PRIMORSKI DNEVNIK ^jSKVJKT - Cena 35 lir Leto XIX. Št. 39 (5414) TRST, petek 15. februarja 1963 1 A IA i»»:_ A fr $ i«» al» d> 1 POZIV FAO IN UNICEF ZA BORBO PROTI LAKOTI IN REVŠČINI Milijoni otrok po vsem svetu so nedolžne žrtve revščine nekaterih področjih umre vsak drugi otrok v prvem letu svoje sta-rosti - Na razorožitveni konferenci v Ženevi nadaljujejo jedrske vele-8lle medsebojno polemiko - Govor italijanskega delegata Cavallettija Slad N2RK' — Organizaciji Združenih narodov FAO in » 'st;a orianizirali «teden za svobodo pred gladom*. NkatJK°glasu Podarjata ravnatelja obeh organizacij, da s’>'ojern področjih sveta umre vsak drugi otrok od gladu , *0d vlPrvern letu življenja. nesreč, ki jih povzro-?*. P? nezadostna prehranil ariata predstavnika o- i.f.afnlzacij, so najstrahot-P^e in ki prizadenejo mili- f°lžtie Pjhjone otrok, ki so ne-?vtiais* v? revščine, uboštva ^f^ilnejših primerih ne- 0ba '* !rlotm>idstavn'ka naštevata naj-li 1*5 Plati teSa vprašanja: - tf so aterib področjih sveta, Dier lri nezadostni, ali pa se It-« 0trAuUporabljajo. umre vsak Ci'2- Od 8^alurP° sv°ifm roj: i, ‘Jo v u sta) milijonov otrok, kj a.zv'jajočih se deželah na O fti. ,ln subtropičnih področ-,a5jit8ni a Polovica trpi zaradi po-iNih k Proteinov in drugih o-1, 5 otr„uranilnih snovi. 3. Na tihi1 tua' o'e preživijo prvo listih , a življenja, je tako pri-“aradi nezadostne ali pa iJŠKui Pravilne prehrane, da so j:11?, travno, če že ne na Ivl)enje. t«'° °lrot°ncu stoletja se bo šte-lliIePotr»aa svetu Podvojilo. Zakl zhanil"°no širiti ni t^iatvu °n modernl &iv*» ________ ki' l,|5tort^azen tesa bo treba ši-tji.ter u~* o konserviranju mle-Porabo modernega kme-C®, ra»ir°^a’ semen, umetnih auževalnih sredstev, ri-a‘k 2’ ln,tubatorjev za jajca, ..V«- a namakanje itd. t| ^Io- na vsem sve-tehniki v o znanstvenih me-izkoriščanje različnih v okviru racionalne " SS?« '““i'. S Ofc mrf Kriata se še širi — med revnimi državami, ‘iflzi °^a predstavnika in tild 5'7c)o'*t''lata bogate države, naj )“!(( ivu^broJavnost na farumevanje l°vne , Voljo za organiziranje i^EV 8mpanie Proti gladu. ^Jkvrjh’ — Na današnji se-ltonterence se je zno-ai,. °: ^a se jedrske velesi- 1* \4, *£ • --------------------------— ta' So^^fl.orih področjih sveta, W se Ji hrane nezadostni, ali C? 0,1 Prhnemo uporabljajo, OlilifU nn sladu vsak drugi otrok V.0uov sy°')em rojstvu. Od 800 ,e K %lS (."‘rok, ki živijo v neto '' avah na tropskih in ^lidbV tk'h. Področjih, jih nad po-V/Pov i„ zaradi pomanjkanja 4 ?? sn,„P ttrugih osnovnih hra-VLprSN* tisoče otrok, tu- m ^ Sn,,!P drugih osnovnih hra- n'Cif ^Ik preživ- Na tisofe otrok, tu-r Vjf0ja v'JO prvo leto svojega P* ®Ca0e’ iSo, zaradi nezadostne j k|Ani n‘al;o prizadeti, da so A Kr? živfi„te?avno> ?e že ne na ne-ne-goto-ki pri-milijone r Povzročata glad in asP1 .rJ io* „Sh nedolžne žrtve rev- i SHaistrSh!lJrana’ so Prav ■4^% «Ssa “C’-t č;"'•M.sifl i ? . dtUtt^rahotne podatke sta .11 hLt5k!a«izaJ.iiP?,v.edaIa Predsedni- niso Pjiho' • r| dVf u % '■ d 'X - se jedrske velesi-iotile resnega dela in medsebojna pole-Zahodne delegati ;;“',v“e svoje predloge, aa so podprle sovjetske. Panes tt' 9^, n‘ .vnovič pozvala bogate ). Jri0rganizirajo svetovno znano in vsa-se sredstva za Proti gladu. S \ >> Sopa — kot poročajo _ ^uprizorili baje pravi ^nistične voditelje; i mSV kot je , ^ ^vo — bi se sreasiva za $ SJtr. Kiauu hitro našla, če bi ■ .i Sh^hCa nyvsha razorožitvena K0'1. 1* 5ea0da tn?pKR,a resničen u-. (F 9j^Jl Se tild, na njeni včerajš- P t .1 kpSa 2' Pokazalo, da se bu e f«fll!,aRacii„malu zgodilo. Zahod. m Oj 51 iSe, Vzh H 0 ponovile svoje v 3b|r„fhat,,1dn? Pa svoje- Tudi J Sh^ovske rika-J nameravajo iz-Pj Na ski.« države in kdaj bodo V VnCsi|P:.ri Poziv trem jedr- I so V fi koibrairi«pet* d“v7To: / S. ^Cis^^tične Stranke Ira-J r* kongres ira-* d y 6h?,aj mil v Franciji pa po- $ “ lr“' 11 aU"iyVa’ P* najsi gre za llC ^ CSin','ec vV”-,ake. Novinarji so itf>' ) ^''iiNtni 1rasalV “kaj je re-* j ^ v’> k(l„Svt t še vedno ano-iJ, , f0kah ’ Pravzaprav ima ob-Vkiism' Clvilis« a'i voiaki. k'ii'»'iaHV^ra; stranka v Angliji Vis0h« Ra. 1,. Uovega, sorazmer- df*| Vs*Shk1. ‘ eivilisti ali voiaki P t iTjfSS Strn«h„ „ A Vbl. Rovoi., ?franke ter hkrati i»iu.rav».. ornik <« D.. lolH)h.vajo n'k in taktik. Baje (L.50 itioi,, rubi konservativci * miaHl.stit' starega Mac Nk * .aJsjm voditeljem, in i. s. , V V lordom Edwardom Do sedaj ni še znano, kakšni so nameni skupine izvenblokovskih držav. Ni znano, ali bodo objavile skupen poziv trem jedrskim velesilam ali ne. Nekateri bi raje počakali, preden sprožijo kakršno koli novo pobudo, da vidijo, v kakšno smer nameravata oba predsednika konference okreniti pogajanja. Domneva pa se, da bo brazilska delegacija jutri nakazala stališče te skupine. Italijanski delegat Cavalletti je danes v dolgem govoru izjavil, da je poglavitno vprašanje sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov in da mora to vprašanje imeti prednost pri pogajanjih. Iz- javil je tudi, da se je v Italiji v nekem razdobju radioaktivnost v mleku približala v nekaterih krajih, predvsem pa v srednji in v južni Italiji skrajni meji, ki jo človek lahko še prenese. Dodal je, da bi sporazum o prepovedi jedrskin poizkusov mogel odpreti pot za druge sporazume o razorožitvi. Cavalletti je dodal, da je sedanji trenutek ugoden za i-skanje nekaj pozitivnega, kar bi mogla biti prav atomska razorožitev. Po mnenju italijanskega delega ta je treba rešiti tri vprašanja: 1-Domače nadzorstvene postaje, spopolnjene z avtomatskimi postajami ali s »črnimi škatlami)), njihovi instrumenti, njih namestitev. 2. Inšpekcije, način teh inšpekcij, postopek o izvajanju in njegov obseg. 3. Mednarodna nadzorstvena komisija, njena sestava iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiiiiiiiiii Kennedy je pripravljen sprejeti Norstadov predlog o tristranskem vodstvu v NATO in njeno delovanje. Cavalletti je de jal, da je treba te tri komponente nadzorstvenega sistema temeljito proučiti, da se vidi, ali je moč najti kompromisne formule. Ti trije elementi so v medsebojni odvisnosti, in zato je moč tudi povečati vlogo enega in zmanjšati vlogo drugega. Na koncu je izrekel prepričanje, da želijo vse tri jedrske velesile sporazum in da gre dejansko za težave pri i-skanju tehničnih formul in zadostnih jamstev, da bi se ta skupna želja mogla uresničiti. Vendar pa je moč te težave premagati in jih je tudi treba premagati. Takoj zatem pa je italijanski delegat pobijal sovjetske ugotovitve, da omogoča večstranska jedrska sila NATO širjepje jedrskega orožja. Prav tako je v celoti zavrnil sovjetske predloge, češ da so nesprejemljivi. Kanadski delegat je izjavil, da se strinja z italijanskimi izjavami. Češkoslovaški delegat pa je v celoti podprl sovjetsko zahtevo za odpravo tujih oporišč. Prihodnja seja bo jutri. bi bilo treba z nejedrskimi silami proučiti vprašanje pooblastila takemu odboru. Glede francosko-nemške pogodbe je Xennedy izrekel mnenje, da ne pomeni, da je Zahodna Nemčija mnenja, da se njena varnost lahko zajamči brez ZDA. Glede Berlina je Kennedy izjavil, da ni bil sprejet še noben sklep o obnovitvi stikov med Vzhodom in Zahodom. O Kubi je predsednik izjavil, da bo to zimo osnovno vprašanje zahodne poloble proučiti sredstva «za borbo proti prevratu, ki prihaja s Kube in z drugih latinsko- j Moma Markovič je duhovnikom! ameriških področij)). | priredil slovesno kosilo. Katoliški duhovniki pri M. Markoviču BEOGRAD, 14. — Član zveznega izvršnega sveta jn predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Moma Markovič je sprejel danes zastopnike Združenja katoliških duhovnikov Slovenije, Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Srbije. Za Ciril-Metodijsko društvo katoliških duhovnikov Slovenije so bili navzo. či Anton Ravšl, podpredsednik društva dr. Stanko C.ajnkar in član odbora dr. Maks Miklavčič. V razgovoru z Momo Markovičem so zastopniki Združenja katoliških duhovnikov prikazali vrsto vprašanj, ki se nanašajo na njihov stalež! WASHINGTON, 14. — Ameriški predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci izjavil, da nameravajo ZDA obdržati svoje divizije v Evropi, razen če ne bo Evropa izrazila želje, naj se umaknejo. Dodal je, da so ZDA umaknile iz Evrope nekatere oporne enote, toda število ameriških udarnih čet v Zahodni Evropi je ostalo nespremenjeno, in njihova oprema se je izboljšala. Predsednik je dodal, da do sedaj ni nobena zahodnoevropska država izrazila želje, naj bi se ameriške divizije umaknile. Predsednik je tudi sporočil, da bo Livingston Merchant čez deset dni odpotoval v Evropo, kjer se bo razgovarjal o ustanovitvi večstranske jedrske sile NATO. Kar se tiče notranje politike je Kennedy izjavil, da bi znižanje davkov bila dobra metoda, da bi se izognili novi veliki recesiji, sprostili kupno moč in spodbujali in vesticije. Na vprašanje glede de Gaullove politike je Kennedy izjavil, da ne misli na gospodarske ali politične represalije proti francoski vladi. Kennedy je dalje izjavil, da se ZDA zavedajo želje evropskih držav, da bi v večji meri sodelovale pri uporabljanju jedrskih sil zavezništva. Rešitve v takem smislu so težavne, bodisi zaradi kratkega časa, ki mora poteči med ukazom za uporabljanje atomskega orožja in njegovo dejansko uporabo, ka kor tudi, ker je treba vedeti, koga bodo evropske države pooblastile, da sprejme odločitev, ki bi bila potrebna. Na vsak način so ZDA pripravljene postaviti nove predloge in diskutirati druge formule. S tem v zvezi bi lahko upoštevali Norstadov predlog za ustanovitev tristranskega izvršilnega odbora. Toda de Gaulle mora še sporočiti, ali hoče upoštevati ustanovitev večstranske jedrske sile, medtem ko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii Novi načrti za združitev med Sirijo in Irakom? Arefova tiskovna konferenca - Se vedno spopadi s Kasemovimi pristaši - Izjava KP Francije BAGDAD, 14. — Sirski radio je sporočil, da je sirski zunanji minister izjavil: «Spričo celotne podpore in zadovoljstva, s katerima je bila iraška revolucija sprejeta v Siriji, ker je ukinila diktatorski režim v Iraku, razglaša Sirija, da ni nobenih ovir več za federacijo z bratsko deželo Irakom, ki bo lahko služila kot jedro enotnosti, ki bi zajela vse arabske dežele v eno samo državo.» Predsednik iraške republike A- ref je imel danes v Bagdadu svojo prvo tiskovno konferenco po državnem udaru 8. februarja. Prvo vprašanje, ki so mu ga časnikarji zastavili, je bilo: »Cernu ostaja narodni svet poveljstva revolucije še vedno anonimen?« Aref je odgovoril, da niso objavili imen tega sveta, zato da »olajšajo stike z ostalimi arabskimi državami, ki so še vedno pod imperialističnim jarmom«. Aref je nato izjavil, da se je državni udar pripravljal že več ko eno leto, toda dokončna odločitev je padla v ponedeljek 4. februarja. Potrdil je, da je imel telefonske stike z generalom Ka-semom, ko so uporniki oblegali ministrstvo za obrambo. Dejal je, da se je skušal Kasem pogajati, in da se je skliceval na njuno staro prijateljstvo. »Toda poznal sem ga predobro,« je dodal Aref. »To je bil samo izgovor. Odgovoril sem mu: ,Ne bodite kakor Com-be’». »Nisem bil član sodišča, ki je obsodilo Kasema«, je odgovoril Aref na drugo vprašanje in pripomnil, da ni sodeloval pri njegovi obsodbi. Dalje ja Aref izjavil, da so Kasema in druge častnike usmrtili v poslopju ministrstva za obrambo. O sedanji notranji organizaciji oblasti v Iraku je Aref izjavil: »Oblast je sedaj razdeljena. V nobenem primeru se ne bo mogla vzpostaviti diktatura enega same- ga človeka. Oblast izvaja iraško ljudstvo, ki bo samo določilo politiko vlade«. Na vprašanje, ali je oblast sedaj v rokah civilistov ali vojakov, je Aref odgovoril: »O-blast je v vsakem primeru v rokah ljudstva, pa najsi gre za civiliste ali za vojake«. Glede Kuvaita Je Aref pokazal rezerviranost in previdnost. Zato ni naravnost odgovoril na vprašanje, ali bo Irak priznal neodvisnost Kuvaita, temveč je odgovoril: »Zadeva Kuvaita je izključno arabska zadeva. Na drugi strani pa je arabski narod en sam«. Tudi glede odnosov z ZAR ni bil Aref jasen, ko je izjavil: »Sem za arabsko enotnost. Ramadanska revolucija teži po vzpostavitvi tesnih bratskih vezi med arabskimi deželami«. Bagdadski radio je objavil davi sporočilo zunanjega ministra, ki pravi, da so med Kasemovim režimom postavili pred posebna sodišča nad pet tisoč iraških državljanov, od katerih so večino obsodili na smrt in usmrtili. Isti radio je danes tudi javil, da so bili nekateri »zagovorniki fevdalizma in oportunizma aretirani, ker so skušali izigrati zakon o agrarni reformi in ker so napadli nekatere kmete«. Vojaški guverner je objavil razglas, v katerem pravi, da namerava revolucionarna vlada »streti z železno pestjo« vsakogar, ki bo kršil za- kon o agrarni reformi ali napadal kmete. Vojaški guverner je izdal tudi odlok, s katerim opozarja, da bo strogo kaznovan vsakdo, ki bo nudil zatočišče osebam, ki jih i-ščejo oblasti zaradi njihove dejavnosti pod prejšnjim režimom. Kairski radio je sporočil, da so v Iraku aretirali dva voditelja iraške komunistične stranke in da so uprizorili pravi lov na druge komunistične voditelje. Danes so se razširile govorice, da je v Bagdadu kmalu po Arefovi tiskovni konferenci prišlo do novih spopadov med vojaki in »komunističnimi elementi«. Časnikarji, navzoči v Bagdadu, pa niso mogli dobiti podrobnosti o teh spopadih. V Teheranu zatrjujejo, da so v številnih iraških mestih še vedno v teku boji med privrženci novega režima in Kasemovimi privrženci. Neka tajna radijska postaja poziva prebivalstvo na upor proti Arefu in njegovi vladi. Francoska komunistična stranka je objavila izjavo, v kateri tolmači »veliko zaskrbljenost med francoskim delavskim razredom in ljudstvom zaradi krvavega zatiranja proti iraškim demokratom«. Izjava pravi, da je bilo na stotine patriotov ubitih ali zaprtih, in »formalno protestira proti tej politiki, ki služi samo »imperialističnim načrtom na Srednjem vzhodu«. , »Humanitč« pa objavlja poziv kongresa iraških študentov v Franciji, ki poziva razne mednarodne organizacije, naj protestirajo »proti pokolom in umorom, katerih žrtev so iraški patrioti vseh etničnih, verskih in političnih pripadnosti«. Harold Wilson naslednik Gaitskella LONDON, 14. — Harold Wilson je bil nocoj izvoljen za novega voditelja angleške laburistične stranke kot naslednik pokojnega Gaitskella. Zanj je glasovalo 144 delegatov, proti pa 103, ki so glasovali za Browna. Izvolili so ga laburistični poslanci v spodnji zbornici. V primeru zmage laburistov na prihodnjih volitvah bi Harold Wil-son, ki ima 46 let in je profesor ekonomije, postal predsednik britanske vlade. Harold Wilson Je najmlajši, »najbolj intelektualen« in teoretično «najbolj levo usmerjen« med laburističnimi voditelji. Je zelo spreten govornik in velja za najbolj spretnega taktika opozicijske stranke. Rodil se je v grofiji Yorkshire in je kot deček dobil štipendijo, da je lahko študiral in se je nato vpisal na univerzo v Oxfordu. Dopolnil je z izvrstnim uspehom filozofske študije in študije političnih ved. Svojo prvo knjigo je posvetil vprašanjem brezposelnosti in socialne varnosti. Leta 1939 se je prijavil kot prostovoljec, toda ministrstvo za gorivo ga je poklicalo med svoje sodelavce. Leta 1943 je bil imenova. za ravnatelja urada za gospodarske statistike in je naslednje leto objavil študijo o angleških rudnikih. Leta 1945 je bil odlikovan za svoje zasluge in je istega leta prišel v parlament. Ko je bil star 31 let, je postal minister za trgovino v Attleejevi vladi in je bil najmlajši britanski minister za Williamomm Pittom pred stopetdesetimi leti. Preden Je vstopil v vlado, je sodeloval z lordom Beverid-geom za postavitev temeljev sistema socialne varnosti, ki je stopil v Angliji v veljavo po drugi svetovni vojni. Leta 1949 je Wilson skupno z Bevanom in s podtajnikom Freemanom izstopil iz Attleejeve vlade iz protesta proti proračunu novega finančnega ministra Gaitskella. KONEC TRETJE LEGISLATURE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA Poslanci končali včeraj senatorji nehajo danes Poslanska zbornica odobrila zakon o obdavčenju gradbenih zemljišč in nove higienske predpise glede proizvodnje in prodaje živil in pijač Minister za zunanjo trgovino Preti odpotuje danes v Etiopijo RIM, 14. — Poslanska zbornica je danes zaključila svojo zakonodajno dobo in odobrila še zadnje zakonske ukrepe. Predsednik Leone je sicer dejal — kot to zahteva postopek — da bo prihodnje zasedanje v sredo 20. t. m-, ker ne sme vedeti za »splošno mnenje«; na podlagi tega «splošnega mnenja« pa da se zahvaljuje vsem poslancem za njihovo sodelovanje pri skupnem delu in da se poslavlja od njih z najboljšimi željami. Poslanska zbornica je danes o-dobrila s tajnim glasovanjem ra- minister Trabucchi in dejal med drugim, da bo moč s tem zakonom prizadeti špekulacije z gradbenimi zemljišči v tem poslednjem desetletju, kar bo omogočilo občinskim upravam, da bodo mogle uveljaviti v celoti ta u-krep. Minister je zatrjeval, da gre pri tem za enega najvažnejših ukrepov na tem področju. Glede nasprotovanja komunistov temu ukrepu je minister izrazil mnenje, da je to pripisati njihovemu namenu, da bi šli na volitve brez tega ukrepa in da bi mogli reči, da vlada ni storila nič proti špekulaciji z gradbenimi zemljišči. Po glasovalnih izjavah predstavnikov skupin (liberalci in socialisti so se vzdržali, komunisti pa so glasovali proti) so odobrili s tajnim glasovanjem gornji zakon o obdavčenju naraščajoče vrednosti gradbenih zemljišč (228 za, 105 proti). Po krajši diskusiji so prav tako odobrili s tajnim glasova- .................. tifikacijo nekaterih mednarodnih aktov in tri finančne ukrepe, ki jih je senat že odobril, nato pa je nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva obdavčenje naraščajoče vrednosti gradbenih zemljišč in o zakonskem osnutku, ki uveljavlja nove higienske predpise glede proizvodnje in prodaje živil in pijač. Hkrati je minister PTT Russo poročal o sporazumu med vlado, predstavniki strank in parlamentarno komisijo za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami glede uporabljanja radia in televizije med predvolilno kampanjo (kakor smo poročali že včeraj). Po zaključku splošne razprave o zakonskem osnutku o gradbenih zemljiščih je spregovoril finančni VČERAJ ZVEČER V RIMU Veleposlanik I. Vejvoda je izročil odlikovanja italijanskim brigadam 7 visokimi odlikovanji je predsednik FLRJ maršal Tito odlikoval devet partizanskih brigad, ki so se borile v sklopu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije RIM, 14. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je nocoj na svečan način na sedežu jugoslovanskega diplomatskega predstavništva izročil poveljnikom devetih italijanskih brigad, ki so se borile v Jugoslaviji, visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik FLRJ maršal Tito v znak priznanja za prispevek, ki so ga brigade dale v sklopu jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Odlikovanja so prejeli: Eugenio Laurenti za Tržaško udarno brigado Garibaldi, dr. Li-vio Argenton za Brigado Bruno Buozzi, Vincenzo Marini za Brigado Guido Picelli, Gastone Andrian za Brigado Antonio Gramsci, gen. Formisano za prvo in drugo brigado divizije Garibaldi, polk. Leonida Berte za tretjo brigado divizije Garibaldi, in Lino Zocchi za Brigado Fontanot. Tržaška brigada Garibaldi je bila odlikovana z Redom za zasluge za narod z zlato zvezdo, ker je odlikovanje Bratstva in enotnosti prejela že prej. Brigade Buozzi, Picelli, Gramsci in Fontanot so bile odlikovane z redom Bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Vse tri brigade divizije Garibaldi in brigada Italia so bile odlikovane z Redom za zasluge za narod z zlato zvezdo in z Redom Bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Veleposlanik Ivo Vejvoda je v svojem kratkem govoru poudaril zasluge odlikovanih italijanskih brigad. »Borba teh brigad — je dejal veleposlanik — je bila za nas zelo važna, in to dokazuje tudi še prav posebno spoštovanje, velika simpatija in prednost, ki so jo imele italijanske enote, da so lahko obdržale svoje znake, svoje uniforme in svojo enotno poveljstvo v sklopu jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske«. Veleposlanik je še dodal, da so italijanski partizani v Jugoslaviji postavili prvo trdno podlago za prijateljstvo in sodelovanje med narodi obeh držav. Veleposlaniku sta odgovorila senator Ferruccio Parri in dr. Livio Argenton, ki sta se zahvalila predsedniku Titu, vladi in narodom FLRJ za priznanje italijanskega' prispevka pri osvoboditvi Jugoslavije. Poleg Parrija so predstavljali Nacionalni svet italijanskega odporniškega gibanja še poslanci in senatorji Longo, Boldrini, Ter-racini, Solari, Lussu, Tolloy, D’0-nofrio, Banfi, Scotti in Giolitti. Poleg njih pa so se svečanosti u-deležili še: načelnik protokola predsedstva italijanske republike veleposlanik Corrias, svetnika zunanjega ministrstva Teruzzi in De Ferrari, gen. Formisano pa je predstavljal ministrstvo za obrambo. Socialno zavarovanje Jugoslovanov iz inozemstva BEOGRAD, 14. — Po odloku, ki bo v kratkem sprejet, bodo lahko vsi Jugoslovani, ki žive v inozemstvu, ne glede na to, ali so zaposleni, oziroma opravljajo samostojen poklic, sklenili pogodbo z zavodom socialnega zavarovanja Jugoslavije in vplačilom določene premije v tuji valuti, zagotovili sebi in članom svoje družine po vrnitvi v Jugoslavijo pokojnino, Pravico do družinske pokojnine bi imeli družinski člani v primeru smrti koristnika poseb- ne pokojnine. Jugoslovani, ki delajo v inozemstvu, bi imeli pravico do pokojnine po dopolnjenem 60. letu starosti, oziroma v primeru nesposobnosti za delo, po 45. letu starosti. V primeru, da zavarovanec umre, preden je plačal zavarovalno premijo, ki se bo lahko plačala naenkrat, oziroma v obrokih, lahko plačilo izvrše člani družine in si zagotovijo družinsko pokojnino. Mac Millan bo odstopil? LONDON, 14. — V zadnjih dneh se zopet širijo govorice, da namerava Mac Millan kmalu odstopiti, in da bi v tem primeru bil njegov naslednik lord Edward Heath. Na splošno prevladuje v Londonu vtis, da bo pred koncem aprila prišlo do temeljitih sprememb tudi v vodstvu konservativne stranke. Baje do Selwyn Lloyd postal predsednik stranke. Glavna kritika je baje naperjena proti Mac Millanu. V krogih blizu Mac Millana pa izjavljajo, da ta nima namena odstopiti in da namerava voditi stranko do novih volitev. «BLED-63» BEOGRAD, 14. — Drugi festival slovenskih zabavnih melodij nBled. 63» bo od g. do 7. julija v festival. ski dvorani na Bledu. Organizacijski odbor je sklenil, da izbranih skladb ne bo ocenjevala Posebna strokovna žirija, temveč občinstvo v dvorani in pa žirija poslušalcev radia v osmih mestih Slovenije: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Kopru, Kranju, Novem mestu in Novi Gorici. stofkov v primerjavi z izmenjavo v ietu 1962. SANA, 14. — Jemenski predsednik Al Salal je danes izjavil, da bodo oblast v državi izročili svetu predsedstva jemenske arabske republike. Svet bodo sestavljali poglavarji glavnih plemen, člani sveta revolucionarnega poveljstva, svobodni častniki jemenske revolucije, glavni poslovni ljudje in gospodarski strokovnjaki dežele. njem tudi zakonski osnutek, ki uveljavlja nove higienske predpise glede proizvodnje in prodaj« živil in pijač (228 za, 18 proti, 69 vzdržanih). V senatu so odobrili številne zakonske ukrepe, jutri pa bodo na dnevnem redu drugi ukrepi, med temi tudi izboljšanje prejemkov nižje duhovščine, ukrep v korist srednjih in majhnih industrijskih obratov in obrtništva, organizacijski pravilnik gasilcev in ratifikacija nekaterih mednarodnih sporazumov. S tem bo zaključeno tudi delo senata. Danes so končno le imenovali parlamentarno preiskovalno komisijo o mafiji, v kateri je 15 poslancev in 15 senatorjev. Predsednik vlade je danes sprejel notranjega ministra Taviani-ja, predsednika državnega sveta za gospodarstvo in delo Campilli-ja ter tajnika PSI Nennija, medtem ko je predsednik republike sprejel odv. Di Cagna, predsednika ENF.L. Minister za zunanjo trgovino Preti bo jutri odpotoval v Etiopijo, da bi dosegli sporazum z etiopsko vlado glede italijanskega posojila Etiopiji v višini 14 milijonov ameriških dolarjev, hkrati pa bodo zaključili sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med obema deželama, o čemer se pogajajo že dalj časa. Ministra spremljajo trije visoki funkcionarji ministrstva za zunanjo trgovino. Danes je zasedalo vodstvo PSI, na katerem je Nenni poročal o vprašanjih mednarodne politike in o stališču stranke do teh vprašanj v splošnem in kar zadeva sedanja pereča vprašanja. V diskusijo o teh vprašanjih so posegli: Lombardi, Vecchietti, Valori in Lussu. Proučitev volilnega programa bo na dnevnem redu bližnje seje vodstva, ki bo verjetno 21. t.m. Volilni program bo odobril centralni odbor stranke, ki bo zasedel v začetku marca, medtem ko ho centralni odbor odobril kandidatne liste na svojem zasedanju 25. in 26. t.m. Zasedanje centralnega odbora KPI so preložili od 2(1. na 25., 26. in 27. t.m.; hkrati se bo sestala tudi centralna kontrolna komisija, ki bo proučila volilni program stranke. Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!« objavlja pismo komunističnega poslanca Giu-seppa Bufardecija tajništvu KPI, v katerem podaja ostavko na članstvo. Bufardeci ie hkrati zaprosil za vpis v PSI. V teh poslednjih tednih je to že tretji primer komunističnega poslanca, da zapušča KPI in zaprosi za vpia v PSI. PO ZGLEDU KAPITANA GALVAA Skupina venezuelskih patriotov zasegla ladjo na odprtem morju Z ladje so oddajali razglas proti Betancourtovemu režimu Ameriško vojno letalstvo pomaga pri zasledovanju ladje CARACAS, 14. — Pripadniki venezuelske narodnoosvobodilne fronte, ki se bori proti sedanjemu predsedniku Betancourtu, so se na odprtem morju polastili 5112-tonske venezuelske ladje »Anzoa-tegui«, ki je odpotovala v torek iz venezuelske luke Guayra in je bila namenjena v ZDA. Prvotno so javili, da so se uporniki izkrcali na ladji iz neke druge ladje, toda zvečer se je zvedelo, da je nastal upor na ladji sami. Sest oboroženih mož, ki so se tajno vkrcali na ladjo, je vodilo upor skupno s številnimi člani posadke kmalu po odhodu ladje iz La Guayre. Venezuelska vlada je pozvala druge države, naj sodelujejo pri iskanju ladje. Poveljnik ladje je sporočil v Caracas, da so častniki in člani posadke na ladji pri dobrem zdravju. Se prej so pripadniki osvobodilne fronte oddajali z ladje proglas, v katerem pravijo, da so zaplenili ladj‘o, da »protestirajo proti sedanjemu venezuelskemu režimu«. Tiskovne a-gencije pa so dobile sporočilo, v katerem je rečeno, da so ladjo zaplenili na odprtem morju v Porast trgovine med FLRJ in ČSSR BEOGRAD, 14. — S podpisom protokola o blagovni izmenjavi za leto 1963 med delegacijama Češkoslovaške in Jugoslavije so se končala danes trgovinska pogajanja med obema državama. Protokol,___________,----- „ T predvideva povečanje blagovne iz-1 okviru operacije, katere namen je menjave v letošnjem letu za 30 od-1 »pokazati nasprotovanje štiriletne- IUUIIIUMUIIIIIIIIIUUiaUIIIUIU»«IIIMIIMMIIIIIll|||||||||iililllllimil|||ii|||||iuilll||||||||||UillUlUilllllllUUII PROMETNE NESREČE V FLRJ V dveh dneh 15 smrtnih nesreč BEOGRAD, 14. — Pri hudih prometnih nesrečah, ki so se pripel ile včeraj in danes v Jugoslaviji, je zgubilo življenje, po nepopolnih podatkih, 15 oseb, medtem ko jih je okrog 20 hudo ranjenih. Najhujša prometna nesreča se je zgodila danes popoldne na sedmem kilometru avto ceste Beograd-Zagreb. Pri trčenju avtobusa s tovornim avtomobilom je zgubilo življenje sedem potnikov avtobusa in en potnik tovornega avtomobila. Šofer tovornega avtomobila, ki je kriv za nesrečo, je huje ranjen. Druga manjša, toda tragična ne- sreča se je pripetila na cesti pri Obrovcu v Dalmaciji. Tovorni avtomobil tovarne boksita v Obrovcu, ki je vozil karbid za tovarno, je med potjo eksplodiral. Točno število mrtvih, oziroma zgorelih ni znano. Domneva se, da je šofer na poti vzel k sebi v kabino dva potnika. Pri eksploziji, ki je popolnoma raznesla tovornik, se ni nihče rešil. Pri Prištini pa je včeraj, verjetno zaradi pijanosti voznika, zletel avtomobil v obcestni potok. V nesreči so zgubili življenje štirje delavci, eden pa je hudo ranjen. mu diktatorskemu režimu Betan-courta«, in da poveljstvo upornikov jamči za varnost posadke in potnikov. Venezuelske vojne ladje so odplule iz pristanišč in iščejo zaseženo ladjo. Predstavnik ameriškega departmaja je izjavil, da ZDA sodelujejo na izrecno zahtevo venezuelske vlade s svojimi letali pri iskanju venezuelske ladje, ia da je bilo dosedanje iskanje negativno. Uporniki na zaseženi ladji so po radiu predlagali zamenjavo članov posadke s političnimi zaporniki v venezuelskih zaporih. Medtem pa je venezuelski minister za promet spoiočil, da so ladjo lokalizi-rali ter da se venezuelske in ameriške vojne ladje pripravljajo na »koordinirano akcijo«, da ladjo u-jamejo. Neuspel poskus s satelitom «JSyucoin» CAPE CANAVERAL, 14. — Davi 60 v Cape Canaveralu izstrelili sa-teiit za telekomunikacije »Sjmconj«, ki je naslednik satelitov «Telst*r» in «Relay», ki so omogočili izmenjavo brzojavk in televizijskih programov med Ameriko in Evropo. Namen izstrelitve tega satelita je bii omogočiti neposredno oddajanje televizijskih programov. Funkcionira kot «viseča antena«, ker bi bil vedno nad isto točko Zemlje med ZDA in Afriko v višini okoli 36 tisoč kilometrov. Krožil bi namreč okoli Zemlje z enako hitrostjo, kakor kroži Zemlja okoli svoje osi. Spočetka so javljali, da gre vse v najboljšem redu, toda v popoldanskih urah so sporočili, da so zgubili s satelitom vse zveze. Stike so zgubili trinajst sekund potem, ko se je vžgala majhna raketa, ki bi morala stabilizirati satelit na krožnem tiru približno 36 tisoč kilometrov nad Zemljo. Eno uro pozneje so znanstveniki ujeli šibek znak, toda kmalu zatem so spet zgubili stik. Ravnateljstvo NASA izjavlja, da je mogoče, de se je na satelitu kaj pokvarilo. Zeto ne morejo ugotoviti, ali je satelit sploh začel krožiti po predvidenem tiru. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — Vreme včeraj: naj višja temperatura 7.5, najnižja 2.7, pb 19. uri 5; zrač- f ni ni tlak 1006.3 raste, vlage 54 odst., r 1 veter severovzhodnik 18 km s sunki 35 kim, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 5.8 stopinje. J L Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 15. febr«*# Jordan f ( Sonce vzide ob 7.10 ln 17.30. Dolžina dneva vzide ob 0.2b in zatone ^ Jutri, SOBOTA, 16. febr»jW Danilo N ZADNJA POT PROF. DR. JOŽETA KOSOVELA Tržaški Slovenci so se poslovili od plemenitega in zavednega rojaka Veličastnega pogreba so se udeležili najvidnejši predstavniki slovenskega kulturnega, javnega in političnega življenja v Trstu, jugoslovanski in brazilski konzul ter ogromna množica - Poslovilne besede prof. Rauberja in dr. Škrlja od odprtem grobu Poslovili smo se, dragi Jože, ob velikem razpotju, kjer izbira ni več na voljo, in pobobnavanje grude ob tvoji krsti nas je priklicalo v kruto realnost, na katero nas je opozoril profesor Rado Rauber v govoru ob odprtem grobu: «In sedaj si odšel še ti, dragi Jože! Odšel si, ko te leta še niso preganjala; ugrabila te je bolezen, ki se je že pred leti zagrizla vate in te ni več izpustila». Dolga vrsta tvojih bivših učencev, sodelavcev, sotrpinov, prijateljev in znancev, ki jih je v srce prizadela kruta resnica, je ob zadnjem slovesu v duhu gledala tvoj smehljaj, ki nam bo v bodrilo in spodbudo pri nadaljevanju tistega plemenitega dela, za katero si ti toliko žrtvoval. V tej dolpi vrsti so bili predstavniki slovenskega tržaškega kulturnega in političnega življenja, jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba, brazilski konzul ter nadzornik javnih knjižnic dr. Crise. Med venci sorodnikov in prijateljev so bili še venci Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Narodne in študijske knjižnice, Slovensko hr-vatske prosvete in brazilskega konzula. V svojem govoru je prof. Rauber govoril o tvojem dolgoletnem vsestranskem delovanju, ki ti je pritegnilo spoštovanje in ljubezen naših ljudi ter bes in sovraštvo nasprotnikov svetlobe in napredka v tistih časih, ko je pomenilo velik zločin, zahtevati to, kar po vseh naravnih in človeških zakonih pritiče vsakemu človeškemu bitju. Te in mnoge druge slike so nam ob tvojem grobu priklicevale v spomin tiste dolge, temne dneve naših primorskih ljudi, s katerimi si bil tako tesno in s srcem povezan. Priklicevale so nam dobo junaštva in velike vere v zmago pravice, ki je navdajala vse tiste mlade ljudi, ki so bili tvoji učenci, ter tvoje sodobnike in sodelavce. In še razdobje trdega dela ter novih bojev za našo pravdo! Na vseh teh slikah si ti, dragi Jože, svetel lik, ki greš vztrajno in potrpežljivo, vedrega obraza naprej po začrtani poti! Učil tn vzgajal si mladino v ljubezni do svojega preganjanega ljudstva, do preganjane slovenske besede, v odporu proti vsakemu nasilju in proti vsaki krivici, in tvoje volje nista uklonila niti večletna ječa in tvoje rahlo zdravje. Ponavljamo tu besede prof. Rauberja ob tvojem grobu, ko je, po orisu tvoje dolgoletne dejavnosti dodal: «Profesor dr. Jože Kosovel je bil ena izmed najbolj markantnih slovenskih osebnosti Trsta v zadnjih desetletjih. Vse svoje življenje je hodil po poti, ki je bila začrtana tako, da se ni izogibal težav in naporov življenja, ki je bilo posvečeno slovenskemu življu v Trstu, Njegov vedri in obenem resni značaj, njegova zuestu predanost delu, ki si ga je zavestno izbral — vse to neizpodbitno priča nam in rodovom za nami, da je bil profesor Kosovel pravi človek, pravi mož, pravi Slovenec. Dolg sprevod z venci na čelu se Je razvil po UL Ugo Foscolo do Ul. Parinl NA PRIHODNJI SEJI V TOREK Pokrajinski svet bo razpravljal o gospodarskem razvoju dežele Osnutek za zadevni načrt so sestavile tržaška, gorička in videmska pokrajinska uprava Prihodnji torek se bo sestal tržaški pokrajinski svet. Pred začetkom razprave o dnevnem redu bo predsednik dr. Delise predložil svetovalcem v razpravo osnutek načrta za gospodarski razvoj dežele, ki so ga sestavile tržaška, goriška in videmska pokrajinska uprava. Pričakujejo, da bo razprava zelo obširna. O tem načrtu je bilo v tržaškem pokrajinske* svetu že precej govora, ko je komunistična skupina predložila odboru resolucijo, v kateri je zahtevala, da se čimprej začne razprava o deželnem gospodarskem načrtu in zahtevala, naj pri izdelovanju načrta sodelujejo poleg zainteresiranih krajevnih in drugih javnih ustanov tudi sindikalne kmetijske in zadružne organizacije. , V napovedanem dnevnem redu so samo vprašanja navadnega u-pravnega značaja. Med temi je tudi imenovanje treh zdravnikov in enega administrativnega izvedenca v pokrajinski svet za zdravstvo. Poleg tega pa bo odbor predložil v odobritev svetovalcem sklep o centralizaciji vseh ogrevalnih naprav v pokrajinski u-mobolnici pri Sv. Ivanu. Ze zdavnaj so ugotovili, da so ogrevalne naprave v posameznih stavbah umobolnice nezadostne, hkrati pa zahtevajo visoke vzdrževalne stro- Dragi Jože, mi vsi bi še radi po- ........................................................ - RAZVOJ GOSPODARSKIH ODNOSOV NICO ITALIJO IN JUGOSLAVIJO ulici, v Studijski knjižnici ali pa kje ob kozarcu. Marsikaj bi si imeli še povedati. Tako pa, dragi Jože, kar si povedal, si povedal, kar si napisal, si napisal. Toda to, kar si povedal, kar si na pisal, kar si napravil, to bo za teboj ostalo in tržaški Slovenci ti bomo za vse to hvaležni». V kratkem govoru se je od pokojnika poslovil tudi dr. Fran Škerl v imenu Narodne in študijske knjižnice: «Ljubil si naš narod in našo slovensko besedo. Prenekatero misel si zapisal v naših revijah in časopisih, da bi vžgal ljubezen do materinega jezika zlasti v mladih srcih. Naravnost oboževal si slovensko knjigo in jo vneto širil med rojaki tudi v hudih časih, ko je bila ta strogo prepovedana. In prav iz ljubezni do naše besede ti je tako zrasla k srcu usoda tn obstoj naše knjižnice. Ko si bil soglasno izvoljen za predsednika Narodne in študijske knjižnice, si se lahno nasmehnil in Obmejni dosegel trgovinski promet lani 6 milijard lir 21. t. m. se bodo v Rimu začela pogajanja za obnovitev splošne trgovske pogodbe in obmejnih trgovinskih sporazumov ponižno prtstgvil: „Tu sem, Je mislite, da je tako prav, pa naj bo , kajti sprejemgl si odgovornost tn napore kot čtovek, ki je iz srca vdan svojemu ljudstvu. Zares, dal si nam mnogo več, kot ti je dopuščalo tvoje zdravje. Bil si predsednik Narodne in študijske knjižnice od marca 1952, in skozi vsa ta leta je bila naša knjižnica tvoja, bila je tvoj pravi dom. Besede „knjižnica mora živeti in bo živela, tudi ko nas ne bo", ki si jih ti tako rad ponavljal, zlasti ko so naleteli na težave, se uresničujejo in bodo ostale kot najlepši spomin nate v naših srcih in v srcih vseh rojakov, ki bodo še dalje črpali znanje in ljubezen do naše besede v Narodni in študijski knjižnici. Tiho si prihajal vsak dan v knjižnico, v svoj dom, in prav tako tiho odhajaš; toda nad našo knjižnico bo še dalje bedel tvoj dobrohotni smehljaj». M. B. Svojci in prijatelji pok. dr. Jožeta Kosovela ob odprtem grobu na pokopališču pri Sv. Ani niiMiiiiiiuinmiiiiiiifiiiiiNiiiiiiiiiiuiiiiiiun MIIUIIIIIUUllIlllllllllllllUIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIinilMIIIMHimi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Financarje je žalil v javnem lokalu če Je nniju Je bil Kazensko sodišče Je sodilo včeraj 84-letnemu Giovanniju Gianoniju iz Ul. Navali 8, ki Je bil obtožen, da Je žalil Javne funkcionarje ter da Je bil pijan. Do dogodka, ki Je Gianonlja pri peljal pred sodnike, je prišlo 25. novembra lani zvečer v nekem baru v Ul. Murat. Nekaj čez 19. uro Je Gianoni prišel v lokal z dvema prijateljema. Sam ni pil (verjetno, ker Je bil že vinjen) toda razbil je kozarec. Njegovo obnašanje je izzvalo negodovanje štirih financar-Jev v civilu, ki so bili v lokalu. «Ah, vi ste financarji — je nenadoma vzkliknil Gianoni. Na vaš račun, mlsčnozobneži, se lahko smejem. Jaz sem tihotapec ter sem vas vedno opeharil. Jaz sem fašist in Italijan, kar pa vi niste. Ce se mi zljubi, lahko posredujem, da vas odpošljejo spet domov.« Medtem Je ia->tnik bara telefoniral karabinjerjem, ki so nadležneža spravili v pripor. Včeraj so kazenski sodniki ukinili kazenski postopek proti obtožencu zaradi amnestije. Obmejni trgovski promet, ki se odvija na našem področju po tako imenovanem avtonomnem računu, je dosegel v letu 1962 nekaj manj kot šest milijard lir. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata je izdalo do 15. januarja 1903 (pogodba o obmejni trgovski izmenjavi namreč predvideva pričetek poslovanja vsakega 15. januarja) dovoljenj za uvoz blaga za 3 milijarde 271 milijonov lir in za izvoz za dve milijardi 654 milijonov lir. Zelo je zanimiv pojav, da je prvikrat na avtonomnem računu zelo visok aktivni saldo v korist Jugoslovanskih obmejnih področij, medtem ko se mora načeloma trgovinska izmenjava izenačiti in uvoz in izvoz uravnovesiti. Do tega bo gotovo prišlo v prihodnjih mesecih, saj izdaja uvoznih odnosno izvoznih dovoljenj ne sovpada točno tudi z izvršitvijo neke kupčije. Aktivni saldo je rezultat resnih naporov z jugoslovanske strani, da se uravnovesi italijansko-jugoslo-vanska plačilna bilanca, kar se je nujno moralo odraziti tudi na ob- nih ustanov. Za združene bolnišnice je odobril spremembo konvencije za sprejem bolnikov na račun kmetijske bolniške blagajne, posebno tarifo za določevanje krvne skupine in faktorja Rh ter sprejetje daru 50 000 lir za počastitev spomina rag. Saulija. Za bolnišnico Burlo Garofolo je odbor odobril sklep za izredno blagajniško anticipacijo 70.000.000 lir. Za občinsko podporno ustanovo pa je odobril sklep o sprejetju nekega nepremičninskega volila Amelie Polacco vd. Iellersltz ter segu in na strukturi lokalne trgo-i priznanje posebne doklade upoko-Ti napori priha- jencem te ustanove. vinske izmenjave. ,, jajo do izraza tudi pri izpremenjeni strukturi, kjer se je na primer la ni občutno povišal kontingent za izvoz posoljenega mesa (od 30 mi- lijonov lir 1961. leta na 600 milijonov lir 1962. leta). Dovoljen je bil uvoz 2.100 glav živine (predlanskim 2.240), 2.100 stotov masla (1961. leta 300 stotov) itd. Pri uvozu pa se je bistveno znižala postavka predivo in tekstil, ki je dosegla lani 575 milijonov, medtem ko Je znašala 1961. leta 1.661 milijonov lir. Povečal se je jugoslovanski uvoz prevoznih sredstev, rezervnih delov in razne strojne opreme. K prometu v okviru avtonomnega računa je treba tokrat prvič prišteti tudi promet v okviru sejma Alpe-Adria, za kar so sedaj ureje- ne vse formalnosti, vse kupčije pa še niso realizirane. Na vsak način pa je celotna obmejna izmenjava lani presegla raven 1961. leta, kar priča o velikem pomenu obmejnih sporazumov in sejma Alpe-Adria. Upoštevati je namreč treba, da je lani prvikrat po daljšem razdobju bila italijansko-jugoslovanska trgovinska izmenjava občutno nižja, prav zato ker so Jugoslovani občutno znižali uvoz italijanskega blaga, da tal uravnovesili zunanjetrgovin- sko bilanco. Celoten razvoj Itali kot tudi razvoj obmejne trgo nosov med gospodarskih od-ijo in Jugoslavijo, J trgovin-zahteva temeljito ske izmenjave, proučitev vseh zapletenih vprašanj, o čemer bo govora v Rimu od 21. februarja dalje, ko se bodo pričela redna letna pogajanja za obno- vitev trgovinske pogodbe in istočasno tudi obmejnih trgovinskih razumov. V SODNI PALAČI Slovesnost ob odhodu dr. Carpanzana Potres v Dalmaciji Tržaški geofizični zavod je včeraj ob 14.19’24”4 zabeležil močan po- __________________________ __________ tresni sunek 4. do 5. stopnje Mer- nega zastopstva. Na koncu je spre-callijeve lestvice. Občutili so ga - Včeraj zjutraj je bila v veliki dvorani sodne palače poslovilna svečanost ob odhodu iz Trsta predsednika prizivnega sodišča dr. Carpanzana. Visoki sodni uradnik odhaja v Rim, kjer bo nastopil službo sekcijskega predsednika pri kasacijskem sodišču. Ob tej priložnosti so se zbrali v veliki dvorani sodniki, člani državnega pravdništva, predstavniki odvetnikov in kanclistov iz vsega tržaškega sodnega okrožja. V imenu sodnega zbora je dr. Carpanzana pozdravil najprej sek-cijski predsednik dr. Palermo. Sledili so nato govori generalnega državnega pravdnika dr. Migliar-dija, odv. Gasserja ter odv. Ce-covinija v imenu državnega prav- predvsem stanovalci višjih nadstropij. Epicenter potresa Je bil kakih 180 km Jugovzhodno od Trsta. Močno so ga občutili v Zadru, kjer so .............. itavb ~ popokali zidovi starejših sti ires so registrirali tudi zagrebški seizmografski aparati v_ oddaljeno- sti 200 km južno od Zagreba na področu Knina v notranji Dalma- ciji. Po vesteh iz Jugoslavije je sunek povzročil samo neznatno gmotno škodo in nobene človeške žrtve. govoril še šef kanclistov pri prizivnem sodišču dr. Acconcia. Slovesnost se je končala i kusko. Potrditev sklepov zdravstvenih ustanov Pokrajinski odbor za socialno skrbstvo in javno dobrodelnost je na svoji zadnji seji odobril razne sklepe zdravstvenih in podpor- C Peta senatna komisija je vče- oloč raj odobrila zakon, ki določa 5 milijard lir za dopolnitev rotacijskega sklada za pospešitev gospodarskih pobud v Trstu in Gorici. Zakon stopi takoj v veljavo, ker ga je že odobrila tudi zadevna komisija poslanske zbornice. Pokrajinski center za mentalno higieno V kratkem bo začel delovati pokrajinski center za mentalno higieno. Dokler ne bo pokrajinska uprava zgradila novih prostorov, bo center nameščen v poslopju Rdečega križa na Trgu Sansovi-no. Prihodnji teden bodo sestavili skupino specialistov, ki bodo imeli nalogo pripraviti vse potrebno za delovanje tega novega zdravstvenega zavoda. s V nedeljo, 7. t. m. bo pokriti bazen na razpolago za občinstvo od 13. do 19. ure, ker bodo v dopoldanskih urah tekmovali gojenci plavalnega centra CONI. ške. Zato so se odločili, da bodo celotni ogrevalni sistem centralizirali, kar bo omogočilo boljše izkoriščanje naprav in zaposlenega osebja. Za ta dela je predvidenih 250 milijonov lir stroškov. Poleg tega bo odbor predložil v odobritev sklep o razpisu dražbe za dobavo znanstvenih instrumentov, ki jih bodo namestili v novem pokrajinskem laboratoriju za zdravstvo in higieno. JUBILANT IZ TR2ICA Mihael Peric 80-letnik 'j ' Ze leta je navada taka, da očka, mamca, sestra vsaka v tem mesecu norčij na PUSTNO RAJANJE OTROKE VODI Zabaven ples, kjer par se išče, pripravlja že' SLOVENSKO GLEDALIŠČE za vse, ki bi številčno zbrani, želeli preživeti PUST prijetno z nami. 24. se bo na STADIONU «PRVI MAJ« začel ob 15.30 otroški raj. V maskah pridite vsi saj Pust le enkrat v letu se zvrsti! Razna obvestila , N Slovensko planinsko J na predvajanje barvnih “*(j v j nekaterih članov, ki bo - $1 Njin; 15. t.m. v Gregorčičevi IM ^ ll,^ " V soboto, 23. t. m. na stadionu »Prvi maj« Vil. GLEDALIŠKI PLES Igral bo »Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovanjem Marjane Deržajeve PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 16.30 v Ljudskem domu v KRI2U ljudsko igro v štirih dejanjih < PRISEGA OPOLNOČI. Spisala Manica Komanova Režira Stane Raztresen V krogu svojih dragih praznuje danes v Tržiču svoj osemdeseti rojstni dan Mihael Peric, ki se je rodil 15. 2. 1883 iz znane in zavedne slovenske družine Peričev v Doberdobu. Njegov oče, ki je imel kmetijo in gostilno, je bil pred prvo svetovno vojno več let doberdobski župan, pri njih pa je bila pred prvo svetovno vojno tudi telovadnica Sokola. Peric se je leta 1906 poročil z Josipino Fer-folja, ki tudi izhaja iz znane do-berdobske družine. Imela sta 11 otrok, od katerih jih še živi sedem. Svoje otroke sta vzgojila v naprednem slovenskem duhu; zaradi svoje zavednosti pa sta bila pod fašizmom tudi preganjana. Le- ta 1942 so* .juzaprli v tržaške za-nato pa sta bila internita- NOCNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cammello, Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba l; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmettl. Borzm trg 12. pore, na in kOTtfiMrcfna v Italiji, od koder sta se vrnila v Tržič po kapitulaciji. Kakor mnogi drugi, je Peričeva družina občutila grozote vojne že med prvo svetovno vojno, ko je morala zaradi fronte zapustiti svojo domačijo. Najprej so se zatekli v Slivce pri Rakeku, nato pa k sorodnikom v Trstu. Po prvi svetovni vojni se je Peričeva družina stalno naselila v Tržiču, kjer n ono Peric živi s svojo ženo in hčerko Marijo. Čestitkam in vo- ščilom svojcev, prijateljev in znancev se pridružujeta tudi uredniš- tvo in uprava Primorskega dnevnika, ki ga naš slavljenec rad bere. Želimo mu, da bi ga zdrav in čil bral še dolgo vrsto let. miiiiilliiiiiimiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiiiimiifiiiiiiiiimiiililliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitmiiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiiitiimiiimimiHiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUDA NESREČA NA DELU NA POMOLU PRI RIBARNICI Žerjav padel na delavca ki je bil na mestu mrtev Preiskava še ni dognala, zakaj se je ročica povesila, izključena pa je odgovornost upravljača žerjava Ob koncu pomola pri glavni ribarnici se je včeraj ob 16.30 zgodila huda nesreča na delu, pri kate. ri je zgubil življenje 44-letn.i zidar Pietro Carli s Furlanske ceste 50. Na nesrečnega delavca je z vso težo padla ročica žerjava na gosenice, tako da si je zlomil tilnik in je dobil hude notranje poškodbe, zaradi česar je bil na mestu mrtev. Prestrašeni Angelo Biondi s Trga Giarizzole 21, ki je takrat uprav, ljal žerjav, in geometer gradbenega podjetja, ki je bil tam v bližini, sta ponesrečencu priskočila na pomoč. Z rameni sta dvignila ročico žerjava, pod katero je ležal ves okrvavljeni Carli, ter ga polo-žila nekaj metrov vstran na pomol, toda za reveža ni bilo več pomoči. Nemudoma so poklicali rešilni av. to in obvestili policijo ter vodstvo gradbenega podjetja. Kmalu nato so prihiteli na kraj nesreče dežurni zdravnik RK dr. Russo, sodni zdravnik prof. Nicoli-ni ter agenti komisariata javne varnosti in znanstvenega oddelka kvesture, ki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke hude nesre-če. Okrog 17. ure so truplo ponesrečenega zidarja pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, preiskava o vzrokih nesreče pa se še nadaljuje. Zdaj popolnoma obnavljajo del obale in pomol pri osrednji ribarnici. Pri tem delu je bil zaposlen tudi Carli, a ni delal vsak dan, ker so pred dnevi pač morali večkrat prenehati z delom zaradi slabega vremena. Včeraj popoldne je bil zaposlen pri zidanju roba skrajnega desnega dela pomola. Hotel je izprazniti malto iz velike železne posode, ki mu jo je Biondi prenesel z žerjavom, kar na lepem pa je težka ročica treščila nanj in ga potisnila na zid. Malo je manjkalo, da ga ni vrglo v morje. Ko je to Biondi zapazil, je ves prebledel in je klical na pomoč. Najprej je pri- .jtel geometer, nato pa so priskočili še drugi delavci, ki so bili zaposleni pri delu na pomolu. Preiskovalni organi so najprej u- gotovili, da ročica žerjava ni pad-la zaradi ‘ morebitnega nepravilnega upravljania žerjava. Prav tako niso mogli odkriti kakšne večje o. kvare na žerjavu. Zaradi tega bodo ves žerjav strokovnjaki dobro pregledali, da bi odkrili morebitne okvare v mehanizmu. Pokojni Carli je s trdim delom preživljal sebe in svojo družino, ki živi v revni hišici na samotnem klancu pod Furlansko cesto in za katero je izguba njenega poglavar, ja zelo hud udarec. Nesrečni Carli zapušča ženo in 15-letnega sina Luigija. Prijavljena sleparka Agenti komisariata javne varnosti so prijavili sodišču zaradi sleparije 64-letno Enrico Zustovich vd. Panicb z Ul. Gambini 12, ki jo obtožujejo, da je osleparila 73-letnega Giovannija Milla iz Ul. Pondares 5. Lansko leto ga je zaprosila, naj ji posodi 150.000 lir za nekaj ur, češ da ima po rokah dobro kupčijo z oljem. Pretekle so ure in dnevi ter meseci, toda ženska mu ni vrnila denarja, celo se ga je izogibala. Nekega dne pa mu je pokazala bančno knjižico in mu zagotavljala, da ima vložen denar, obenem pa ga je zaprosila še za drugih 100.000 lir. Obljubila mu je, da mu bo vrnila vse skupaj, in mu je izročila knjižico. Millo pa je pogledal v knjižico in je ugotovil, da ženska ni- ma v banki več nobenega denarja. Tekel je za njo in je zahteval, naj mu takoj vrne 100.000 lir, ki mu jih je ženska res vrnila; nato pa jo je prijavil, ker mu ni vrnila prejšnjih 150.000 lir. Smrtne posledice padca Na ortopedskem oddelku je u-mrla 88-letna Marija Zulič vd. Zo-vič iz Ul. Vespucci 6, ki je 5. t.m. nerodno padla na svojem domu in si zlomila desno nogo, zaradi česar so jo takrat sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Tat pri Standi Na komisariatu javne varnosti je 52-letna Amelia Zollia iz Ul. XXX, oktobra št. 8 prijavila, da ji je v trgovini Standa nekdo ukradel torbico, v kateri je imela zlato uro, zlato zaponko, zlat prstan, bančne čeke «in bianco« ter 2.300 lir v gotovini. 11 ..mm SPiRf :: Puščica kaže točno mesto, kjer je ročica žerjava padla nesrečnega Carllja Nazlonale 15.30 «West side story». — Natalie Wood. Film desetih Oscar-Jev. Arcobaleno 15.30 tecchi 6, od 10. do 12. ut*' ko prvo in tretjo nedeljo te prvo in tretjo nedeljo i,,*1 v . Jožete a počastitev spomina P®'|'CV s te Kosovela in namesto J ----------------, v, grob darujejo za DiJaškoMa^ ^ «*» UJVJV "•J"--- Mjrl*\ ., ka tn Pavla Kolarič 2000;noo1 ? "titi gajna 500, Zora Ivančič S» W Lupine 1000, Vlasta JanKOv ti Gombač 500. Kanicari>J /,f o Merlak 1000, Franc V, sv H , ni c a Srečko Merlak 1000, Frai£ - , j Boris Grgič 500, Anton Z*«^ it ' nja Prinčič 5o6, Danilo Darko Maver 500, Anica u £|l »ia Rudi Jagodic 1000, LOJ®18)# Nijj IVI l l ct lil iVdtaci rea in Rafael Perko 2000, o- d en 1000, Janko i,n Milka ji Kosovel 2000, Mirko in b \ir\ % 1000, Darko ln Jolanda sva" , I* . . b še učenke Slovenske trgov* ^■ "Hij, lugjsi “K«,. Polda Trstu 5000, Vojko Ferius- » <»ip0. Bratuž 1000, družina R'es0nr,r/i 4t]i. rica Škabar 1000, l> , družina 2000, družina StadNj &1! j V družina 2000, družina btiam^ y ■ v Emil in Tončka Colja ^o«.1 Mlajj. Rustja 500 in Uraga P»b° Afil, it,... Ifsvcmiinio 100(1 rir Mi TO K Kosmoma 100O, dr. Miro ^ . Centralsped 5000. družina v Ulj teta 2000 lir. „,,»nll»! Studijska in ljudska ^,n i1*; pru poklanjata Narodni > p® jt* knjižnici 10.000 din za nJ ,ent* namesto cvetja na grob >' 'tj r minulega predsednika P1** ' j, sovela. .ječ 5 u,a.k V počastitev spomina P-joD' ,1 Kosovela daruje M. Kralj ,}u sklad Sergija Tončiča. » to, ■ darujejo Polda Gruden L«! Ku 1 2000 lir. V Počastitev H ‘ Starc ln prof. Jožeta ij1 je Jožko Babič 1000 H'r ®*0 „ dr. J. D'e»'LMU *'•» - pV' I W tico. V počastitev sPO^apiiž'"^ dr. J. Kosovela daruje 0 ,>)ar 5000 lir za Dijaško Matite ^9 »Oft, -------------- Kija "Tončiča. Za sklad -----... .... —— *j----- - LN za sklad Sergija Tončiča. . nrVAtti daruje družina Puhelj Jaško Matico in 3000 lir darujeta družini Cok M* j 4]'lvc Opčin 3000 lir. jok. \ i. V počastitev spornima Jr;|f ° tv* t Starc daruje M. Kralj l5**' jliA Jaško Matico. Ob 30. obletnici smrt-Marijan Dolgan 2000 1 r J) . Matico. ,|tia J Kj' Ob 18. obletnici smJ?' allj*jV 4, MAV H n i ipt Q R OZ8* .flrtO , K. borca NOV, darujeta Ho*?, jW fam Leban iz Slivna št. * • ^ so " Dijaško Matico. V počasi'' pok Darla Grudine dar u, 1000 lir za Dijaško Mati«" •h te E »o Dne 14. februarja naša draga mama, bal rh] Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 24 marca izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na mamutski skakalnici. Vpisovanje v dnevnih urah v Ul. Geppa 9 11. Prosvetno društvo (Andrej Cok« z Opčin priredi 24. marca t.l. enodnevni Izlet v Planico, kjer bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri Draščko-vlh. Včeraj-danes ROJSTVA, NMKT1 IN POKOKK Dne 14. februarja 1963 se Je v Trstu rodiilo 11 otrok, umrlo Pa Je 20 oseb. UMRLI SO: 69-letna Marija Creva-tin por. Giacomlni, 88-letni Giuseppe Blason, 71-letnd Lulgi Barbleri, 62-let-nl Jože Kosovel, 79-tetna Carmela Sterpin vd. Sallustlo, 63-letna Antonia Benedetti vd. Gentlle, 58-letna Glo-vamna Oberto por. Giatminl, 35-letna EJdvige Reggente por. Starc, 87-letna Maria Zullioh vd. Zovich, 72-letnl Glo-vanml Corbattl, 63-letnl Beniamlno Dl Vlncenzo, i mesec stari Sergio Rolaz-zl, 85-letna Rosa vd. Allegretto, 68-let-n| Federico Peteill, 63-letni Antonio Lodes, 89-letni Franc Uršič, 75-letna Anteniia Berne vd. Pizzami. 72-letna Anita Parigi, 63-letnl Alfiero Salzln-ger, »Metina Margherita Parisi vd. Pitussl. Antonija Feri#«1 vd. Hrovatu1 82 let v starosti soboto, Pogreb bo v ob 15,30 iz mrtvašnice nišnice. H«« FELICIAN. ” Vj It > <" . i": 'a$ 4i VI" 15.2.1963. S O 2 A L J ® ^ ^ *< Hranilnica in posojil^j^ I J ob hudi Edica činan izreka globokoL upravnega sveta dr. M1 - " '* izgubi njeg°v k M Uredništvo in upravo ga dnevnika« izrekata Starcu in družini svoj® žalje ob nenadomestljiv* proge Edice. Ob smrti prof. dr. J vela tajnika TONČIČA, izreka globoko sožalje odbor gija Tončiča. ka žBluJ^j/ k K (N J Sl1 SOŽALJ® *et*S Ob smrti prol. dT-,Jnef vela, svojega dolgo*®,« izreka Odbor za Pf°„ieti ških žrtev hudo prizO“ iskreno sožalje. rt hh L ■ ? '91 $ N, Naše zlate mamice in ljubljene žene EDICE STARC roj. REGENT ni več. Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu jutri, v soboto ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolni* domače kontovelsko pokopališče. „«(■ M02 MILAN Z Gpgl’ OSTALO 2ALUJOČI SESTRE IN g Opčine, Kontovel, Trst, 15.11.1963. S ton«' ) M8 Ul W!l1 "D ^ IBARSKE GOSPODARSKE PERSPEKTIVE PO Vlil. KONGRESU Načrt sedemkrat povečane industrijske proizvodnje Ugoditev proizvodnje pogojem v SE V in na mednarodnem tržišču za debirokratizacijo v organih gospodarskega upravljanja 2 S« *•: uJtvn , llnfj Jvcrt» gar'ja stremi za tem, da v l,a(j,dninh dveb desetletjih iz->li{ n'ateriaIn° osnovo komuni-116 družbe. To prihaja do iz-*; Posebni direktivi sprejeti ■Hunt1 •' konSresu Bolgarske koki^ ,l^ne partije, s katero je d, °menjena težnja spremenje-akcijsko parolo, a tej pod-vsi napori, vsi elementi ^»mske politike, od investi- it ° V., ,lerl)l (L Q0 metod upravljanja in iz-le .ji evanja potrebnih kadrov. J nasProtovanja takšni spioš-■ «jj| ^ Pa so bila zavrnjena že 1 Št; i| kongresu. Krivda za to, ** i« proti takšnemu razvo-lj( . Preteklosti gojilo nezaupanj ^Ra — čeravno ne v iz-v lem smislu — pripisana za-^ Ianlm voditeljem. Prvi taj-,„.Jj iY^b°*Sarske partije je s tem v t«*! lii,1 °dlbčno izjavil: «Tudi mi ko *daj, kot ....................... L 'Jr* k,, —»j, koi naši sovjetski ^ i docela upravičeno trdimo, zgodovina prav naši se-generaciji določila, da zač-*diti višjo fazo komunistič-družbenega reda in da v \i(i'8ar‘ia ne misli sama ures-vii ^ **kien svoj podvig. Pri A titikta^Una na pomoč bolj raz-it. dežel Vzhodne Evrope in ojjeiJ L*di tega v Svetu za med-° gosP°darsko pomoč (SEV) ura ca si. Veiti Prilagoditi takšni koordi- t ki 3° gradi, v ko-lB SjJJ Vij^ d Proizvodov precizne Sil« ritk ^ ne more Bo' J«J, I Vi 9 vsestransko Ji 4>t,ta2Voj- V jf'dPi cilji so, posebno v rtll * VobilV*'k' zares veličastni. V ln ^ Nek* 1961_1980> ki se nanje /n'11”) ;Wt5]a n,* načrt nanaša, bo v oV«3) J Ulji,.0 izgradnjo investiranih »1rd ievov (46 milijonov 1 Si vv is ' polovico teh sredin ^ Parner>jenih industriji, 13 , jjti J Jon,. Pa poljedelstvu. Na kon-i l'f j Jene8a razdobja in v pri-““ 5UI..'. * 1« ska več r 4,nja surovega železa zna-ffit* (J* d0 'Piiijona ton, jekla pa u - ■Odo 5 (nasproti današnjim , j*V"rj-z Iet°m 1960 bo skupna rjlfti 8 proizvodnja za se- (i 8 Jfdzvod v tem okviru bo t V . “Pia suroveea železa zna- >K>* u ,!l]« ' k 0i°nam), valjanega mate-Pa ie tudi, da se proiz- r,u m)’ valjanega mate-H “*r°g 4, premoga 89-85, ^ milijone ton letno. jli) ^ $kt**** industrije pove-‘ t, 92 na 6700 (!) kilovatnih I tk Prebivalca letno. je bil sprejet na V Hoiet.k°ngresu partije. Lan-l^e. *n jesen sta bila po-.''»Hj Popravljalnim delom za ffK p kar najugodnejših po-/ šeni '•Va Pričakovanja so v UJlfluJ^lnjena, v kolikor se it Že a ^ska proizvodnja leta »Mo^ignUa, in sicer za 11 y v primerjavi s prejš-l/vig Pr°izvodnji jekla se je ti «2.0(£a Primer izrazil v obse-iijiit ion. Kapitalne inve-06° za 12 odstotkov V Slav-^PPnii1 investicij leta ■ «1«..Ds* so bili uspehi v po- luž' S j« iet w * kjer je proizvodnja, is . Samo za 2,3 odstot-Predvideno količino, •javilo nevšečnosti je bilo po- Jk}1 ki/U?* dejstvo, da se je e razvijal od uvoza. °°vesje je posledica pre-V f j.nakuP°vanja opreme, pri V^nil Potrebno omeniti, da . A k; S« .0 okonomistom povzro-Sjtj r hi a°kajšnje skrbi, v koli-CVki naprej pojavljalo ,e ^ določene vztrajne ten- vtdi LjUVe11'. za leto 1963 predvide- ni J j 1esetodstotno povečanje M !iNz„dUJStrijske in energet-vodnje, od tega elek- Val.kovj*8 za 23. premoga za Vf ^ih Za. strojev za 16, f f W Pr°izvodov za 20 odst. « 'eta označuie p°- v'ueje Povečan napor, da se . * Pstvarja materialna o- 3“ N O tB-Z'entacije h kar največ- f ^nJemu sodelovanju (v d Hie_ °kviru SEV. a tudi jje** t. V, »afv.; Je v sedanjem tre-ju. t(„jjJV‘čja pozornost posve-( *a -jPPirsnjim rezervam se-ISn Po vStema- Postavlja se za-2 v a e^ii učinkovitosti pred-°gledu operativnega u-,'te. g določene kadrske Vs° resnostjo je bila O v Potreba po sprastitvi tv> jjgledu vodenja gusj-o-H ^ 0u centra, kakor tudi v * kot upravnih e- V'Pletli/18 ministrstva so bi-VHi na 8 sveti, ki se za-,ft(iti’e. lahko hitreje in »..Sost, 1® vplivajo na ves po-S^>«tvu*r,k#*a razvoja. V k1 a tew.U .i® bilo sprejeto na- Sd* bi 0r*alne decentralizaci-li;ijeno se tako, kot je bilo V kov.’ Pstvarila neposred-kj ,z*Va s proizvajalci. V na zadnjem zaseda- 0 A nju Sobranja bila reorganizirana, so bili vključeni tudi nekateri strokovnjaki in znanstveni delavci. Zatrjuje se, da se bo na takšen način uprava postopno osvobodila »uradniškega« duha. Pred kratkim je .Rabotničesko delo« opozorilo na pretirano napihnjenost okrožnih aparatov. Nadalje se navajajo primeri, kako se v podjetjih nahaja tudi vrsta ljudi, ki pravzaprav ne opravljajo nobenega dela v zvezi s proizvodnjo, pač pa so plačani za razne partijske, sindikalne, kulturne in telesnovzgojne funkcije. Obenem z napori za debirokratizacijo na vseh področjih, pa se na vsakem koraku poudarja tudi važnost in smisel enotnega centralističnega upravljanja v pogledu načrtovanja, financ, materialno tehničnega oskrbovanja gospodarstva, v pogledu znanosti in tehničnega napredka nasploh, kakor tudi v pogledu državne kontrole, ki je na osnovi sklepov zadnjega kongresa bila združena s partijsko. Gre, kot razvidno, za dosego nekega osnovnega in enotnega smotra: kar najhitreje usposo- biti bolgarsko industrijo, da bi se uveljavila ne samo v okviru SEV, kjer si morda tržišče lažje zagotovi, marveč tudi v širši mednarodni izmenjavi. Nakazana je bila tudi potreba, oziroma možnost nakupa določenih licenc, in to, če je potrebno, tudi na Zahodu, samo da bi bilo moč bolje, hitreje in ceneje proizvajati. Strojni industriji je potemtakem posvečena največja pozornost, tako da se v Bolgariji že danes vnašajo v izvozne sezname številni do sedaj nepoznani proizvodi, obenem pa se iz njih črtajo stroji, katerih jutri ne bo več moč prodati zaradi njihovih slabših tehnoloških lastnosti in zastarelosti. V Bolgariji je danes glavno geslo učinkovitost, kar pa še vedno predstavlja tako širok pojem, da so v procesu industrializacije možni in dovoljeni najrazličnejši ukrepi. NA ODRU LJUBLJANSKE DRAME Miroslav Krleža: ^ V agoniji: Sedaj v treh in ne dveh dejanjih Letošnja huda zima je močno razredčila divjad. Na sliki trop jelenov in košut v državnem lovišču Jelen dol pod Karavankami čaka na krmo (Foto S. Lenardič) Krleiev glembajevski cikel, h kateremu spada tudi drama «V agoniji«, je imel ob svojem nastanku (okrog l. 1930) dvojno funkcijo: umetniško in socialno-kritično. Ta druga funkcija je danes odpadla. »Glembajen« ni več, razen kakšnega ostanka v ropotarnici zgodovine. Predvojni očitek številnih hrvaških kritikov, da takšnih ljudi, kakršne upodablja Krleža v glembajev-skem ciklu, vsaj v Zagrebu ni, očitek, ki je bil s stališča togega realizma morda celo upravičen, se danes sprevrača Krleži v prid. Krleža ni faktograf. Njegovi Glembajevci so avtonomne stvaritve, ki živijo in delujejo iz lastne moči in zatorej ne potrebujejo berge Ij faktografije. Kot umetniške stvaritve so živi in veljavni tudi danes. Kajpada so Glembajevci, kakršne nam je upodobil Krleža tudi v Agoniji, vsakega od njih z njemu lastno pošastno retoriko in kazuistiko, vse prej kot moralno ohrabrujoči. Njihov svet je svet moralnega in pogostoma fizičnega razsula, svet tipične • moral insanitg», poln živčnih trzavic, histerije, perverzne erotike, svet na robu kriminalnega in patološkega in velikokrat tudi že onstran njega. Kakor bi bil ta svet, če bi se srečali z njim v konkretnem življenju, sam po sebi zoprn in abnormalen, tako nas kot umetniška upodobitev na odru na svojevrsten način privlačuje in na koncu celo estetsko zadovolji, čeprav smo morali ob izvajanju na odru sodoživljati vse podi osti, vse histerične izpade in moralne krče — v Agoniji kar z dvema samomoroma povrhu — ki so tirali gledalce v mukepolno presedanje na sediščih. Sicer pa je bila privlačnost kriminalnega in patološkega v drami (pa tudi v eposu in romanu) že zdavnaj o-pažena. Kaj je navsezadnje snov antične tragedije? Krvoskrunstvo, umor in blaznost, a nič drugače ni z renesančno dramo (Shakespeare). Prvotno je bila drama «V agoniji« dvod ejanka, kakršno smo videli pred leti tudi v Trstu s prav istimi tremi protagonisti, ki jo upodabljajo danes v Ljubljani Krleža je vse premočan in preeruptiven oblikovalec, da ne bi sam čutil, da je dvodejanka kot taka iz človeške nature ven okrnjena. Človeška natura terja zmerom isto shemo izživljanja (naj bo to estetično, živčno ali erotično); postopno naraščanje — višek — padec, kar odgovarja STARA INDIJA JE POZNALA ZELO VISOKO CIVILIZACIJO IN KULTURO Videli smo iiMii>iiiiiii«i|lllll1ll>llll|iii*»**asai|ialll*|iBi>aii|ii*i|>i*|iiiiii<>*ii>**iiiit*»iiasi|ii|iiaii|*iial*iiiiall|ii|>aaallt>l*laii<1i|ii|i|at>ia>i|llllvv*l,R1v>lai>llll>>llv>> ljenja. Ne pretiravajte glede važnosti osebnih vprašanj. Pazite na svoj vid. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne sprejemajte preveč odgovornosti hkrati. Glede čustev prisluhnite svojemu srcu. Zdravje dobro. Pri reševanju nekega delikatnega KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O- ■iiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Iz umetnostnih galerij Ennio Cervi v Občinski Morje, mreže, ribe in biki v napadajočem zaletu, naslikani s strogo, usmerjenimi potoki črt, tvorijo predmetnost risb v črnobe-lem, ki vise sedaj v občinski golenji. Razstavlja jih Ennio Cervi, katerega dela tokrat menda prvič vidimo zbrana na tej osebni razstav i. Slikarsko izbistreno oko prav kmalu ugotovi, da te velike risbe niso plod m-lademškega zanosa. Za to so vsepreveč doštudiram, kljub njihovi navidezni preprostosti. V njih se očituje hoteno poenostavljanje in neki, skoro arhitektonski red, ki stremi ponazoriti oblikovnost predmetov in živali z golimi silnicami njih statičnosti in dinamike. Zato se tudi v teh risbah tako pogostokrat ponavlja moti« ribiške mreže v najrazličnejših okoliščinah nje uporabe na morju in na suhem. Gosto križajoče se in ponekod v snopih priostreno ali vzporedno potekajoče črte so v teh risbah glavna kompozicijska sestavina, s katero Cervi spretno preoblikuje svoj vidni svet v umetniška doživetja svojevrstne lepote. Ni to lepota, ki bi nam ah pridobila gledalca. To je lepota nedozorele, tanke in visokorasle device. Kdor išče v Cervijevih risbah posnemanje opojnih oblik narave, ta puč ne bo čutil izčiščeno utripanje črt, kateremu prisluškuje sicer ozko usmerjena Cervi jeva domišljija. Nje tesnost je pa morda edina šibka stran takega risanja. ker se leto lahko sčasoma sprevrže in izhira v slikarsko askezo. Vendar pa bi tudi v taki obliki Cerviju gotovo uspelo dovršiti umetniško zanimiva dela, ker se v njem skriva nekaj več kot pa samo slikar, ki tu razstavlja le eno olje: rumenkasto-zeleno uglašeno vizijo ženskega telesa s poudarjenimi črtami obrisov. Aldo Argenton v Rossoni V galeriji Rossoni se je tokrat ojunačil razstaviti svoje slike tihi samouk Aldo Argenton. Njegove risbe aktov smo včasih videvali na zaključnih razstavah učencev risalne večerne šole v muzeju Revoltella, a v drugih prilikah se o njem v javnosti ni govorilo. Sedaj je pokazal, kaj zmore v olju. In to, kar vidimo, je res pestra zbirka, morda res prepestra tudi v barvnem oziru. So tu pokrajine, podobe cvetlic, raznih rib, tihožitja in stare hiše, a predvsem pravcata apoteoza steklenic najrazličnejših oblik tn barv. Različna kot tematika, tako so tudi različni načini Argentonovega slikanja, .ki spominjajo na razne bolj ali manj znane mojstre. Dejali pa bi, da se je zlasti zgledoval po Minassianu, kot to kažeta tihožitji z masko in ono s sadeži. Do svojega bolj enotnega slikarskega sloga, torej Argenton še ni dospel. To je pač usoda mnogih samoukov, ki slikajo bolj sporadično in zaradi tega ne morejo dospeti do prave kontinuitete slikarskega razvoja, ki bi jim dovoljeval avtokritičen pregled lastnih del. Kot večina samoukov, tako se tudi Argenton predaja skoro orgiastični opojnosti barv, ki jih pa v posameznostih kar dobro občuti. Veselje do barvnega izživliania je glavna osnova njegovega slikanja. Posnemanje konvencionalne umetnosti mu ne uspe. Zato pa uspeva povsod, kjer m vezan na določeno predmetnost in to je predvsem v skupinah steklenic, za katere ustvarja fantastična mnogobarvna ozadja, ki prosevajo skozi raznobarvna stekla steklenic in tekočine v njih. V večini teh slik mu res dobro uspe uskladiti barvne vrednote, zlasti ker ume tvoriti posamezne barvne ploskve z neštetimi bisernato prelivajočimi odtenki glavne barve. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne odrecite se doslej uporabljenim metodam v svojem delu. Ne zahtevajte tega, česar ne morete dobiti. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 21.5.) Ugoden poslovni dan, ponovno si boste pri dobili zaupanje vase. Zdravje izbolj šario. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Svoje Interese uveljavljajte postopno. U-goden trenutek v čustvenem pogledu Zdravje dobro. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dobro boste izkoristili svoj čas ter dosegli ustrezne rezultate. Vaš optimizem Je koristen in pravilen. Zdravie dobro. LEV (od 23.7, do 22.8.) Obstaja nevarnost nesporazuma s sodelavci. vprašanja poslušajte svojo vest. Zdravje dokaj dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne spuščajte se lahkomiselno v neki posel, katerega uspeh je dvomljiv. Uživali boste spoštovanje vseh, ki vas obkrožajo. Zdravje nespremenjeno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite bolj vztrajni v svojem delu. Sele na večer boste umirili svoje živce. Počivajte. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Nekdo bo podprl vaša osebna strem- koliščlne ne bodo v prid vaših načrtov. Sledite svojemu nagnjenju, ne bo vam žal. Držite se predpisane diete. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Sprejeli boste ukrep, ki se tiče reorganizacije vašega poslovanja. Ne ob našajte se, kot da ste vedno žrtev spletkarjenja. Bodite previdni glede zdravja. RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Uspelo vam bo odpraviti vse nesporazume. Ugoden nakup In Izboljšano vzdušje v družini. Zdravje prav dobro. je zelo podoben sodobnemu indijskemu nakitu. Vse te podrobnosti človeka — še bolj laika kot strokovnjaka — spravljajo celo v dvom, posebno ko na svoji poti skozi Indijo ne naletiš nikjer na podeželju na človeka, ki bi vedel, kaj so nogavice, kaj je lepa obleka in kaj je nakit, razen pri kakem lepem dekletu, ki hoče svojo lepoto še bolj poudariti. Toda kdor indijsko zgodovino pozna, bo le pristal na dejstvo, da je bilo življenje v stari Indiji drugačno kot je današnje in da je šla tod mimo doba civilizacije, ki se sicer ne bo vrnila, ki pa je pustila za seboj znake in dokaze, ki presenečajo tudi najboljšega strokovnjaka, laika pa postavljajo celo v dvom. Pa tudi če bi na stenah svetišč v Adžanti ne bilo teh mogočnih fresk, bi bile že same pečine-svetišča nekaj velikega. Izklesane so v skalnato goro in vsaka izmed 29 pečin-svetišč je ogromna Pred vsako so ogromne arkade, pročelje pa je za vsako svetišče drugačno. V notranjosti vsake pečine, v posebnih, manjših prostorih pa je množica kipov Bude v raznih pozah in z raznimi izrazi na obrazu. Kot nam pojasnjuje vodič, se tujci pggosto sprašujejo, kako so graditelji mogli te ogromne kipe Bude vnesti v pečine-svetišča in stranske dvorane skozi tako majhna vrata? Vodič nam pove, da so tako pečine kot kipi, pa tudi pečin-ska pročelja kot vsi detajli nastali kar tu, iz en« same skale, da so kipi Bude izklesani na kraju samem, kjer stoje ter da so slikarji, ki so slikali freske, delali ob svetlobi, ki so jo s pomočjo ogledal posredovali iz zunanjosti v pečino. Ko človek obhodi že četrto in peto svetišče, bo prav gotovo že tako utrujen, da se bo moral za trenutek oddahniti in tedaj mu bo vodič začel nizati zgodovinske podatke in poseD-nosti tega »sporiiehika Vilinske umetnosti«. Vodič rbo povedal, da so te pečine-svetišča odkrili po naključju šele leta 1879. To se pravi 1000 let potem, ko so nastala, ali 700 let potem, ko so jih tedanji njihovi varuhi zakrili pred nevarnostjo. Ves ta čas so čakala na našo dobo skrita v gosti džungli, ki je prerasla tesno dolino Adžante. Namesto svečenikov, so tod skozi stoletja gospodarili tigri in leopardi. Ko pa je leta 1879 prišla sem na lov skupina angleških vojakov, je te pečine-svetišča odkrila. Zatem se je začela restavracija, ki še traja. Toda čemu so tedanji svečeniki svetišča v Adžanti zakrili? Točnega odgovora zgodovinarji in arheologi še niso dali. Najverjetneje je, da so jih svečeniki in fanatični verniki skrili v strahu pred muslimani, ki so v 11. stoletju vdirali tudi v osrčje Indije. Ker je muslimanska dominacija v raznih oblikah trajala več stoletij, so ljudje na pečine-svetišča pozabili. Sedaj pa postaja ta »spomenik vrhunske umetnosti« cilj mnogih ljudi, predvsem strokovnjakov pa tudi nestrokovnjakov. D. L. Prestrašena o.ia, zaskrbljen on. Kaj to pomeni? Nič hudega, Sofija Loren je posnela nekaj francoskih pesmi in Armando Trovajoli ji je pri tem pomagal. Tu ji pri-šepetava nekaj nasvetov, morda nekaj spodbudnih besed | V/////A 2 '///////. /Z//ZZW. PETEK, 15. FEBRUARJA 1963 Radio Trst A Jutranja glasba; 9.05: Lahka glas- Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš ba; 9.50: Operna glasba; 10.30: So- prednosti; 12.05: Erik Spiler: Obo-7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas- la; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme lenja dihal pri perutnini; 12.15: ba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; na Ital. morjih; 15.15: Filmske in Slovenske narodne; 12.30: Bocche-11,45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s gledališke novosti; 15,30: Glasbeni rini: Godalni kvartet v A-duru; poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih karnet; 15.45: Orkester Black; 12.45: Poje Pat Boone; 13.15: Ob- UJdlnmiu , ia,uv i a s. uvi , *«• • v * ««vw»v« m.hv-« , sporedov; 13.30: Glasba po željah; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: 17.00: Ansambel Franco Vallisnerl; Koncert za mladino; 17.25: Roman- 17.20: Pesem in ples; 18.00: Klari- ticizem v glasbi; 18.00: Vatikanski netlst Gunzek; 18.15: Umetnost. Koncil; 19.10: Oddaja za delavce; književnost in prireditve; 18.30: 20.25: A. Daudet: «11 nababboa; Tržaški skladatelji: »Glorgio Cam- 21.00: Simfonični koncert. btssa»; 19.00: Radijska univerza; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20,30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Ray Connlff; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Novele ln črtice; 22.25: Jazz koncert; 22.55: vestila; 13.30; Zabavna glasba; 14.05: Radijska šola; 14.35: Od popevke do popevke; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Zveneč kaskade; 15.45: Jezikovni pogovori; 16,00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert in simfonija; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Kar po domače; 18.45: Iz naših kolekti- vov; 19.00: Obvestila; 19.05: Glas-D„m,. bene razglednice; 20.00: Pianist K&. K.; °scar Peterson; 20.15: Zunanje-po- II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Gino Corcelli; 9,35: Srečanje z zvezdniki na Schumann: Otroški prizori, op. 15. //(*>!* pi«?*’U4V 1 7^V<^h' lltitnl PreKledi 20-3°: Obraz'l _ trak’ Pevci; 14.45: Za pri- 7n,xail| . o, m. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Orkester tedna; 13.00: O zborovskem petju; 13,45: Vito Levi: «Klavirske šole v Ottocentus; 13.55: Skladbe tržaških skladate- vvards: «Furto con scassoa; 18.35: laV.ii- “,p ' značaji; 21.00: Zabavni orkester SS'S: lr ‘S8* wK3S aa.-susrafe-ajs ktkjk' “ ~ Checca Duranteja; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Norman Ed- ijev; 14.25: Jazzovski kvartet iz Lucce. Koper 6.15- Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 ln 12.50: Glasba po željah; 12.40: Enotni razred; 20.35: Gala a della Ital. televizija 8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: canzonej 21.35: Znanstvena oddaja; Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik, vaiu-uiiv., bi.vu. zjiiaiioivcua v/uuajd , 22.00: Pojo Los Espanoles; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Turistične beležke; 13.40: Pesmi Ital. periodični tisk; 19.00: Borto- J. Ravnika, E. Adamiča Itd.; 14,00: lottijeva Kantata za tenor ln or- Zabavm mozaik; 14.30: Operetne kester; 19.15: Sodobna zgodovina; melodije; 15.30: Aktualnosti; 15 40: 19-30: Vsakovečerni koncert; 20.30: 23.05: Šport. Glasbena medigra; 16.30: Današnje Revija revij; 20.40: Beethoven; teme; 16.40: Basist J. Betetto; 21-20: ■lohn Barton: «Prazna krona*. 17,40: Plesne suite; 18,00: Prenos Slovenija 19.15: Obe plati zvona; 20,15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: So- merset Maugham: »Nedosegljiva Carollna*; 22.50: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Zgodovina atomske bombe; 22.15: Srečanja; Jug. televizija RL; 19.00: «The Shadovvs*; 19.30: Prenos RL; 22.15: Pianist Joe Sul-livan; 22.30: Beethovnove skladbe; 23.00: Prenos RL , Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Kozina: 17.00: Ruščina; 17.30: Anglešči- na; 18.00: Kuharski nasveti; 18,30: Avtomatizacija; 19.00: Boj za ob- Baletna suita; 8.35: Popevke;*8.55: stanek na morju — filmska repor- Pionirški tednik; 9.25: Pesem «On taža; 19.30: TV obzornik; 19.45. zori«; 9.45: Ljubljanski oktet; Propagandna oddaja; 20.00: TV 10.15: Iz Monteverdljevega «Orfe- dnevnik; 20.30: Slavica — jugoslo- Ja»; 10.35: Naš podlistek; 10.55: van&ki film. bodisi eno-, tro- ali peterodejan-ki, nikakor pa ne dvodejnnki. Krleža bi bil lahko zgostil prvotno dvodejanko v enude:unko, lahko pa tudi raztegnil v (rude-janko, kakor je v sedanji priredbi tudi naredil. Ne morem se na tem mestu spuščati v podrobnejšo analizo le popolnitve, samo to naj pripomnim, da ne prinaša tretje dejanje nič bistveno novega, če izvzamem to. da se «moluskni• dr. Križoi-ec še huje morulno razgali in da se pokaže s še manj simpatične strani (zoprno politično st revni š-tvo), da nadaljuje Lavra z novo serijo histeričnih izbruhov in da se vmeša v ta moralno nerazrešljivi zaplet še nov element — poniglavi policijski pristav. Dvomim, da bi se našli danes v Jugoslaviji boljši interpreti Kr-leževe Agonije, kakršni so naši trije: Sava Severjeva (Lavra), Vladimir Skrbinšek (dr. Knžo-vec) in Stane Sever (baron Len-bach), Krleža stavi na igralce svojih stvaritev velikanske zahteve: tekst je izredno obširen in terja od igralca visoke intelektualne bistrine; strasti, ki nosijo retorične in kazuistične izbruhe, so silovite in se gibljejo nenehoma na robu patološkega. Ker je skoraj vse dejanje izraženo v kazuističnih disputih, mora imeti igralec velikanski raz-seg mtmičnih sredstev, da z njimi oživi in poudari sleherno besedo, sleherno menjanje čustvenih odnosov do partnerja in sleherni dialektični obrat. Sava Severjeva je ne samo o-stala na višini uprizoritve gostovanja v Trstu, marveč je svojo kreacijo še poglobila in izpopolnila. Njeni živčni izbruhi, njeni pretresi moralnega ogorčenja, njena jedka ironija nasproti dr. Križovc u »o bili tako subtilno izoblikovani in doživeto izraženi, da se je igralka popolnoma pretopila v Lavro. Prav tako je bil dr. Križovec Vladimira Skrbinška izredna kreacij a. Novo, tretje dejanje j« s svojim tekstom, v katerem je dr. Križovec sam v navzkriž ju s svojo prejšnjo interpretacijo barona Lenbacha, terjalo od i-gralca tudi znatno igralsko modifikacijo drugega dejanja. Skrbinšek je to zahtevno nalogo v skladu s čustveno in razumsko logiko sijajno izvedel. Zanimivo, svoji pojavnosti odgovarjajočo interpretacijo barona Lenbacha (pomisliti moramo, da je pred vojno igral to vlogo Levar!) je z življenjsko pristnostjo upodobil Stane Sever. Nekdanji kavalerijski častnik in aristokrat je zdaj samo še nesreče n pijanček in nebogljen izsiljevalec, ki pa se v trenutku, ko svojo grožnjo s samomorom tudi izvrši, dvigne do melodramatične višine. Rusko emigrantko, v katere vlogi smo imeli v Trstu še srečo gledati Nablocko, je zdaj n Ljubljani inteligentno in dinamično interpretirala Duša Počkajeva. Bila je to polnokrvna upodobitev Madeleine Petrovne z viškom v drznem lezbičnem podvigu, ki je starega nonkon-formis ta zabaval ne toliko zaradi sebe, marveč zaradi še danes krepko prisotnih tartufov-skih moralistov (nemara posebnost ali celo folklor v Alpah živečih ljudstev — baje posledica določenih kemičnih sestavin tamkajšnje vode, prt čemer bi prosil, da $e upošteva kanec avtorjeve ironije), katerim v brk se je z odra posmejal sam Krleža, kajpada v režiserjevi zamisli in igralkini umni interpretaciji. Novo vlogo policijskega pristava v tretjem dejanju je sicer zadržano, a v prizoru s fotografijami in z razkrinkanjem nove Križovčeve erotične avanture tudi dovolj škodoželjno — drastično izvedel Boris Kralj. Služkinji Mariji je našla Marija Benkova simpatično diskretno podobo. Gluhonemega berača je prav tako zadovoljivo igral Vinko Podgoršek. Režiser France Jamnik je imel ogrodje za prvi dve dejanji bolj ali manj že v uigranosti treh protagonistov že iz prejšnjih režij (GaneIlove in Stupičepe), Toda v režiji tretjega dejanja je pokazal izvirno upodabljajočo moč in krepko dinamiko, tako da je bita drama «V agoniji» iudi kot tro$ejanka v sebi zaključena celota. Z estetskim smislom za ttpike «glembajevščine» je kreiral sep no Vladimir Rijavec. V popolm skladnosti z njegovo izvedbo * bili kostumi Mije Jarčeve. V celoti: mogočna, dinamična predstava s polnokrvnimi igralskimi stvaritvami, katerim je dajal še prav poseben poudarek jubilej petintridesetletnega umetniškega delovanja Save Severjeve. VLADIMIR BARTOL V Sovjetski zvezi proslavili 90 - letnico v Saljapinovega rojstva MOSKVA. 14. — Včeraj je minilo 90 let od rojstva Fjodora Saljapma, enega največjih ruskih tn svetovnih pevcev in u-metnikov. To obletnico so proslavili z vrsto koncertov, predavani m akademij po vseh kulturnih središčih Sovjetske zveze. «Delež Saljapma umetnosti je tako ogromen tn moč njegovega talenta je bila tolikšna, da je celo ono, kar se danes more o njem slišati in videti, dovolj, da bi se njegova slava tudi po njegovi smrti še bolj dvignila in da bi vedno bolj cenili njegov genij, njegovo ustvarjalnost in velike zasluge v svetovni in ruski kulturi in umetnosti« — je ob tej obletnici zapisal med drugim moskovski list *Izvestiju», l PRIMORSKI DNEVNIK — % — IS. februarji PRVENSTVO GORIŠKEGA POKRITEGA TRGA Kmetje lahko neomejeno prodajajo svoje pridelke Zadruge direktnih obdelovalcev bilahko organizirale prodajo blaga svojih zadružnikov Ze nekaj dni sem se je vreme ljenje za tako prodajo v vseh ti- lepo vreme in je tudi mraz nekoli- toliko izboljšalo, da toplomer tudi ponoči ne zleze več tako globoko pod ničlo, vsaj ne v Gorici, kot nam ve povedati vremenoslov-ska postaja na Goriškem letališču. To so vzeli z veseljem na znanje ne samo meščani in okoličani, zlasti tisti, ki jim je že začelo primanjkovati kuriva, ampak predvsem branjevke in okoličani, ki imajo vsak dan opravka na zele-njadnem trgu, kjer jim je v najhujših dneh sproti zmrzovala zelenjava in sadje, kolikor ga je »ploh bilo na prodaj. Tržni komisar Nardini nam je v razgovoru izrazil mnenje, da bo tudi kar se cen tiče šlo sedaj na bolje in da se že opaža popuščanje astronomskih cen na debelo pri zelenjavi. Goriški trg pa ima tudi svoje drugačne posebnosti. Tako je edino mestno tržišče za sadje in zelenjavo v Italiji, kjer imajo okoliški kmetje neomejeno možnost prodaje evojih pridelkov kar na stopnicah trga na drobno. To je stara tradicija, ki je ostala še iz Avstrije, tako v Gorici kot v Tržiču. V Gorici se lažje izvaja, ker je dovolj tržnega prostora na pokritem trgu, dočim je glede tega slabše v Tržiču, kjer je tak prostor mnogo bolj omejen. To predstavlja sicer za branjevke in branjevce precejšnjo konkurenco, zlasti takol« proti poldnevu, ko kmetje znižajo cene svojemu blagu, samo da gredo lahko prazni domov. Vendar pa tudi ta konkurenca, ki gre nazadnje v prid potrošnikov, ni taka, da bi ne bila znosna, zlasti za tiste branjevke, ki prodajajo tudi južno aadje in drugo podobno blago, ki ga pri nas ne pridelujemo. Občinska uprava skuša iti tako enim kot drugim glede tega na roko in da ne bi preveč povečala režijske stroške, zaračunava za prodajni prostor na pokritem trgu samo po 2000 lir mesečno. Omenimo naj še, da so direktni obdelovalci, zlasti oni iz Standre-ža, že razmišljali tudi o tem, kako bi se organizirali v lastno prodajno zadrugo za prodajo svojih pridelkov. Tak način bi znižal stroške in omogočil večjo izbiro, saj bi na enem mestu imeli na razpolago pridelke od nekaj desetin pridelovalcev, kar bi pritegnilo tudi’ več kupcev. Zakon kaj takega omogoča in tudi občina je dolžna dati prodajno dovo- ■imiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii VERDI. 16.30: «West Side Story* Ameriški barvni film v cinema-scopu z 10 nagradami Oscar. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «La marcia su Roma«, Vittorio Gassman in Ugo Tognazzi. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 16.30: «La leggenda di Fra Diavolo«, T. Russel in C. Ha-yaharareet. Italijanski cinema-scope v barvah. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «L’Inferno fe per stih občinah, iz katerih so člani zadruge. Sejni sprejel beneške župane Predsednik republike Segni je sprejel na Kvirinalu župane 12 občin v Nadiški dolini, ki mu jih je predstavil podtajnik obrambnega ministrstva in čedadski župan senator Pellizzo. Znani demokristjan-ski senator Pellizzo se je v imenu županov poklonil predsedniku republike in pri tem poudaril »globoka čustva italijanstva«, ki naj bi po samovoljnem mnenju italijanskega senatorja prevevala prebivalstvo ob Nadiži, saj je znano v kakšnem smislu senator tolmači pojem italijanstva. Zatem je podaril predsedniku republike publikacijo o Furlaniji. Predsednik Segni se je zahvalil za poklonilne besede ter prosil župane, naj izročijo prebivalstvu nje- ] gove prisrčne pozdrave in želje. ko ponehal, je bilo razstavljenega več blaga kot na zadnjem sejmu, ko je mraz oviral tako prodajalce kot kupce. Med kupci je bilo opaziti precej tudi takih, ki so prišli z jugoslovanskega področja in kupčija je zopet oživela, čeprav smo sedaj nekako med dvema sezonama in je za zimske nakupe že prepozno, za poletne pa prezgodaj. Z motocikla je padel Sinoči ob 20.30 so pripeljali z avtomobilom Zelenega križa v go-riško civilno bolnišnico 48-letnega Urbana Picottija iz Gorice Ul. Orzoni 34. Zdravniki so ugotovili, da si je mož verjetno zlomil levo nogo v kolenu ter so ga zato pridržali na zdravljenju. Sprednji del karoserije osebnega avtomobila Fiat 1400, ki je predče-rajšnjim trčil zaradi neprevidnega prehitevanja v tovornik. Slika kaže razbit hladilnik. Trčenje je bilo tako silovito, da so se zlomili tovor-nikovi blažilci, ko se je osebni avto zaletel v tovornikovo gumo. Šoferja je vrglo na asfalt, vendar se sploh ni poškodoval ll■■lllllllmllllllllllllll1llllllllllllllllllltllt||f|||||||n|||||||||,n,„,I,|„||||||||||||||„,n,m,,ml|„,im,,,,,,n,,u,|,l„„||,im,l„lllllllllltlllIlllllllllllllmlllnll|llllllllllll S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI IZ DOBERDOBA Kmečka zadruga izpolnjuje prošnje za zavarovanje Izvedeli smo, da Kmečka zadruga v Doberdobu izpolnjuje prošnje za kmečko zavarovanje in tudi prošnje za kmečke pokojnine. Za vse informacije naj se prizadete osebe obrnejo do prodajalca Janka Gerdoleta v obratovalnih urah. Ustanovitev zadruge v Doberdobu se je izkazala za zelo dobro. Dosegla je svoj smoter, vsestransko pomagati kmetom in odjemalcem, da pridejo do cenenega blaga in velike izbire. V nedeljo pri «Zvezdi» 16. občni zbor SPD V nedeljo, 17. februarja bo v prostorih restavracije «Zvezda» na Trgu sv. Antona v Gorici 16. redni 6,7 milijona za ureditev javnih parkov in nasadov Priporočila svetovalcev Černeta, Sfiligoja in drugih - Liberalec se je vzdržal pri glasovanju - Drevi se seja nadaljuje V drugem delu seje goriškega ob činskega sveta, ki je bila v sredo zvečer so po odobritvi resolucije o pomenu dežele Furlanija - Julijska krajina razpravljali o načrtu za u reditev javnih zelenih površin, ljudskih parkov in nasadov. V odsotnosti odbornika za javna dela Lu-pierija je predlog obrazložil podžupan dr. Gallarotti, ki je dejal, da je sklenila občina za načrt potrošiti 6,7 milijona lir. Razvila se je živahna diskusija, v katero so posegli svetovalci vseh skupin. Njihovi predlogi pa so bili tehnične narave. Samo socialdemokrat Candus-si m liberalec Chiozza sta izrazila nezadovoljstvo nad predlogom odbora, ker zahteva od svetovalcev odobritev postavke v proračunu za leto 1963, ki ga še niso proučili, niti odobrili. Poročevalec je pojasnil, zakaj se odboru tako mudi ukrep odobriti. Dejal je, da nameravajo z deli pričeti že 15. marca letni občni zbor Slovenskega pla- ter zato nujno potrebujejo privo- ninskega društva v Gorici. Na dnevnem redu je 9 točk, in sicer otvoritev, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, diskusija, razrešnica staremu odboru, izvolitev volilne komisije, volitve novega odbora in preglednikov računov, slučajnosti in zaključek. Odbor je razposlal vabila vsem članom, ki jih vabi, da bi bili točni. Občni zbor se bo pričel ob 10. uri. gli eroi», S. M. Quen in B. Dari. crnobell ameriški film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči Je od- prta v Gorici lekarna SORANZO, Kori orso Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9 stopinj nad pičlo ob 3.30. Povprečne dnevne Vlage Je bilo 70 odstotokv. Četrtkov sejem v Gorici Včeraj smo Imeli v Gorici zopet običajni četrtkov sejem, kot se vrši po dvakrat mesečno. Ker je bilo ljenje svetovalcev. Svetovalec Miladiri Černe je vprašal odbornika, če so se obrnili tudi na druga specializirana podjetja. Priporočal je ureditev ostalih javnih parkov, da bi se ne omejili samo na trg pred železniško postajo, ter gradnjo tople grede, v kateri bi hranili rastline. V šolah pa naj bi otroke podučili, naj čuvajo javne nasade, ki so pogostoma predmet uničevanja. Odbornik mu je odgovoril, da so vprašali samo Sgaravatija pri Padovi, ker razpolaga z rastlinami, ki najbolj ustrezajo našemu podnebju. Kot priporočila pa so sprejeli ostale Černetove predloge. Odvetnik Sfiligoj je predlagal, nal SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo, 17. februarja ob 16. In 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 s komedijo v štirih dejanjih «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA* (Andre Raussin) Sedeži so po 300 in 200 lir, stojišča po 100. Mladini pod *8. letom vstop prepovedan DELOVAL BO BIFE’ izberejo kvalitetno dobre rastline, ostali svetovalci Baiocchl, Fabrisin in drugi so prav tako s celo vrsto priporočil obsuli občinski odbor, da bi kar najbolje izpeljal načrt za lepši zunanji izgled našega mesta. Gallarottijev predlog so odobrili vsi svetovalci; vzdržal se je samo liberalec Chiozza, ker je šlo za o-dobritev postavke iz proračuna, Ki ga še niso sprejeli. Ponovna seja bo danes ob 18. uri. Kolesar z Rafuta padel v Štmavru Ob 16.10 so se uslužbenci Zelenega križa odpeljali z rešilnim avtomobilom v Štmaver. V bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto so se vrnili s 54-letnim Agostinom Marviničem z Rafuta št. 34. Mar-viniču so v bolnišnici obvezali rane po obrazu, ki si jih je prizadejal pri padcu s kolesa. Ozdravel bo v nekaj dneh. V gozdu se je ponesrečil Včeraj okrog poldne so pripeljali v goriško bolnišnico 49-letne-ga Eugenia Gandolfija, iz St. Petra ob Soči. Ko je mož v dopoldanskih urah pripravljal drva v gozdu, se je skladovnica drv sesula nanj in mu zlomila desno nogo. V bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. ............................................m.... S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Področju okrog Krmina je treba pomagati iz krize Nakup tehničnih pripomočkov za higienski laboratorij in pokrajinsko umobolnico Pretekli torek je imel pokrajinski odbor svojo običajno tedensko sejo, na kateri je predsednik dr. Chientaroli opozoril odbornike na hudo gospodarsko krizo, ki tare področje okrog Krmina, katero je med tistimi kraji, ki so bili najbolj prizadeti spričo nove državne meje. Na to področje težijo tudi vojaške služnosti. Da bi se to stanje ne poslabšalo, so potrebni izredni ukrepi, s katerimi je treba marljivemu prebivalstvu tega okoliša pomagc* ti iz težav, v katerih se sedaj nahaja, da bo tudi ono deležno splošnega gospodarskega napredka. Odborniki so obširno razpravljali o tem problemu in končno so poverili odbornikoma Vezilu in Pecorariju nalogo, naj proučita s pristojnimi ustanovami ukrepe, ki bi bili najbolj primerni za odpravo tega kritičnega stanja. Predsednik je nato poročal o razgovorih, ki sta jih z odbornikom Pecorarijem imela v Tržiču glede otvoritve podružnice trgovske tehnične šole v tem mestu. Odborniki so nato odobrili številne ukrepe upravnega značaja ter med drugim tudi nakup teh-nično-znanstvene opreme za higienski laboratorij in za pokra- jinsko umobolnico. Zaključili so z obravnavo argumentov, ki so postavljeni na dnevni red seje pokrajinskega sveta, ki bo jutri popoldne. Pes je oklal žensko iz Ločnika Pes je včeraj zjutraj popadel 58-letno Teodorindo Giusepin iz Ločnika, Trg. S. Giorgio 6. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju. Nesreča se je zgodila o-koli 11. ure. Zenska je bila takrat v Ul. Sartorio v Ločniku. Nenadoma se ji je zakadil pod noge hud pes in jo neusmiljeno začel gristi. Bližnje osebe so ji takoj priskočile na pomoč. Poklicale so rešilni avtomobil Zelenega križa, da jo je odpeljal v bolnišnico. Padec kolesarja v Ul. Coronini Včeraj ob 12.30 so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 42-letnega Ferruccia Ma-rangona iz novega naselja pri pevmskem mostu. Pridržali so ga na zdravljenju, ker se je pri padcu s kolesa v Ul. Coronini udaril v glavo in si zlomil nosno kost. PO NEODLOČENEM REZULTATU V REGULARNEM ČASU Za tri točke razlike zmaga Italije nad Jugoslavijo Izid srečanja: 93:90 (38:43, 81:81) BOLOGNA, 14. — Italijanski košarkarji so dosegli svoj cilj: premagati Jugoslavijo in tako ohraniti nepremagljivost domačega igrišča. To so storili z vnemo in z Borbenostjo, vendar je treba priznati, da je njihova zmaga sad nekaterih srečnih okoliščin. Predvsem je Jugoslavija izgubila zaradi petih prekrškov najprej Daneua in nato še Djuriča in Korada. Ostali so napravili vse, vendar niso ustaviti razigranih Italijanov, imeli v Giomu, Vittoriju in mogli ki so kasne- ITALIJA: Giomo (7), Pellanera (9), Lombardi (24), Pieri (9), Ber-tini (6), Vittori (17), Riminucci (2), Zuccheri, Gavagnin (9), Bufa-lini, Vianello (10), Dal Pozzo. JUGOSLAVIJA: Dragovih, Ko- rač (38), Logar, Kovačič (5), Djerdja (2), Troskot, Daneu (6), Petričevih (4), Bojovih (5), Cvetkovih, D j uric (16), Nikolih (14). SODNIKA: Novotny (CSSR) in Chuard (Švica). jih je počasi, s podaljškom je Pieriju stroj, ki a gotovo pripeljal igre do zmage. Jugoslovani niso razočarali. S svojo hitro in prodorno igro v napadu in skoraj neprodornim j-brambnim sistemom so v prvem delu igre prisilili Italijane na predajo. Zaletne minute so potekale v prid Italijanov, toda Jugoslovani so kaj kmalu prevzeli pobudo in so z lahkoto tresali mrežo koša. Posebno Korah se je odlikoval ne samo v igri, temveč tudi pri streljanju «osebnih», pri katerem je bil nepogrešljiv. Ob rahli premoči Ju liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii ITALIJANSKO PRVENSTVO V NORDIJSKIH PANOGAH De Dorigo med Hani Guala med ženskami Danes štafetni tek žensk 3x5 km NEVEGAL, 14. — Marcello De Dorigo v teku na 30, Lorenzina Guala na 10 in Silvana Tirozzo na 5 km so novi italijanski prvaki v navedenih nordijskih panogah. Prvenstvo v nordijskih panogah se je začelo danes v Nevegalu, kjer je nizka temperatura strdila sneg, zaradi česar so bile tekmovalne proge zelo tekoče. De Dorigo med moškimi ni imel------------------------------------------ konkurentov. Z zelo močnim startom je pokazal svojo premoč in je pustil za seboj že v začetku pro- ge najnevarnejše morebitne tekme ce. Pri 15 km je imel že 9” pred nosti do Steinerja, ki mu je sledil Ta naskok si je De Dorigo v dru gem delu proge oziroma bolje zadnjih petih kilometrih še povečal do 2 minut. Na drugo mesto se je uvrstil Steiner, na tretje Stuffer, na četrto pa Gianfranco Stella, ki je potrdil odlično formo. Zmagovalec v teku za pokal Kurikkala Nones je pri 12 km odstopil verjetno zato, da bi si ohranil sile za sobotni tek na 15 km. ........ V teku na 10 km za članice se je zelo obnesla Samasova, ki pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom, pa čeprav za razliko 15”, za že izkušeno Gualo. Jutri se bo prvenstvo nadaljevalo z žensko štafeto 3x5 km. Izidi so naslednji: MOŠKI (30 KM) 1. DE DORIGO MARCELLO (Fiam-me Gialle Predazzo) 1.47’49”4 2. Steiner Giuseppe (Sci Club Cor-tina) 1.49’18”2 3. Stuffer Livio (Gruppo Sportivo) 1.49’46”8 4. Stella Gianfranco 1.50’20”5 5. Manfroi Franco 1.50’28”2 6. Genuin Angelo 1.5414” ŽENSKE (10 KM) 1. GUALA LORENZINA (Sci Club Pirovano) 44’20" 2. Samassa Annamaria (Sci Club Pirovano) 44'35”3 3. Perronnella (Sci Club Alagna) 46’47”9 4. Rosso Rita iv ‘ zsjsrzr&tJ» & vlačevali igro in se naglo i W J vali pod koš tekmecev. tj 50V • i končnim žvižgom pa se je 'Jff 4)vg; vanom posrečilo še enkf*^ sti mrežo, a razlika stovala trudnim, a zadov0*!”^) lijanr.m za zmago, ki je 111 ti sami niso pričakovali- NAMIZNI TENIS Dober začetek športnega združenja J K na pokr. prvenstvu p-SMS V prvem dnevu prvenstva v namiznem Borovi igralci dobro m ! jA šič .je popolnoma nadvlad": je* JjCr ga naspi otnika in tudi V*1 gtfr Jtj r boljši od tekmeca kluba % “t pa čeprav je v drugem I. no popustil. Edino ščuka V j f : j pa čeprav je bil njegov ’& no nad, položiti orožje RLjt mu Staculu, ki je Borovega P ,e j nika izločil. V nadaljevanj« f I V šuta B. premaga. AmbroSjJ N -Milič pa je presenetljiv0 Alj Tomšiča s 3:1. Ostali izidi- p č »bj (21*- Asti , i7 * K MILIC-Gemiti 3:1 <2‘; t J* C 21:10, 21:14) a starega želez j a na polici je isela vrv. Vsakdo bi potegnil anjo in tako je storil tudi on. ( tem trenutku je padel s po-ice težak šivalni stroj in ga za as zgrešil. Spomnil se je tudi irimera z zlomljenimi lestvar ni. To je opazil šele tedaj, ko e je hotel povzpeti nanje, da ii prebelil del stropa. Mar so o Mie le nezgode po naključ- Ne, bil je prepričan, da so to asti, ki si jih je izmislila O-via, le da je v svoji lahkomi-jlnosti bil prepričan, da jih je amenila sebi. Naivno je milil, da njegova žena želi pred-taviti svojo smrt kot nesrečen rimer. In vse to zaradi tistega rekletega Stevena, tretjeraz-ednega igralca, v katerega je ila zaljubljena-Laurent je zdaj spoznal, da je apravil napako, ker je vzel že- no, ki je bila petnajst let mlajša od njega, medtem ko je bil Števen Istih let kot ona. Sicer je omenjala ločitev, toda on, Laurent Amory, bogat poslovni človek, jo je z lahkoto prepričal, da bi bila to velika otročarija. Zdaj, po desetih letih zakonskega življenja v izobilju — kaj bi počela brez denarja z nenadarjenim Stevenom — ki je dobil komaj vsako tretje leto kakšno vlogo? Slednjič je to uvidela. Toda m se mogla pomiriti z mislijo, da bi vse življenje prebila z njim. Zato je sklenila, da konča s takšnim življenjem... Ko je iz svoje sobe nenadoma zaslišal top udarec nekega telesa v kleti in prodoren Oliviin krik, je stekel kakor brez glave. In tako je padel v past. Nenadoma se je ob nekaj spotaknil in začutil, da se stopnice izmikajo pod njim. Nenadoma je razumel Oliviino izdajo. Nato je izgubil zavest. — Bila sem zgoraj in čitala v svoji postelji — je Olivia razlagala policajem. — Zaslišala sem strašen udarec. Stekla sem dol in tedaj... Policaji so skomignili z rameni. Ljudje bi pač morali malo bolj paziti in ne puščati različnih predmetov po stopnicah. Na stotine podobnih nesreč se dogaja vsak dan. Odnesli so Laurentovo truplo in ga prihodnji torek pokopali. Olivia je že v sredo poklicala Stevena. Ni ga mogla sicer še sprejeti v hišo, toda dogovorila sta se, da bosta skupno odpotovala v Trinidad. Dva meseca pozneje, po vrnitvi v Nfew York, je Olivia priznala svojim prijateljicam, da se je na potovanju seznanila z moškim, ki ji je bil všeč. Prijateljice so jo prepričevale, da je to nekaj čisto naravnega in da ne more vse življenje žrtvovati spominu na nesrečnega Lau-renta. Čez tri mesece sta se Števen in Olivia poročila. V lepi hiši se je Števen razšopiril kakor kralj. Gojil je cvetje, Olivia pa je bila srečna, ker se je iz igralca spremenil v gospodarja. čez šest mesecev je nenadoma opazila, da ji Števen pri- pravlja past. Nekega večera, ko je bil pijan (Števen je mnogo pil, pogosto pa se je tudi delal pijani, j0 je skušal porinili z balkona; pri tem se je. pretvarjal, kakor da se je hotel Ujeti zanjo, da ne bi sam padel. Balkon je bil v višini šestih metrov. Olivia se je obupno o-prijela ograje- — Hotel si me ubiti? — ga je vprašala drhte. — Nora si! Malo sem pijan, to je vse! Olivia pa ni bila tako naivna kot Laurent. Spoznala je, da si je Števen poželel samo njenega denarja. On ji je svetoval, naj poseje hišo s pastmi. Nikoli je ni ljubil. Razjezila se je. Od tega trenutka sta v lepi hiši živela dva tujca, ki sta naskrivaj kovala načrte in se pripravljala, da bi se rešila drug drugega. Oba sta odvrgla možnost, da bi ponovno uporabila stopnice. To bi bilo sumljivo. Bilo je potrebno, da bi bila nova nesreča prepričljivejša od prve. Števen se je nekega jutra spomnil hladilnika, ki je stal v kleti. To je bil ogromen hladilnik In Olivia je včasih stopila vanj, da bi vzela iz njega meso. Z notranje strani ni bi- lo kljuke. Prava past za ljudi! Ko nekega dne Olivie ni bilo doma, je Števen stopil v klet in si ogledal vrata hladilnika. Imela so posebno vzmet, ki je ma široko odprla vrata, brž ko je pritisnil na kljuko. Če so bila vrata odprta, so ostala zataknjena in Jih je bilo treba pri zapiranju povleči z roko. Kaj pa se bo zgodilo, če bi vrata naletela na kakšno oviro? Po nekaj poskusih se je prepričal, da bi se vrata v tem primeru sama od sebe avtomatično zaprla- Ideja je bila tu. Treba je bilo de nastaviti kakšno neopazno o-•viro. Nič hudega sluteč, bo O-Iivia kakor običajno stopila v hladilnik, vrata pa se bodo za njo zaloputnila. Idealen nesrečen primer! Ko je po večerji odšla Olivia v svojo sobo, je Števen stekel v klet. Misel, ki se ga je polastila, ga ni zapustila. Vedro za premog. Peč ni stala daleč od hladilnika in prisotnost vedra za premog ne bo pritegnila O-liviine pozornosti. Najprej je treba vse preizkusiti, nato pa pričeti z akcijo. Skrbno je postavil vedro, take da so se vrata hladilnika morala zaustaviti, preden bi prišla do konca in se zataknila. Nato jih je odprl, kakor bi to storila Olivia. Stopil je za korak naprej in iztegnil desno roko nazaj, da bi zastavil vrata hladilnika, ko se bodo odbila od vedra in se hotela zapreti. Tedaj pa mu je nenadoma spodrsnilo. Stopil je na košček ledu. Sam ni vedel, kako se je nenadoma znašel sredi hladilnika. Ni niti utegnil, da bi zavpil, ko so se vrata nenadoma zaprla za njim. Skočil je, toda bilo je že prepozno. Pričel je razbijati s pestmi po vratih. — Olivia! Olivia! Odpri! — je vpil, toda zidovi hermetično zaprtega hladilnika so dušili njegov glas. Olivia se je čudila, kje se je Števen zadržal, in ga je šla i-skat. Obšla je vso hišo in slednjič stopila tudi v klet. Prav v tem trenutku je Števen ves obupan udarjal z nogami ob vrata hladilnika. Olivia je slišala pridušen glas, ki je omenjal njeno ime. — Števen! Kje si? — V hladilniku! — je vpil, kolikor je mogel. Olivia se je nasmehnila. — Odpri mi! — je tulil Šte- ven z energijo obupanca. Olivia se je pričela škodoželjno smejati. Vse njeno telo se je treslo od zlobnega smeha, ko se je počasi vzpenjala po stopnicah proti svoji sobi. Naj zabavneje pri vsem tem je bilo to, da je tudi ona dejansko že mislila na hladilnik kot na sredstvo, da se znebi Stevena, le da nikakor ni našla način, kako bi ga zvabila vanj. Zdaj se je sam ulovil. Vzela je uspavalno sredstvo, da bi laže zaspala. Zavedala se je, da bo imela jutri težak dan. Ko bo pripovedovala policajem o nesreči, bo moral njen glas zveneti prepričljive j e kot kdaj koli- Vstala je okoli desete ure in ko je popila čašo oranžnega soka in dve skodelici črne kave, je bila pripravljena na svojo novo tragično vlogo nesrečne vdove. Da bi se čimbolj vživela v novo vlogo, je stopila v klet, da bi «odkrila» truplo, preden bo obvestila policijo. — Števen! Števen! — je klicala. Ni bilo odgovora. Odprla je vrata hladilnika in malce osupnila, ko je zagledala na tleh hladilnika skrčeno ivjeO1- truplo, pokrito z pila je in napravila ^ kov proti njemu. 2ele t0r»' bi bili odtisi njenih * na ledenem prahu na lPl bro vidni, ker bo to * terialni dokaz, ki b° j podkrepila svojo izp°v ^ policijo. Toda tedaj Je la za seboj pridušen tr.elVj iV, Olivia ni verjela svoj'‘. p/ž i,%t Ne, kaj takega se nJeJ^Vjj y, t 4s, 4 zgoditi. Mar ni ved«0 ^ ^ vrat in do podrobnosti ^ ^ njihov mehanizem? j? r"k-' • ostati na stežaj odPrt taknjena, ker je bila v ko napravljena. i?1 , ,H — Hej! Ali je kdo ^ prite vrata! p fcV Toda dobro je vede|!t» 'j (tal'" nikogar. Služinčadi ^. i w Ji*« lav Obiske sta redko*5 \s jemala. jjil1 ( - Na pomoč! je vpila, kolikor je llT AA v sebi- »A iv Toda zavedala se je> vpiia„; k 1 zaman, pa vendar je 1 brezumn°stl". kaj ur do ni čutila, da ji pri' 4 M,1 Ek s Wveč bilo je občutek blage Začutila je nepremag J pil*’ po blagotvomem, Mi snu... UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTKCCH1 6-11. TEnEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 - Poštni preaai 559 — POUHU7.NICA GOHICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 — UPRAVA: 'TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20— Tel. št. 37-338 — NAHOCN1NA: mesečna 650 lir — 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din. četrtletno 460 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537.4 — Za FLRJ: ADIT, pp1 Ljubljani 600-14-603-36 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglas) JO lir beseda. — Val oglasi ae naročajo Pr* Odgovorni urednik: STANISLAV HKNKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst