italijanske diplomacije. V Belgradu so morali radi ali neradi priznati, da je z novo pogodbo Italija do-segtla diplomatično korist velikega pomena. To je še posebno .poudarila opozicija, ki je napadla Ninčiča in celo vlado, češ da so zanič, dočim Italijani znajo voditi uspešno politiko. Besedilo tiste puje tukaj dražje tiste stvari, ki hi jih v Benetkah vsaj eno tretjino ceneje dobili. Restavracija, .kavama, fotograf — tudi to srečaš .še v kopališču. Kopel na Lidu je izborna. Vse obrežje je na debelo pokrito z morskim peskom. Po tem pesku leže ljudje, ki jih mučijo revmatične bolečine. Pravijo, da res zelo pomaga. Mii starejši smo ostali lepo pri kraju, a Stojan in Janez sta junaško plavala daleč na morje. Dober tek napravi monska kopel; o tem se je prepričala natakarica v bližnji restavraciji, ki lačnim Istranom in Ljubljančanom ni mogla dositi nanositi na mizo. Proti večeru smo se mirno zibali proti slavnim Benetkam. Gneča na parniku silna. Stali smo kot prihiti. Vendar je bila prijetna ta vožnja, ker je pihljal večerni zefir. Imeli smo na parniku dobrega godca, ki je samo beneške udarjal na svojo mandolino in pel ea tri. Hitro pogodbe res da ni navidez nič posebnega; obe pogodbenici si obetata medsebojno pomoč in se zavezujeta, da ne bosta sklenili z nikomur nobene nove pogodbe, razen v sporazumu med seboj. Ker P* je Italija velika in mogočna, Albanija pa majhna ter kulturno zaostala dežela-bo «medsebojna« pomoč le v tem, da bo Italija stala Albaniji ob strani. S to [»močjo dobi Italija neko mero vpliv* na albanske razmere, ona postane za-ščitnica in varuhinja Albanije. Tako so to reč razumeli v Belgradu. Poslušajmo pa, kako odgovarja italijansko časopisje. »Odstop gospoda Ninčiča« — piše laško časopisje — «je vzbudil v italijanskih političnih krogih holest.no začudenje. Ce pomislimo, da ni hotela Italija ▼ italijansko-albansko pogodbo nič drugega nego zagotoviti neodvisnost Albanije, to se pravi uresničiti cilj, katerega si je bila postavila tudi Jugoslavija, ne moremo razumeti, kako je mogel gospod Ninčič smatrati podpis te pogodb* za «nov dogodek«, ki bo obrnil y drugo smer dosedanjo politiko med Italijo in Jugoslavijo. Mi imamo vtis, da so raaldč-ni politični vplivi iz notranjosti Jugoslavije in iz inozemstva znali izkoristiti ta dogodek, da hi vzdignili v Jugoslaviji velikansko umetno razburjenje in skušali spremeniti jugoslovansko politiko tudi napram Italiji. To spremembo hi radi o-pravičili s tem, da je Italija sama predrugačila z Jugoslavijo svojo politiko, kar ne odgovarja resnici. Upamo pa. da se bo Jugoslavija po minnem in treznem razmišljanju položaja prepričala o svoji napačni oceni italijansko-albanske nam je .minila -ta vožnja — kmalu smo stali pred postajo. Žejni smo bili. Stopili smo v pivnico in naročili vrček piva. Jože se je hotel odrezati in plačati za vso slavno družbo. Seže v žep. Ojoj ! Žep prazen ! Listnice, ki je skrivala lepo stotake — ni več ! Jože prebledi ! teče, brska., tipa po vseh žepih — zastonj ! Denar je izginil. Kdaj ? Kje? Kdo ga je pokral ? Natakar je videl Jožetovo nesrečo in nas poučil, da je to gotovo storil spreten žepar. Žepni tat v Benetkah ! To je poseben poklic. Iz vsega sveta žeparji se tu zbirajo in uhogi tisti, ki ga oni « vzamejo na piko». Naš žepar je hil gotovo v zvezi z godcem. Godec je igral in pel. mi kot zamaknjeni poslušali; žepar je pa operiral Jožetov žep in vsebino bratsko delil s tovarišemt-godcem. Hitro nas je minila dobra volja. Setali smo še malo ob morju, se poslovili in odžli »UAtLI L [UP« S pogodbe, in da bo nato nadaljevala politiko prijateljstva do Italije«. Odzad je Framcija. Kateri so tisti vplivi «iz inozemstva«, *na katere namiguje italijansko časopisje? V mislih imajo Francijo. odobino torej piše o stvari italijansko časopisje. Vladna kriza. ^ Kot že zgoraj rečeno je ta diplomatični sunder nastal v.sled nenadnega odstopa Mnčiča in Uzunoviča. Pozornost jugoslovanskih političnih krogov je torej razdeljena. Deloma imajo v očeh zunanjo politiko, a baviti se morajo tudi z notranjo ‘hk/ratu, da se vladna kriza reši. Nobena tajnost ni, da je Uzunovič z ve- seljem pograbil priliko za odstop, kajti ves čas, odkar je vozil vladno barko, je bilo parlamentarno morje nemirno in vreme grozeče. Zadnji čas je vedino bolj rastla napetost proti Radiču in njegovi stranki in vsak čas je vladnemu taboru pretil razkol. Sedaj je naenkrat vrglo barko na suho in stranke se pripravljajo, da se kako drugače presedejo, predno jo zopet spuste v morje. Kralj je najprej pooblastil Uzunoviča, naj kar brž sesta- vi novo vlado. Ta je nekaj poskusil, toda Pašič je v listih nastopil proti njemu in Uzunovič je takoj spoznal, da proti Pašičevi volji ne bo mogel vladati, ker bi večina radikalcev potegnila s starim očkom. Uzunovič je pooblastilo vrnil kralju. Vlada je ostala začasno, da rešuje tekoče posle, samo Ninčič je popolnoma pustil svoj urad in tam ga nadomestu-je Markovič. Med tem je kralj začel običajne posvete z voditelji parlamentarnih strank. Kakor bomba je pretekli petek padlo med parlamentarce, da je Pašiča zadela kap. Sredi krize so se prekinili vsi poli-tičin posveti, ustavilo se za par dni vse politično delovanje in se je pozornost o-brnila zadnjikrat, zdaj pa toliko močneje, na častitljivo osebo državnega starešine. «Čika Baja je umrl, kaj bo zdaj?« tako so zaskrbeli Belgrajčani. Toda osebe mrjo. narod ostaja, država mora iti naprej svojo zgodovinsko pot. V ponedeljek po Pašičevem pogrebu so se zopet začela posvetovanja za sestavo nove vlade. Kako važna so ta posvetovanja, dokazuje tudi dejstvo, da sta bila v Belgrad poklicana pariški poslanik Spalajkovič in rimski poslanik Balugdžič. Vkljub velikim notranjim zapletljajem bo važno tudi vprašanje, kdo bo zunanjo minister in kakšno pot bo ubrala nova vlada v zunanji politiki. Kaj nam z dežele pišejo IZ PREMSKE FARE. Janeževo brdo. Spremili smo 18. julija k večnemu ipočitku Terezijo Strle z Janeževega brda 15 — Guštinovo. Komaj 15 let je spolnila in jetika ji je izsušila ®wč življenja. Ali ne bi bilo bolje, dobra Rezika — od vseh vaščanov ljubljena, — zenica očem svojih ljubih staršev, ~~ da bi bila ostala še pri življenju ? Bolje, ko bi šlo po naših računih. A božja Previdnost dela po svoje. Moli za nas ! Smrje. Strašno je bilo trpljenje Kristine Novak iz Smrij 33. Huda kostna Jetika je 4 leta razjedala mlado telo. Bila je vsa v gnojnih ranah, a potrpežljiva in krotka v bolezni kot jagnje. Kakor svetopisemski Job. Smrt 30. oktobra J° jo rešila strašnih telesnih muk. A ko 6e kdo v bolezni spokori, se je tudi 14 let-^ Kristina Lahka ti zemlja : Prem. Umrla je edina hči svojih staršev, Pavla Franic, Prem 10, 21. novem-SeJe 21 let je imela. V cvetu mlado-Ko jo ležala na mrtvaškem odru, j» prihajala cela procesija ljudi kropit] In molit za njo. Veličasten je bil njen Pogreb. Kuj takega že več let ni bilo na Premu. Ko! iirednico Marijine družbe so jo spremljale sestre sosednjih Mar. družb z zastavo in mnogobrojno občinstvo. Vse v cvetju in vencih. Mladost se rada spominja svojih ljubih s cvetjem. Vzorna je bila pokojna Pavla in dehtelo je tudi njeno življenje. Ni čuda, da so tekle solze ljubezni in bridke žalosti za teboj, ki si bila tako tiha, ponižna, ljubezniva, verna. Tebi je sedaj dobro, n nas si pustila v dolini solz. Staršem iskreno .sožalje ! S MIHELSKA OBČINA nima cestarja. Pavla Kaplja, ki je 17 let delal na cesti je naše županstvo 23. oktobra odstavilo od te službe. Čudno se nam zdi, kako more županstvo brez vsakega vzroka odvzeti kruh domačinu, ki je toliko let vestno opravljal svojo službo. Morda pa županstvo veruje tistim, ki imajo cestarja na piki še od takrat, ko so imeli oni glavno besedo pri cestnem odboru in so hoteli cestarja izkoriščati sebi v prid, pa jim ni ratalo. G. podeštat! popravite krivico, ki je bila storjena poštenemu delavcu in dajte mu nazaj službo cestarja. Več davkoplačevalcev. *Pat. Z Jožetom in Janezom smo imeli večerno konferenco. Ta je imela žalosten i-*«I. Potovanje se prekine — jutri zvečer Sromo vsi-domov. Brez denarja ne more-Pto do sv. asiškega mesta! Človek obrača, — žepar obme. 7. Hop, Cefizelj ! — Scusi, sagnora I Drugo jutro smo dobili svojo ljubljansko žlahto že na Markovem trgu. Dali se fotografirali sredi trga, obdani od Pblaka beneških golobov. Da bo kaj za sPomin ! Tudi zdaj smo šli križem Benetk O-81 od ali smo si tudi revni del. Zakaj — tudi v Benetkah so reveži ! Niso vse hiše tako razkošne palačo. Tako žalostne hiše hišice smo videli, da bi se jih še St. terska cesta v Ljubljani sramovala. D°sti hiš tudi razpada. «Razpadajoče ] bogastvo !» jo vškliknila Ljubljančank*.. Več cerkva smo obšli. V eni je bila slo- vesna sv. maša s klavormim petjem, kaki trije možaki so kričali tam nekje za oltarjem. Prelepa je cerkev sv. Janeza in Pavla. Potopisci imenujejo to cerkev beneški muzej. Res je v tej cerkvi nakopičenega silno dosti zgodovinskega: na- grobniki dožev in generalov, županov itd. Najbolj zanima potnika kapela presv. rožnega veinca. To kapelo so zgradili v spomin slavne zmage pri Lepanto nad Turki 7. oktobra 1571. To je bila prelepa kapela, polna najlepših 'kipov in slik. Toda požar je v noči od 15. do 16. avgusta 1867. to prelepo kapelo skoro popolnoma uničil. Sedaj popravljajo in prezi-dujejo, a premalo je bogatih dobrotnikov, ki bi odprli roke in srce za popravo. Dolgo bo še kapela čakala, da bo v tistem stanu, kot je bila pred nesrečnim požarom. (Dalje prihodnjič). NOVA SUŠICA. Pri nas hodi Jože Smagurc tak okoli, da mora biti poštenega človeka sram. Kaj nima naša občina ubožnega zaklada, da bi iz njega oskrbela občinske reveže? Sploh se pri nas za občinske reveže toliko brigajo, kakor za lanski sneg Ubožni zaklad je pa menda res «zaklad«, ki je zakopan tam za deveto goro. Kdo je kriv? V KLANCU se je zgodil grozen zločin ponoči 7. dec. Cerkev je bila vsa okrašena za drugi dan — Marijin praznik. Ponoči okoli polnoči so skozi okno vdrli v cerkev roparji, ki so svetišče grozno oskrunili, kadili v cerkvi, nato s silo vdrli v tabernakelj, ga skoro porušili, vzeli ciborij in kustodijo in sv. hostije. Tri pozlačene križe so roparji vzeli, vdrli v krstni kamen in ga popolnoma oplenili. Kar niso vzeli, so močno poškodovali. Ko so v cerkvi svoj grozni posel končali, so se podali, da tudi v župnišče vderejo. A bili so pravočasno prepodeni, še hip, pa bi tudi v župnišču zagospodovali. Vsa fara žaluje nad strašnim bogoskrunstvom. Posebno nas je zadelo zato, ker smo imeli na Mater Božjo svetoletno pobožnost in celodnevno češčenje. Kakor bi se hudobni duh tresel pred molitvijo. A ta grozni rop nas ni nič oplašil — še bolj smo molili — cel dan je bila cerkev polna. Iz MAČKOLJ. Grozna nesreča so je pripetila dne 30 novembra za našo vasjo. Neki Valentin Blanouti iz Žavelj je prišel ta dan v našo vas po vino, z voznikom Josipom Gorjupom k Josipu Smotlak. Natovorili so voz in okoli pete ure popoldne so se odpotili proti vrhu k «pilu». Spremljal jih je Josip Smotlak, peljali so vzdol po novi cesti proti Trstu. Prišedši na drugi ovinek se je konj nekaj splašil ter zavozil na rob zidu na spodnji strani, vozna lestva je z vsemi sodi zdrsnila z voza ter pokopala voznika Josipa Gorjupa pod se-1)0j tako nesrečno, da ga je takoj vsega »mečkalo: ostal je na licu mesta mrtev. Zajelo je tudi Valentina, da je jel klicati na pomoč. Pritekel je Joisp Smotlak najprej na pomoč Josipu Gorjupu ter ga potegnil izpod sodov, a je takoj zapazil, da je njegova pomoč zastonj; tekel je potem k Valentinu ter ga izvlekel izpod lestve; bil je ranjen na nogi. Prepeljan je bil v bolnišnico z avtomobilom. Josipa Gorjupa so pa drugi dan okoli poldne po pregledu občinskega zdravnika odpeljali v mrtvašnico v Dolino. Čujte in molite ker ne veste ne ure ne dneva. HRENOVICE. Pri nas smo imeli sv. misijon. Težko smo čakali na ta sv. čas in smo ga po 27. letih pričakalL Poznamo sami sebe in smo čutili bridko potrebo po njem. Zato se je pa tudi cela fara vzdignila in opravili smo sv. misijon res lepo. V začetku smo bili bolj ledeni, zadnje dni smo se pa ogreli in od tedaj smo gorki. Bog daj, da bi tudi ostali. Najlepše je bilo v četrtek zvečer, ko je hila procesija Sv. R. Telesa s prižganimi svečami. Samih moških je bilo okrog 300. Mislim, da že zlepa nismo užili toliko srčnega miru po hišah in vaseh. Nevera in venska mlačnost je izginila — o, koliko je je bilo — in se ne bo vrnila nikdar več. Tako smo prisegli ob zaključku. Par nevednih ljudi je pozabilo na misijoni Tudi par zabavljačev smo isLišali. Toda že naš veliki zvon sv. Martina nosi tak napis in dobri se nismo dali motiti v svoji verski dolžnosti, ker mislimo sem po vojski s svojo glavo. Bog povrni vsem za to dobroto. IZ BISTRIŠKE DOLINE. Mali list je svoj e časno poročal o strašnem požaru v Jablanici 4. septembra. Dopisnik je metnil, da je strela udarila in zažgala. Pa to je neverjetno. Če bi bila res udarila strela v vasi, bi se bili vaščani preplašili m zbudili, Res je tisti večer grmelo, toda ne v neposredni bližini. Prilika je torej, da je bilo zažgano od človeške roke. Ali se požigalec kaj zaveda, kako veliko škodo im krivico je naredil s takim dejanjem ? Kako bo odgovor dajal pred Bogom ? Okoličan. Deseti Cerkvena umetnost - Dober tisk EHRICO TOFFBLETTO TBST, Via del Feaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. konkurinCni ceni. Kei' sem se ga bil v Sežani pošteno nabral, je priletel glas potom brezžičnega, brzojava takoj v mesta, trge in vasi tam okoliiinokoli častitljivega «očaka Nanosa«. Nekdo je pa celo poskusil metati e lektrične žarke na Mars da bi obvestil tamošnje morebitne prebivalce o čudoviti moči kraškega terana. Odlomek studenske porote je zahteval, da naj me postavijo pred «krvavo rihto«, drugi pred zeleno mizo in tretji pa kar naravnost na «gavge». Na lahko bodi pa povedano, da sem znal za svojo pijanost le jaz sam in če sem jo pa stem že tako daleč za-fural, da seml «krediht» zgubil, mi je pa dobro ime še vseeno ostalo, če ne drugje pa v frakeljnu geroža. Bukovčanke so v eni hiši repo ribale, potem pa tako ple-j salo — seveda ne same — kakor «tavžent I ta namakanih«. Hiša je bila vsa v «ša-nju«, kakor da bi sam sv. Elija s svojo nebeško elektriko svetil in skoraj dn lahko rečem, da so tisti večer 10 litrov «kapurja» požgali. Izkušena ženica pa mi je tako-le zavalila: «Veste vi čuden fajfar, pri nas, kadar za repo orjemo, se kregamo in kadar jo ribljemo. pa plešemo. «Svrk», sem rekel, «zdaj pa znaš fajfar po čem so žemlje«. Nekaj blagoslova je Bog še za repo prihranil, pa še tega bodo -skoraj zaplesali, najprej pa v naši vasi, ki ima za take budalosti prvenstvo. Pri nas jo bila nedelja do nedavnega časa dan molitve, sedaj pa čivkajo po vasi neki mlečnozobni tepci, molijo naj f... — Kosci, grabljice, vozovi vse je hitelo v nedeljo na delo in uspehi tega blaznega dela so sedaj svetli kakor «biks» na čevlju. Krompirja malo, fižola, prav malo, sadja pa prav nič, kadar se bo pa oglasil v trebušni votlini lačni «šramel-kvartet«, bomo pa folkstrotelnovo polko zaplesali. Na sv. Andreja jutro sem bil šel po starem običaju v Strmco «spo-dest«. Vse sem zrajtov in voščil, dobil pa samo kakšno gorko pod nos, ja skoraj da še po plečih. Rekli so mi: odkar so odnesli svetinje sv. Andreja iz stare in častitljive cerkve Marije Snežnice, nam naše polje nič več ne rodi in ves blagoslov božji je s svetinjami odnešen sam Bog ve kam. Čudno očitanje, sem rekel in odšel z dolgim nosom. Velkootočani so imeli «žegnanje sv. Katarine«, ker jim je pa bil od strani preč. dekanijskega urada v Postojni ples prepovedan, so pa to storili, oziroma nadomestili v soboto večer in tako je bil volk sit in koza cela — če bo veljalo. Da zadostim verski dolžnosti sem šel k popoldanski službi božji, ker sem pa videl, da tišči vse na kor, sem šel tudi jaz in takoj opazil da imajo — baje provizoričnega mehača v kitlji, kar je za mlado punčaro na ozkem hodniku za orglami malo primerno. To delo bi lahko kdo drugi opravil. Med pevkami ki pa nekatere ne zaslužijo tega lepega imena, smeh, ščipanje in druge nedostoj-nosti. še nekaj sem opazil, ali za danes zamolčim. To zadene le ono «matasto» skupino, drugim čast ! ■ MAL] LIST* GOSPODARSTVO l! UiM M Prejeli smo dopis iz Južne Istre, v katerem izobražen delavec popisuje razmere tamo.šnjega premogoltopnega o-kirožja. V to okrožje spada pet rudnikov: na Strmecu, na V,inezu, v Kraparni, t Saliudinici im. Cerovem. Zaposleni so v lem delu največ domačini in bližnji Morlakt; Slovencev je 'le bolj malo: nekaj a Idrijskega, nekaj ,pa iz Vremske doli-*»e. Življenje je precej brdo. Dnevtna plača je 16-18 lir; dela se 8 ur. Akordno delo se plačuje bolje, a ne presega 26 Ur dnevno; .poprečno znese 21—24- lir. To delo imajo le kopači (Hauer). Sem spada tu-«li podjetje Paniero, kii svoje delavstvo plačuje na uro od 2.— do 2.40 lir; zidarji imajo 3 do 3.50 L.; dela se lahko tudi 16 nr dnevno. To podjjetje Ima tukaj v najemu tudi rudni&ko menzo, v kateri dobi delavec dnevno hrano .za 6.50 L. in sicer dvakrat na dam meso, kar je hvale vredno v temi precej oderuškem kraju. Na kmetih moraš plačati hrano 8 L dnevno, na gostilni ,pa še celo 10—12 L. Perice zahtevajo po 50 L. mesečno za osebo. Čevljar za navadne podplate zahteva 25 lir. Tako delavec odira delavca Domačimi tujcev ne gledajo posebno prijazlno. Nam: (Slovencem pravijo «Ti vražji Kranjci«, ali pa, *