u
JJiŽNiCAl CELJE j
V O Pik
Šlandrov trg 34/a
Celje - skladišče D-Per
III 5/1991
1119910700,11
COBISS ®
mm
Leto XIII - številka 11 - november 1991
V tej številki preberite: Zdravniki niso mali bogovi
Pogovor z dr. Janezom Cukjatijem, str. 8
Za spremembo trase avtoceste ni več časa
Začetek gradnje bi se pomaknil za nekaj let, str. 3
Nova tržna zakonodaja
Samo inšpektorji ne bomo preprečili zlorab, pravi Marjan Žohar str. 3
Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Zakon o stavbnih zemljiščih, Ur. list RS, št. 18/84, 32/ 85, 33/89 določa, da se od uporabe nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo.
Odločbe o odmeri tega nadomestila niso novost, saj se izdajajo že od sprejetja zakona leta 1984. Letos se je evidenca zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč deloma dopolnila, tako da bi se obveznost porazdelila na vse tiste občane, ki jih zakon zavezuje plačila tega nadomestila. Pri pripravi evidence, ki je zahtevno strokovno delo, so nastale nekatere netočnosti, ki so pri občanih povzročile veliko nezadovoljstvo in kritiko. Posledica tega so številne pritožbe na izdane odločbe, ki jih te dni prejema uprava za družbene prihodke. Za nekatera stavbna zemljišča so bile zaradi netočne evidence nezazidanih stavbnih zemljišč, to je tistih, na katerih še ni zgrajen objekt, neupravičeno izdane odločbe.
Če so bile zoper takšne odločbe vložene pritožbe, bo uprava za družbene prihodke v pritožnem postopku te odločbe razveljavila in ne bo izvajala prisilne izterjave neplačanih nadomestil niti zaračunavala obresti, dokler pristojni organi ne bodo naredili točne evidence nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč. Za
ureditev evidence so zadolženi pristojni občinski upravni organi, ki bodo to delo opravili do 16. decembra letos.
Gre za zemljišča, ki ležijo znotraj ureditvenih območij, zazidalnih načrtov in ureditvenega načrta za naselje Petrovče in so po teh načrtih predvidena za gradnjo, pa na njih še ni zgrajenih objektov.
Tako bodo morali to nadomestilo poravnati le tisti občani, ki imajo nepozidana stavbna zemljišča znotraj območij, ki se urejajo z zazidalnim ali ureditvenim načrtom.
Uprava za družbene prihodke je občanom poslala tudi odločbe o odmeri nadomestla za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča. Gre za plačilo, katerega osnova je koristna stanovanjska površina objektov brez zemljišča. To nadomestilo morajo plačati vsi lastniki objektov v občini. Tudi ta evidenca se še dopolnjuje in bo zaključena do konca junija 1992.
Prizadevali si bomo, da nastalo situacijo saniramo in naredimo takšno evidenco, da bodo za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (zazidanega in nezazidanega) zavezani le tisti občani in za tiste površine, kot to izrecno določa zakon o stavbnih zemljiščih.
Predsednik IS, Boris Krajnc
Ljubo doma, kdor ga ima
Dogodek tega meseca, ki bo v mnogih družinah zapisan kot življenjski, je nakup družbenih stanovanj. Kdor je imel denar in če so lastniki pokazali dovolj pripravljenosti, je stanovanje dobil še po stari in ugodni ceni. Pri sklepanju pogodb je prihajalo tudi do nestrpnosti, največ kritik so morali poslušati delavci, ki pa niso bili pravi krivci. Kakorkoli že, najpomembnejše je, da so stanovanja dobili konkretni lastniki.	jk
Tradicija treh generacij
Trgovci v gozdu
Čeprav se sečna sezona še niti začela ni, pa drevesa nemo padajo. Namesto logarja, ki je doslej skrbel za strokovni odkaz poseka, to nalogo sedaj opravljajo trgovci. Le-ti se ozirajo predvsem po naj lepših primerkih, saj je izkupiček od teh največji, gozd kot pomemben naravni ekološki filter jim ni mar. Izgovori pristojnih se nanašajo na moratorij, čeprav stari zakon še velja. Še najbolj se čudimo davkarjem, ki nemo spremljajo odliv davkov, ki za občinsko malho niso nepomembni. Zmedo, ki jo je povzročil moratorij, nove zakonodaje pa ni in ni, so tudi v tem primeru izkoristili tisti, ki jim naravno bogastvo ni mar, zanje je pomemben le posel, ki dobro cveti.
jk
DR. 1ANEZ DRNOVŠEK IN STIPE MESIČ OBISKALA MATIČNO KNJIŽNICO
Slovenija in Hrvaška kmalu priznani
Sodobna telefonska centrala
Nova digitalna telefonska centrala v Celju, ki je veljala 5,7 milijona mark, je pomembna pridobitev za celotno regijo. Zmogljivost medkrajevnega dela nove centrale omogoča 3330 novih telefonskih povezav z nacionalnimi in mednarodnimi telekomunikacijskimi centri. Predstavniki celjskega PTT podjetja pravijo, da bodo naslednje leto posodobili in izboljšali telefonijo tudi v žalski občini, sedanja namreč predstavlja že resno zavoro hitrejšega gospodarskega razvoja.
	Od 1. do 31. decembra TRADICIONALNI
	NOVOLETNI
ZLATARSTVO	POPUST 10 do 30%
KRAGL ŽALEC	Prodaja srebrnih izdelkov
»Ker rad berem, zaradi utrjevanja jezika pa berem originale, sem si z zanimanjem ogledal vašo knjižnico. Ni bogata samo po knjigah, ampak tudi zanimivi dejavnosti,« je zapisal dr. Janez Drnovšek, v pogovoru pa obljubil, da bo prihodnjič prišel za dalj časa.
»Vesel sem obiska v žalski knjižnici v teh težkih časih za Hrvaško, ker to mi daje upanje, da bo mir kmalu nastopil za vse,« je v knjigo vtisov zapisal Stipe Mesič.
Obljubo, ki jo je dal Anki Krčmar, direktorici Občinske matične knjižnice, že pred letom dni, je dr. Janez Drnovšek izpolnil pretekli četrtek, z njim pa je bil na obisku tudi Stipe Mesič. Čeprav sta se visoka gosta v knjižnici zadržala le kratek čas, sta v pogovoru z novinarji pojasnila njuna videnja o krizi v Jugoslaviji.'
Ker se je Mesič vračal z obiska pri Genscher-ju, nas je zanimal najprej rezultat tega srečanja. »Francija in Nemčija sta po pogovorih
obeh voditeljev potrdili voljo za priznanje Slovenije in Hrvaške. Zadržke, ki še obstajajo, bosta obe republiki hitro rešili, zato je priznanje pričakovati v naslednjih dneh,« je dejal Mesič, z njim pa se je strinjal tudi Janez Drnovšek. »Ker svet ne priznava Kostičevega predsedstva, vztrajam na dolžnosti legitimnega predsednika. Pred dnevi sem preprečil krajo deviznih rezerv. Pomagati moram zlasti Sloveniji in Hrvaški in drugim, ki se zavedajo, da Jugoslavije ni več. Svetu moramo dopovedati,
da je krivec za vojno Srbija in da mi vojne ne moremo ustaviti, četudi bi hoteli. Vojna pa se s Hrvaške že seli v BIH,« je dejal Stipe Mesič, Drnovšek pa dodal, da se voditelji Evrope in tudi drugi še vedno obračajo nanj za pojasnila o razmerah v Jugoslaviji. Očitno se z drugimi ne želijo pogovarjati.
Na vprašanje, kako komentira ukrepe dvanajsterice, pravi, da je takšno možnost pričakoval, upa pa, da bodo kmalu sledili naslednji ukrepi, ki bodo izvzeli Slovenijo in druge, ki se
zavzemajo za mimo rešitev krize.
O visoki oktobrski inflaciji v Sloveniji dr. Drnovšek meni, da je posledica objektivnih razmer: vojne, zaprtja trga in pomanjkanja deviznih rezerv. Zato je sedaj najpomembnejša naloga vzpostavljanje poslovnih vezi, s čimer se tudi sam največ ukvarja. »Zato tudi nisem sprejel ponudbe za prevzem funkcije v predsedstvu Slovenije, saj lahko tako Sloveniji največ pomagam,« je še dodal Janez Drnovšek.
jk
Preimenovanje ulic
Mestna skupnost Žalec vabi krajane, da sodelujejo pri oblikovanju preimenovanja nekaterih ulic v Žalcu. Telefon: 713-265.
POGOVORI REPUBLIŠKEGA IN OBČINSKEGA VRHA
Do gradnje avtoceste 240 dni
Predsednik vlade Lojze Peterle je s svojilna ministroma za promet in prostor, Mihom Jazbinškom in Marjanom Krajncem, konec oktobra obiskal Žalec. Z gostitelji, žalskim županom Milanom Dobnikom, predsednikom izvršnega sveta Borisom Krajncem, sekretarjem za varstvo okolja in urejanje prostora in sekretarko za finance Danico Ko-rent, so govorili predvsem o bližajoči se izgradnji avtoceste Arja vas -Vransko in o ekološki problematiki v Savinjski dolini.
Po petnajstih letih prizadevanj se torej le bliža gradnja tega dela avtoceste. Minister Krajnc je zagotovil, da je avtocesta pred realizacijo in da je v proračunu za naslednje leto zanjo obljubljenih prvih 340 milijonov tolarjev, v primeru, da bi se povečale cene bencina, pa še več, pač skladno z deležem bencinskega tolarja.
»Če bomo pridno delali, bo trajalo do gradnje 240 dni,« je dejal minister za promet in zveze in menil, da lahko prej opravijo vse priprave, odkupe zemlje in podobno. V zvezi s pridobivanjem vseh potrebnih soglasij so Žalčani zahtevali, da naj bosta obe ministrstvi pri izdaji teh ažurni, da se ne bi zaradi tega stvari zavlekle. Če bi se to morebiti le zgodilo, je svoje posredovanje ponudil sam Lojze Peterle, ki je
ob tem dejal, da zaostajanje gradnje ni v interesu vlade.
Enako zadovoljni kot s premiki v zvezi z avtocesto pa v Žalcu niso z urejanjem Savinje po lanskih poplavah. Republiškim vladnim možem so potožili, da jezovi, torej vitalni objekti, še niso zgrajeni in da so bile nasploh pri teh delih čudne prioritete. Celjski Nivo so obtožili monopolističnega obnašanja. Očitajo jim namreč, da so za 20 do 30 odstotkov dražji od konkurentov, po drugi strani pa, da ponujajo čudne predloge rešitev. Kot primer so navedli gradnjo jezu
v Letušu, ki so si jo ministri po pogovorih na občini sami ogledali. Župan Dobnik jo je karikirano opisal s tem, da bi Nivo rad vodo iz Savinje speljal z enega na drugi breg...
Sicer pa so v Žalcu svoje goste seznanili tudi z ekološko problematiko. Prebivalce Ložnice moti proizvodnja avto oblog, pri kateri nastaja smrad zaradi styrenaž. V Juteksu so sicer naročili številne meritve, ki kažejo, da so koncentracije daleč pod zahtevanimi normativi, a meritve same niso dovolj. Minister Jazbinšek meni, da je treba stanje ugotoviti
s študijo, ki naj bi jo opravila neodvisna inštitucija.
Republiški predstavniki so obiskali tudi KIV Vransko, kjer se trudijo z razvojem čistilne naprave za posebne odpadke. Da so v tej tovarni za svoj projekt uspeli vzbuditi zanimanje gostov, kaže tudi to, da so se ti tam zadržali dvakrat dlje, kot je bilo predvideno. Predsednik Peterle je zagotovil, da bo s prizadevanji in dosežki vranske tovarne seznanil tudi ministra za znanost Petra Tanciga.
Iz sefe skupščine
Regijsko odlagališče ali Prepovedan hrib
Poslanskih pobud in vprašanj je bilo na zadnji seji skupščine precej, nekaj jih objavljamo na tej strani.
Odlok o vzdrževanju objektov in naprav na melioracijskih območjih je bil sicer sprejet, veljati pa bo začel ko bo ugotovljeno stanje teh območij. Predstavniki kmečke zveze namreč ugotavljajo, da so bila dela slabo izvedena, baje so tudi primeri, ko v zemlji sploh ni drenažnih cevi.
Področje javnega reda in miru ter komunalne ureditve sta sedaj urejala dva odloka, v bodoče pa naj bi le eden. Vsebinskih sprememb odloka nista doživela, povečane so kazni in natančneje so določene odgovorne osebe za izvajanje odloka. Na novo je predlagana občinska straža. Učinkovitost odloka, osnutek je v petnajstdnevni javni razpravi, bo odvisna predvsem od doslednega izvajanja.
Poslanci so sprejeli tudi osnutek odloka o poslovnem času, v pripombah pa opozorili, da bi moral zajemati tudi poslovni čas zasebnih trgovin, zdravstvenih domov in občinske uprave. Zagotoviti bi morali tudi dežurne službe v prostih dnevih in praznikih.
Da bi bila kulturna dejavnost v občini bolj povezana, učinkoviteje organizirana,
prostorske zmogljivosti pa bolje izkoriščene, je poslancem Danica Korent, podpredsednica IS, predstavila odlok o ustanovitvi kulturega centra. Na vprašanja kakšen bo položaj dosedanjih ustvarjalcev kulture je bilo pojasnjeno, da jih center ne bo omejeval ampak celo pomagal pri delu. Sicer pa je tudi ta osnutek odloka v javni razpravi.
Poročilo o racionalizaciji občinskih upravnih organov so poslanci sprejeli in se zavzeli za nadalnje zmanjševanje zaposlenih, večjo učinkovitost, eden od poslancev pa je dejal, da so sedaj občinski uslužbenci bolj prijazni. V upravi je trenutno zaposlenih 126 delavcev, v začetku pretekelga leta pa jih je bilo še 189.
Predlog lokacije za občinsko odlagališče komunalnih odpadkov v Prepovedanem hribu so poslanci soglasno sprejeli, izvršni svet pa so zadolžili, da se naj zavzema za regijsko odlagališče v Celju, to bi namreč bilo ekonomsko bolj smotrno. S sortiranjem bi lahko pridobili odpadne surovine, ki jih sedaj uvažamo. Poslanec Janko Kos je predlog lokacije novega odlagališča podprl, hkrati pa zahteval takojšnjo ureditev sedanjega.
jk
Avgijev hlev
Z občinskega sekretariata za finance so te dni različni naslovniki v občini dobivali kaj čudna pisma (položnice) s še bolj čudnimi (če že ne čudaškimi) zneski. Gre za nekako imenovani davek na nezazidana stavbna zemljišča v celotni občini. Nov zakon o stavbnih zemljiščih namreč predvideva, da naj bi občanke in občani, ki imajo parcele, ki so predvidene za zazidavo, pa niso pozidane, plačali davek.
Do tukaj stvar izgleda enostavno in preprosto. Od tu naprej pa se pričenja zmešnjava, neažumost, neusklajenost in še kakšen bolj slabšalen izraz bi lahko našli. Sklad stavbnih zemljišč, ki bi naj ta sredstva dobil iz proračuna in bi jih namenil ureditvi teh zemljišč, da bi jih komunalno usposobili za zazidavo, je dal preprosto vrednost točke, ki so jo občinski strokovnjaki porazdelili na velikost zemljišč in odposlali položnice. Normalno pa je, da če ima človek 2000 kvadratnih metrov veliko parcelo, da nima tudi tako velikega stanovanjskega objekta, temveč sta večji del vrt in sadovnjak. Da bi bila stvar še bolj tragična imajo stvari popolnoma neurejene. Geodetska uprava je sicer dala občini na razpolago podatke, kdo je lastnik zemljišč, in le-ti so odšli hajdi na pobiranje »zemljarine«. Zemljiška knjiga, ki je, kot se je zdaj pokazalo, najbolj neurejena knjiga v občini, saj podatki v njej niso aktualizirani tudi za po dvajset let nazaj, je pahnila mnoge ljudi 'v težko finančno obremenitev. Več ljudi sploh niso obvestili, da je bila na novo narejena parceli-zacija njihovih parcel. Nekateri bodo račune preprosto plačali, ker se jim ne ljubi bosti z Občinarji, ali pa bodo to storili zato, ker se v tem času na nezazidanih parcelah na črno pozidali takšne ali drugačne objekte. Seveda obstajajo tudi primeri, ko na občini še niso vknjižili, da ljudje že zidajo (kdaj se pa zdaj meni, da že zidaš), vendar jih položnice niso zgrešile.
Da je tragika teh položnic
toliko večja, se je pokazalo iz pričujočega primera, da se na občini niso kaj prida dogovorili o zadevi in so pošiljali nekaterim socialno ogroženim posameznikom večje položnice, kot jim to omogoča njihov materialni status. Stvar je bila izvršena za nazaj (za pol leta) in ljudje se upravičeno sprašujejo, kaj So razmišljali do sedaj. Čeprav zakon o stavbnih zemljiščih določa maksimalno vrednost točke, ki določa znesek na položnici, to še ne pomeni, da ne sme občina predpisati nižjo vrednost točke. Ker so stvar po domače povedano zašuštrali, je razvidno, da računajo, da bodo nekateri stvar plačali in hvala bogu spet bo nekaj tolarčkov priteklo v proračunski talarček. Kdor bo napisal pritožbo, se mu bo plačilo zaustavilo in stvar bodo reševali od primera do primera. Krepko se bodo razburjale tiste stranke, ki so že pozidale t. i. nezazidano parcelo in bi torej padle pod davek na stavbo, ki pa so ga prvih deset let oproščene. Ne dvomim, da se ne bo v kakšnem primeru zgodilo tudi to, da bodo stranke dobile na svoj naslov položnice za davek na nezazidano stavbno zemljišče in davek na stavbo. Še en dokaz, kakšna zmešnjava vlada v našem občinskem AVGIJE-VEM HLEVU, pa je nedvomno, da so te položnice dobile tudi takšne stranke, kot so ljudje, ki živijo na Zabukovici, kjer je vprašanje, kdaj bodo zaradi terena, težko verjetne kanalizacije prostora in še česa sploh zidali?
Včasih je potrebno, da tudi sam kaj narediš, preden prisloniš svoj talarček!
Gregor Vovk
Hmezad Agrina Žalec
Po neposredni pogodbi ugodno prodamo dvosobno stanovanje v Žalcu, Kidričeva 2, v skupni izmeri 54,73 m2. Telefon 063/ 713-211 ai 711-337.
Delegatska vprašanja
Kako z odškodninami ob poplavah?
Zaradi lanskih poplav, ki še vedno postavljajo precej vprašanj, nedovoljene sečnje gozdov, nenamenske uporabe kreditov za kmetijsko dejavnost ter neodgovarjanja na poslanska vprašanja Liberalno demokratska stranka Žalec postavlja izvršnemu svetu skupščine občine naslednja vprašanja ter pobude.
Kakšna je zaradi lanskih poplav dejansko ugotovljena škoda (v DEM) in izplačana odškodnina? Zanimajo jih poškodbe rečne struge, nabrežin, mostov in cest ter druge poškodbe porečne infrastrukture in dosedanja sanacija le-tega. Če je bilo v zvezi s tem možno na republiki dobiti kakšne ugodne kredite, kako so bili koriščeni oziroma zakaj niso bili? Če do sedaj ni bilo možno dobiti takšnih sredstev, predlagajo, da skupščina občine Žalec sprejme sklep, na podlagi katerega naj naši poslanci v republiški skupščini v okviru komisij in skupščinskih odborov (za finance ipd.) in na sami seji republiške skupščine predlagajo takšen način sanacije škode. Če smo lahko v prejšnji državi SFRJ odpirali republiški mošnjiček za poplave in neurja v Vojvodini in ožji Srbiji, potem ne bi bilo napak, da se spomnimo, da škoda na našem območju še zdaleč ni sanirana.
Koliko denarja je bilo zbranega solidarnostno (odstotek od bruto dohodka) v odškodninski republiški fond in koliko tega denarja smo dobili nazaj?
Zanima jih tudi, če je bila na ravni občine ustanovljena kakšna komisija za oceno škode v poplavah in če je kateri od njenih članov dobil odstotkov-no povračilo za utrpelo škodo. Kdo je v tem primeru ugotavljal škodo in v kakšni višini je bilo dodeljeno povračilo škode.
LDS predlaga, da izvršni svet občine Žalec izdela ustrezno poročilo s seznamom ugotovljenih oškodovancev, s paralelnim seznamom delnih odškodnin in komparativno
analizo pridobljenih sredstev v ta namen iz republike, iz lastnih občinskih sredstev in tudi sredstev in aktivnosti, ki jih je nesebično nudila Slovenska kmečka zveza in drugi politični in družbeni ter posamični subjekti.
Za kmetijstvo ugodnejše obrestne mere
Liberalno demokratska stranka predlaga, da republiški poslanec v zboru združenega dela, g. Vinko Drča zahteva od ustreznih organov vodenje ustreznejše politike obrestne politike za vlaganje v kmetijstvo.
Trenutne obrestne mere poslovnih bank so za kmetijstvo nesprejemljive. Zaradi dolgega obrata kapitala pri naložbah v kmetijstvo prinašajo te naložbe rezultate šele dolgoročno in s ceno kmetijskih proizvodov ne pokrijejo stroškov obresti, če pa bi jih hoteli pokriti, bi bili ti proizvodi za večino ljudi nedosegljivi. Banka Slovenije naj torej odobri del sredstev iz primarne emisije za cenejše kreditiranje naložb v kmetijstvo.
Zahtevajo objavo podatkov o dodeljenih nepovratnih sredstvih (revaloriziranih) posameznim kmetom v zadnjih dvajsetih letih, skupaj z namenom njihovega koriščenja (izvzeta naj bodo sredstva za izgradnjo sistema za namakanje in melioracijo). Razišče naj se, ali so bila nepovratna sredstva porabljena za odobrene namene.
S tem želi LDS doseči, da se iz morebitnega nadaljnjega dodeljevanja nepovratnih sredstev ali regresiranih sredstev izločijo kmetje, ki so zgoraj omenjena sredstva nenamensko izkoristili.
Nedovoljena sečnja, ponekod celo v golosek
V letošnjem letu je bilo prikazanega 28.512 m3 poseka gozda, od tega kar 2.930 m3 nedovoljenega. Ker se bo sezona sečnje šele pričela, strokovnja-
ki ocenjujejo, da je bilo do sedaj posekane že 60 odstotkov letne poseke in da 2.930 m3 nedovoljene poseke predstavlja morda komaj 70 odstotkov dejanske, strah vzbujajoče pa je dejstvo, da je bilo kar tri hektare gozda posekano v golo.
Do danes zaradi sečnje v davčni mošnjiček še ni bil nakazan niti tolar ali kakšna druga valuta. Ocenjuje se tudi, da se ogromno posekanega lesa proda za gotovino, kar bogati posameznike, in ustvarja nelojalno konkurenco.
LDS zato od izvršnega sveta skupščine občine Žalec zahteva, da v najkrajšem času (do naslednje skupščine) izdela izčrpno poročilo o stanju v našem gozdnem gospodarstvu, in sicer v privatnih gozdovih ter tudi tistih, v katerih velja moratorij sečnje. Inšpekcijske službe morajo ustrezno ukrepati, da se prepreči iztrebljanje gozda, neupravičeno bogatenje posameznikov in izmikanje davčnim vijakom.
LDS - Liberalna demokratska stranka
Zakaj blokada Arnovskega gozda?
Mestni svet Žalec ugotavlja, da v perspektivi na območju Žalca zaradi zamotane in nedorečene zazidalne situacije ne razpolagamo z zadostnim številom lokacij za razvoj drobno proizvodnih dejavnosti.
S predvideno avtocesto bo tranzitni promet oddaljen od Žalca. Zbornica zasebnega gospodarstva je že pred dvema letoma s pristankom pristojnih občinskih organov organizirala in sofinancirala skupaj s Hmezadom in Juteksom osnutek zazidalnega načrta, ki je vključeval strokovne študije v Amovskem gozdu pri Žalcu.
Ker bi zazidava Arnovskega gozda zagotovila večletne prostorske rešitve za drobno proizvodno dejavnost in trgovino, Mestni svet Žalec sodi, da je predvidena lokacija vmestna in nujna za vzdrževanje gospodarskih kontaktov žalskega območja z ostalim okoljem. Zato zastavlja poslansko vprašanje, zakaj predlog zazidave Arnovskega gozda ni realiziran? Mestna skupnost Žalec
Vprašanje stranke SDP
Z izgradnjo Ljubljanske banke se je promet pešcev v križišču proti Zdravstvenemu domu precej povečal. Cestno podjetje Celje je dalo negativen odgovor mestni skupnosti za ureditev prehoda za pešce z utemeljitvijo, da je prehod v bližini, pri Zotl. Izgovor, da na tem mestu še ni bilo žrtev, je precej neodgovoren. Izvršni svet prosimo za pomoč pri ureditvi prehoda.
Vse več je občin, ki so razpisale obveznice za hitrejši gospodarski razvoj. Zakaj se za to ne odloči naša občina? Zakaj ne iščemo ugodnih mednarodnih kreditov za odpravo posledic poplave in za razvoj gospodarstva?
V poročilu o prihodkih občinskega proračuna je zapisano, da so kmetje plačali davka le 63 tisoč tolarjev, kar je precej manj, kot plačajo delavci in obrtniki. Zato predlagamo spremembo zakonodaje, ki bo davčne obveznosti enakomerneje razporedila.
Franc Tratar
Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer
Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p.o., Ljubljana, Titova 35.
Tehnično urejanje: NT & RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
Na pohodu nova tržna zakonodaja
Samo inšpektorji ne bomo preprečili zlorab, pravi Marjan Žohar
»Zakon, ki ureja tržne razmere, izhaja še iz leta 1974. Na pohodu je nova zakonodaja, ki naj bi zaostrila pogoje, izenačila družbeni in zasebni sektor in odločneje stopila na prste kršiteljem, vendar bo učinkovita le, če jo bomo spoštovali vsi. Samo inšpektorji ne bomo kos zlorabam,« pravi tržni inšpektor Marjan Žohar.
Zakon o tržni inšpekciji zajema vse oblike trgovine proizvodov in storitev. Tržni inšpektorji morajo spremljati zakonitost kakovosti ponudbe proizvodov in storitev in pri tem tudi zaščititi kupce. Z razmahom zasebništva, akviziterske prodaje, kompenzacijske menjave blaga je na tržišču nastala prava zmeda, z nizkimi kaznimi pa so inšpektorji neučinkoviti. V žalski občini imamo dva tržna inšpektorja, na katera tudi letijo kritike, za polnjenje občinske malhe pa gotovo nista odgovorna le onadva. Samo s kaznovalno politiko ni mogoče obvladovati in uravnavati tržnih razmer, poleg nove zakonodaje bo treba spremeniti tudi zavest, uravnavale jih bodo tudi socialne razmere.
»Večina cen proizvodov in storitev ni pod zakonsko kontrolo, oblikuje jih trg, pojavlja pa se nelojalna konkurenca, ki ima izvor v utaji davka. Tudi pregledi zalog niso učinkoviti, saj trgovci vsega blaga nimajo v skladišču in v evidenci. Kompenzacije ustvarjajo precej nereda, teh je okrog 35 odstotkov, največ davka se zgubi
ravno v teh poslih. Akviziterska prodaja ima zakonsko osnovo v obliki, kot so jo začele založbe, prodajalci pa so dobili le provizijo. Sedaj pa si različni prodajalci, vse več je zasebnih, kar podajajo kljuke, konkurenčnost pa je lažna, saj je rezultat neplačevanja davkov. Na tržišču je vedno več zasebnih trgovskih podjetij, ki pa jih lahko nadzoruje le služba družbenega knjigovodstva. V zadnjem letu je bilo v občini ustanovljenih prek tristo zasebnih podjetij, večina pa opravlja trgovske storitve.
V zadnjem času se veliko govori o šušmarstvu, razmah pa je tudi posledica težkih socialnih razmer. Na tem in tudi drugih področjih potrošnik ni zaščiten, ko pa pride do pritožbe potrošnika, je največji problem dokazovanja z naše strani namesto, da bi bilo obratno. Tako je na zahodu.
Nova zlakonodaja, ki naj bi bila sprejeta do konca leta, je naravnana po vzoru Evrope. Zakon o varstvu potrošnikov zajema ukrepe za zagotovitev varstva življenja in zdravja ljudi, zaščito pri sklepanju pogodb in opravljanju storitev. Zato. bosta ustanovljena zveza potrošnikov in zavod za varstvo potrošnikov. Potrošniški branilec bo dolžan proti kršiteljem sprožiti postopek za primere, vrednejše od 700 ekujev, za manjše vrednosti pa bo pristojen tržni inšpektor. Zakon o standardizaciji naj bi izenačil družbene in zasebne trgovce, predvsem pa zaščitil
Marjan Žohar
kupce, zajel pa bo tudi blago z Bližnjega vzhoda, ki sedaj nima ustrezne licence. Tudi za preprečevanje šušmarstva se pripravlja nova zakonodaja, ki bo z učinkovitejšimi kaznimi v obliki posebnih davkov naredila več reda. Pomembna novost zakona je, da bodo nepravilnosti morale dokazovate inšpekcijskim službam stranke in ne obratno, kot je bilo doslej. »Tako pravi Marjan Žohar o razmerah in prihajajoči novi tržni zakonodaji.
Dobili bomo torej zakonodajo, ki bo naravnana po vzoru Evrope, če pa bomo hoteli imeti tudi evropske davčne stopnje, bomo morali obveznosti porazdeliti med vse davkoplačevalce.	Proračunsko
malho bo treba napolniti na vsak način, z enakomernejšo porazdelitvijo jo bomo gotovo lažje.	jk
GALA
Šempeter
V petek, 22. 11. 1991 od
10.	do 17. ure
vas vabi na brezplačno pokušino vin priznanega proizvajalca KZ Ormož, slastnih izdelkov Perutnine Ruj in ocvrte čebule iz Oljarne Domžale.
Hvala za darovano
V Žalcu je bilo do 4. novembra pri znancih in sorodnikih 37 beguncev s Hrvaške, od tega 22 otrok. Zanje je Rdeči križ organiziral zbiralno akcijo. Odziv nanjo je bil zelo dober, zato so zbrana živila, obleko.in občutev lahko prejeli vsi begunci, nastanjeni v Žalcu in Vrbju.
Občinski odbor RK se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje, hkrati pa pričakujejo, glede na to, da se vojna z nezmanjšano močjo nadaljuje, da se bodo v akcijo vključili tudi tisti, ki se do sedaj še niso. Že vsak kilogram moke, sladkorja ali testenin je dobrodošel. Po svojih močeh se skušajte vključiti v akcijo, saj je vsaka, tudi najmanjša pomoč dobrodošla. V zvezi z darovanjem za begunce se obračajte na Občinski odbor RK na telefonsko številko 713-136.
NfltlA
HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE NAMA p. 0. ŽALEC NAMA LEVEC IN CENTER PUBLIKUM
NOVOLETNI
SEJEM
od 2. do 30. decembra
TRGOVCI, PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Vse' informacije o najemu poslovnega prostora dobite po telefonu: 063/711-231 (komerciala), 063/726-313 (vodja PC Nama Levec)
Kako do denarnega nadomestila in pomoči?
Seveda le za tiste, ki brez dela niso ostali po lastni krivdi
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju zagotavlja pravico do denarnega nadomestila zavarovancu, ki mu je prenehalo delovno razmerje brez lastne krivde ali volje, in sicer, če je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj devet mesecev ali eno leto s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, in če se je, najkasneje v 30 dnfeh po tem, prijavil na zavodu za zaposlovanje.
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni bruto mesečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, lahko pa se upošteva tudi povprečje četrtega, petega in šestega meseca pred prenehanjem delovnega razmerja, če je seveda to za zavarovanca ugodnejše.
Višina denarnega nadomestila znaša za prve tri mesece brezposlnosti 70 odstotkov od osnove, za naslednje mesece pa 60 odstotkov. Od odmerjenega denarnega nadomestila pa se nato skladno z zakonom obračunavajo tudi prispevki in davki. Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka po zakonu in ne višje od petkratnika tako zmanjšanega zajamčenega OD.
Denarno nadomestilo se izplačuje tri mesece, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj devet mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih; šest mesecev, če je bil zavarovan najmanj 30 mesecev nepretrgoma ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih; devet mesecev, če je bil zavarovan pet let in več in manj kot deset let; 12 mesecev, če je bil zavarovan deset let ali več in manj kot 15 let; 18 mesecev, če je bil zavarovan 15 let in več in manj kot 20 let in 24 mesecev, če je bil zavarovan 20 ali več let.
Če zavarovancu ob izteku roka prejemanja denarnega nadomestila manjkajo največ tri leta do izpolnitve pogoja za upokojitev, se izplačevanje denarnega nadomestila podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, če mu seveda ni mogoče zagotoviti zaposlitve. Lahko pa se mu namesto podaljšanega izplačevanja dokupi zavarovalna doba.
Ženskam, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času nosečnosti ali porodniškega dopusta, in upravičencem do dopusta za nego in varstvo otroka, se denarno nadomestilo izplačuje za ves čas, ko jim ta dopust pripada, če je čas, za katerega jim je priznano denarno nadomestilo, krajši od porodniškega dopusta oziro-
ma dopusta za nego in varstvo otroka.
Denarno nadomestilo pripada zavarovancu od prvega dne prenehanja delovnega razmerja, če se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev te pravice. Če uveljavlja pravico po pretečenih 30 dneh, dobi nadomestilo od dneva vložitve zahteve. Te pravice pa ne more uveljaviti, če vloži zahtevo po preteku časa, za katerega bi mu denarno nadomestilo pripadalo.
Kdaj k nadomestilu še denarni dodatek?
Če zavarovanec preživlja nepreskrbljene družinske člane, mu za vsakega pripada deset odstotkov zajamčenega OD, zmanjšanega za prispevke in davke, vendar do največ 50 odstotkov zajamčenega OD.
Pogoj za pridobitev denarnega dodatka je, da dohodki zavarovanca skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo pra.vice ne smejo presegati 80 odstotkov zajamčenega OD po zakonu.
Pravica do denarne pomoči
Po izteku pravice do denarnega nadomestila lahko zavarovanec v roku 30 dni uveljavlja to pravico, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo ne presegajo 80 odstotkov zajamčenega OD.
Denarna pomoč je enaka 80 odstotkom zajamčenega OD po zakonu, zmanjšanega za davke in prispevke, ki se obračunavajo od zajamčenega OD.
Skupni čas prejemanja denarnega nadomestila in denarne pomoči je največ tri leta.
Pravico do denarne pomoči pridobi tudi zavarovanec, ki mu je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od devetih mesecev, če je uspešno končal pripravniško dobo. Ta denarna pomoč se izplačuje največ 12 mesecev.
Druge pravice prejemnikov
Vsi prejemniki denarnega nadomestila so ves čas prejemanja invalidsko in pokojninsko zavarovani. Prejemniki denarne pomoči pa so le zdravstveno zavarovani. Oboji pa so oproščeni participacije za zdravstvene storitve.
Prijava brezposelnosti, uveljavljanje pravic in strokovna pomoč
V primeru brezposelnosti se mora iskalec zaposlitve po zakonu prijaviti v evidenco brez-poslenih na območni enoti, pristojni za kraj njegovega stalnega bivališča. Lahko pa se prijavi tudi glede na sedež organizacije oz. poslovne enote ali delodajalca, kjer mu je prenehalo delovno razmerje.
Za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in prijavo v evidenco brezposelnih mora zavarovanec dostaviti sklep o prenehanju delovnega razmerja, delovno knjigo, osebno izkaznico in zdravstveno knjižico ter potrdilo o povprečnem OD za zadnje tri (koledarske) mesece pred prenehanjem delovnega razmerja.
Če zavarovanec uveljavlja tudi denarni dodatek k nadomestilu, mora predložiti še potrdilo o skupnem gospodinj stvu, potrdilo o dohodkih oži. družine za zadnje tri mesec pred uveljavitvijo pravice, po trdilo o šolanju otrok po d; polnjenem 18. letu starosti izjavo o uveljavljanju davčni olajšave.
Denarno nadomestilo v enkratnem znesku
Zavarovancu, ki je izpolnil pravico do denarnega nadomestila, se to lahko izplača v enkratnem znesku, če s temi sredstvi rešuje svoje nadaljnje delovno angažiranje, tako da denar vloži v materialno osnovo dela.
Pri tem pa mora na podlagi vloženih sredstev skleniti delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ustanoviti podjetje ali postati solastnik in se v njem zaposliti, začeti mora z obrtno ali drugo dejavnostjo z zasebnim delom, vse to pa pod pogojem, da je njegovo zadnje delovno razmerje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece pri isti organizaciji oziroma delodajalcu.
Zavarovanec, ki je uveljavil to pravico, ne more uveljaviti pravic za primer brezposelnosti, in sicer toliko časa, za kolikor mu je bila priznana pravica do denarnega nadomestila.
Izplačila denarnih nadomestil v enkratnem znesku predpisuje navodilo ministarstva za delo, ki v primeru pomanjkanja sredstev predvideva tudi začasno ustavitev teh izplačil.
Fač
Bo avtocesta pristala na razpotju?
Po intenzivnih političnih aktivnostih v preteklem letu za izgradnjo avtoceste od Arje vasi do Ločice na Vranskem smo končno dočakali zeleno luč, ki sta jo prižgala predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister Marjan Krajnc pred dnevi na obisku v občini. Napoved da odgovorne v občini čaka trdo delo pri urejanju zemljišča, se že uresničuje. Čeprav je trasa bodoče avtoceste znana že petnajst let in zapisana v prostorskih dokumentih, sedaj nekateri postavljajo vprašanje upravičenosti izgube 200 ha kmetijskih zemljišč. Zaradi zemljišč je razprava o možnostih prestavitve severno v obrobje tudi razumljiva, čas zanjo pa je že potekel. Priprava prostorskih dokumentov za novo traso bi izgradnjo pomaknila za nekaj let, glede na potrebe pa je jasno da izgradnja avtoceste že precej kasni. Predsednik občinske skupščine pravi, da so dileme o trasti l< dni že razčistili in tako ostane predlagana Predlog trase ponovno objavljamo, označena pa je s temnimi krogci.
MIRAN POTRČ V OBČINSKI MATIČNI KNIIŽNICI
Ustava mora biti sprejeta do konca
leta
Razgovor z Miranom Potrčem, vodjem poslanskega kluba SDP in republiškim poslancem je v občinski matični knjižnici vodil Franci Tratar, privabil pa je precej obiskovalcev. Časa za številna vprašanja o aktualnih političnih razmerah, delu parlamenta, lastninski zakonodaji in ustavi seveda ni bilo dovolj. Kljub temu pa je povedal marsikaj zanimivega iz zakulisja dela re-
Štipendij manj kot lani
V preteklem šolskem letu je v žalski občini prejemalo republiške štipendije 954 dijakov in študentov. Strokovna služba poklicnega svetovanja in štipendiranja je za letošnje šolsko leto ■ prejela 578 prošenj in na osnovi meril podelila 306 štipendij. In če k temu še prištejemo dosedanje štipendiste, ki izpolnjujejo pogoje, bo štipendije prejemalo 785 študentov in dijakov. Za to šolsko leto izračun temelji na bruto dohodku na družinskega člana v višini 5680 tolarjev. Zaradi precej zaostrenih kriterijev bo skoraj polovica prosilcev ostala brez nujnih sredstev za študij in mnogim se bodo šolska vrata zaprla. »Odklonjeni prosilci imajo sicer še možnost pritožbe, vendar če dohodek družine za mesec april, maj in junij presega postavljeni cenzus, bo tudi pritožba negativno rešena. Mi pač moramo spoštovati merila. Nekateri prosilci nas opozarjajo na dvomljive podatke pri tistih, ki so dobili štipendije, vendar je to stvar inšpekcijskih služb. Mi moramo zaupati uradnim podatkom, ki so jih dale odgovorne osebe s podpisom in žigom,« pravijo v strokovni službi.	jk
publiškega parlamenta, kjer so žal še vedno močnejši strankarski interesi od nacionalnih.
»Da se vlada in parlament premalo ukvarjata z gospodarskimi in socialnimi problemi ter razvojnimi cilji, naša stranka že dalj časa opozarja. Politično osvobajanje ne more biti ločeno od gospodarskega. Predolgo smo se ukvarjali s preteklostjo in iskanjem črnih in rdečih. Tudi parlament je bil več v Demosu kot v skupščiskih klopeh. Nazoren primer takšenga stanja so lastninski zakoni, ki jih tako dolgo sprejemamo prav za to, ker razprava ne poteka v parlamentu in ker nismo pripravljeni poslušati argumente enih in drugih. Jasno je, da moramo vprašanje lastnine čimprej zakonsko rešiti, vendar pa ne za vsako ceno. Lastninski zakoni bodo namreč spremenili eko-
nomsko, socialno in politično razmerje moči. Zakonodaja pa mora motivirati k boljšemu delu in napredku. Če ta družba ne bo stabilna tudi ne bo napredka in poglabljala se bo socialna nestabilnost. Posamezni predlogi imajo dobre in slabe strani, vlada bi morala iz teh izbrati najboljše. Največji kamen spotike pa je vprašanje razpolaganja z družbeno lastnino, imenovanje" direktorjev in dividende, kar po našem mnenju ne more biti v rokah države oziroma oblasti. Novega kapitala v takšnih podjetjih gotovo ne bo. Sredstev za razvoj moramo dobiti predvsem iz davkov ne pa lastnine. Tudi denacionalizacije ni mogoče speljati na način kot ga predlaga vlada, vračanje odvzetega je treba opraviti tam kjer se ne bo povzročilo novih krivic,« je o lastninskih zapletih dejal
Miran Potrč.
Na vprašanje zakaj smo se lotili teh zakonov pred sprejetjem ustave, je Miran Potrč dejal, da se SDP vseskozi zavzema za sprejetje ustave pred temi zakoni. Če pa bodo zakoni sprejeti pred ustavo, jih bo treba po sprejetju ustave spremeniti. »Ustavo moramo sprejeti do konca leta, mi predlagamo 23. december, k temu nas silijo razmere, ki so vsak dan slabše. Te pa najbolj čutijo delavci in upokojenci. Seveda pa se stanje ne bo izboljšalo čez noč, po naši oceni bo težko še vsaj dve leti,« pravi Miran Potrč. O prepirih, nesklepčnosti in zapuščanju sej parlamenta pa je dejal, da so odraz nekoordiniranega dela, za kar je krivo vodstvo skupščine. Če bi se o spornih vprašanjih uskladili poslanski klubi pred sejo parlamenta, bi bile seje krajše in učinkovitejše.
»Bojim se, da bo mirovni proces še dolgo trajal, ker Evropa ni zainteresirana kregati se z jugoslovanskimi republikami. Odnosi Slovenije s Hrvaško so sicer dobri, imamo pa različne poglede na ekonomska vprašanja,« je med drugim v dvournem prijetnem
razgovoru
Potrč.
dejal
Miran
jk
■

Razburkana jesen življenja
Več kot polovica upokojencev si ne more kupiti zdravil
Demokratična stranka upokojencev - območni odbor šteje 1228 članov in je gotovo najštevilnejša v občini. Z ustanavljanjem krajevnih odborov pa se bo število članov še povečalo. Stranki nudi precejšnjo pomoč društvo upokojencev. Skrb za socialno ogrožene člane in občane nasploh je namen delovanja stranke, ki bo sodelovala na naslednjih volitvah.
Tudi tretjo sejo izvršnega odbora stranke so namenili problematiki, ki bo članstvu
krojila nadaljnje življenje. Zato ni slučaj, da So temeljito analizirali osnutek novega zdravstvenega zakona. Kar precej pomislekov in pripomb so izrekli v razpravi, saj so prepričani, da bo najbolj prizadel upokojence z nizkimi pokojninami, teh pa je več kot polovica. Že sedaj se namreč dogaja, da si mnogi ne morejo plačati najnujnejših zdravil. Zato so se zavzeli za ustanovitev posebnega sklada, v katerem bi bila sredstva predvidene valorizacije pokojnin. Ta
sredstva pa bi namenili za subvencije zdravstvenih storitev in zdravil.
Direktor zdravstvenega centra Marjan Golob je člane izvršnega odbora stranke seznanil z razmerami v zdravstvu in vzrokih za stavko. »Če bi namensko zbrana sredstva za zdravstvo tudi dobili, se ne bi ukvarjali z izgubami. Zdravstveni delavci nismo stavkali le zaradi osebnih dohodkov, ampak zaradi materialnega položaja nasploh. Neutemeljeni so očitki, da se v zdravstvu
Spoštovani
gospod
Laznik!
Svojevrsten absurd je (ali pa le vaša ažurnost), da pišete o tem, kako je razkol v republiškem vrhu SDZ ostal brez komentarja na občinskem nivoju, ko pa sta izšla v oktobrski številki Savinjčana članek o identiteti SDZ - NDS in komentar (slednji poleg vašega članka).
25.	10. 1991 pa je bil tudi zbor članov, na katerega ste bili vljudno vabljeni. Na tem zboru se je tudi članstvo izreklo o svojih interesih v stranki. Res pa je, da ste z zavidljivo hitrostjo poiskali dlako v jajcu. Ali pa je to zgolj ažurnost? Zahvaljujem se tudi za vse »komplimente«, ki jih je bila naša stranka deležna kot nek primerjalni subjekt z LDS.
Prepričan sem, da so se občani sami prepričali o tem, da SDZ - NDS ni bila aktivna le na področju lepih plakatov.
Mlada inicijativa obstaja. Res nas je le nekaj, mogoče zato, ker ne plačujemo svojega članstva, izogibamo pa se tudi načelu novačenja: »Saj ni važno, če je pismen, važno je, da je naš«. Vas pa na žalost že nekaj časa ni bilo blizu, torej je razumljivo, da s stvarjo niste na tekočem.
Gospod Laznik, tista ničla, vejica in Jožef se izredno lepo slišijo tudi v slovenskem jeziku. Slovenci pa smo premajhen narod, da bi si lahko privoščili protinacionalni liberalizem. Različni liberalizmi pa so pripeljali ladjo do tega, da je nasedla na čer, zato tudi ni nekaj časa plula naprej. V takšnem primeru pa zaradi preventive ladjo najprej zapustijo ženske in otroci. Z ladje gredo v manjše čolne, kapitan in posadka pa vložijo ves trud
v to, da bo ladja čim prej zaplula dalje.
Gvido Hribar
Spoštovani gospod Gvido Hribar!
Vaša replika na moj članek je popoln nesmisel, poln neutemeljenih in kontradiktornih postavk. Domnevam, da ste verjetno zaradi mojega izstopa iz SDZ čustveno prizadeti, predvsem pa niste na tekočem z dogajanji. Zato se ne nameravam spustiti z vami v Dinastijsko časopisno debato.
Preseneča pa me, da vi pojmujete razkol stranke kot »dlako v jajcu«. Strinjam pa se z vami, da je LDS le prehud konkurent v primerjavi z vašo SDZ.
Lep pozdrav! ■
MARKO LAZNIK
obnašamo neracionalno, v naši občini imamo najmanj delavcev na število prebivalcev. Zasebna praksa zanesljivo ne bo cenejša, bo pa učinkovitejša,« je med drugim dejal Marjan Golob. Izvršni odbor stranke je podprl prizadevanja zdravstvenih delavcev, odnos oblasti do zdravstva pa ocenil kot sramotno dejanje.
Nezadovoljstvo upokojencev je vse večje predvsem zaradi vse slabših življenjskih pogojev. Ker stranka zaradi kasnejše ustanovitve nima svojih predstavnikov v parlamentu, tudi nima vpliva na odločitve. Na prihodnjih volitvah, na katere se že pripravljajo, bodo glede na številno članstvo imeli večji vpliv na oblikovanje zakonov, ki krojijo življenje upokojencev in tistih, ki so socialno najbolj ogroženi. Ustanavljanje krajevnih organizacij stranke pa v ničemer ne zmanjšuje pomena delovanja društev upokojencev.
jk
Plačilo za strah
Da se z ženskami ne gre šaliti, nas previdno opozarja že sveto pismo, kajti brez EVE si ne znam predstavljati človeškega rodu. Čeprav po kazni smo nastali, kot kazen (plačilo) za radovednost, sem tej gospe neskončno hvaležen.
Najbrž sem kot bitje nera-dovednega izvora po vsej verjetnosti neprimeren za presojanje vloge ženske v današnji slovenski družbi; upam, da ne bo prevelike zamere, ker bom navrgel nekaj misli na to temo. Za današno politiko bi umo-tvomi apostoli stare zaveze najbrž dejali, da imamo »MULTUM CLAMORIS, PARVUM LANAE« (MNOGO BLEJANJA, MALO VOLNE). Moram prisloniti svoj talarček in soglašati s takšnim skromnim mnenjem. Kaj vlada počenja, da ljudje padaja v komo standarda pod morsko gladino? Na splošno pa menim, da so ljudje poplnoma nekritični do nesposobnosti nekaterih delov uprave v Sloveniji. Da je temu tako, pripomorejo v prvi vrsti potopljen življenjski standard ljudi, njihova abstinenca v resnem in objektivnem odnosu do politike ter temu primeren nivo politične kulture (»Politika je kurba!«).
Če pogledam najnovejše podatke iz ankete dela (VPLIV SPOLA NA VOLITEV STRANKE), sem začuden nad velikim volilnim zaupanjem žensk predsedniku IS R Slovenije, g. Lojzetu Peterletu. Krščanski demokrati(ke), ki nasprotujejo pravici do abortusa, ki so pridruženi etosu svetopisemske morale, ki žensko prepričuje, da spolno živi predvsem zaradi regeneracije človeškega roda, da je najvišja stopnica ženske avreolistična podoba matere, žene in hčere, po svojem izvornem ideološkem prepričanju ne zagovarjajo enakopravnosti med spoloma. Ne glede na kopico humanističnih dejanj, zavzemanja za človeka vredno življenje, je katoliški cerkvi enakopravnost med spoloma še vedno tuj pojem, o čemer nedvomno priča, da ženska še vedno ne more
biti duhovnik, da ne govorimo o mestu ženske v sveti stolici.
Zato ocenjujem vpliv religiozno obarvanih, nacionalističnih in militarističnih ideologij pri političnih odločitvah kot izrazito destruktivno platfor-mizacijo v javno dobro usmerjene politike. Seveda je jasno, da svet politike brez ideologije ne bo obstajal (socialistična ideologija, krščanska, konzervativna itd.), vendar je delo strank preparlamentaren prostor, zaradi katerega se ljudje lažje odločajo na volitvah. Ideologija, ki služi kot dekla politike na integralnem vseslovenskem nivoju, pa nikakor, po mojem mnenju, ne more delovati drugače, kot da prebivalce Slovenije združuje, koristi krepitvi makroekonomske strukture in dvigovanju osebnega standarda prebivalcev, ki v deželi živijo.
Ker so objektivne razmere vsem bolj ali manj znane, se torej vprašujem, kako to, da volilci(ke) končno ne sprejmemo odločitev ali ne pošljemo vsega skupaj v maloro in sploh prenehamo z buljenjem v televizijske ekrane ob 19.30 in branjem časopisov in udeleževanjem volitev. Zakaj si ne rečemo: Čas je, da se vprašam, kaj bi jaz osebno rad(a) in kako naj to dosežem? Vsakdo kakopak ne more voditi države, lahko pa vsak posamezni voli-lec(ka) s svojim glasovanjem in z javnomnenjskim obdelovanjem odgovornih vodite-ljev(ic) države veliko prispeva h korektnemu, strokovnemu in demokratičnemu delovanju uprave.
Vprašajmo se torej, kaj nam posamezni politik nudi takšnega, da bomo mi bolje živeli? Ali verjamemo, da se bodo njegove obljube uresničile? Ali so kadri, ki to obljubljajo, vsaj toliko pošteni, kot mi sami? Ali jih dovolj kontroliramo, da vemo, kaj počenjajo (in ali sploh kaj), ali jih dovolj provociramo, da jim z metodo demokratičnega pritiska vračamo voljo do dela, ki jo, po pravici povedano, birokrati hitro izgubljajo?
Gregor Vovk
Druga konferenca SDSS Žalec
V soboto, 16. 11. smo se na drugi konferenci zbrali socialdemokrati žalske občine. Kritično smo pregledali enoletno delovanje in izvolili podpredsednika stranke gospoda Kurta Kindlhoferja iz Petrovč, ki je podal program stranke in smernice delovanja za naslednje leto. Ob prisotnosti gostov iz republiškega vodstva, predstavnikov drugih strank (SDZ-NDS, KZ-LS, SDP) in predsednika skupščine občine Žalec, gospoda Milana Dobnika, smo ugotovili, da smo stranka delavcev, ki se zavzema za evropsko kakovost življenja z močnim socialnim predznakom. To pa je po našem mnenju možno doseči postopoma s spremembami najprej na gospodarskem področju, kajti šele uspešno gospo-
Komisija skupščinske občine Žalec za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti
POZIVA
občane, ki kaj vedo o kraju grobišč, številu žrtev, o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni poboji: o podatkih in pričevanjih o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah, naj te podatke posredujejo komisiji v pisni obliki, po telefonu na številko 713-237 ali ustno na Skupščino občine Žalec.
Zbrane podatke bo komisija posredovala republiški komisiji. Vsem pričevalcem bo zagotovljena osebna integriteta in varnost.
Predsednik komisije Franjo Žolnir
darjenje je lahko osnova za družbeno nadgradnjo, za uspešno socialno politiko in višjo kakovost življenja. Z osamosvojitvijo Slovenije smo prekinili stalni odtok denarja v Jugoslavijo, kar pomeni veliko razbremenitev gospodarstva.
Nasprotujemo divjim oblikam lastninjenja in se zavzemamo za sprejem lastninske zakonodaje, ki je poleg mednarodnega priznanja Slovenije še edino neuresničeno dejanje predvolilnih obljub naše stranke in hkrati koalicije Demosa.
V naslednjem letu bomo v občinskem odboru SDSS Žalec morali bistveno povečati aktivnost, kajti po vsej verjetnosti nas že v naslednjem letu čakajo nove volitve, do takrat pa bomo z organiziranjem okroglih miz, predavanj in,posvetovanj, skušah širšemu krogu predstaviti naš program in si s tem pridobiti nove člane in še več pristašev.
Darko Rudi
ZAMENJAM
Opel Manta 1600/1978 za Renault 4, star 2-3 leta, ali Opel Kadet, star do 13 let, z doplačilom. Avgust SLEMENŠEK, 63303 GOMILSKO 9.
Turistični nagelj in bodeča neža
Da dober glas seže v deveto vas, potrjuje tudi gostišče Eni na Polzeli. Upravlja ga namreč podjetna Eni, ki je tudi lastnica marketa z enakim imenom v Žalcu. Tako je na parkirnem prostoru pred lokalom, ki je ob glavni cesti na Polzeli v smeri proti Gori Oljki ali v Parižlje, vse več avtomobilov, katerih lastniki se zadržujejo v prijetnem lokalu, kjer nudijo pripravljene jedi, pa tudi jedi po naročilu. Gostišče je odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Veseli bodo, če jih boste kdaj obiskali.
Pri nakupu mesečne nalepke nekaj zaudarja
Komisija za podeljevanje turističnega nageljna in bodeče neže dobiva veliko predlogov, tako da vseh seveda ne moremo objaviti. Smo pa vsakega predloga veseli in vas vabimo, da sodelujete v akciji za lepše urejeno okolje. Z občinskim izvršnim svetom smo se dogovorih, da bomo vse dobitnike povabili na srečanje, na katerem jim bomo izročili simbole akcije za leto 1991.
Ker nas je zanimalo, kako so učinkovale bodoče neže, smo si objekte pred dnevi zopet ogledali. Nabrežje Savinje v Letušu so sicer počistili, vendar pa se različnih odpadkov še najde. Na Žovne-
Gostišče Eni na Polzeli
škem posestvu so kozolec odstranili, divje odlagališče v bližini pa še vedno bode v oči. Za bodečo nežo se nista zmenila tudi najemnik in lastnik gostišča Slovan na Vranskem. Gradbeni oder še vedno sameva, objekt pa hitro propada. Izgovor o tožbi na sodišču je jalov: če bi bila to zasebna lastnina, bi bil problem gotovo že zdavnaj rešen. Tudi lastnik objekta v križišču na Gomilskem si je vzel več časa za hudovanje na nas in izgovarjanje na druge, kot pa da bi se lotil pospravljanja. V Šempetru pa smo opazili zidarje in upamo, da bo objekt kmalu dobil novo in lepšo obleko.
Pri večini dobitnikov bodeče neže spodbuda ni učinkovala. Ker pa je te dni v javni razpravi dopolnitev občinskega odloka o javnem redu in miru, v katerem so zapisane obveznosti lastnikov in upravljalcev objektov, bodo po sprejetju imeli veliko dela tudi inšpektorji.
Mi bomo akcijo nadaljevali, z njo pa želimo predvsem vplivati na našo zavest in odnos do okolja. Razvoja turizma, ki bi naj bil naš paradni gospodarski konj, bo seveda odvisen tudi od urejenosti okolja.
Turistični nagelj
Bodeča neža
Pri vpadnicah v mesto so v Žalcu postavili znamenja v obliki hmeljske kopice. Številne tranzitne popotnike želijo opozoriti na mesto, kjer lahko najdejo marsikaj zanimivega. Avtorjem in mestni skupnosti komisija podeljuje turistični nagelj za mesec november.
Krajevna skupnost Šešče je krajanom že nekajkrat obljubila, da jim bo popravila avtobusno postajo v Matkah. Bojda so sredstva za popravilo že zdavnaj dobili, z obnovo pa ni nič. Ker takšna postaja ni zgledna, dajemo za mesec november bodečo nežo Krajevni skupnosti Šešče.
Izletnik Celje, enota potniški promet že vrsto let prodaja mesečne nalepke za vožnjo v lokalnem prometu. Taka prodaja poteka tudi v Žalcu. Mesečne smo lahko kupovali v lepo urejenem lokalu turistične agencije Izletnika Celje, ki pa je pred meseci sklenil, da bo svojo agencijo v Žalcu zaprl.
Lokal so oddali v najem podjetju Loto, svoje prostore pa so uredili v čakalnici žalske
Vrhunski izdelki Oskarja Kogoja
Turistična agencija Potepuh v Žalcu je pričela z ekskluzivno prodajo vrhunskih izdelkov serije Nature designe oblikovalca Oskarja Kogoja iz Mirna pri Novi gorici. Stvaritve iz njegovega bogatega ustvarjalnega dela bodo razstavljene na ICSID 91, to je svetovnem kongresu oblikovalcev v Ljubljani, maja 1992.
Mednje sodi Vilijamovka Bela Krajina, staro žganje iz plemenite hruške, pridobljeno po stoletni tradiciji družine Filak. Potem so tukaj z medom prepojeni lešniki, z imenom Čaša nesmrtnosti, ki vračajo izgubljeno energijo in ohranjajo življenjsko moč, pa slovenska steklenica Črni panter, napolnjena z vrhunskim vinom Cabemet Franc in Sivi Pinot, steklenica Lepa Vida z vrhunskim Chardonnayem in Barbero, ročno izdelani kozarci Valovnica in pa seveda monografija Oscar Kogoj - Nature designe.
Pa še naslov, kje vse to lahko kupite: TA Potepuh, Šlandrov trg 34, telefon 063/713-186, 712-510.
NAMA
HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE NAMA p. 0. ŽALEC PRODAJNI CENTER NAMA LEVEC
MODNA REVIJA
petek, 29. november, ob 17. uri
Predstavitev športne konfekcije in prodajnega asortimana zasebnih boutigov
15 LET VELEBLAGOVNICE NAMA ŽALEC 10 LET PC NAMA LEVEC
avtobusne postaje. Do sem vse lepo in prav. Tu pa se pojavi neprijetno dišeči problem. Prostor, zastekljen z vseh štirih strani, kjer je mogoče kupiti mesečno nalepko, se nahaja v neposredni bližini sanitarij. Tako lahko kupci, ki od 26. pa do 6. v naslednjem mesecu kupujejo svoje vozovnice, uživajo v neznosnem smradu, ki veje iz smeri sanitarij. Prostor, ki je popolnoma zaprt in neprezračen, je poln vonja po scalini, tako da ni prijetno niti kupovati, še manj pa je prijetno možaku, ki mesečne prodaja. Vprašanje, kako opravlja svoje delo obrtnik Sandi Herman iz Šentjurja, ki se je obvezal, da bo čistil sanitarije na žalski avtobusni postaji, se postavlja samo po sebi. Po vonju sodeč delo ni opravljeno posebno dobro.
V pogovoru z Darkom Ša-franičem iz komerciale Izletnika Celje smo ugotovili, da so v podjetju s problemom že seznanjeni. Šafranič je obljubil, da bodo v kratkem v prostor prodaje in v samo čakalnico vgradili ventilacijske naprave, saj sedanji pogoji dela niso primerni ne za njihovega delavca niti za kupca. Iz tega izhaja, da bodo v Izletniku za problem po svoji strani posrk-beli. Tako je tudi prav. Kako pa bodo poskrbeli za sanitarije, ki jih čisti obrtnik, pa ostaja odprto vprašanje. Vsekakor bo nekaj treba zelo hitro storiti!
L.B.
Sm
Trgovsko podjetje p. o.
” Savinjski magazin Žalec”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
Savinjski magazin Žalec zopet NAGRAJUJE!
Veliko NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE do 24. 12.1991
Več kot STO bogatih nagrad!
Nakup nad 500 tolarjev v eni izmed prodajaln Savinjskega magazina vas lahko prijetno preseneti.
A-banka odslej na enem mestu
Pred dnevi se je Abanka preselila v nove poslovne prostore na Šlandrovem trgu v Žalcu, in sicer zgradbo Savinjskega magazina Žalec. Banka je doslej poslovala na dveh lokacijah, in sicer v pritličju Name v Žalcu ter v stavbi Združenja obrtnikov, kjer so jih stranke težko našle. Posodobljeni prostori so sedaj primernejši za njihovo dejavnost in prepričani so, da se bodo s kakovostnejšim delom laže vključili v žalsko gospodarstvo.
MLEKARNA ARIA VAS
Med kladivom in nakovalom
lig * '#• i
Savinjsko in prav tako slovensko javnost in strokovne ter politične kroge je v bližnji preteklosti pretreslo kar nekaj afer, ki so imele izvor v slovenski mlekarski predelovalni industriji. Pri tem pa je vsekakor bila v časopisnih stolpih ter v vročih gostilniških pogovorih v Savinjski dolini največkrat omenjena prav mlekarna v Arji vasi, ali kot je uradni naslov te mlekarsko predelovalne tovarne: Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo. Ko pa smo se ponovno odpravili v mlekarno, smo naleteli na neodobravanje in nezaupanje. Starega direktorja ni več, novega še niso izvolili, mnogim se obeta, da bodo zaradi strokovne in tudi politične nesprejemljivosti sedanjim političnim veljakom ostali brez službe, proizvodnja peša, prodaja in kupna moč ljudi upada. Pri tem se morajo v mlekarni spopadati z novimi situacijami v načinu gospodarjenja v slovenski državi, tako da jim človek včasih niti ne more zameriti klavstrofobičnosti in zaprtosti vase obenem. Pa si skupaj na kratko oglejmo stanje na področju gospodarjenja, lastninjenja ter produkcije v savinjski mlekarni.
Gospodarjenje
S slovensko osamosvojitvijo so se na trgu v naši novi državi pojavili tudi novi pogoji go-
spodarjenja. Meja z Republiko Hrvatsko predstavlja prene-kateri problem mnogim gospodarstvenikom in firmam, ki jih vodijo. Ena izmed njih je tudi mlekarna Celeia, ki je v starih časih v sosednjo republiko izvozila 30% svojih proizvodov. Z novo mejo pa so se pojavile težave zaradi carin, transporta, vse skupaj pa je zabeljeno še z vojnim stanjem v Hrvaški.
Alojz Kampuš pojasnjuje, da so se nekako dogovorili, da lahko prevoze opravljajo njihovi vozniki, prodano blago pa zamenjujejo za drugo, tako da med drugim iz Hrvaške uvažajo umetno gnojilo. Zopet stari dobri časi blagovne menjave. Pri tem pa je trgovanje s kupci z območij, kjer vihra vojna, tudi poslovno izjemno tvegano, saj nikoli ne vedo, kako in če sploh bodo dobili plačano dostavljeno blago. Možna rešitev je sicer v blagovnem zapiranju, vendar ža sabo potegne veliko negativnih stranskih posledic. »Se pa bo treba prilagotiti svetovnim cenam«,'pravi Kampuš, »vendar je problem v kupni moči ljudi, ki v tujini zaslužijo mesečno 2000, pri nas pa 200 nemških mark.« Po Kampuše-vih besedah se izvoz v Avstrijo in ostale države ne izplača, saj se, kljub stimulacijam, proizvodni stroški povečujejo znatno hitreje, kakor pa rastejo cene proizvodom naše izdelave
na tujem. »Cene v tujini pa celo padajo.«
Lastninjenje
Če smo že govorili o aferah v zvezi z mlekarno, se je velik del teh besedičenj nanašal prav na področje lastninjenja. Bivšemu direktorju se je očitalo divje lastninjenje in zloraba blagovne zmanke, mnogi politiki pa si nabirajo volilne točke z obljubami, ki jih glede lastninjenja mlekarne ne bodo mogli nikoli uresničiti. »Ko bo zakon o lastninjenju izšel, ga bomo morali vsekakor upoštevati«, pove Alojz Kampuš, »vendar bo v primeru mlekarne potrebno upoštevati še mnoge druge dejavnike in ne samo tiste, ki jih uvajajo določeni politiki.« Mlekarno v Arji vasi je pri izgradnji financiralo petdeset različnih podjetij in mnogi še zdaleč nimajo zveze s kmetijstvom. Delež Hmezad Kmetijstva Žalec ter KZ Savinjska dolina je le malo čez 25%, med sofinancerji pa se najdejo tudi Tovarna nogavic Polzela, nekaj enot Menca, Era Velenje, Gradis Celje, Trgovsko podjetje Center Celje in še mnogo drugih. In vsi ti bodo ob lastninjenju mlekarne zahtevali svoj delež. Ne gre pa zanemariti tudi deleža delavcev same mlekarne, ki so navkljub vedno skromnim plačam del sredstev odvajali v produkcijo. Iz takih sredstev se je obnovila stara mlekarna in objekt
Keramika na tuja tržišča
»Rezultati dela bodo rešeto za delovna mesta,« pravi Marjan Drev
Medtem ko je bivša Keramična industrija Liboje v stečajnem postopku, je proizvodnja v novem podjetju Keramika že stekla. Novo podjetje je najelo osnovna sredstva in odkupilo zaloge gotovih izdelkov in polizdelkov. Zaposlitev je dobilo 260 delavcev, po petih mesecih naj bi zaposlili še sto delavcev, končna številka pa bo odvisna od potreb.
»Na osnovi izkušenj smo se odločili za stečaj, saj je to najbolj učinkovita oblika reševanja težav, v kakršnih je bila ta tovarna. Ker smo se zavedali, da v trenutnih razmerah ni mogoče povečati prihodkov, smo se bili prisiljeni lotiti zmanjševanja stroškov. Nerealno je namreč v sedanjih razmerah, ko je blokiran bivši jugoslovanski trg. Keramično so prizadele tudi razmere v Sovjetski zvezi, kamor so veliko izvažali, na domačem tržišču pa ima svoj vpliv padec standarda, pričakovati
večji prihodek, novih tržišč in kupcev pa ni mogoče pridobiti čez noč. Zato moramo prvo bitko dobiti s sedanjim
Marjan Drev
>
programom, razmišljamo pa že o novih. Okrasna keramika ima v Libojah tradicijo,
dom uro
Podjetje za gradbeni inženiring d. o. o.	BRASLOVČE
Potrebujete:
-	projekt ali nadzor
-	izvajalca ali cenilca
-	opremo iz programa CANON
pokličite: 063/726-152
SLAVKO ŠKETA, dipl. ing.gr.
Kamenče 12/c 63314 BRASLOVČE
Predavanja za kmetice
Predavanja za kmetice že potekajo. V času do božiča se bodo zvrstila še naslednja predavanja:
Predavanje OSKRBA BOLNIKA NA DOMU bo potekalo v dveh delih, vodila ga bo Anica Dolar. Potekalo bo ob 9. uri, in sicer: 28. novembra in 5. decembra v prostorih TZO Braslovče, 30. novembra in 7. decembra v TZO Vransko, 26. novembra in 3. decembra v TZO Prebold, 12. decembra v TZO Polzela ter 14. in 17. decembra v TZO Trnava.
Demonstracije	PEKA
PRAZNIČNEGA PECIVA bo-
v Šentjurju, pri tem pa je delež vloženih sredstev delavcev mogoče empirično ugotoviti. Vsekakor se ne bi smelo pozabiti na tiste, ki so v mlekarni zaposleni tudi po trideset let. Lastninjenje mlekarne Celeia v Arji vasi bo verjetno predstavljalo zelo trd oreh, če zakonodajalec ne bo hotel storiti krivice komu izmed zainteresiranih strank v tem primeru.
Proizvodnja
ta program bomo razvijali postopoma, razvoj pa bo odvisen od tržišča. Iskali bomo predvsem tuja tržišča z izdelki višjega cenovnega razreda. To seveda ne bo enostavno, saj moramo izboljšati kakovost izdelkov in si pridobiti zaupanje kupcev. Načrtujemo kar 80 odstotkov prodaje na tujih tržiščih, imamo pa v mislih tudi bivše jugoslovansko tržišče, kjer imamo precej poslovnih prijateljev in kupcev.
_ c
Zastavljeni cilji so precej odvisni od ljudi, še zlasti strokovnih. Velik del smo jih obdržali, okrepiti moramo še tehnično in komercialno službo. Za vse, vključno z vodstvom, bodo največje rešeto rezultati dela. Nova delovna mesta bodo odvisna izključno od rezultatov poslovanja in uveljavitve naših izdelkov na tržišču,« pravi v. d. direktorja novega podjetja Keramika, Marjan Drev.
jk
Kljub vsem tegobam in težavam, s katerimi se srečujejo v mlekarni, pa proizvodnja teče in pred mesecem so iz te tovarne prodrli na trg z novim proizvodom. Mleko za mlade je rezultat trdega večletnega raziskovalnega dela, predstavlja pa trenutno enega najbolj kakovostnih izdelkov v konkurenci konzumnega mleka v celi Evropi. Proizvod, ki je polnega in svežega okusa, krasi tudi distribucija v naravi prijazni pure-pak celulozni embalaži, moč pa ga je kupiti v vsaki trgovini z mlekom in mlečnimi proizvodi. Ob sedanji situaciji, ko mlečni trg ni več zaprt in ko je moč na našem območju kupiti tudi mleko kranjskih ali pa ljubljanskih proizvajalcev, lahko uspe samo kakovostno visokovre-den proizvod, ki pa je kljub temu cenovno dostopen. Ko pa smo ravno pri cenah, je treba povedati, da se za konzumno mleko cene še vedno lahko določajo na nivoju republike, če pa bi zaradi tega proizvajalec utrpel izgubo, pa bi dobil nadomestilo v višini pokrivanja enostavne produkciie.
Ob povišanju trgovskih marž, padanju kupne moči prebivalstva, postavljanju slovenskega gospodarstva na nove temelje, največkrat ostajamo zmedeni prav potrošniki. Prav bi bilo, da bi, če smo sposobni, kupovali kvalitetne izdelke. Prav pa bi bilo tudi, da bi se razmere v mlekarni in v kmetijski predelovalni industriji, katere del je mlekarna Celeia v Arji vasi, kmalu normalizirale in uredile. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi. Propadajo pa tudi razne tovarne, upati je samo, da ne bomo z njimi tudi tisti, ki za to nismo ne krivi ne dolžni. In to velja tako za mlekarno, kakor tudi za kakšno drugo neimenovano proizvodno enoto.
Brane Lobnikar
20 tisoč sadik v Belgijo
Hmezadova DO Sadjarstvo Mirosan je prejšnji teden izvozila v Belgijo 20 tisoč sadik jablan sorte gloster, jonagold, idared in zlati delišes. Pričeli pa so tudi prodajati sadike na sedežu delovne organizacije na Mirosanu. Cene se gibljejo od 130 do 180 tolarjev. Na sliki: Priprava sadik za izvoz.
T. T.
GRAMES
Kako iz težav?
Nekdaj uspešna tovarna Grames se je znašla v nezavidljivi situaciji. To dokazuje nedavna stavka v enoti servisa, saj so ostali brez dohodka in ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov trepetajo, kako priti do denarja. S svojo dejavnostjo, melioracijo, so bili močno orientirani na kanal Donava -Tisa-Donava, uspešno pa so izvajali dela po celi bivši Jugoslaviji. Lahko se pohvalijo, da so v Semberiji vgradili več kot 1,600.000. drenažnih cevi in danes so to čudovita plodna polja, ki dajejo dobre rezultate. Uveljavili so se tudi na Kosovu. Letos pomladi niso hoteli v Vojvodino, v Staro Pazovo, kjer so jim ponujali vabljiva dela.
Zaradi takšne situacije so se pričeli ozirati naokrog, da bi izkoristili svoj strojni park. Pokazala se je prilika, da bi se vključili v dela v Egiptu. Na pomoč jim je priskočila še švicarska firma žalskega rojaka, ki je bil nekdaj uspešen poslovnež pri Emoni. Že ta mesec so se stroji Gramesa zarili v zemljo v delti Nila, kjer izvajajo drenažna dela na razsolje-vanju teh kompleksov. Zaenkrat so prevzeli 12.000 ha površine, če pa bodo uspeli, jim
ne uide delo vse tja do leta 2000. Ponuja se jim priložnost, da ustanovijo mešano podjetje. Ustanovili so že mešano slovensko-švicarsko-egiptsko podjetje »Grames intemati-onal«. To bo melioriziralo zemljišča in le njim se sedaj kaže koliko toliko dober dohodek, saj so doma skoraj vsega izgubili. Čeprav so nekoč uspešno delali na dnevnih kopih v bosanskih rudnikih, jih je vojna pregnala. Nekaj dela imajo še v Trbovljah, vendar ne zadostuje.
Tudi servis se nahaja v nezavidljivem položaju, saj jim manjka dela, nič boljša pa ni situacija pri enoti Montana, saj se je zaprlo tržišče na jugu, kjer so bili njihovi veliki porabniki.
Celotno podjetje je pred reorganizacijo in mrzlično iščejo izhod iz zagate, saj jim gre predvsem za preživetje, čeprav tega nekateri nočejo razumeti. Mnogokrat žive v oblakih in pričakujejo čudežno spremembo, ne zavedajoč se, da je vse odvisno od njih samih. Tudi pri tem velja načelo: »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!«
I. Jurhar
Setveni koledar za december 1991
Zemlja
Dan
Del rastline in ura
do ob 13.30, in sicer: 30. novembra v Taboru, 7. decembra v Šempetru, 14. decembra v Braslovčah ter 21. decembra v Petrovčah. Kraj demonstracij bodo javili naknadno.
Prikaz izdelave ADVENTNEGA VENČKA bo ob 9. uri, in sicer: v Gotovljah v prostorih TZO 27. novembra, v TZO Šempeter 28. novembra, v Trnavi pa v prostorih Kmetijske zadruge 29. novembra.
Tečaj MAKRAMEJA bo organiziran glede na prijave v začetku decembra. Prijavite se lahko na telefon 714-141 v Kmetijsko svetovalni službi.
l.nedelja	korenina
2. ponedeljek	korenina
3. torek	od 10. do 20. cvet
4. sreda	cvet od 16. do 20. ure
5. četrtek	list
6. petek	list
7. sobota	plod do 10. ure
8. nedelja	-
9. ponedeljek	plod do 21. ure
10. torek	korenina od 8. ure
11. sreda	korenina
12. četrtek	cvet
13. petek	cvet
14. sobota	list
15. nedelja	list
16. ponedeljek	list
17. torek	plod
18. sreda	plod
19. četrtek	korenina
20. petek	korenina
21. sobota	cvet od 15. do 20. ure
22. nedelja	-
23. ponedeljek	list do 8. ure
24. torek	list do 17. ure
25. sreda	plod
26. četrtek	plod
27. petek	korenina
28. sobota	korenina
29. nedelja	korenina
30. ponedeljek	korenina do 15. ure
31. torek	cvet
Zaradi strupenih snovi je rodovitna zemlja že marsikje v kritičnem stanju. Iz leta v leto se stanje slabša. Brez spremembe našega odnosa do narave (zraka, vode, zemlje) se stanje samo ne bo izboljšalo. Tla se zastrupljajo povsod, ponekod počasneje, drugod hitreje. Kdor hoče imeti kar se da zdravo hrano, jo mora pridelovati na deželi, daleč od industrijskih obratov.
Z raziskavami je dokazano, da je tudi od zemlje odvisno, kako se nevarne snovi, kot so kadmij, svinec in živo srebro, vežejo v rastline. Rastline, ki so zrasle v humusni zemlji, v kateri je veliko živih organizmov, so vsebovale manj škodljivih snovi. Čim bolj je zemlja kisla, tem slabše veže omenjene težke kovine in toliko več jih preide v rastline. Zelo nevaren kisli dež ne škoduje le gozdovom, ampak tudi pridelku. Kislost zemlje naj bo med vrednostjo ph 6,5 in 7. Analizo nam opravijo na inštitutu v Žalcu. Če je vrednost ph pod 6,5, dodamo apnenec (gašeno apno, lesni pepel).
V zemlji ne sme biti preveč nitratov, ker se kopičijo v rastlini in v večjih merah lahko povzročajo rakava obolenja pri človeku. Zato ne smemo pretirano uporabljati živalskega gnoja in umetnih gnojil. Za pridelavo zdrave hrane je najboljše gnojenje s kompostom. Živalski gnoj kompostiramo s primesjo zemlje. Če imamo več hlevskega, dobro umešanega gnoja, ga jeseni potresemo in primešamo samo zgornji plasti zemlje. Do pomladi ga deževniki in drugi organizmi predelajo in se na njem zelo razmnožijo. Suhe ostanke spomladi pograbimo. Gnojenje jeseni je sploh zelo priporočljivo, da si tla lahko gnoj čez zimo popolnoma prisvojijo.
Nataša Jan
Po novi cesti v črni Vrh
Bo Polzela postala občina?
Zadnja sobota v oktobru je bila hladna in pusta, vendar za ljudi Črnega Vrha v KS Tabor kljub temu lepa in nepozabna. Ta dan so proslavili delovno zmago, ki ji v teh časih težko najdemo primero. Za vožnjo so odprli 2,1 km dolgo asfaltirano cesto od Ojstrice do Črnega Vrha, ki ima nekaj manj kot 700 m nadmorske višine. Ljudje, ki tu živijo, ni pa jih malo, so tako dobili boljšo in varnejšo povezavo z dolino.
Zbrane je najprej pozdravil
Z namenom, da bi se odpravile oziroma razjasnile nekatere dileme v zvezi z bodočo organiziranostjo lokalne samouprave na območju KS Polzela ter ugotovile možnosti ustanovitve občine Polzela, je predsednik skupščine KS Polzela, Stanko Novak, organiziral pogovor, katerega so se udeležili Darja Lavtižar-Bebler, predsednica republiškega odbora za lokalno samoupravo, Tone Kramarič, podpredsednik odbora, mag. Stane Vlaj, sekretar odbora, dr. Igor Vrišer, prof. na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predstavniki občine Žalec, KS Andraž ter polzelskih delovnih organizacij. Ugotovili so, da Polzela izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine, da pa se bodo vse aktivnosti začele šele po sprejetju nove ustave. Glede na to, da je področje v zvezi z organiziranostjo lokalne samouprave zelo delikatno, bo potrebno še mnogo pogovorov za razjasnitev posameznih dilem, v končni stopnji pa tudi referendum, kjer se bodo krajani o tem sami odločali.
T. Tavčar
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152
Popravilo in čiščenje bojlerjev (3 mes. garancija)
Telefon: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure
ELEKTROINSTALACIJE, MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILNIKOV
Peter Kuder
Griže 30/e, 63302 Griže, © 063/712-459
odvodov vode.
Slovesnosti se je udeležil tudi dekan župnije sv. Jurij v Taboru, ki je cesto blagoslovil, prav tako pa je blagoslovil novi križ v Črnem Vrhu. Cesto je s prerezom traku predala namenu dvoletna Urška Lesjak, mladi iz tega kraja pa so ob otvoritvi pripravili prisrčen kulturni program.
T. Tavčar
Urška Lesjak med otvoritvijo ceste.
Anton Bergant, predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste v Črni Vrh: »Danes smo zares veseli, saj nihče ni verjel, da bomo asfaltirano cesto zares dobili. Zadnja dva meseca smo delali skoraj cele dneve. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali.«
predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Anton Bergant in posebej, poleg občinskih mož, pozdravil še Milana Brečka, pomočnika ministra za promet in zveze republike Slovenije. Več o gradnji je povedal predsednik sveta KS Tabor, Lojze Rak. Poudaril je, da se je z odprtjem ceste končalo praznovanje občinskega praznika občine Žalec, da so na to
cesto krajani Črnega Vrha čakali 25 let, vsem pa se je iskreno zahvalil za opravljenih več kot 5 tisoč prostovoljnih ur, 750 ur, ki so jih opravili s traktorji, za hrano in pijačo za delavce. V cesto so morali vgraditi 6 tisoč kubičnih metrov gramoza, 7 tisoč kubičnih metrov zemlje so izkopali in odpeljali, uredili 2 tisoč metrov drenaž in več prepustov ter
Cerkev
obnavljajo
Med cerkve v žalski občini, ki so obnovljene, sodi tudi cerkev sv. Andreja v Andražu. Cerkev v Andražu je zelo stara. Prvič se omenja leta 1229 v neki listini Hartnida von Or-te. Od te cerkve ni danes ohranjenega ničesar več. Kaže, da so sedanjo cerkev postavili polzelski komendatorji s pomočjo celjskih grofov okoli leta 1400. Ta cerkev je bila precej nižja od današnje. Leta 1545 se omenja kot filiala fare Polzela, leta 1646 kot vikariat, leta 1750 so popravili zvonik, leta 1875 so prizidali zakristijo.
Cerkev je že pred leti načel zob časa, vendar čas obnovitvam cerkva ni bil najbolj naklonjen. Lani pa so se odločili in pričeli obnavljati streho in fasado in delo sedaj že končali. V bližnji prihodnosti bodo popravili še pločevino na zvoniku. Velja povedati, da je nekaj denarja prispevala tudi KS Andraž, večji del pa verniki, ki so opravili tudi veliko število prostovoljnih delovnih ur.
T. T.
SV. LOVRENC
Most končno prevozen
Most čez Reko v Svetem Lovrencu pri Preboldu je končno narejen. Končano je pomembno delo, a pospremljeno z negodovanjem številnih uporabnikov mostu, saj bi po njihovem morali delo končati že dosti prej. Resnici na ljubo, ni bilo prijetno iz Matk, Šešč in ostalih vasi voziti se vsak dan v Prebold, prek Šempetra. Kakorkoli že, most je sedaj zopet prevozen, čeravno dela še niso povsem končali. In kaj pravi o tem predsednik vaškega sveta Milan Kupec?
»Verjamem, da ni bilo prijetno vsak dan potovati v Prebold tako daleč naokrog. Tudi sam stanujem na drugi strani vasi, tako da sem bil v enakem položaju kot mnogi drugi. Strinjam se, da bi lahko bolj pohiteli, vendar je sedaj, ko je most zgrajen in prevozen, razpravljanje o tem odveč: Rečem pa lahko, da se z novim mostom uresničuje dolgo neizpol-
Milan Kupec
njena želja vaščanov in vseh tistih, ki most pogosteje uporabljajo. Sredstva niso bila majhna, saj je bila predračunska vrednost izgradnje
1.300.000	tolarjev. Pretežno jih je zagotovila Republiška
skupnost za ceste, nekaj na je primaknila tudi občina Žalec.
Če bo potrebno, bo za dokončno ureditev nekaj prispevala tudi KS Prebold. Vsa dela sedaj še niso zaključena, zato bo odsek ceste še nekaj časa kot gradbišče. Promet pa se bo odvijal temu primerno.«
V Sv. Lovrencu v tem času tudi zaključujete obnovo vodovoda. Kako je torej s tem?
»Res je. Obnova vodovoda je v zaključni fazi, Ostaja še okrog 60 m neobnovljenega vodovoda, vendar bomo le-te-ga obnovili v prihodnjem letu.
S tem pa bomo zaključili tudi ta projekt, ki je zahteval precejšnja sredstva, vendar bo voda vsaj nekaj desetletij za naše ljudi tekla po ustreznem cevovodu, ki bo preprečeval mešanje z kanalizacijskimi odplakami in meteorno vodo, kar pri prejšnjih dotrajanih ceveh ni bilo nemogoče. Ob vedno težji gospodarski situaciji in pomanjkanju denarja smo z doseženim lahko povsem zadovoljni. Brez lastnih prizadevanj pa vsega tega prav gotovo ne bi bilo, saj čakanje na nekoga tretjega ne prinaša rezultatov. Še posebno pa ne na vasi.
D.Naraglav
Ste obupali nad svojim zdravjem?
AKUPRESURA
Pravi naslov za pravo odločitev!
mag. sc. FRANJO VELIKANJE, dr. med. ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC (4. nadstropje) Pokličite: 063/711-251, int. 51
TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
GODOM
Grosist — ugodno
•	sadje zelenjava
•	drugi prehrambeni artikli
•	vino in žgane pijače
Žalec, Gotovlje 72/c
Telefon: 063/714-184
»Market ENI«
Bevkova 9, Žalec (novi bloki) Telefon: 063/714-676
UGODNO:
•	sladkor 50/1	38,60
•	olje Zvezda 11	63,90
•	mehčalec	199,00
BUTELJČNA VINA PO STARIH CENAH!
Dostava na dom, če boste kupili za več kot 1.500 SLT.
Urejajo gotoveljsko križišče
Tako imenovano gotoveljsko križišče pri Joštu že dalj časa buri duhove v krajevni skupnosti Gotovlje. Vzrok za to je 25 smrtnih žrtev v samem križišču. Pred časom so zbrali 420 podpisov in jih poslali na žalsko občino in na republiško skupnost za ceste skupaj s peticijo o zaprtju križišča. Imenovali so tudi odbor in ga zadolžili za sanacijo nevzdržnega stanja. Odbor se je odločil za zaprtje križišča, saj morajo prek glavne ceste v šolo tudi otroci. S tem pa bi se večji del prometa usmeril skozi Žalec, kjer je bilo že tudi veliko smrtnih žrtev. Poudariti velja, da so bili pri izgradnji obvoznice premalo vztrajni, da niso bile stvari urejene že takrat. No, križišče že semaforizirajo in računajo, da bo delo končano v mesecu dni.	j, j_
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250
Odprto: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
vsak ponedeljek od 15. ure nasveti okulista
velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev
uvožene dioptrijske plastične leče fotostekla
aparat za avtomatsko določanje vida (refraktometer)
POGOVOR Z DR. IANEZOM CUKIATIIEM
Zdravniki niso mali bogovi
Janez Cukjati je zdravnik splošne prakse na Polzeli. To je njegovo osnovno delo, ki pa se tu ne konča. Ko govorimo o tem možaku srednjih let, nam bodo različni ljudje o njem povedali eno samo skupno lastnost: Janez Cukjati je dober človek. Dejaven je med kulturniki, zelo rad prepeva, v sili se ukvarja tudi s politiko. Vendar nikoli ne pozabi na sočloveka, ki mu pomaga takoj, ko je le-ta potreben pomoči. In še bi lahko našli veliko dobrih lastnosti, za to smo se odločili, da vam dr. Janeza Cuk-jatija predstavimo ob njegovem razmišljanju o minuli stavki zdravnikov, o bolniškem staležu prebivalstva ter o sedanji slovenski politiki.
Dr. Janez Cukjati, pred kratkim se je končala doslej največja slovenska stavka, stavka zdravstvenih delavcev. Kako je potekala v žalski občini in kako ste z rezultati zadovoljni žalski zdravniki?
»Stavka se je pripravljala že dlje časa, saj je slovensko ■zdravstvo že dolgo v hudih finančnih stiskah, pri teni pa smo ohranjali kvaliteto zdravstvenih storitev na nivoju zahodnoevropskih držav. Opaziti je bilo mogoče zmanjševanje prispevnih stopenj, močno pa se zmanjšuje tudi tisto število delovnih organizacij oz. zaposlenih, ki še sploh prispevajo v zdravstveno denarno malho. Če pa govorimo o plačah, ki so bile le eden izmed mnogih povodov za stavko, pa lahko hitro ugotovimo, da ima zdravnik specialist mo-
ministrice dr. odstopil pa je namestnik dr.
goče čisto malo višjo plačo kot pa neka čistilka v dobro delujoči delovni organizaciji. Če pa plačo zdravnika primerjamo s plačo stanovskega kolega nekje v razviti Evropi, pa nas ugotovitev prav zmrazi. Tako se človek včasih samo še čudi, da se še najdejo ljudje, ki se hočejo posvetiti temu študiju. Če pa naj povem nekaj besed o minuli stavki, moram povedati, da smo se zdravniki zavzemali, da mora ostati osnovno zdravstveno skrbstvo tudi med stavko neokrnjeno. Gre za nujno zdravstveno dejavnost, zato smo imeli organizirano stalno dežurno službo v Žalcu, za nujne primere po terenu pa je bilo poskrbljeno po posameznih zdravstvenih postajah. Lahko pa rečem, da so ljudje še premalo čutili to stavko, saj če je ne čutijo, potem nanjo tudi ne reagirajo. Če pa bi med stavko delali normalno, pa bi se ta nikjer ne poznala. So se pa ljudje v tem času obnašali stabilizacijsko, tako da posebnih problemov ni bilo.«
Ena izmed zahtev stavkajočih je bila tudi odstop
ŽENSKI IN MOŠKI FRIZERSKI SALON
HAÜDY
SAŠA KRAJŠEK
ŽALEC,
Šlandrov trg 34
Odprto: od 7. do 19. ure, sobota od 6. do 13. ure
Prepričane se v našo kakovost in konkurenčnost cen!
Novo!
Moško britje
Telefon: 063/711-564, 712-319
zdravstvene Katje Boh, samo njen Košir.
»Govoriti o tem, kdo je krivec, je zelo težko. Vzrokov za nastalo situacijo je veliko, od slabega gospodarjenja dalje. Po drugi strani pa vidimo, da če šolniki stavkajo, hitro uresničijo njihove zahteve, če stavkajo železničarji, jim je kmalu ugodeno, če je potrebno podražiti elektriko, se podraži, če pa hočemo zdravniki podražiti zdravstvene storitve, je pa takoj ogenj v strehi. Zaradi vsega tega smo se znašli v situaciji, v kakršni pač smo danes.«
Eno izmed področij vašega dela je tudi odobravanje bolniškega staleža. Kakšna so vaša spoznanja na tem področju?
»Na terenu delam že več kot dvajset let in iz lastnih izkušenj lahko povem, da imamo nekako tri dejavnike, ki vplivajo na bolniški sta-lež. To so podjetje oz. delovna organizacija, v povezavi z njo, delavec oz. uslužbenec, pa dolgo časa nič, potem pa pride na vrsto zdravstvena služba. Zakaj tako? V svoji dvajsetletni delovni praksi sem spoznal, da če je prišel pacient v ordinacijo, pa ni hotel oditi v bolniški stalež, je imel najmanj dva vzroka. Prvi je bil v stimulaciji podjetja, če nisi odšel v bolniško, drugi vzrok pa je v dobro organizirani kontrolni službi podjetja, saj pacienti niso marali, da jih je kdo nadziral na domu. Skratka, delovna organizacija je prva, ki lahko kontrolira stalež. Drugi dejavnik je delavec sam, ki mora biti stimuliran za svoje zdravje. Za zdravje pa ga lahko v prvi vrsti stimulira podjetje samo. To pomeni, da bo delavec na primer veseljačil v petek zvečer ali pa morda še v soboto, nedeljo pa bo imel rezervirano za počitek. To spet pomeni, da si bo, če bo delal na visoki lestvi, zagotovil primemo zavarovanje takšnega počet-ka. Da pa zdravniku ni lahko odločati o zmožnosti posameznika za delo, pa dokazuje že nenapisan zdravniški pregovor, ki pravi, da je zelo lahko nekomu dokazati, da je bolan, zelo težko pa mu je
dokazati, da je zdrav. Tako dokazovanje lahko traja tudi več mesecev, saj na primer vemo, kakšna je čakalna vrsta za ortopeda in podobno. Včasih moramo biti zdravniki prav previdni, saj ni lahko določati, kdaj delavec lahko dela in Tedaj je zmožnost za delo toliko omejena, da predpišemo bolniški stalež.«
Kakšna pa je strttktura ljudi, ki odhajajo v bolniški stalež?
»Odvisno od delovne organizacije. Opažam predvsem to, da mlajši ljudje veliko bolj hodijo v bolniški stalež, starejši se nekako bolj bojijo staleža, več pa so na bolniški tudi ljudje, ki delajo na delovno manj odgovornih delovnih mestih. Tako je med učitelji zelo malo bolniške, zanjo se ne odločajo vodilni delavci, ki jih v organizaciji ne morejo pogrešati.«
Vi ste tudi politik?
»No, nisem politik, tu in tam pogledam kakšno politično stvar,«
Pa če bi kljub vsemu poskušali povedati, kaj se je za vas spremenilo po spremembi sistema v Sloveniji?
»Kljub slabi gospodarski situaciji nam mora biti jasno, da smo dosegli tisto, kar smo pričakovali že od otroških let. Po domače povedano so to »planke« na Kolpi in svoj denar. Situacija v gospodarstvu je, kakor sem že rekel, težka, se pa bo, po mojem globokem osebnem prepričanju, če ne po nekaj mesecih pa po nekaj letih spremenila na bolje. Je pa to edina možna pot, če nočemo, da bi čez nekaj mesecev brali napis Žalec ali pa Polzela v cirilici. So pa ukrepi, ki trenutno burijo duhove, pri čemer mislim na različne zakone, nujni, če hočemo res priti v Evropo 92. Ta vprašanja so obdelovali strokovnjaki, ki so tudi v drugih državah dosegali uspehe na tem področju delovanja, tako da bi jim bilo moč verjeti. Sicer pa moramo biti Slovenci potrpežljivi, imeti moramo lepo vizijo prihodnosti, saj je mogoče na zeleno vejo priti samo s pridnostjo in z ničemer drugim. Ohraniti pa moramo tudi močno nacionalno zavest.«
Brane Lobnikar
KAROL TURK, NOVI KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
Tovornjaki morajo dobiti parkirni prostor
100 let
Žužejeve
mame
Konec prejšnjega meseca je Žužejeva mama iz Kasaz praznovala 100. rojstni dan. Slavljenko so člani godbe na pihala rudarjev in keramikov iz Liboj počastili s pravim koncertom.
Žužejeva mama preživlja jesen svojega življenja pri snahi Slavki v Kasazah. Za seboj ima burno in pestro življenje, ki ji je prineslo več slabega kot dobrega. Kljub temu se nad svojo usodo ni pritoževala in jo je voljno prenašala, tako
kot sedaj prenaša svojo visoko starost, ki jo je zadnji čas priklenila na posteljo.
Slavljenka se je rodila v Veliki Pireši-ci v številni družini. Kot je bilo tiste čase v navadi, je morala kmalu poskrbeti zase. Pot za kruhom jo je pripeljala v Trbovlje, kjer se je 1921 poročila v Lovrencem Žužejem, doma iz Svete Jeder-ti nad Gotovljami. Kmalu po poroki sta z možem odšla v Francijo, kjer so se jima rodili trije otroci. V domovino se je družina vrnila leta 1946, v Kasaze. Elizabeta je leta 1956 ovdovela, izgubila pa je tudi vse tri otroke.
Ob njenem stotem rojstnem dnevu so jo obiskali predstavniki krajevne organizacije RK Liboje, Martina Maček in Marija Zeme, ter tajnik KS Liboje Stane Lavrinc (na sliki). Žužejevi mami so zaželeli predvsem zdravja, saj je tega najbolj potrebna, tem željam pa se iskreno pridružujemo njeni domači, so-krajani in bralci Savinjčana.
T.Tavčar
Policisti v Žalcu so dobili novega komandirja. Novega samo v vlogi šefa, sicer pa starega delovnega kolega. Karol Turk je leta 1980 stopil v organe za notranje zadeve, in svojo prvo službo opravljal prav v Žalcu. Od leta 1984 pa do leta 1988 je bil vodja varnostnega okoliša v Žalcu, tako da
ta dobro poznajo tudi meščani ,alca. Ob delu je končal višjo šolo za notranje zadeve in si po diplomi prodobil naziv nižjega inšpektorja. Kot pravnik notranjih zadev je nastopil službo namestnika komandirja na policijski postaji v Mozirju, kasneje pa je opravljal naloge komandirja na isti postaji. Kot mi je sam šaljivo dejal, se zločinci vračajo na kraj dejanja. Tako je s prvim novembrom nastopil kot komandir policijske postaje v Žalcu in se tako vrnil med svoje stare delovne kolege in v svoje domače okolje. Za Savinjčana smo z njim opravili kratek pogovor:
Kakšno je stanje na področju varnosti po tem, ko ste prevzeli novo dolžnost?
»Varnostno stanje v občini Žalec je zadovoljivo, glede na stanje, v katerem smo bili še pred časom. V razlagi tega področja je treba letos upoštevati politično situacijo, v kateri smo se znašli, naše delo pa je v zadnjem času močno zaznamovala k sreči že minula vojna, kjer smo se policisti morali
popolnoma aktivirati. Kljub vsemu pa je stanje, kot sem že rekel, zadovoljivo. Opazen je padec kriminalitete za okoli 10%, pa tudi notranja struktura kaznivih dejanj ne vzbuja strahu. Moram pa v isti sapi povedati, da se v zadnjem obdobju srečujemo z naraščanjem kaznivih dejanj glede na prejšnje mesece v letošnjem letu, med njimi pa prednjačijo težji delikti, kot so vlomi, zaznali pa smo tudi dva odvzema osebnega vozila, vendar smo storilcu že na sledi. Področje javnega reda in miru zaenkrat ni izstopajoče, saj je na lanski ravni.«
Kaj pa prometna varnost?
»Na podlagi statističnih podatkov lahko sklepamo, da je
stanje zadovoljivo, če pa pogledamo na posledice, prometnih nezgod, pa s takšnim sta-.
njem vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Vsi policisti pa se bomo v bodoče še posebej potrudili, da storimo čim več, da bi se stanje izboljšalo. Povedal bi rad tudi nekaj besed o goto-veljskem križišču, ki je zelo sporno prometno križišče, saj je terjalo že precej smrtnih žrtev. Končno so se dogovorili za rešitev, tako da sedaj že postavljajo semaforizirano križišče, ki bo pomenilo umetno oviro na tem cestnem odseku. Tako se bo zmanjšala hitrost vožnje, hkrati pa bo omogočeno tudi bistveno varnejše prečkanje ceste.«
Žalski krajani so nezadovoljni, ko v mestu Žalec srečujejo parkirane tovornjake na mestih, kjer ti ne bi smeli biti.
»Sistem je treba gledati v celoti, ne pa soditi samo po enem segmentu prometne varnosti, ostale pa zanemariti. Problem parkiranja tovornih vozil je »na tapeti« že dlje časa. Na območju krajevne skupnosti Žalec ni urejenega parkirnega prostora za tovorna vozila, tako da so vozniki te kategorije vozil prepuščeni lastni iznajdljivosti. Policisti pa ne moremo represivno nastopiti proti voznikom, ki jim ne omogočimo, da nekje organizirano parkirajo svoja tovorna vozila. S vidika prometa je sicer povsem jasno, da je v Žalcu prepovedano parkirati, policisti pa občasno tudi represivno ukrepamo zoper voznike. Vendar v tem ni rešitve. V Žalcu bo potrebno rešiti ce-
loten režim v prometu, pri tem pa zagotoviti tudi parkirne prostore za tovorna vozila.«
In kakšno je vaše vodilo pri delu na novem delovnem
mestu?
»Osnovno policijsko delo temelji na sodelovanju policije in občanov. Do tega spoznaja so prišli v vseh normalno delujočih državah. Del tega je bil tudi dan odprtih policijskih vrat, ki je v Žalcu zelo .dobro uspel in s takim načinom dela mislimo nadaljevati. Je pa vizija vsake policije, da bi imela čim boljšo raziskanost kriminalnih ravnanj, tako se ljudje počutijo vame. Na območju policijske postaje Žalec na srečo še ni takšnih težav, zaradi katerih bi se občani počutili ogrožene, vendar bo moj in cilj vseh policistov ravno v tem, da še naprej zagotavljamo varnost občanov ter varnost njihovega premoženja.«
Brane Lobnikar
ANTON FARCNIK

Človek, ki se razdaja in bogati samega sebe
Antona Farčnika iz Dolenje vasi pri Preboldu poznam že dolgo let. Videvati ga je skoraj povsod tam, kjer se dogaja kaj v zvezi z gasilstvom, zadnje čase pa tudi na področju kulture, saj je tudi predsednik DPD Svoboda Prebold. Skoraj vse svoje življenje se razdaja in sooblikuje gasilsko, krajevno in kulturno podobo okolja v katerem živi. Vse to ga notranje bogati. Takšen je in bo, dokler mu bodo to dovoljevale življenjske moči.
Adam Tavčar, zbiralec starih predmetov
V ulici Heroja Staneta v Žalcu živi 42-letni Adam Tavčar. Zaposlen je v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer ga vsi poznajo kot marljivega in vestnega delavca, ki trenutno opravlja dela vrtnarja. Le malo ljudi pa ve, da Adam že vrsto let navdušeno zbira različne predmete starinske vrednosti. Njegova zbirka starih predmetov je velika, primanjkuje pa mu prostora za vse predmete, ki jih ima trenutno razstavljene kar v zidanici v bližnjih Martinjakih pri Založah. Predmete ponosno in z veseljem pokaže prijateljem in znancem. Njegova zbirka starin je res pestra: starinske slike z rezbanimi okvirji, lovske trofeje, lovske sulice, mačete, sablje, noži in vojaška oprema, pa tudi stara kmečka kovana orodja. Zbiranje starih predmetov je podedoval po očetu, ki mu je del zbirke tudi zapustil, sam pa jo marljivo dopolnjuje z novo dobljenimi predmeti.
Želi si, da bi mu pri zbiranju pomagali ljudje, ki bi ga obvestili, preden zavržejo stare predmete, saj bi jih Adam z veseljem uvrstil v svojo zbirko.
J. Pukmajster
Bilo je sredi nedeljskega popoldneva, ko sem potrkal na vrata njegovega doma, ki stoji ob cesti za Tekstilno tovarno Prebold.
Danes je Martinova nedelja in mošt, ki bo jutri tudi uradno postal vino, je kot uvertura v najin pogovor. Spomini oživijo. Nič kaj prijetni niso, vsaj ne tisti, ki segajo v mladostna leta in v čas vojne.
Še kot otrok ob starše
Anton Farčnik se je rodil v Kaplji vasi. Mati je bila gospodinja in šivilja, oče pa zidar in je takrat delal v tovarni. Komaj šestleten je izgubil očeta, tri leta zatem je umrla še mati in tako sta z leto in pol mlajšim bratom ostala brez staršev. Zapusti-
SODARSTVO, POKLIC, KI POČASI IZUMIRA
Namesto zdravnika - sodar
Stane Učakar med izgotovljenimi sodi.
Za nami je Martin, ki je mošt spremenil v vino. Temu staremu običaju se tudi letos nismo odrekli, saj ni manjkalo prireditev in veselic. Zato poglejmo v delavnico Staneta Učakarja na Vranskem, kjer nastajajo pod njegovimi mojstrskimi rokami različni hrastovi sodi, v katerih se plemenitita vino in sadjevec.
Poklic, ki ga opravlja Stane Učakar, ni lahek, vendar kdor dela z veseljem in ljubeznijo, mu ni nič pretežko. Če bi bilo po njegovem, bi postal zdravnik, tako pa doma ni bilo denarja niti za karto do Celja, zato mu ni preostalo drugega, kot da se izuči kakšne obrti. V uk ga je vzel sodarski mojster Marolt iz Pariželj, ki ga je vpeljal v skrivnosti tega težkega, vendar zanimivega poklicen-
Od hrasta do soda
»Najboljši sodi so iz hrastovega lesa, čeprav za izdelavo uporabljajo nekateri tudi kostanjev les, na jugu tudi les akacije. Mi izdelujemo sode izključno iz hrastovine, saj le ta les ustreza res visoki kvaliteti. Nadvse pomembno je tudi, kdaj je bil les za sode posekan. Posekan
mora biti v času mirovanja in v dnevih, ko je polna luna. Prav tako pa ni priporočljivo, da se sodi izdelujejo iz desk, ampak iz tako imenovanega lesnega zrcala. S tem je življenjska doba soda bistveno daljša, znatno je preprečeno razsušenje že izdelanega soda, doge ne pokajo in sod je bolj odporen za transport, kot bi bil sicer. Sam proces je precej dolgotrajen. Tako se pravo delo šele prične, ko je les razžagan. Najprej ga je potrebno obdelati v doge, ki so naš polizdelek. Te doge nato kuhamo v posebnem kotlu 2-3 ure. V tem času se iz lesa izloči okrog 50% tinina, s tem pa tudi pospešimo sušenje lesa. Brez tega bi se les sušil izredno počasi, tako pa je suh približno v enem letu, odvisno od vremenskih razmer. Ko so doge suhe, se lahko prične izdelava soda. Sodi so različnih dimenzij, vendar pa so izdelani po t.i. evropskih merah. Že doge so narejene po določeni dimenziji, zato je potrebno le »celjenje« - prižagovanje na točno dolžino. Sledi »izpahovanje« dog, ki se opravi na posebnem stroju. To pa je tudi najboljša kontrola lesa, saj se tu pokažejo vse slabe strani doge. Vse, kar ni kvalitetno, izločimo iz nadaljnje uporabe. Ko imamo doge spahnjene, se lah-
ko postavijo skupaj in tako nastane polovica soda, nato ga še kuhamo in krivimo in sod je skoraj gotov. Z raznimi dodatki pa mu damo dokončno obliko...
Največji in najmanjši sod
Tako nam je Stane Učakar opisal postopek izdelovanja sodov. Na vprašanje, kakšen je njegov največji oz. najmanjši sod, je povedal: »Ko sem bil v službi še v Tacnu, sem za stavo naredil sod velik le en deciliter. Prav tako pa sem v tej sodarski zadrugi, kjer sem bil zaposlen precej let, sodeloval pri izdelavi največjega jugoslovanskega soda, ki ima kar 42.000 litrov prostornine. Ta sod ima Agrarija Koper v svoji kleti in je pravi ponos našega slovenskega so-darstva. V svoji delavnici pa sem doslej izdelal sod s 5000 litri prostornine in je v Šentjerneju na Dolenjskem. Za 2001 manjši pa je v kleteh Pleterskega samostana. Precej sodov s prostornino od 2000 do 3000 litrov pa smo izdelali v naši delavnici, imajo jih vinogradniki po Sloveniji.«
Pleterski menihi pravi ocenjevalci kvalitete
S Kartuzijo Pleterje sodarstvo Učakar sodeluje že polnih 28 let. S patrom Cirilom so navezali prve stike in tako je njihovo sodarstvo postalo sinonim kvalitete in zaupanja. Menihi v Pleterjih dobro vedo, kaj je kvaliteten sod. Sami so vedno dali svoj les, ki je bil, kot pravi Stane, resnično vrhunske kvalitete. Tako je tudi izdelek moral biti takšen. Sicer pa so sodi iz delavnice Učakar romali vse do Koprivnice, v Istro in druge kraje. Več so jih prodali trgovinam, KZ po Sloveniji, Sloveniji sadje, Lesnini Ljubljana, precej pa je bilo individualnih kupcev.
Ali sodarstvo izumira?
Stane Učakar ima obrtno dovoljenje že od leta 1962. Ko je začel, pa tudi še deset let nazaj, je posel zelo cvetel. Sodarji so bili lahko zadovoljni, saj je bilo povpraševanje veliko. Danes pa se stvari spreminjajo in po vsej verjetnosti bo tudi ta obrt počasi utonila v pozabo. Novi materiali, zlasti plastika in steklo, so začeli močno izpodrivati lesene posode, pa tudi vinogradniki so začeli uporabljati plastične, vendar pa so manj primerni, zato jih že opuščajo. Zamenjavo za plastiko so našli v sodih iz
nerjavečega jekla, tako da sodarstvo tudi zaradi tega nima več prave perspektive. »V delavnici nas je bilo včasih pet, sedaj smo samo še trije, v kratkem pa gre eden v pokoj, tako da bova ostala samo dva,« še pove naš sogovornik.
Naslednik je sin, vendar?
Stane v svojem poklicu ne bo ostal brez naslednika, vendar ostaja vprašanje, če bo samo sodarstvo dovolj za življenje. Sin je dokončal srednjo lesarsko šolo, ima opravljeno pripravništvo in vse izpite iz sodarstva, sedaj obiskuje še študij na biotehnični fakulteti - smer lesarstvo, tako da mu izobrazbe ne bo manjkalo. Če bodo še obstajale potrebe po sodarstvu, potem Staneta ni strah, da bo njihova delavnica samevala, saj je sin doslej pokazal voljo in veselje do tega poklica.
Povejmo še, da sodarstvo Učakar skorajda ne pozna reklamacij, če pa do nje slučajno pride, sod zamenjajo z novim. S tem pa so si pri kupcih ustvarili res veliko zaupanje. Iz njihove delavnice prihajajo tudi cvetlična korita treh dimenzij, ki jih že imajo v mnogih stanovanjih in pisarnah. V njih pa so čudoviti oleandri in druge sobne rastline. Za konec pa še misel našega sogovornika Staneta Učakarja: »Da so sodi po kleteh polni, smo veseli tudi mi, saj je tisti sod, ki je poln, in tudi spoštovan.«
Darko Naraglav
la sta jima novozgrajeno hišo, vendar sta precej let potem preživela pri teti, ki je skrbela zanju, da sta se izšolala in si ustvarila svoji družini. Pot do tega je bila težka, saj je bila vmes vojna, ki je Antona odtrgala od domače zemlje in ga kot nemškega vojaka pahnila v tuji svet. Kot pravi, ga je njegov poklic rešil fronte, saj je večino časa preživel v krojaških delavnicah. Zahvaljujoč temu je ostal živ in se vrnil domov le s poškodovanim mezincem ... Kaj vse se je dogajalo v času vojne, v ujetništvu pa je pravzaprav zgodba zase. Dejstvo pa je, da je zaradi poškodbe prišel domov šele oktobra 1946. Takrat, ko so odhajali domov transporti s Slovenci in drugimi narodnostmi, je bil namreč v bolnišnici, s tem pa si je tudi podaljšal bivanje na francoskih tleh za več kot leto dni.
Lutke - njegova velika ljubezen
Še ne 14-leten se je Anton odšel učit za krojača. Verjetno bi postal kaj drugega, vendar so bile možnosti takrat zelo skromne, saj ni bilo denarja. Vesel je bil vsak, ki se je lahko izučil kakšnega poklica. Tudi Anton je bil takšen. Sicer pa ga kot mladinca srečamo v vrstah Sokola in med lutkarji, ki jih je vodil učitelj Silvo Košutnik. Vojna je prekinila to njegovo aktivnost. Še z večjim veseljem in zanosom pa se je z lutkarstvom znova začel ukvarjati po prihodu iz ujetništva. Pri društvu Svoboda je ustanovil lutkovno sekcijo, ki je nekaj lutk obvarovala vojne vihre, tako da je delo lahko steklo. »Z velikim navdušenjem, veseljem in ljubeznijo smo ustvarjali nove marionetne lutke in nove predstave. Nikoli nam ni bilo žal časa in denarja. K temu delu pa sem leta 1950, ko sem se poročil, pritegnil tudi ženo, tako da so nedelje pri nas v glavnem minevale v iz-
delovanju lutk,« je s pritajenim zanosom pripovedoval Anton o lutkarstvu. Z njim, zlasti marionetnim, pa je bilo konec, ko je bila zgrajena nova kinodvorana, staro v domu Svobode, so preuredili v telovadnico. Še nekaj let potem je Anton z nekaterimi zanesenjaki vztrajal pri ročnih lutkah, potem pa je vse skupaj nekako zamrlo.
Gasilec od glave do pet
Ob lutkah pa je Anton veliko časa posvečal tudi gasilstvu. Srečamo ga najprej kot člana gasilskega društva v Kaplji vasi. Že kot otrok, je z velikim zanimanjem spremljal gasilce pri njihovem delu. Ko se je učil za krojača, je bil njegov mojster gasilski tajnik. To je postal tudi sam, najprej v prostovoljnem gasilskem društvu Kaplja vas, potem je bil tajnik gasilskega sektorja Go-milsko, v tem času je bil tudi referent pri Okrajni gasilski zvezi v Celju, pozneje, ko je bil ustanovljen gasilski sektor Prebold, pa je prevzel delo sektorskega tajnika v domačem kraju. Vzporedno s tem se je izobraževal in postal višji gasilski častnik. Kar 12 let je bil poveljnik OGZ Žalec, že vrsto let pa je častni poveljnik zveze. Z gasilstvom je bila ves čas povezana tudi njegova služba v TT Prebold, kjer je bil vse od leta 1955 pa do upokojitve vodja požamo-vamostne službe. V tovarni je bil tudi na čelu tovarniškega gasilskega društva. Z moškimi in ženskimi desetinami je kot poveljnik sodeloval na številnih gasilskih tekmovanjih. Rezultati njihove uspešnosti so številni pokali, diplome in priznanja. Brez dvoma je tudi njegova zasluga za vidno raven požarne varnosti v tovarni.
S ponosom in ljubeznijo o kraju in njegovih ljudeh
Anton Farčnik, gasilec, kulturnik in človek, ki ga odlikujejo zanesenjaštvo, delovni polet, vestnost, točnost, samoiniciativnost in
Anton Farčnik med svojimi časopisnimi izrezki.
velik občutek odgovornosti. Z vsem srcem je navezan na domači kraj in na okolje, v katerem živi in dela. Ponosen je na svoj kraj in na ljudi, ki živijo v njem. To potrjuje tudi zajetno gradivo časopisnih člankov, ki jih vestno izrezuje in hrani v posebnih mapah vse od leta 1965. Ko sem obračal list za listom, se je pred mano, kot na filmu, zrcalila podoba dogodkov in zanimivosti, ki so povezani s Preboldom, občino pa tudi svetom. Največ člankov so Antonove roke izrezale s področja gasilstva, kulture, športa, nekaj je zanimivosti, ki so takrat polnile časopisne stolpce.
Tudi na jesen življenja član Svobode
Že nekaj let Anton Farčnik predseduje preboldski Svobodi. Z njo je povezan dobršen del njegovega življenja. Danes je delo društva osredotočeno na pihalni orkester in moški pevski zbor. Anton bi želel še kaj več, vendar razen knjižnice, ki jo že dolgo let vodi Pavla Mlakar, kina, ki vse bolj izgublja na pomenu, in mladih glasbenikov ni ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Nekoč močna dramska sekcija z Lojzetom Fricem na čelu se po njegovi smrti ni več pobrala, enako velja tudi za
lutkarstvo. Tisto, kar je še ostalo, pa vendarle dela dobro.
Takšen je naš Anton Farčnik, ki ga tudi bolezen ni obšla. Za sabo ima več operacij na očeh, tako da brez posebnih očal ne vidi. Ne glede na , tegobe pa je vesel in aktiven, tako kot je bil včasih. Še zmerom vneto pregleduje in bere časopise, na policah pa ima kar 1200 najrazličnejših knjig. Tudi od šivalnega stroja se še ni poslovil, tako da ostaja zvest svojemu osnovnemu poklicu tudi na jesen življenja. Veselje mu delajo tudi vnuki. Sicer pa Antonu dela nikoli ne manjka, tako da dolgčasa ne pozna. V delu vidi smisel svojega življenja, to pa ga, če odštejemo težave z očmi, ohranja pri močeh in zdravju. Pa srečno, Tonči, kot ga kličejo prijatelji, znanci, še posebno pa gasilci.
Darko Naraglav
Opravičilo!
V prejšnji številki Savinjčana smo v sestavku Po sledeh zapisa, »Žalska rojakinja in njen vsakdanji kruh« pozabili zapisati ime avtorja portretne fotografije Ljerke Bizilj. Njen avtor je LJUBO KORBER iz Žalca. Za neljubo napako se mu iskreno opravičujemo in ga še naprej vabimo k sodelovanju.
Uredništvo
DELAVSKA UNIVERZA PRAZNUJE 15 LET DELOVAN1A
Izobraževanje ob delu uspeva
Po petnajstih letih delovanja Delavske univerze v Žalcu so se letos preimenovali v UPI
-	Ljudsko univerzo Žalec. Kratica pomeni usposabljanje in permanentno izobraževanje, kar naj bi postalo tudi zvezda vodnica osmih zaposlenih v tej ustanovi. V ljudski univerzi omogočajo izobraževanje na različnih stopnjah od dokončanja osnovne šole pa do pridobitve fakultetne izobrazbe za vse posameznike, ki do izobrazbe niso prišli v rednem izobraževanju, jo pa hočejo z naknadnim učenjem doseči. Za Savinjčana smo se pogovarjali z direktorjem Andrejem Sotoškom:
Preteklost
»Res je, da smo se pred kratkim preimenovali iz Delavske univerze v UPI - ljudsko univerzo Žalec, kar naj bi ustrezalo trendom v sodobnih evropskih državah. Letos praznujemo petnajsto leto delovanja, vendar bomo obletnico proslavili delovno, da bi lahko z rezultati dokazali smiselnost in upravičenost našega delovanja v žalski občini.«
Sedanjost
»Trenutno obiskuje na UPI
-	ljudski univerzi v Žalcu tečaje in predavanja okoli 1200 slušateljev. Ti izbirajo med ra-
zličnimi tečaji ter različnimi stopnjami izobraževanja. Tako je organizirano osnovnošolsko izobraževanje za odrasle, kjer lahko slušatelji pridobijo znanje od petega do osmega razreda osnovne šole. Po opravljeni osnovni šoli lahko vpišejo enega izmed programov usposabljanja po osnovni šoli, kjer lahko izbirajo med poklici kuharski in natakarski pomočnik, pomožni receptor ter sobarica. Na srednješolski stopnji pa slušateljem ponujamo pridobitev poklicev s področja strojništva, in sicer smer oblikovalec kovin ter strojni tehnik, zelo uspeva izobraževanje s področja oblikovanja, kjer je moč pridobiti poklic industrijskega ali pa modnega oblikovalca. Eden vodilnih konjev izobraževanja na naši ustanovi je vsekakor izobraževanje za poklic eko-nomsko-komercialnega tehnika, omogočamo pa tudi pridobitev poklica upravni tehnik s področja administrativnih dejavnosti. Pod geslom Več znanja - boljša zaposlitev pa omogočamo na UPI - ljudski univerzivv Žalcu tudi pridobitev višje in visokošolske izobrazbe, kjer je treba najprej poudariti zelo uspešno sodelovanje naše ustanove z matičnimi fakultetami Univerze Maribor in Univerze Ljubljana. Tako je moč študirati po programu Višje upravne šole, Fakultete za organizacijske vede ter Pedagoške fakultete Mari-
bor. Letos pa smo uvedli tudi nova programa, in sicer keramik ter tekstilno-mehanski tehnik, kar ustreza potrebam industrije v naši občini. In ko že govorim o obstoječih programih, se morem pohvaliti, da imamo v Žalcu edini organizirano izobraževanje ob delu s področja oblikovanja v ceh Sloveniji.«
Prihodnost
»Naše delo v prihodnosti bo vsekakor razvijanje novih razvojnih programov ob vzdrževanju sedanjega stanja. Tako mislimo uvesti čim več fleksibilnih programov, tako na nivoju tečajev kot tudi na višjem nivoju izobraževanja. Ravnokar smo uredili prostor, v katerega smo postavili računalnike in vzpostavili računalniško mrežo. Sicer zahteven finančni projekt nam bo omogočil izpeljavo računalniških tečajev, v katerih bomo slušatelje usposabljali za ravnanje z računalnikom, uvesti pa mislimo tudi srednješolsld nivo izobraževanja ob delu na področju informatike. Postavljena računalniška mreža pa bo omogočala tudi delavcem naše ustanove lažje in bolj uspešno vsakodnevno delo. Drugo področje, kamor so v bodoče usmerjene naše ustvarjalne sile, pa so javna kultura in glasbene prireditve. S to dejavnostjo hočemo popestriti kulturno dogajanje v Žalcu in
okolici, omogočiti nastope glasbenih skupin, že sedaj pa v sklopu UPI - ljudske univerze deluje plesna šola Bolero, ki se je že pokazala kot zelo uspešna.
Zelo privlačne dejavnosti s tega področja pa so tudi izobraževalne počitnice ter študijska potovanja in ekskurzije. Radi pa bi se začeli ukvarjati tudi z založniško dejavnostjo, s to specifiko, da bi pripravljali učni material za naše slušatelje, dostop do teh zbranih del pa bi omogočali tudi vsakomur, ki bi bil za to zainteresiran. Ravno sedaj se dogovarjamo z avstrijskim avtorjem, ki naj bi dopustil, da prevedemo njegovo delo s področja pedagogike, kar bi zelo koristilo našim slušateljem. Nazadnje pa bi radi ljudem ponudili izobraževalno dejavnost, s katero bi vsekakor lahko danes zelo uspeli. Gre za razvoj programov prekvalifikacije in dokvalifikacije, izobraževanja za obrt ter za samozaposlovanje. S tem bi lahko v veliki večini rešili problem presežne delovne sile, omilili pa bi tudi slab socialni položaj ljudi. Vsekakor je takšno izobraževanje tisto, ki bo za vse zaposlene v tej ustanovi v bodoče predstavljalo glavno nalogo in usmeritev.«
Tako direktor UPI - ljudska univerza Žalec, Andrej Soto-šek. Vi pa, če ste ukaželjni, jih le obiščite.
B. Lobnikar
Da bi živeli mirni, zdravi in srečni
30. oktobra 1991 smo na Osnovni šoli Žalec sedli za skupno okroglo mizo zdravstveni in pedagoški delavci ter učenci naše šole, da bi se pogovarjali o zdravju, zdravem načinu življenja, o ohranjanju zdravja, kajti le zdrav človek je lahko poln človek. Da bi dosegel polnost telesnega in duševnega zdravja, pa potrebujemo ljudje mir: v sebi in okoli nas.
V	kratkem programu so učenci izrazili največjo bojazen, ki jo v tem času nosijo v sebi: strah pred vojno in nasiljem in protest proti njima. Srečanje je organizirala naša prizadevna sodelavka, medicinska sestra gospa Irena Roš, ki je sama tudi spregovorila o delu šolske ambulante in njenem prispevku za zdrave zobe naših otrok.
Govorili smo o vrednosti preventivnih zdravstvenih sistematskih pregledov, ki imajo velik pomen ža zdrav razvoj otroka v odraslega človeka, o pomenu redne in zdrave prehrane, o stiskah duše, ki jih pogosto prezremo, a so za človekov razvoj še kako pomembne, saj sta telo in duša dva dela iste celote.
Še o marsičem je tekla beseda, žal nam je le, da se vabilu na srečanje ni odzvalo večje število zdravstvenih delavcev.
V	imenu sestre Irene se zahvaljujemo tudi vsem, ki so srečanje omogočili: Aero Celje - Kemična in grafična industrija p.o. Celje
-	Šempeter, Ferralit Žalec, Foto Rizmal Žalec, Avtoličarstvo Drago Pirh Žalec, Foto Tónica Žalec, Pekama Peternel Prebold, Nama Žalec, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Ljubljanska banka Celje, Trgovina Prosana, Mija Drobnič Celje, Celjske mesnine - Mesnica Žalec, Stranka demokratične prenove Žalec, Marija Podbregar - Bernarda Kotnik - Cvetličarna Žalec, Jože Kugler - Steklarstvo Žalec, Ivanc Bogdan
-	električarstvo Žalec, Proračun občine Žalec, Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec in Osnovna šola Žalec.
Karmen Špiljak
Občinska matična knjižnica Žalec
BRALCEM PRIPOROČAMO:
Odrali:
1.	zbirka Mostovi
2.	Ovsec, D.: Slovanska mitologija
3.	Enciklopedija nepojasnjenega
4.	Maribor skozi stoletja
5.	Mikuž, J.: Podobe Gallusovega časa
Mladina:
1.	Busch, W.: Jošt in Jaka
2.	Goock, R.: Velika knjiga iger
3.	Pravljice: Izplesani copatki, Sol in zemlja
4.	zbirka Dežele in ljudje
5.	Kuščer, S. & E. Podreka: Energija
Mladi novinarji so imeli veliko dela.
Kulturni dan na žalski šoli
Da bi bil šolski dan drugačen od vsakdanjega in da bi ga ustvarjali predvsem učenci sami, so na žalski šoli pripravili kulturni dan, ki so ga posvetili črnski duhovni glasbi in življenju črnskega prebivalstva. Po koncertu NEW SAVING QUAJR-TETA so učenci ustvarjali v 23 različnih interesnih dejavnostih. Zanimiv je bil tudi pogovor s študentom Jankom Petrovcem iz Prebolda, ki je kar osem mesecev preživel v Južni Afriki. Kulturni dan so člani novinarskega krožka strnili v časopisu Mlada misel, o dogajanju pa je poročal šolski radio Grom.
JK
Razstava Vesela jesen
V mesecu oktobru je teden, ki je povsod po svetu namenjen otrokom. V žalski občini so v vrtcih teden otroka spremenili v mesec otroka. V WZ Polzela so otroci doživeli čudovito jesen na sprehodih po gozdu, ogledih kmetij, na poljih, vrtovih, v vinogradih, ob pesmi, plesu, pravljicah, zabavi, praznovanju in ustvarjanju. Vsa doživetja pa so predstavili na razstavi izdelkov iz jesenskih pridelkov in plodov. Izredno uspelo predstavitev del z jesensko tematiko si je ogledalo veliko število Polzela-nov. Obiskovalci so izrekli otrokom in vzgojiteljicam mnogo priznanj, ki jim bodo v spodbudo pri pripravi še kakšne razstave.	J. Pukmajster
Otroci pri gasilcih
V oktobru, mesecu požarne varnosti, so mali šolarji iz vrtcev VVZ Janka Hermana Žalec obiskali in si ogledali prostore in opremo gasilskega društva Žalec. Tema obiska in pogovora z g. Grosom je bila, kako se obvarovati pred požari in kaj lahko za požarno varnost storijo že najmlajši. Že pred obiskom so se otroci seznanili s pomembnostjo in delom gasilskih društev in njihovih članov. Seznanili so se tudi z načinom vključitve najmlajših v gasilske vrste.
Najbolj so uživali pri ogledu gasilskih avtomobilov in njihove opreme, znanje pa bodo uporabili pri svojem delu v vrtcu in doma.
J.	Pukmajster
Trgovina
AVTOHIT
Latkova vas 27, Prebold Telefon: 063/701-749
UGODNO:
•	antifriz
•	sklopke
•	zavore
•	izpušne cevi
Po naročilu tudi pločevina za uvožena vozila
Obnavljajo grad Komenda
Komenda je eden od treh gradov, ki jih premore Krajevna skupnost Polzela. Zagotovo bi lahko trdili, da je ravno Komenda najstarejša med njimi. O gradu so pisali v oglejski listini leta 1149, ko je Omenjen njen lastnik Pelegrinus de PUzd. V naslednjem stoletju sta kot lastnika omenjena Otto in Henrik von Holenstein. Bržkone so kmalu zatem tako imenovani polzelski plemiči izumrli, saj je že 1286. leta lastnik gradu tamkajšnji župnik Hartvving, kasneje pa se je grad znašel v rokah malteškega viteškega reda, upravljali pa so ga komendatorji, ki so prebivali v njem skupaj z župnijskim vikarjem. Tu so prebivali župniki do leta 1853, ko je tamkajšnji župnik pozidal novo župnišče.
O tedanjem gradu, ki ga prikazuje nekdanji bakrorez, ni več sledu. Ni več dveh stolpov, manjkajo pa tudi gospodarska poslopja, ki so bila nekdaj poleg. Grad so pogosto prezidavah in na njem je ostalo le še malo izvirnega. Grad je zadnja leta upravljal Kmetijski kombinat Hmezad, ki pa ni bil dober gospodar. Služil je za stanovanja socialno šibkim, ki jih niso hoteli vseliti v boljša stanovanja, zato so le-ti uničevali še tisto malo izvirnega, kar je še bilo. V gradu sta tudi noga-vičarski muzej in galerija Svobode Polzela, ki ima brez dvoma najmočnejšo likovno sekcijo v občini.
Pred dobrim letom pa so le uspeli iz gradu izseliti stanovalce. Krajevna skupnost ga je zato dala v najem zdomcu Hanžiču, ki ga Polzelani iz nagajivosti kličejo kar »graščak«. Po pogodbi naj bi grad obnovil in v njem uredil gostinski obrat v roku treh let. Ko smo obiskali ta zgodovinski objekt, so bila dela v pol-
nem teku. Novi zakupnik je dal odstraniti odpadajoči omet in pod njim se pojavljajo mnoge značilnosti od gotskih oken, peči in strelskih lin. Zakupnik je povedal, da bo zidovje opral, reze pa bo očvrstil z betonskimi fugami, tako da bodo kamnite stene v originalu do-čarale nekdanji videz. Lahko rečemo, da so imeli Polzelani srečo, da so grad dah v zakup človeku, ki ima smisel za zgodovino, saj bo tako grad zavarovan in bo obdržal svoj osnovni videz. Na krajih, kjer so bila nekakšna kurišča, bo postavil kamine, ki bodo hkrati služili za ogrevanje. Presenetljivo, da zakupnik daje prednost originalnosti med zaslužkom. Želimo mu, da bi v svojih hotenjih uspel in da bi se mu trud nekoč bogato obrestoval.
Naj še povemo, da je v gradu gostoval v letih 1817 do 1819 tudi naš veliki pesnik dr. France Prešern, ki je prihajal sam na obisk k svojemu stricu, župniku Antonu Muhovcu, ki je tu služboval. O tem nam priča tudi bakrena spominska plošča pri vhodu v grad. Pri vhodu kraljuje tudi antični lev iz pohorskega marmorja, kakršnega najdemo še v parku graščine Senek.
Z obnovo gradu Komenda bo Polzela dobila res lep zgodovinski objekt, ki bo na Polzeli obogatil turistično ponudbo, saj zanimivosti tod ne manjka.
I.J.
Gledališki abonma
V ponedeljek, 2.12.1991 ob 19.30 uri
predstava Ljubljanskega mestnega gledališča BIL JE ŠKRJANEC
PRAZNOVANJE VESELEGA DECEMBRA
Osrednja prireditev praznovanja bo v petek, 20. 12. 1991, ob 17. uri v telovadnici
Osnovnošolskega centra v Žalcu.
V	programu bodo sodelovali:
-	Čudežna polja
-	plesna skupina »BOLERO«
-	in mladi igralci z igrico ZIMSKA PRAVLJICA
Trgovski podjetji NAMA in Savinjski magazin bosta poskrbeli, da bo popoldne prijetnejše in slajše.
Vstopnine ne bo!
V	tednu od 16. 12 do 20. 12. 1991 bo v vseh kinematografih predvajan film MEDVEDKI DOBREGA SRCA.
V	mesecu decembru se bodo zvrstile tudi prireditve z obdaritvijo otrok v vrtcih in krajevnih skupnostih.
OBČINSKA ZVEZA DPM ŽALEC
Prišel je čas
Končno. In to ne samo tisti čas, ko se v državi Sloveniji ne bomo mogli več na nikogar zgovarjati, da žanje na račun naše žetve, temveč tudi čas, ko bo iskanje grešnega kozla v prejšnjem sistemu in kazanje s prstom na ljudi, ki ne morejo pozabiti na privilegije prejšnjega sistema, zgolj še smešno in neprebavljivo dejanje.
Gre namreč za preprosto dejstvo, da je bil prejšnji sistem, kljub relativno dobrem življenju ljudi, velika katastrofa. To sedaj ugotavljajo mnogi znanstveniki tudi v zibelki socializma. Niti to ne bo držalo, da je bil dobro spisan na papirju, ker nobena stvar, ki se ne uresničuje v dejanskem življenju v korist ljudi, ne more biti dobra niti v knjigah.
Toda ljudje, ki so živeli v prejšnjem sistemu, so morali preživeti. In ker je ambicioz-
nost sestavni del človekove narave, so se ljudje v danih okoliščinah pač poskušali prebiti navzgor po vzorcih in načinih mišljenja, ki so takrat veljali za edine uporabne. Zato vse te ljudi ni vredno tlačiti le pod oznako bivših pokvarjenih komunistov, ker to ni samo jalovo početje, temveč tudi zelo krivično do vseh tistih, ki vendarle s pokvarjenostjo v prejšnjem sistemu nimajo nič opraviti. Pa tudi zato je vse skupaj brezsmiselno, ker pokvarjeni in po možnosti še sposobni ljudje tako in tako preživijo v vsakem sistemu.
Vseh teh dejstev in še mnogo ostalih se na primer izredno dobro zavedajo na Madžarskem in zato neobremenjajoče se z njimi napredujejo v vseh pogledih.
Prišel je tudi čas, ko politiki ne bodo mogli več preživeti z romantično evforičnim poudarjanjem nacionalnosti, kjer je narod postavljen v ospredje, vse ostalo pa pride kasneje. Naš narod ima sedaj
Kultura - komu, zakaj, kako in
V Žalcu bomo torej (končno) dobili kulturni center. Marsikdo, ki se malce temeljiteje razgleduje po kulturnem življenju v bližnjem in širšem okolju, si ob tem pomembnem dejanju zastavlja različna vprašanja. Tudi jaz.
Ustanovitelj - izvršni svet občine - je na zadnji seji skupščine predstavil problematiko ustanavljanja omenjene ustanove. Poslance je seznanil z delom (na seji imenovane) skupine, ki se je ukvarjala s problemom kulturnega mrtvila v občini in zdaj končno našla rešitev. Pripravljen je ustanovni akt, menda so že zagotovljeni tudi strokovno primerni kadri (na seji niso bili neposredno imenovani) in, kot je bilo opaziti na skupščini, so bili na hitrico utišani tudi »moteči faktorji«, ki so v preteklosti preveč zaspano delovali v kulturi. Kot je lahko opazil nevtralen opazovalec, so to bili predstavniki amaterske kulture v občini.
Res je minil čas amaterizma in voluntarizma na vseh področjih in v kulturni ponudbi razvitega sveta je že zdavnaj
prisoten tudi kulturni marketing. Pri nas je to, kot kaže, še vedno tabuiziran pojem, ki umetnost v očeh nekaterih ponižuje na raven tržnega predmeta. Zato se zdi čudno, da ustanovitelj o tem, kako bo tržno posloval novi center, kakšen naj bo delež dohodka, ki ga bo ustvarjal s trženjem, nis dal nobenega pojasnila. Glede na težke materialne razmere bi pričakovali, da bo »porabnikom« in hkrati davkoplačevalcem predstavljena vsaj okvirna strateška usmeritev glede trženja, programskih smernic in kadrovskih potreb v zvezi z njim. Kot kaže, v skupini, ki se je ukvarjala s problematiko, ni bilo nobenega tržno usmerjenega strokovnjaka.
Tudi glede kadrovskega sestava oz. potreb novega centra ni bilo rečenega nič konkretnega. Glede na široko paleto dejavnosti, ki jih predvideva odlok, bi gotovo bilo smotrno kaj reči tudi o tem. Samo v doslej neizkoriščenem Savino-vem salonu je zagotovo dovolj dela za (podjetnega) umetnostnega zgodovinarja in glas-
Napol opravljeno delo
Pred pričetkom kurilne sezone so v mestni četrti Rista Savin, pa tudi v drugih soseskah v Žalcu, pričeli urejati centralno ogrevanje iz skupne kurilnice. Na veliko presenečenje so dela potekala hitro in so bila tudi hitro zaključena. Tako ogrevanje bloka na Velenjski 9 že deluje, žal pa je okolica ostala neurejena. Zaradi izkopov so morali odstraniti tudi tlakovano stezo proti samopostrežni trgovini na Cankarjevi, ki naj bi jo sedaj zopet uredili, pa so po nekaj metrih delo ustavili. Na veliko
presenečenje so že ob pričetku del hiteli z odvažanjem dobre zemlje, saj je bilo v Žalcu veliko urejenih zelenih površin, ki so jih zaradi načrtovanih del razdejali. Baje so izvajalci takrat celo na lastno pest odvažali dobro zemljo iz Žalca. Sedaj so odkrito sicer zasuli, vendar je ostala zelo slaba zemlja z veliko kamenja, tako da bo zelo težko spraviti v red stare zelenice. Okoliški prebivalci se zaradi neurejenosti jezijo, da stvari potekajo prepočasi in da jih bo pred ureditvijo prehitela zima. Ivan Jurhar
Ko nam otrok zboli
dr. Sva Dolničar
Dragi dobri trije možje
Pa jih imamo - kar tri: Miklavža, Božička in dedka Mraza. Čudovito, ali ne dragi moji otroci? Poglejte, leto je zopet naokrog in jaz naj bi jim zopet pisala pismo.
Bliža se zima. Vrhovi planin so že pokriti s snegom. Sonce je vse bolj hladno in nekje za devetimi bregovi, v daljni pravljični deželi, trije dobri možje pripravljajo darila. Mislijo in razmišljajo tako močno, da jim je brada postala siva, v očeh pa se jim iskri nagajivi nasmeh (pravijo, da so oči ogledalo duše!).
In kaj nam naj prineso? Kaj pravite? Obilo sreče! In kaj je to sreča? Sončna reka, ena Čenča, ali... sreča so majhne stvari, a sama sreča ni majhna stvar.
Sreča je prvi nasmeh otroka, prvi glasni jok ob rojstvu. Mamice, ali ni to čudovita pesem? In potem, ki jih prvič stisnete k sebi, te male »štruce«, ko jih dojite (saj veste, da ga ni mleka čez maminega).
Kdo bi vedel, kje spi sreča? Da, sreča je, to dobro vem. Našla sem jo: v žaru sonca, v kapljici rose, v drobtini dobrote, v sredini srca. Tako pravi pesnica Nada Jelovšek.
In mi odrasli? Sreča je v prvem negotovem otrokovem koraku, v prvi besedi: mama, ata! Sreča je, ko se mi v posvetovalnici malček srečno, brez strahu stisne v objem.
Ni pa je večje žalosti od pogleda na hudo opečenega otroka, težko poškodovanega mladega motorista, najhujši pa je pogled na pretepenega otroka. Kakšno pravico si jemljejo takšni starši, ki jezo svojega neuspeha znesejo nad nič hudega slutečim, nebogljenim bitjem?
Prvi koraki v šoli niso lahki. Sreča je, ko se otrok nauči prvih črk, ko z okorno roko napiše prve besede, ko začne seštevati.
In naši ljubi pubertetniki! Včasih so kot nevihtni oblaki, ki mečejo puščice vse okrog sebe. Včasih kot oblaček Hlaček, ki s solzami namoči blazino (in to samo zaradi enega nevrnjenega pogleda). Včasih so kot mimozice, ki jim že ena sama grda beseda vzame ves pogum. So kot leksikon znanja, a kaj, ko se strani s podatki včasih pomešajo in zamešajo. In mi stari, mi smo zanje le fosili, čeprav pri tem pozabljajo, da brez teh fosilov tudi njih ne bi bilo!
In kaj si vsi najbolj želimo? Na žalost, a resnično, le MIRU! Naj zavlada po vsej deželi, brez meja. Naj sonce posije tudi v Vukovar, Dubrovnik, Zadar. Naj bodo jeklene ptice znanilci sreče in ne gorja. Namesto z granatami naj topovi streljajo z rožami. Ej, vi, generali in ostali blazneži vojne! Ali ne vidite žalostnih otroških oči? Ali imate namesto srca kamen? Dragi dobri možje! Vrnite jim srca. Poiščite Zvezdico zaspanko, da jih nauči napisati besedo draga in jim bo potem, kot razbojniku Cefizlju, zopet začelo utripati srce! Snemite jim z oči temno ruto, naj ponovno gledajo sonce, ne le smrt in temo.
Pravijo, da ima srce svoje razloge, ki jih razum ne razume. To odkrivamo v tisočerih drobnih rečeh in zato pustimo besede, naj spregovorijo srca!
Dragi trije dobri možje! Prinesite nam namesto darov le kanček sreče, prižgite iskrice v žalostnih očeh. Podarite otrokom vsaj drobtinice prostega časa staršev. Podarite jim nasmeh, ki nič ne stane, a vse ogreje. Zablesti kot sončni žarek, spomin nanj pa ostane večen. Nasmeha ni mogoče kupiti, izprositi, si ga izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost le, če je podarjen.
Zato ga podarite vsem otrokom sveta, vsem ljudem, ki v srcu dobro mislijo, vsem...
Naj se v naslednjem letu budijo sončna jutra. Vrnite Dubrovniku ljudi in sonce, poiščite čudovit sončni zahod v Zadru, preženite topove in tanke...
Zahvala za prijeten izlet
svojo državo in sedaj gre za povsem pragmatične zadeve, kako preživeti. Kajti zgolj poudarjanje tega, da smo svobodni v samostojni Sloveniji, ne prinaša kruha in čas je, da se politiki posvetijo malim vsakdanjim stvarem, ki bodo vplivale na boljšo kakovost življenja in višji standard.
Pa vendarle vsega tega nekateri v naši občini nočejo ali ne zmorejo razumeti. Še vedno neprestano poudarjajo, da nekateri nekaj zavirajo zaradi želje po ohranitvi privilegijev in da je najbolje le to, da si dober Slovenec (glej zadnje tri članke gospoda župana Dob-' nika v Savinjčanu). Zato bodo kaj kmalu s svojim predsednikom, ministrom Pirnatom, na smetišču zgodovine. Pametnejši se niso več hoteli iti te igre. Sicer pa, čez dve desetletji bodo svetu vladali Panasonic, Sony, Mercedes, Rosignol, General motors itn. Le v Sloveniji bo morda vladal Kristus.
po čem?
benika, ki pa morata seveda imeti dovolj domišljije.
V razvitem svetu zelo natančno pretehtajo, kako orgar nizirati področja t.i. družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, množični mediji...). Vedno znova se namreč v zvezi z njimi pojavlja občutljivo vprašanje njihove razpetosti med va-ruštvom države, zakoni tržišča in strokovno avtonomnostjo. Kam vodi popoln nadzor državnega aparata smo v naši preteklosti že imeli priložnost spoznati. Na drugi strani pre-puščenost izključno tržnim zakonitostim vodi k razvrednotenju estetskih meril. Zaradi omenjenih dejstev bi bilo pričakovati ob ustanavljanju podobnih ustanov celovitejši in strateško bolje izdelani pristop. Morda bi se kazalo malce ozreti prek lastnih plotov, saj imamo v Sloveniji že nekaj uspešnih primerov takih.
Primeren dogovor bi kazalo najti tudi z dosedanjimi »izvajalci« kulture v občini, ne glede na očitke o njihovi dosedanji aktivnosti. Določen del občanov bo zagotovo še naprej zahteval možnosti za amatersko kulturno delovanje tudi za zidovi kulturnega doma, saj vsem ne bo ustrezala relativno pasivna vloga kulturnega potrošnika.
Nada Mulej,
Griže
SERVIS
zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) menjava izolacij na podu ter pooblaščeni servis . hladilne opreme
»VETRINA« /K/ LJUTOMER /g/
Milan Terglav, AO/ Polzela 137 a, 'X/ tel.-fax. 721-406
Čutim potrebo in obenem dolžnost, da se v imenu vseh udeležencev izleta, ki ga je upokojencem organizirala naša bivša delovna organizacija Juteks Žalec, iskreno zahvalim. Srečanje z bivšimi sodelavci po dolgem času je izjemno prijetno in tako kaj kmalu oživijo spomini in pogovor steče. Takrat smo bili še mladi, kolo je bilo razkošno, veliko je bilo udarniškega dela in predvsem - ni bilo štrajkov. Obudili pa smo spomin tudi na naše preminule sodelavce, s katerimi smo preživeli veliko lepih trenutkov. Tako smo se tistega jutra ob sedmi uri
zbrali pred Juteksom in med prijetnim pozdravom gospe Jelke smo se vkrcali v dva Izletnikova avtobusa. Smer vožnje - Štatenberg, kjer smo si ogledali znamenitosti gradu, nakar smo se odpravili proti Majšperku. Tam smo lahko nekaj malega tudi kupili, kasneje pa so nam organizatorji postregli z velikimi sendviči. Na poti smo si ogledali še cerkev na Ptujski gori, peljali smo se skozi lepo mesto Ptuj, nakar smo po vinski cesti vijugali mimo Ljutomera. Pokušali smo vina, kmalu pa smo bili pogoščeni tudi z izdatnim kosilom. Kasneje smo si v Ljuto-
meru ogledali lončarsko delavnico, ki velja za eno najstarejših v Sloveniji, po enourni vožnji pa smo si v Mariboru ogledali tudi najstarejšo trto. Vsekakor smo bili bolj veseli pridelka iz vinske trte, je pa bilo kljub vsemu zanimivo. Dan je hitro minil in ker je enkrat vsega lepega konec, smo se tudi mi počasi vračali proti domu.
Na koncu se še enkrat najlepše zahvaljujem v imenu vseh izletnikov požrtvovalni Jelki, kakor tudi vsem v Jutek-su, ki so nam izlet omogočili.
A. Štorman
NOVOSTI PRI PREMOŽENJSKEM IN ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU
Ko smo 1. julija 1991 v Zavarovalnici TRIGLAV d. d. zaradi ugodnih rezultatov v preteklih letih znižali premijske stopnje za požarno zavarovanje za 25%, smo za vas po uvedbi slovenskega tolarja pripravili še nekatere novosti.
Danes bi vam radi predstavili dva nova načina ohranjanja realne vrednosti zavarovalnega kritja med celotnim trajanjem zavarovanja (običajno eno leto) pri premoženjskem zavarovanju.
Ob sklenitvi zavarovanja se lahko s predstavnikom Zavarovalnice TRIGLAV dogovorite:
-	da se določijo zavarovalne vsote v tolarjih, s tem, da se vključi valorizacija zavarovalnega kritja v višini tekoče inflacije, merjenje z gibanjem cen na drobno v Republiki Sloveniji ali
-	da se določijo zavarovalne vsote v tuji valuti (DEM), s tem, da se zavarovalne vsote in premijo preračuna v tolarsko protivrednost po
tekočem srednjem tečaju DEM, ki ga objavlja Banka Slovenije. V tem primeru se zavarovalnina v primeru škode izplačuje v tolarjih, in to tako, da se zavarovalne vsote preračunajo v tolarsko protivrednost po tečaju, ki velja na dan ugotavljanja višine zavarovalnega kritja.
Življenjsko zavarovanje je v svetu najbolj razširjena oblika varčevanja, ki hkrati omogoča vsakomur, da zagotovi sebi ali svojcem izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote. ZAVAROVALNICA TRIGLAV je z uvedbo življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem z valutno klavzulo temu zavarovanju vrnila trdnost, gotovost in varnost. Prav to pa je poglavitni namen zavarovanja.
Zavarujete se lahko v različnih trdnih valutah (DEM, ATS, USD ali ITL). Vsi zneski na zavarovalni polici so navedeni v izbrani valuti in plačljivi v tolarjih po srednjem tečaju 8 dni pred zapadlostjo.
Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo je doslej sklenilo že veliko število zavarovancev, saj to zavarovanje premaguje inflacijo in zagotavlja ekonomsko varnost.
Z devalvacijo ob zamenjavi denarne enote so se mesečne premije življenjskega zavarovanja v izbrani valuti zelo povečale. Za nekatere zavarovance bo nominalni porast premije ob realnem znižanju osebnih dohodkov tolikšen, da premije ne bodo mogli več plačevati. Da takšni zavarovanci ne bi odpovedali zavarovanja in izgubili že vplačane premije, predlagamo, da že sklenjeno zavarovanje spremenite tako, da se
odločite za nižjo premijo. Na posebnem obrazcu podate pisni zahtevek za znižanje premije in zavarovalnih vsot. V njem se dogovorite za novo višino premije in nove zavarovalne vsote, obenem pa se odločite, da se razlika v matematični rezervi uporabi ali za dodatno zavarovalno vsoto (podobno kot bonifikacija) ali za predplačilo premije za naslednje obdobje.
V primem, da se odločite za znižanje, se oglasite pri svojem zastopniku, najbližjem predstavništvu ali na sedežu Območne enote v Celju, Mariborska 1, s sabo pa prinesite polico življenjskega zavarovanja.
zavarovalnica triglav d.d.
Ker živl/en/e potrebuie varnost

Zabukovškega premogovnika dolgo ni več
Letos avgusta je minilo 25 let, odkar je prenehal obratovati Rudnik rjavega premoga Zabukovica. Njegova zgodovina je bila zelo pestra, tako glede na način rudarjenja kot tudi razvoj razrednega delavskega gibanja, predvsem med obema svetovnima vojnama. V skoraj 200-letnem obratovanju je rudnik doživljal svoje vzpone in padce.
Prve jamske mere in dovoljenje za odkopavanje premoga so bili izdani že leta 1788. Izkoriščanje 'in odkopavanje pa se je pričelo šele enajst let kasneje, to je leta 1799.
Odkopavanje premoga je bilo zelo primitivno, saj so ga odkopavali le blizu površine. Do njega so prihajali le z vodoravnimi rovi. Pričetki odkopavanja v Zabukovici so bili v tesni povezavi z razvojem tekstilne tovarne v Preboldu, tovarno galuna na Britnem selu, tovarno keramičnih izdelkov v Grižah in opekamo v Zabukovici. Libojski premog pa je pospeševal razvoj steklarstva in kasneje keramične industrije v Libojah. Lastniki teh manjših premogovnikov so bili obenem tudi lastniki
omenjenih obratov oziroma tovarn. Zanimivo pri tem je, da so pričeli načrtno odkopavati premog najprej v Libojah, in sicer leta 1830, in šele 13 let kasneje v Zabukovici.
Prvi lastniki teh premogovnikov so bili: Franc Rath, Daniel Derani, Ignac Hefele v Libojah, v Zabukovici pa Anton Ranzinger, Alojz Mis-bah in Franc Suša.
Leta 1875 so se ti premogovniki združili v Savinjsko rudarsko družbo, ki je Obstajala vse do začetka tega stoletja. Nato je premogovnike prevzela Trboveljska premogovna družba.
Premogovnik Liboje dolga leta ni obratoval, premogovnik v Zabukovici pa je odkupil Daniel von Lapp. Zgradil je navpični jašek, globok kakšnih 80 metrov, in ga poimenoval Štefani jašek. Lociran je bil nasproti današnje Sigme. Pred prvo svetovno vojno je te premogovnike odkupil erar takratne Avstrije.
Med prvo svetovno vojno so premog odkopavali v takratni stari jami, hkrati pa so začeli odpirati jamo Barbara, kakor so imenovali tudi njen izvozni jašek. V stari

■pl

Jugoslaviji so pridobivali premog samo iz te jame, saj je imel večjo kurilno moč. Leta 1933 sta se združila rudnika lignita Velenje in Zabukovica, njuna glavna direkcija pa je bila v Sarajevu. Ta zveza je trajala do prihoda Nemcev.
V času okupacije so Nemci zabukovški premogovnik povsem izropali, saj so
v njem samo v letu 1943 nakopali več kot 100.000 ton premoga ali dvakrat več kot v letu 1940. Proti koncu vojne je zaradi pomanjkanja delovne sile proizvodnja močno upadla.
Po vojni so zabukovški premogovnik zopet usposobili za redno obratovanje, li-bojskega pa so ponovno odprli, Leta 1948 sta se oba
združila. Iz Liboj so premog prevažali po zračni žicnici na separacijo v Zabukovico, od tod pa po ozkotirni železnici v Žalec. Premog so kasneje prevažali s tovornjaki.
V povojnem obdobju je proizvodnja naraščala, višek je dosegla v letu 1951, ko je tisoč rudarjev nakopalo
147.000	ton črnega zlata. Nato je začela upadati, leta 1966 pa so zaradi vdora mulja in vode morali premogovnik zapreti.
Zabukovška jama je bila zelo nevarna, predvsem zaradi metana, ki je povzročil v jami več eksplozij. Leta 1947 je takšna eksplozija zahtevala 17 življenj, 22 rudarjev je bilo ranjenih in so kasneje zaradi posledic umr-
li.	Najstarejši med njimi je bil 52-letni Valentin Vanj-cerl, najmlajši pa 19-letni Ivo Esih. V tej tragediji je ostalo enajst žena brez mož, sedem staršev brez sinov, 25 otrok brez očetov. Za šolanje otrok je poskrbel zabukovški premogovnik.
Dokumentacijo o zabu-kovškem in libojskem premogovniku hranijo v dunajskih in leobenskih rudarskih arhivih.
Ivan Grobelnik
Stranka demokratične prenove Žalec
vabi člane in simpatizerje na
VOLILNO
KONFERENCO
v petek, 22.11.1991, ob 18. uri v Dom upokojencev v Griže
TRG S*
BOGAT
IZBOR
DARIL
MIKLAVŽ, BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ KUPUJEJO PRI NAS!
PROF. BOŽENA OROŽEN
Kdo je bil Janko Kač?
Srečanje z Boženo Orožen, profesorico in knjižničarko iz Celja, je za marsikoga prijetno doživetje, saj gre za osebo, ki je z vsem svojim srcem predana kulturi, še zlasti pa literarnim delom znanih, pa tudi manj znanih ustvarjalcev. Med slednje sodi tudi Janko Kač, katerega 100-letnico so proslavili pred nedavnim. Prof. Božena Orožen je nedvomno največja poznavalka Janka Kača in njegovih del, saj se je tega lotila tudi v svoji diplomski nalogi. Naprosili smo jo, da nam o tem savinjskem pisatelju pove kaj več tudi za Savinjčana.
»Janka Kača napis na domači hiši označuje kot pisatelja, padarja in kot botanika. Vsem tem področjem pripada njegovo življenje in delo. Za padarja ga je naredil zdravniški študij in notranja zavzetost in humanost pomagati ljudem, zlasti kmečkim, ki k zdravniku ne bi prišli. Čeprav medicine ni končal, pa je v domači vasi marsikomu svetoval, ga zdravil in tudi ozdravil. Ljudje so ga zato imeli za padarja in vrača. Precej časa je posvečal botaniki. Njegovo delo je bilo usmerjeno v večji pridelek žita, zlasti pšenice, zato se je ukvarjal s križanjem rastlin in intenzivno proučeval hmelj, ki še danes označuje savinjskega kmeta. Njegovo pisateljsko delo je nedvomno tudi zaradi tega usmerjeno h kmečkemu človeku, njegovemu spoznavanju in ugotavljanju, kaj je glavno vodilo v življenju kmeta. Pri tem je prišel do spoznanja, da je na prvem mestu grunt - kmetija, na drugem denar, na tretjem postave oz. zakoni in na četrtem mestu bog oz. vera. To pa se kaže tudi v njegovem knjižnem delu Grunt. Največja vrednost v teh
delih pa je opisovanje kmečkih opravil in živahen, s primeri bogat jezik.«
Janko Kač je v slovenskem prostoru manj znan književnik, pa čeprav je kar nekaj del, ki ga uvrščajo v isto vrsto kot Prežihovega Voranca, Miška Kranjca in Antona Ingoliča. Kje je torej po vašem vzrok, da ga tako slabo poznamo?
»Vzrokov za to je nedvomno več, mislim pa, da je najteht-
nejši ta, da je še za časa življenja prišel v konflikt s takratno oblastno strukturo. Kot-urednik Hmeljarja je napisal kritičen članek o hmeljarstvu. Če beremo to danes, potem vidimo, da so bile to čisto trezne in dobro misleče ugotovitve. Oblastniki pa so menili, da je to napad na socialistični družbeni red, zato so ga obsodili in zaprli. V takratnem času pa je seveda to vrglo črno piko nanj in na njegovo pisateljsko delo, brez dvoma pa tudi prispevalo, zaradi razočaranja, k njegovi prezgodnji smrti. Drugo leto bo že 40 let odkar so ga pokopali na preboldskem pokopališču. Z njegovo smrtjo pa je nekako šlo v pozabo tudi njegovo umetniško ustvarjanje, saj vsa ta leta ni izšlo v po-
natisu nobeno njegovo delo. Posledično pa seveda to pomeni, da ljudje ne poznajo njegovih del in ne njega samega.«
Naslednje leto bo Tekstilna tovarna praznovala 150-letni-co svojega obstoja. Rojevanje tovarne je Kač izredno dobro označil v povesti Moloh. Katera pa so še druga njegova dela?
»Res je. Moloh je čudovita povest, ki jo je dramaturško že pred leti obdelal Ervin Fritz in je doživela uprizoritev v identičnem okolju na prostem, pod preboldsko graščino. Ko govorimo o Kačevem literarnem ustvarjanju pa nikakor ne moremo mimo Grunta in daljšega dela Na novinah. Zanimiva pa je tudi njegova zbirka Med padarji in vrači. To so črtice, povezane z boleznimi in zdravjem. Ob vsem tem pa je še vrsto drugih zgodb in zapisov. Prav gotovo pa bi napisal še mnogo več, a mu je vedno zmanjkovalo časa, prehitela pa ga je tudi prezgodnja smrt.«
Rekli ste, da že več kot 40 let ni bilo ponatisa njegovih del. Kaj bi bilo po vašem potrebno storiti, da pride njegova beseda med nas Savinjčane in tudi ostale Slovence?
»Brez dvoma se v stiku s prebranim vzpostavi tudi osebnejši stik s pisateljem. Iz tega sledi, da bi veljalo pobr-
skati po domačih knjižnih policah, kjer so shranjene knjige izpred štirih desetletij in več, in morda boste našli katero izmed Kačevih del. Vsekakor pa bi bilo najbolje natisniti vsaj eno njegovo knjigo, če že ne vseh, in tako omogočiti širšemu krogu, zlasti mlajšim, da spoznajo vso veličino, preprostost in ljubezen do zemlje, ki je prisotna v delih Janka Kača. Če že ne bo denarja za knjigo, pa bi veljalo vsaj pogosteje objavljati v časopisju in revijah posamezne odlomke. Upam, da boste vi v Savinjčanu to storili med prvimi.«
Ta današnji zapis je korak k boljšemu poznavanju Janka Kača, vse kar je v naši moči, bomo še storili. To pa bi morala biti naloga tudi za ostale, še zlasti tiste, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in vrednot, ki dajejo identiteto slovenskemu narodu, Savinjski dolini in savinjskemu
b“61“-	D. Naraglav
Ob stoletnici dr. Martina Hermana
Dne 16. 11. 1991 bi dr. med. univ. Martin Herman praznoval stoletnico rojstva. Kdo od starejših Savinjčanov ne pozna tega dobrodušnega zobozdravnika, h kateremu so zahajali po pomoč starejši in mlajši? Bil je eden tistih zdravnikov, ki so v trgu Žalec delovali na različnih področjih in pustili za sabo nepozabno sled svojega dela.
Rodil se je 16. 11. 1891 v Žalcu kot osmi in zadnji otrok staršema Heleni Novak
S San les
Trgovina na debelo in drobno d.o.o. Žalec
s poslovalnicami v Žalcu nasproti tržnice, telefon 711 r 312, ih na Polzeli v starem župnišču, telefon 721-087. Vabimo vas v naši prodajalni, oglejte si pestro ponudbo, izberite in izkoristite ugodne popuste, posebno pri gotovinskem plačilu. Opremite in polepšajte svoj dom! Posebna ponudba - pisarniško pohištvo!
in Antonu Hermanu. Oče je bil po poklicu kolar. V zgodovini obrtništva je zapisano, da so bili pred 1. 1883 v Žalcu trije Hermani kolarji, Miha je bil doma na hišni številki 49, Alojzij na hišni številki 75 in Anton na hišni številki 47. Ko je bil Martin star dvanajst let, mu je umrla mati, 1. 1913 mu je umrl oče.
Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Celju in maturiral kot vojak 1916. leta.
17. VIII. 1914 je bil vpoklican v avstro-ogersko vojsko. Služboval je v štabu in bil povezan z rezervnim poročnikom dr. Ljudevikom Pivko, znanim poročnikom, ki je pri Carzanu odprl fronto Italijanom v zaledje. Če bi Italijani izkoristili to in nekatere druge akcije poročnika Pivka, bi bila vojna na tej fronti krajša in bi imela manj žrtev. Martin Herman je sodeloval pri teh akcijah.
Po končani I. svetovni vojni se je odzval klicu generala Majstra in se v njegovih enotah boril za Koroško in Maribor. V dokumentu, kjer je uveljavljal pokojnino, ima zapisano »Koroška borba 1. 11. 1918-30. 3. 1919«.
Borba in dejanja na Soški
fronti in udeležba v borbi za Koroško izpričujeta veliko na-.cionalno zavest Martina Hermana. Izpričujeta, da je bil Martin Herman zaveden Slovenec, kar je dokazoval z dejanji do prerane smrti, 5.1. 1961.
V zimskem semestru 1918/ 1919 se je vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, 30. I. 1922 je uspešno zaključil študij medicine.
Dne 30. III. 1952 je promoviral v Gradcu za zdravnika vsega zdravilstva.
Po končanem študiju je stažiral v Splošni bolnišnici v Ljubljani, v letu 1925 in 1926. V letih 1927-1929 je specializiral	zobozdravstvo
v Gradcu - ha Zobozdravstvenem inštitutu medicinske fakultete. V dokumentu Inštituta preberemo, da je bil dr. Herman zelo marljiv in je bil vedno pripravljen nuditi pacientom vso pomoč in da je bil izredno prijazen do pacientov.
»Ministerstvo socijalne politike i narodnog zdravlja Beograd« mu je 5. julija 1929 odobrilo naziv specialista za bolezni ust in zobovja. Tega leta se je vpisal v zdravniško zbornico za Slovenijo, ta pa mu je odobrila krajevno pravico
zdravniške prakse za Žalec. Privatno prakso je opravljal tudi po letu 1945.
Delal je tudi v bratovski skladnici Velenja, Zabukovi-ce, Liboj, Laškega. Kot zobozdravnik je bil izredno priljubljen. Bil je med ustanovitelji Društva Rdečega križa, ki je bilo ustanovljeno 24.1. 1935. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika. V RK je deloval do izbruha vojne in je prejel dne 9. 11. 1940 odlikovanje Glavnega odbora RK Jugoslavije, s sedežem v Beogradu: prejel je srebrno medaljo in diplomo.
Privatno prakso je opravljal do 1. 4. 1950, obenem je 1. 1949 delal v Zdravilišču Novo Celje, od 2. 4. 1950 je delal v Zobni ambulanti Žalec, 1. 1953 je postal upravnik zobne ambulante. Njegove zasluge za razvoj zobozdravstva po osvoboditvi v občini Žalec so neprecenljive.
Od 1. 1958 do prerane smrti je opravljal zasebno prakso. Dr. Martin Herman je bil prvi, ki je kot specialist začel razvijati zobozdravstvo v občini Žalec. Danes vodi zobozdravstvo v Žalcu dr. Niko Tratnik, v Žalcu dela 8 stomatologov,
med njimi tudi sin dr. Martina Hermana - Boris, modemi laboratorij - tehniko vodi v. zobni tehnik Milan Baudek. Zobne ambulante so na Vranskem, Preboldu, Polzeli in Libojah. Žal je bila ukinjena v Zabukovici in ravno to je v petdesetih letih odprl dr. Herman, kot enega izmed stebrov v razvoju zobozdravstva. Odprl jo je v stavbi bratovske skladnice v Zabukovici, ustanove, s katero je tesno sodeloval že pred vojno in tako tedanjemu delavcu nudil nujno zobozdravstveno pomoč.
Dr. Martin Herman je bil eden tistih zdravnikov, ki so živeli s krajem in za kraj. Nadaljeval je tradicijo zdravnikov, kot sta bila recimo dr. Mihael in njegov sin Rihard Bergman. Mihael je bil občinski odbornik, soustanovitelj žalskega gasilskega društva, Rihard je bil organizator slovenskega gasilstva, med I. svetovno vojno je opravljal zdravniško službo v Ozdravelišču Rdečega križa v Osnovni šoli Žalec. Dr. Martin Herman je bil aktivist rdečega križa, po drugi svetovni vojni prvi organizator zobozdravstvene službe v Žalcu in v Savinjski dolini in še bi lahko naštevali. Zato je prav, da se ob stoletnici spomnimo njegovega dela.
f.j.
S kolesom vzdolž Himalaje
Tokrat pričenjamo z zapisom poti, ki sta jo z gorskimi kolesi opravila v daljnji Indiji in Nepalu naša rojaka, 21-letni Janko Jazbinšek, študent fizike v Ljubljani, doma iz Griž, in 34-letni Marjan Cencen, magister geografije, ki je zaposlen v Ljubljani, sicer pa vikende običajno preživlja doma v Matkah. Marjan je v svojem bogatem popotniškem življenju prepotoval že mnoge dežele Bližnjega in Daljnega vzhoda ter se povzpel na nekaj vrhov Južne in Srednje Amerike, Janko pa je skupaj z Brankom Jerebom, prav tako iz Matk, prevozil s kolesom najvišje gorske prelaze evropskih zahodnih in južnih Alp.
Na tokratnem potovanju sta združila izkušnje, pri tem pa so ju finančno podprli številni zasebniki, med njimi tudi Anton Blaj, Franc Kekec in Martin Roškar ter Savinjski magazin Žalec.
V dobrem mesecu od odločitve za načrtovano pot sta morala urediti vizume, nabaviti letalski vozovnici do Delhija v Indiji, se cepiti in opraviti precej še drugih, potrebnih stvari, brez katerih nista mogla na pot.
Konec junija letos, ko so se pri nas začeli problemi z Jugo-armado, sta s strahom pred negotovo usodo domovine in svojih domačih odletela z zagrebškega letališča v smeri Delhija. Takole je Janko Jazbinšek zapisal to pustolovščino, ki vam jo bomo predstavili v nekaj naslednjih številkah našega časopisa.
S kolesom si bliže ljudem
Človek si že od nekdaj želi odkrivati nove svetove, nove ljudi, spoznati njihove navade in običaje in verjetno so lahko dežele okoli Himalaje tiste, ki delujejo najbolj misteriozno in si človek želi v njih iskati svoje korenine.
Naju je pot zanesla preko Delhija v Indiji na brezpotja Kashmira in Ladakha, indijskih severnih provinc, od tam pa proti zahodni meji Nepala, po poteh pod silovitim Nanda devijem in nazadnje še v sam Nepal. S kolesom zato, ker si na ta način bliže ljudem, naravi in samim bogovom, ki te spremljajo skozi prostrane pokrajine, daleč od vsega živega sveta.
Plitek, lesen čoln je neslišno drsel po gladini jezera, pod sunki vesla, ki ga je droben, star možakar, čepeč na zadnjem robu, zaganjal v vodo, zdaj z leve, zdaj z desne strani. Gosta plast alg je segala skoraj do gladine jezera ter se zvijala v nežnih valovih po vodni gladim. Lesene barkače zasidrane druga ob drugi, ločene s širokimi kanali, ki so omogočali
Egmm&BSBSZ , ^
** SííIéí >■ -
>
its*
,
4044 m visok prelaz FOTU-LA, na cesti med Kashmirom in Ladakhom
dostop do njih, so se bleščale v jutranjem soncu v vsej svoji lepoti in mogočnosti.
Dal Lake, prelepo jezero kashmirskega glavnega mesta Srinagar, nam je po dveh dneh ubijalske vožnje z indijskimi avtobusi od New Delhija proti še vedno vročemu severu, postreglo z nezemeljskimi užitki. V tem kraju, nekoč polnem tujih in domačih turistov in še prej kraljevih družin, ki so s prevročega indijskega juga prihajali sem, da bi uživali v prijetni poletni klimi, danes le še redki ljudje najdejo svoje mesto poletnega oddiha. Vse to zaradi pobud Kashmira po samostojnosti in seveda nestrinjanja indijskih oblasti s tem. Indijska vojska je preplavila pokrajino in če potuješ skozi, moraš vedno znova kazati svoje dokumente in se vpisovati v kontrolne knjige nesojenih, a legalnih oblasti.
Ponoči je gibanje omejeno s policijsko uro in včasih je iz daljave slišati osamljene strele pušk. Vendar je pokrajina ostajala mirna in spokojna, čeprav so Indijci kasneje zatrjevali: »V Kashmir? S kolesom? Nemogoče! Ravno pred dvema dnevoma so teroristi ugrabili dva Izraelca, Kašmirci so nori!«
Ko nas je stari mož s svojim majhnim čolnom z vso našo prtljago zasidral pred »hišo na vodi«, kakor jo imenujejo, nas je najprej dočakal prisrčen sprejem. Ob prvem kashmirskem čaju smo se seznanili s posadko ladje, ki sicer ne bo nikoli krenila na pot, vendar pa odlično služi svojemu namenu. Bojka, Marjan, Jani - Indijci so bili veseli mojega imena, ker so ga edinega brez težav izgovarjali.
Po uradni vselitvi smo kar tekmovali,
kdo bo prej namočil svoje razgrete kosti v prijetno hladnem jezeru. Dokler namreč ne preživiš prave vročine, ne veš, kako božansko je namakati svoje telo, čeprav v vodi, kjer se ti alge ovijajo okoli n6g in te, če ne brcaš dovolj vztrajno, vlečejo k dnu.
Mimo nas so drseli čolni, natovorjeni z raznim blagom, slaščicami in trgovci, ki so ti s takšno vnemo prodajali svoje izdelke, da si pomislil, da je s tabo kaj narobe, če nisi kaj vzel. Kashmircu, že ko se rodi, na čelu piše, da bo trgovec. Še dobro, da sva z Marjanom potovala s kolesi in ni bilo prostora za odvečno prtljago, razen nekaterih drobnih, a dragocenih spominkov.
Sestavljanje koles naslednje jutro, s seboj sva jih namreč tovorila razstavljene v plastičnih vrečah, se je zavleklo v popoldne. »Kladivo? Kladivo, ja, če pa je vse zvito od vožnje z avtobusom! Sam Bog ve, kaj vse so naložili na najini vreči na strehi avtobusa, kaj lahkega prav gotovo ne.« In potem sva s kladivom, kamenjem in vsem, kar nama je pač prišlo pod roke, naravnala ukrivljene dele. Pri tem se je okrog naju nabrala gruča opazovalcev, ki so z nezaupanjem gledali najino čudno početje. Beseda »bicikel« je bila med prisotnimi največkrat izgovorjena za časa najinega bivanja tam, midva pa sva ob krepkih kletvicah in s precejšnjo mero potrpljenja le spravila v red najini kolesi in povedati moram, da od takrat dalje nista bili nikoli več v tako slabem stanju.
(dalje)
New Orleans
Georgia in Alabama sta dve izmed tistih dežel na jugu ZDA, ki sodita med najlepši pokrajini v državi. Gre za nasade breskev, obilo bombažnih polj, žita, drugih posevkov. Vse polno je bujnega drevja, ki se razbohoti v vlage polnem subtropskem podnebju, ovija kraje z eksotičnimi imeni, ponekod se iz pokrajine dviga tudi kakšen (po naše) hribček, ki mu domačini pravijo vršac, ki se je izgubil iz skupine Skalnatega gorovja.
V Alabami raste resasta temno zelena trava. Če se ustaviš ob poti in poslušaš ob grmičkih, slišiš šuštenje in mečkanje listja, kajti v tako bujno floro spada raznovrstna favna.
Avtocesta je sicer dolgočasna, ravna in neskončno ista. Ustavljali smo se predvsem takrat, kadar smo morali dotočiti bencin ali zadovoljiti najnujnejše življenjske potrebe. Tako smo se ustavili tudi na izstopni postaji Loc papayan-na, ki leži v močvirju ob razlivajoči se reki Mississipi. V manjši trgovinici, bifeju ali kakorkoli bi že to imenoval, je stregel robustni indijanec s prijaznim pogledom in šapami gorskega medveda. Ko je slišal najbolj noro trditev v svojem življenju, da so njegov »pajzelc« na robu indijanskega rezervata obiskali Jugoslovani (Slovence ni dojel), je sklenil roke in pogledal v nebo ter dejal: »Že od rojstva sem
upal, da bom dobil nekoč pomemben obisk in menim, da je ta obisk tu pred menoj.« Meni je sicer godil ta njegov odšte-kanizem, vendar si nisem mogel (navkljub lastni samovšečnosti) predstavljati, kako bi jaz bil nekje od zgoraj poslan, z namenom nekoga, ki drži v svojih rokah kozmične štrene in z vladanjem nad podzavestjo naših ubogih duš nevidno premika naše ude. Vendar se Papa Lee Turnerju le nisem hotel zameriti in sem mu poklonil simbolično darilo: kaseto s posneto glasbo Istranove in dve škatli Morave brez filtra (strongest grass from bal-can fields). Decu sem tako pri-rastel k srcu, da se ni mogel več ločiti od mene. Pili smo francosko kavo, jedli kot oglje črn cayun bread, si nanj namazali pasto iz majhnih rakov (shrimps), Papa Lee pa nam je postregel z mehiškim pivom La Coronna, ki se pije z limono. Pivo občasno dobite tudi v graškem METROJU, ki ga Slovenci pridno obletavamo (za ceno vam raje ne povem, kajti ne le, da je drago, obupno drago je). Končno sem mu le nekako dopovedal, da moramo naprej.
Loussianna je dežela, kjer so prva glavna značilnost swamps (močvirja), kjer se najdejo tudi krokodili in druga beznica, kjer igrajo domorodci tako imenovan zydeco blues, katerega glavna instrumenta sta kitara in harmonika. Peljali smo se čez nešteto mostov in večina avtoceste je zgrajena na stebrih, tako da od
takrat nič ne dam na argumente, kako težko je speljati avtocesto prek Trojan, saj sem se lahko na lastne oči prepričal, da je ceste mogoče speljati tudi tam, kjer ni drugega kot voda. Imeli smo enkratno priložnost, da smo s ceste opazovali tajfun Mary, ki je divjal nad Atlantikom. V poznih večernih urah smo pribezljali na Canal street v New Orleansu, kar je nekaj takega kot bi prišli na Titovo cesto v Ljubljani.
New Orleans je staro kolonijsko mesto, pristanišče, ki je bilo v prejšnjem stoletju znano predvsem po triperju, sifilisu in beznicah. Sociologi v ZDA so izračunali, da je konec 19. stoletja prišla v New Orlansu na 50 prebivalcev ena prostitutka. Mnoštvo javnih hiš so pozaprli v obdobju viktoriza-cije ameriškega juga v dvajsetih letih tega stoletja. Vendar vseh le niso uspeli odstraniti, saj jih nekaj deluje še danes, kar nedvomno razveseljuje osamljene mornarje in odraščajoče mladeniče. Mesto ima okoli 3,5 milijona prebivalcev in je kulturno zelo bogato mesto. Ogromno znanih glasbenikov živi ali je živelo tukaj (Louis Armstrong, John Mayall, Creedence Clearwater Revival, Ela Fitzgerald, Neville Brothers in drugi), nekaj dobrih piscev, igralcev in drugih umetnikov (recimo Truman Capote in Robert de Niro). Polno je takšnih ali drugačnih galerij in muzejev, ogromno seveda komercialnega kiča, ki razveseljuje trume predvsem ameriških turistov. Seveda je
ena izmed velikih značilnosti New Orleansa woodoo magija, ki komercialno prinaša dobiček (sijajno se dopolnjuje s »šloganjem«), v vaseh pa še vedno živi. Čeprav sam nisem imel prilike spoznati pravo MAMALOI ali PAPALOI, vam lahko zagotovim, da te osebe še živijo in si jih ni izmislil kakšen filmski režiser (ANGEL HEART z Mickevem Ro-urkom v glavni vlogi). Psihično propulsivne osebe z velikim mentalnim vplivom na skupnost, kjer živijo, so poskrbele, da woodoo še vedno živi. Woodoo je uporniška magija, ki je prirejena iz religije katoliške cerkve. Mnogi svetniki so seveda prirejeni. Kajti trpeči črnski jug je potreboval nekakšne svoje svetnike, ki so jih prilagodili svojim afro totemskim in magijskim nadzemeljskim duhovom in bogovom. Tako je postal vrhovni poglavar (deos woodoo) sveti Jakob, ki je bolj znan kot izganjalec kač. Pri woodoo magiji je skupni nastop Jakoba in kače kot simbola temnih sil in vladanja nad življenjem in smrtjo osrednja figura vsega dogajanja. Črnci, ki so kot sužnji dan in noč garali na plantažah bombaža, so potrebovali tolažbo, ki jim jo prinaša woodoo.
Druga velika značilnost New Orleansa je Bourbon Street in cocktail Hurricanne. Ulica bluesa, dixieland glasbe in pouličnih pevcev in plesalcev stepa.
G. V. (se nadaljuje)
bkxiUlll
d.o o. trgovsko podjetje Celje
TELEFON: 063/ 29-144
NOVO!
Največja zasebna trgovina s pohištvom in notranjo opremo na TEHARSKI CESTI V CELJU - v bivšem Pocajtovem mlinu KJE JE TO!
ŽA1-5C.
BIO DO!
;cl__m
mÓDte
TEHARJE
•	Odkup hlodovine in prodaja rezanega lesa
•	zamenjava rezanega lesa za pohištvo
POHIŠTVO ZA GOTOVINO
•	15-40% POPUST: spalnice, dnevne in otroške sobe
•	25% POPUST za vse tipe kuhinj
•	VZMETNICE MEBLO po starih cenah, takojšnja dobava
•	POGRAD 190 x 180 cm že od 7.900 SLT dalje, dobava takoj
SAMO V BIO DOMU
BIO POHIŠTVO
BREZPLAČNI NASVET ARHITEKTA OBROČNO ODPLAČILO
Ne odlašajte z obiskom, prepričajte se v izjemne prodajne pogoje in ugodne cene v prodajalni BIO DOM
(®) Hmezad
Telefon: 721-246, 721-242
KZ SAVINJSKA DOLINA KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE
Odprto: od 7.30 do 15. ure, vsak četrtek od 7.30 do 17. ure, sobota od 7.30 do 12. ure
NA ZALOGI PO STARI CENI:
TRAKTORJI:
IMT 539, SAME DELFINO, TORPEDO DEUTZ,
ZETOR: 5211, 5245 (stara cena 627.000 SLT, nova cena 730.000 SLT), 6211 (stara cena 570.000 SLT, nova cena 680.000 SLT), 6245, 7545, 7211, 7745
KOMPLETNI PROGRAM SIP ŠEMPETER
nakladalke SNP 20 (stara cena 169.248 SLT, nova cena
202.500	SLT), 17 (stara cena 164.522 SLT, nova cena
197.500	SLT); pajek 340, 460; kosilnice 135, 165; disk 165, trosilec oriak 25, 40; tornado 40, favorit 200, 220.
CISTERNE CREINA
1200 (stara cena 72.000 SLT, nova cena 97.200 SLT), 1700, 2200, 2700 in 3200 litrov;
TEHNOSTROJ LJUTOMER
kiper prikolica, enoosna 4,5 in dvoosna 5 ton
STROJNA ŽALEC
trosilec 401, cena 57.000; 501, cena 60.000; 402; rezalnik hmelja, bočni in zadnji
TAJFUN PLANINA
puhalnik z elektromotorjem na zalogi so plugi IMT, brane
PRODAJAMO TUDI GRADBENI IN VODOVODNI MATERIAL, BELO TEHNIKO, UMETNA GNOJILA, MATERIAL ZA CENTRALNO
POSEBNA PONUDBA:
cement, vreča s PD 225,00 SLT, brez PD 170,00 SLT; apno, vreča s PD 175,00 SLT, brez PD 130,00 SLT
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O KONKURENČNIH (STARIH) CENAH!
Karateisti regijski prvaki
Sredi meseca novembra je v Slovenskih Konjicah potekalo regijsko prvenstvo v modernem športnem karateju za kadete in mladince. Prvenstva, ki pomeni prvo stopnico pred državnim prvenstvom, sta se udeležili tudi ekipi kadetov in mladincev iz žalskega karate kluba.
Ob ne najboljši organizacij prvenstva pa so se toliko bolj izkazali mladi tekmovalci. Tako je kadetska ekipa v katah osvojila odlično drugo mesto v regiji, še boljši rezultati pa so se pokazali, ko so bile na vrsti borbe. Damir Vrbanič je dosegel prvo mesto v super lahki kategoriji in ima tako vse možnosti, da letos prvič osvoji tudi nov naslov, t.j. naslov državnega prvaka, Zdenko Bikič je dosegel prvo mesto v lahki kategoriji, takoj za njim pa se je uvrstil klubski kolega Peter Klemen, v polsrednji kategoriji je zmagal Matjaž Goličnik, tudi iz karate kluba Žalec. Tomo Popovič je dosegel odlično drugo mesto v srednji, Aleksander Steblovnik pa v težki kategoriji. Takoj za njim pa je tretje mesto v isti kategoriji zasedel Matjaž Šuster. Tako so kadeti kluba Žalec pobrali tri prva, tri druga in eno tretje mesto v konkurenci ekip iz Celja, Rogaške Slatine, Vojnika, Slovenskih Konjic, Oplotnice in Petrovč. V konkurenci istih ekip so se borili tudi mladinci, katerih uspeh ni zaostajal za uspehom mlajših kolegov, saj je v lahki kategoriji prepričljivo zmagal Nedeljko
Bikič, v težki kategoriji pa je prvo mesto zasedel Pero Miklavc, takoj za njim pa se je uvrstil njegov soimenjak Pero Mrkaič.
Tako so postali tekmovalci iz Karate kluba Žalec daleč najbolj uspešna ekipa, za kar so poleg posameznih priznanj prijeli tudi ličen pokal. Njihovi članski kolegi pa so pred kratkim v Ljubljani dosegli tudi svoji prvi turnirski zmagi v državni karate ligi, s čimer so se prebili na začasno četrto mesto v Sloveniji. L. B.
Na kratko
Nedeljko Bikič, kapetan in najboljši borec na regijskem prvenstvu.
V	nadaljevanju II. slovenske košarkarske lige vzhod so košarkarji Polzele doma premagali ekipo Ruš z rezultatom 96:75. Na lestvici imajo Polzelani 12 točk in vodijo.
Kegljači Žalca so v nadaljevanju I. slovenske kegljaške lige gostovali v Ljubljani in proti ekipi SCT izgubili z rezultatom 5119:5123.
Odbojkarji Partizana Šempeter so v 5. kolu I. slovenske lige doma premagali ekipo Vizure iz Celja 3:0. Na lestvici so z 8 točkami četrti.
V	območni *košarkarski ligi center je ekipa Prebolda doma premagala Brežice 82:71. Na lestvici so s sedmimi točkami in tekmo manj na drugem mestu.
Zbral: T.T.
Začetek državnega prvenstva v karateju v Žalcu
Karate klub Žalec dokazuje, da se z delom in s pravilnimi poslovnimi potezami pridobijo tudi zavidljivi rezultati. Njihova volja za delo ter strokovna usposobljenost dajeta rezultate na vsaj dveh področjih:
pri delu s podmladkom in na tekmovalnem področju. V začetku meseca septembra so v Karate klubu Žalec vpisovali nove člane in po enem mesecu dela lahko rečemo, da je vpis uspel, saj imajo karateisti 60
Odlične žalske rokometašice
V slovenski ženski rokometni ligi se je končal jesenski del tekmovanja. Članska ekipa žalskih rokometašic je v zadnjem kotu gostovala v Velenju in zmagala z rezultatom 26:21. Za Žalec so gole dosegle: Dolar 10, Klinc 5, Golob 4, Petek 3, Kučera 2 in S. Šimek 2. Po besedah trenerja Aleša Filipčiča so rokometašice
Smučarski sejem
Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos pripravil sejem rabljene in nove opreme za zimske športe. Sejem bo, tako kot običajno v dvorani Hmezad v Žalcu in sicer od danes, 22. do nedelje 23. tega meseca. Razen komisijske prodaje rabljene opreme bodo na sejmu sodelovale še Nama Žalec in Levec ter Savinjka Žalec ter nekateri obrtniki. Na sejmu bo tudi servis za montažo vezi in manjša popravila smuči.
zmagale v vseh petih prvenstvenih tekmah in tako izpolnile začrtani program, ki so si ga zadali na začetku tekmovanja. Na lestvici tako vodijo Žalčanke z 10 točkami, pred Dravo 8, Krškim 6, Lisco iz Sevnice 4, Branikom Maribor 2 in Velenjem 0 točk.
Uspešna je bila v zadnjem šestem kolu jesenskega dela tekmovanja prva ekipa kadetinj Žalca, ki so gostovale pri ekipi mariborskega Branika in zmagale 18:13. Druga ekipa kadetinj Žalca pa je doma izgubila z Dravo iz Ptuja 17:10. Po jesenskem delu na prvenstveni, lestvici vodi prva ekipa kadetinj Žalca, ki je zmagala v vseh šestih srečanjih in zbrala 12 točk, sledi Velenje I. 10. Drava 8, Branik 6, Žalec II. 4, Velenje II. 2 in Šmartno 0 točk. Trener Matija Guček je z uspehom v prvem delu popolnoma zadovoljen S prvo ekipo.
14.	decembra bodo v Žalcu pripravili mednarodni ženski članski rokometni turnir.
T. Tavčar
novih članov, tako da se sedaj v žalskem klubu ukvarja s to borilno in športno veščino že prek 120 fantov in deklet. Njihovo strokovno usposabljanje vodijo priznani trenerji in tekmovalci modernega športnega karateja, delo pa je razdeljeno na štiri dni v tednu, tako da se z manjšimi skupinami lahko doseže tudi optimalno napredovanje. S tako organizacijo dela je poskrbljeno za razvoj mladih tekmovalcev, ki se bodo že v bližnji prihodnosti borili za barve tega žalskega kluba. In ko smo že pri tekmovanjih: v soboto, 26. 10. bodo v Žalcu organizirali prvega od treh turnirjev, ki šteje za državno (slovensko) prvenstvo. Poleg žalskih karateistov so med osmimi ekipami, ki imajo
pravico nastopati na tem državnem tekmovanju, tudi karateisti iz Petrovč. Vendar imajo žalski karateisti realne možnosti, da v tem tekmovanju dosežejo zavidanja vredne rezultate.
In še en karate in športni dogodek se bo v kratkem zgodil v Žalcu: v prvi polovici meseca novembra bodo organizirali državno kadetsko prvenstvo, kjer pa kot bivši državni prvaki žalski karateisti zopet računajo na visoko uvrstitev. Lahko rečemo, da smo si že dolgo želeli, da bi v Savinjski dolini dobili športno ekipo, ki bi pomenila vrhunski slovenski dosežek. In kot kaže, se nam v primeru karateistov Karate kluba Žalec to dogaja.
L.B.
Osnovne šole v rokometu
Zveza telesnokultumih organizacij občine Žalec je pripravila občinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu. Rezultati ml. pionirji: Polzela: Žalec 7:13, Vrasnko: Prebold 7:8, Žalec: Šempeter 11:6, Polzela : Šempeter 7:5, Polzela-: Vransko 8:5, Žalec:Prebold 16:7. Vrstni red: 1. OŠ Žalec, 2. OŠ Prebold, 3. OŠ Polzela itd. Rezultati ml. pionirke: Griže: Šempeter 4:1, Vransko : Prebold 2:1, Petrovče-: Griže 4:3, Šempeter: Petrovče 3:2, Prebold: Petrovče 1:4, Vransko: Griže 2:1. Vrstni red: 1. OŠ Vransko, 2. OŠ Gri-
že, 3. OŠ Petrovče itd. Rezultati st. pionirji: Polzela: Vransko 9:7, Žalec: Prebold 12:10, Šempeter: Polzela 12:7, Šempeter: Vransko 11:3, Prebold-: Polzela 8:11, Žalec: Šempeter 8:9. Vrstni red: 1. OŠ Šempeter, 2. OŠ Žalec, 3. OŠ Polzela itd. Rezultati st. pionirke: Žalec: Prebold 18:0, Petrovče : Griže 11:2, Žalec: Šempeter 12:5, Petrovče: Vransko 12:2, Prebold: Šempeter 11:8, Vrstni red: 1. OŠ Žalec, 2. OS Petrovče, 3. OŠ Griže itd.
T.T
Strelstvo
Obnova strelišča Liboje
Prizadevni člani SD bratov Hrvatin Liboje so že na začetku sezone tekmovanj z zračnim orožjem sklenili obnoviti svoje strelišče. Obnavljajo električno razsvetljavo, saj pravilna osvetlitev tarč bistveno pripomore k boljšim strelskim rezultatom. Načrtujejo še več obnovitvenih del, ki so vsa prostovoljna. Želijo tudi razširiti zračno strelišče za tri mesta, kar omogoča hitrejši potek tekmovanj. Na MK strelišču želijo postaviti avtomate. Prostor za tekmovanje z MK orožjem bodo zagradili in ustrezno opremili. V svoje vrste želijo pridobiti čim več mladih strelcev, pionirjev in mladincev. Največji problem je seveda denar, ki ga je zelo malo, v pomoč pa jim je KIL /DO/, ki jim priskrbi prevoze na tekmovanja in jim na takšen način prihrani stroške prevoza, je povedal g. Ivan Toplak, tehnični vodja SD bratov Hrvatin Liboje.
Začetek II. slovenske lige
V Leskovcu pri Krškem so se v prvem kolu druge slovenske lige pomerile ekipe SD SOP Leskovec in ekipa SD bratov Hrvatin iz Liboj. Ekipa Liboj je edina ekipa žalske občine, ki bo to sezono nastopala v drugi ligi. V prvem kolu so zmagali strelci ŠOP Leskovca, ki so nastreljali 1466 krogov, ekipa Liboj pa 1434 krogov. Za ekipo Liboj so tekmovali: Iztok Muhedinovič, 347, Ivan Toplak, 358, Matjaž Avsec, 363 in najboljši strelec Liboj Mitja Toplak, 366 krogov.
Občinsko prvenstvo - vojaška puška
Člani SD Braslovče so tudi letos pripravili občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Letošnjega občinskega prvenstva so se udeležile le tri ekipa naše občine: SD Slavko Šlander Šempeter, SD Juteks Žalec in SD Braslovče.
Kljub izredno hladnemu vremenu so bili doseženi dobri rezultati tekmovanja. Ekipno so osvojili naslov občinskh prvakov strelci Juteksa Žalec. Tekmovali so Boštjan Vidmajer, Mladen Melanšek in Justin Smrkolj ter zmagali s 495 krogi pred drugouvrščeno ekipo Braslovč, 448 krogov in SD S.Š. Šempeter, ki je nastreljala 447 krogov.
Največ strelskega znanja je ponovno dokazal Mladen Melanšek, Juteks, ki je s 175 krogi
osvojil prvo mesto in z njim naslov občinskega prvaka za leto 1991. Drugo mesto je zasedel Justin Smrkolj, Juteks s 163 krogi, tretji pa je bil Boštjan Vidmajer, Juteks, s 157 krogi. Sledijo: Franc Kralj 154, Matjaž Kralj 153 (oba SD Braslovče), Jože Tkavc 151 krogov, SD Šempeter.
Slovenska prva liga
-	sever
Na strelišču za zračno orožje v Hotinji vasi pri Mariboru so v drugem kolu prve slovenske lige - sever tekmovali strelci SD Slavko Šlander iz Šempetra in domačini - strelci SD Frane Leš-nik-Vuk. Za ekipo domačinov so tekmovali: Žižek, Skodič in Šo-ster. Zmagali so gostje iz Šempetra s 1082 krogi v sestavi Alojz Zagoričnik, 360 kr., Justin Smrkolj, 357 kr., in Štefan Ošep, 365 krogov.
Najboljša strelca drugega kola v Hotinji vasi sta bila: pri domačinih Šoster s 365 krogi in Ošep pri ekipi Šempetra.
Občinska liga
-	zračna puška
Na strelišču v Šempetru je OSZ Žalec tudi letos organizirala občinsko ligo za zračno puško. Tekmovanja te lige štejejo samo štiri kola. Potekala bodo v organizaciji članov SD Slavko Šlander Šempeter. Prvo kolo so izvedli v soboto, 8. 11. Tekmujejo članske ekipe SD naše občine. Prvega kola se je udeležilo šest ekip strelcev: Braslovče, Liboje, Žalec 89, Šempeter, Juteks I. in Juteks II. Žalec. Najboljši rezultati prvega kola je dosegla ekipa strelcev SD Žalec 89, ki je v sestavi: Franc Kotnik, Rudi Kotnik, August Mastnak in Mladen Melanšek dosegla 1423 krogov. Drugo mesto je zasedla ekipa Liboj s 1402 krogoma, tretja pa je bila ekipa Juteksa I. Žalec s 1389 krogi. Sledijo: Juteks II., 1377 krogov, Braslovče, 1370 krogov in Šempeter, 1318 krogov. Najboljši rezultat posamezno je dosegel Štefan Ošep, Šempeter, ki je nastreljal 367 krogov.
II. republiška liga vzhod
V Libojah so na zračnem strelišču izvedli tekmovanje 2. kola II. republiške lige vzhod. Tokrat so se pomerili strelci SD Heroja Maroka iz Sevnice in domačini, strelci Liboj. Srečanje so domačini izgubili, saj so strelci Sevnice nastreljali 1417 krogov, medtem ko so domačini zbrali 1390 krogov. Najboljši rezultat srečanja je dosegel Umek iz Sevnice s 365 krogi, pri ekipi Liboj pa je bil ponovno najboljši Mitja Toplak s 351 krogi.
J. Pukmajster
Trgovsko podjetje p. o.
”Savinjski magazin Žatec”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
NOVO V PREBOLDU
NOVO V PREBOLDU
PRODAJALNA TEHNIKA PREBOLD
od 2. decembra v II. etaži BLAGOVNICE PREBOLD VEČJI PROSTOR - VEČJA PONUDBA - BOLJŠA ZALOŽENOST
Poleg obstoječega prodajnega programa uvajamo prodajo novih blagovnih skupin
Vsak nakup nad 500 SLT vas lahko prijetno preseneti!
Obiščite nas v II. etaži BLAGOVNICE PREBOLD, kjer najdete vse pod eno streho.
ČAKA VAS PRESENEČENJE!
EXPRES - LABORATORIJ - ATELJE
FOTO RIZMAL ŽALEC
Telefon: (063) 711-256
•	FOTOGRAFIJE ZA NOVE DOKUMENTE exprès v 5 minutah - normalno v enem dnevu
•	POPUST za upokojence in študente
•	RAZVIJANJE FILMA IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ ŽE V 1/2 URE obstojnost barvne fotografije že 100 let
•	VSI FORMATI POVEČAV, KAŠIRANJE, OKVIRJI, DIA FOLIJE, FOTO RAZGLEDNICE
• NOVO
ATELJE ZA PORTRETNO IN INDUSTRIJSKO FOTOGRAFIJO POROČNO FOTOGRAFIRANJE - naročila po telefonu
SE PRIPOROČA
Foto Rizmal, Žalec
pri avtobusni postaji, nasproti Savinjke
JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3
telefon: 063/712-261
POGREBNE STORITVE
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot.
Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina!
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
KONRADA ŠKOBERNETA
iz Dolenje vasi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje v naših najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in Svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Gospodu župniku za lep obred, govorniku za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala Zdravstveni postaji Prebold, gospodu dr. Rizmalu, TT Prebold, ZB Prebold, GD Prebold.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči:
žena in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
JUSTINE JELEN
ROJ. PRAZNIK z Gomilskega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu Agrine Žalec za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za sv. maše ter vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Prebold za pomoč pri lajšanju njene bolezni.
Hvala tudi govorniku in pevcem z Gomilskega za odpete žalostinke.
____________Žalujoči: vsi njeni__________
Veliko neizpravnih vozil
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec je pripravil s Postajo milice Žalec ter podjetjem Hmezad Gra-mes Žalec prometno preventivno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«.
V okviru te akcije sta bili formirani dve ekipi iz pregledovalcev tehnične brezhibnosti vozil, miličnikov in predstavnikov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na cesti Celje-Ljubljana v Šempetru in Arja vas-Velenje v Vinski Gori sta ekipi pegledali 128 vozil in ugotovili, da je bilo brezhibnih vozil 72, napake na svetlobnih signalih je imelo 34 vozil, poškodovan krmilni mehanizem 4 vozila, 18 vozil pa je imelo manjše napake.
Vsem voznikom brezhibnih vozil so podelili nalepke sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, voznike, ki so imeli vozila tehnično oporečna, pa so opozorili na pomanjkljivosti. Akcija, ki jo je svet pripravil lani, je bila bolj porazna. Od 71 pregledanih vozil jih je bilo brezhibnih le 13. Ob koncu povejmo še, da je imela akcija human značaj, saj ni bila namenjena kaznovanju lastnikov prevoznih sredstev, ampak so le opozarjali na napake.
T. Tavčar

KOMUNALNO PODJETJE p o
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149
DEŽURSTVO NA VODOVODU
Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni:
od 25. 11. do 2. 12. 1991
MARKO DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844
od 2. 12. do 9. 12. 1991
VLADO ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e
od 9. 12. do 16. 12. 1991
BOGDAN PANTNER, Polzela 209
od 16. 12. do 23. 12. 1991
RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 72/a
od 23. 12. do 30. 12. 1991
ANTON JAGER, Prebold 62/a, telefon: 723-097
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter prisoten od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete na domu ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate v poštni nabiralnik na sedežu podjetja.
NOVO! Sporočila o okvarah lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številkah 712-131,712-141 in 712-149, v popoldanskem In nočnem času.
»KAMNOSEŠTVO« Marjan Amon
Šmartno v R. d., Slatina 9a
ZAHVALA
Umrla je naša ljuba mama
JOŽEFA
GOVC
iz Prebolda 45
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala GD Prebold, pevcem iz Prebolda in g. župniku za opravljen obred in kolektivu doma upokojencev na Polzeli za pomoč v času njene bolezni.
Žalujoči vsi njeni
Prebold, 18. oktober 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube tete in sestre
IVANKE GRENKO
iz Sp. Gorč 14, Braslovče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Rizmalu in g. župniku za oprav-' ljen obred.
Žalujoči: sestra Trezika in nečakinja Marjanca z družino
ZAHVALA
Vsem, ki so na zadnji poti spremljali našega ljubljenega
ADOLFA
MIKLAVCA
dobrega moža, skrbnega očeta, dedka in pradedka, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala gospodu župniku Škofleku, dr. Cukjatiju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za skrbno nego, gospodu Pungartniku ter učencu Slavku za lepe besede, pevcem, pogrebcem, bivšim učencem, vsem darovalcem cvetja in vsem sorodnikom, ki so nesebično pomagali v teh težkih dneh.
Žalujoča žena Helena in sin Adi z družino ter ostalo sorodstvo
POGREBNE STORITVE
HITRO IN SOLIDNO
•	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
•	postavitev mrtvaškega odra na domu
•	vse vrste prevozov, tudi na upepelitev v Ljubljano
•	dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop
•	ureditev kompletne dokumentacije
DELAMO NON STOP
IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽUE 11,
telefon: 721-667, 721-395
NAGROBNI SPOMENIKI
20% izvensezonski popust, ugodna prodaja, na obroke.
>N°

A

&
ZAHVALA
Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi ata
LUDVIK
SAJOVIC
z Gomilskega 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče, nam v težkih trenutkih pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Kobalu, dr. Blatniku, sestri Malčki, g. dekanu Adolfu Piklu, govorniku in vsem sosedom.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
MARIJE RAZBORŠEK
iz Dobriše vasi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo patroma Miranu in Vančiju ter cerkvenim pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
Pomlad je na tvoj vrt prišla, sedla je na rožna tla, jokala je, ker tebe ni.. .
ZAHVALA
(narodna).
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedka
VIKIJA VODOVNIKA
iz Pongraca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem v SO Žalec in VVZ Janko Herman Žalec ter nekdanjim sodelavcem Stanovanjske skupnosti Žalec za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala g. Grobelniku za besede slovesa, rudarjem, godbi na pihala iz Zabukovice in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami.
Žena Milena, hčerki Breda in Marjeta z družinama
Iztekla se je k miru pot.
Ostaja bolečina in žalost v srcih za teboj.
Ostaja cvet spomina.
(Asta)
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi ljubega in skrbnega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka
FRANCA JEZERNIKA-ZVONETA
upokojenca, borca NOB iz Pariželj 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem TZO Polzela, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše in cerkvene potrebe ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo govornikoma g. Ivanu Poteku in Francu Mahorju, dr.
Cukjatiju in g. župniku Jožetu Zidanšku za opravljen obred.
Iskrena hvala sodelavcem Razvoja in Oskrbe Aero Celje, kolektivu OŠ Polzela ter pevcem kvinteta Lastovka.
Hvaležni smo tudi organizaciji ZB Braslovče, GD Parižlje-Topovlje in članom TZO Polzela za izkazano častno slovo.
Žalujoči: žena Milica, sin Zvone z Marjano, vnukinji Jerneja in Romina ter ostalo sorodstvo
Zevsove hčere pod eno streho
Začel bom s številko sedem, točko dnevnega reda, pravljičnim številom, ki prinaša dom za Zevsove hčere. Govorili smo namreč o ustanovitvi kulturnega centra v Žalcu. Ta dom bo v hiši treh Janezov, pri čemer pa sta dva Janeza proti, tretji pa se ne gre zraven. V prid takšni trditvi je pristojna ministrica tako gostolela, da morebitna bodoča direktorica tega centra ni prišla do besede, dasiravno jo poznam kot ne najbolj molčečo.
Poleg osnutka akta o ustanovitvi kulturnega centra smo obravnavali še več osnutkov odlokov, najbolj prepričljiv v svoji vsebini in lepoti jezika je bil osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru, ki pravzaprav ni to, ampak je osnutek odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi, če pa dodam zraven še osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah o poslovnem času, ki je pravzaprav osnutek od-
loka o poslovnem času, je zmeda popolna. Vprašam vas, kaj ste zvedeli o dogajanju v skupščini pri branju teh vrstic? Nič. Jaz tudi ne! Samo da ste vi na boljšem, saj ste prebrali le nekaj vrstic, jaz pa 22 strani suhoparnega branja in to nekajkrat, saj sem si hotel priti na jasno.
Ja, težak in črn je kruh poslancev.
Zelo mešane občutke pa sem imel pri obravnavi zelene, ureditvene problematike. Govora je bilo o odloku o vzdrževanju objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Žalec. Uporabniki, kmetje, namreč trdijo, da naprave ne delujejo in da ne bodo plačevali mačka v Žaklju. Drugi so spet bentili, ker so jim poslali neke položnice za stavbna zemljišča. Poslanec in ljubitelj narave z Ložnice pa je govoril o nujnosti takojšnjega pristopa k ureditvi novega odlagališča komunalnih
odpadkov - smetišča, kot pravimo po domače.
Župan je povedal tudi anekdoto o pretakanju Savinje v Letušu; če ga boste srečali, vam jo bo rad povedal. Na obisk v občino pa je prišel gospod prvi minister Republike Slovenije in s sabo pripeljal ministra Jazbinška, zaradi urejanja prostora in cestne problematike pa ministra Kranjca. Menili so se o vodotokih, avtocesti in nekakšni ekološko neoporečni napravi za sežiganje odpadkov iz KIV-a. Kot rečeno, nič kaj ne verjamem v dobro tega zelenega paketa, preveč
prahu je tod okoli, zato ne morem prav svetovati, kaj početi s hruškami in jabolki v isti beraški malhi.
Vprašanja poslancev in odgovori nanje so zaradi pestrosti vsebin prava poslastica za okrnjene upravne organe, s katerimi se je postavljal zadolženi minister za upravo.
Firbec me muči, kakšni bodo odgovori na vprašanja, hkrati pa čutim, da občinski parlament le postaja mesto dogovorov o življenju v naši lepi dolini.
Pa srečno, zelena dolina.
Poslanec 61
Iznajdljivost pa taka
Kar dvesto sadnih dreves je zasadil gospod G. v Arji vasi. In kaj je to slabega, boste vprašali, saj te dni mnogi sadijo sadna drevesa. Namera gospoda G. ima samo to napako, da je drevesa posadil na traso avtoceste, ki naj bi jo začeli graditi že prihodnje leto. Odškodnina za izgubljeno zemljišče bo tako bistveno večja. Iznajdljivost pa taka?
Tudi to se zgodi
Na srednje veliki kmetiji, ki jo imata Jožica in Stanko Zabukovnik iz Andraža, med drugim redita tudi plemensko svinjo. Pri zadnjem porodu je povrgla kar 20 prašičkov, kar je presenetilo tudi zakonca Zabukovnik in veterinarja Jožeta Žolnirja. Na sliki vidimo prašičke, kako se borijo za seske.	T. T.
Mednarodna razstava mačk
Dva lepa sulca
Sedaj je čas lova na sulca. V začetku tega meseca se je nasmehnila kar dvema ribičema Ribiške družine Šempeter. Tako je Mile Vrsajkovič iz Latkove vasi ujel 93 cm dolgega in 8 kg težkega sulca, njegov kolega Vojko Slukan iz Velenja pa 101 cm dolgega in 10 kg težkega sulca. Povejmo še, da gostišče Matjaž na Polzeli vsako leto ribiču, ki ulovi največjega sulca, podeli nagrado. Kdo jo bo prejel letos, še ne vemo. Na sliki: Mile Vrsajkovič in Jurij Matjaž s sulcem.	t. Tavčar
Žalec,
Kardeljeva 29
Telefon: 063/713-565
ZOPEf ODPRT
Z NAJUGODNEJŠIMI CENAMI:
•	avtoradijev in zvočnikov Pioneer in Blaupunkt
•	klaviatur
•	ročnih ur ,
~	.. ........—irriiii
Zveza felinoloških društev Slovenije je v Žalcu pripravila jubilejno deseto mednarodno razstavo mačk. V domu II. slovenskega tabora se je predstavilo nad 200 razstavljalcev iz osmih držav, Slovenije in Hrvaške, razstava pa je privabila veliko obiskovalcev. Največ nagrad so prejeli slovenski razstavljalci.
T. T.
od 11. novembra na Šlandrovem trgu 25 v Žalcu v novih poslovnih prostorih in z novim načinom dela
•	prisluhniti želijo varčevalcem, jim svetovati v denarnih zadevah in jim nuditi najugodnejše možnosti v drugih denarnih oblikah sodelovanja.
•	nudijo konkurenčne obrestne mere, limit na TR in žiro računu, odkupujejo in prodajajo devize po višjem tečaju, posredujejo prodajo vrednostnih papirjev, kreditirajo občane in obrtnike in diskretno posredujejo posebne storitve
•	nudijo obrestne mere za sredstva na vpogled od 12,90% mesečno in za vezana tolarska sredstva do 22,55% mesečno v tem mesecu
•	vaše želje, potrebe In probleme želijo reševati osebno, strokovno in kakovostno
Njihovo geslo se glasi:
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE, DA SMO RESNIČNO BANKA PRIJAZNIH LJUDI.
Izdatna
pomoč
Marija Köck,Wunder iz Prebolda, ki živi v avstrijskem mestu Hallein že od leta 1955, je s pomočjo svojih someščanov, prijateljev, znancev in drugih zbrala veliko oblačil za odrasle in otroke, hrano in zdravila. Vse skupaj so minulo soboto pripeljali in izročili Karitasu v Preboldu. Vrednost pomoči za hrvaške begunce in Slovence je več kot sto tisoč šilingov. Na sliki: Med prevzemom blaga.
T.T.
Trgovina Simma
Prejšnjo soboto so se tudi Petrovče pridružile tistim krajem, kjer zasebne trgovine že cveto. Marjana Stožir, doma iz Vitanja, je v centru Petrovč odprla trgovino z mešanim blagom z imenom Simma. Na otvoritev so bili poleg posebnih gostov vabljeni tudi vsi krajani, potencialni kupci, da so se lahko že prvi dan seznanili s ponudbo trgovine in seveda s cenami. Trgovina je lepo urejena, dobro založena, tudi cene so konkurenčne in taHe bodo po zagotovilu lastnice Marjane Stožir tudi v prihodnje. Novo trgovino je odprla in o njej vse potrebno povedala lastnica, blagoslovil pa jo je pater Ivan Arzenšek. Petrovčam in okoličani, zdaj je vrsta na vas, da se prepričate o konkurenčnosti vaše nove trgovine. Med tednom je odprta od 8. do 19., ob sobotah od 7. do 13. in ob nedeljah od 7. do 12. ure.
EE