TPV - AVTO, Servisno prodajni center Kandijska 60, 8000 Novo mesto Tel.: 068/391 -81 -12, 391 -«1-1Q —
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
Št. 26 (2498), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 3. julija 1997 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
Peterle še naprej predsednik SKD
Na izrednem volilnem kongresu SKD v Novem mestu je bil Lojze Peterle z dvetretj insko večino ponovno izvoljen za predsednika stranke - Alterantiva opozarja
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
NOVO MESTO - Peti izredni kongres Slovenskih krščanskih demokratov - bilje v soboto, 28. junija, v Novem mestu, njegovo geslo pa je bilo Za deželo in ljudi združimo moči - je potekal v znamenju razkola med Peterletovo večinsko strujo in tako imenovano alternativo oziroma skupinami, ki se ne strinjajo s politiko in prakso vodstva stranke in katerih vse glasnejše zahteve po prenovi stranke so tudi pripeljale do tega izrednega kongresa.
Prihajajo Slovenci “od vsepovsod”
Pričakujejo okoli 5 tisoč ljudi - Etnografsko obarvana prireditev
RIBNICA - V nedeljo bo prvič v Ribnici potekalo “Srečanje v nioji deželi”, ki ga organizira Slovenska izseljenska matica že 42-ič. Zaradi novosti, kijih v to tradicionalno prireditev - nekoč izseljenski piknik - vnaša sodelovanje ribniške občine, pričakujejo, da se bo prireditve udeležilo najmanj Pet tisoč Slovencev od vsepovsod.
Dosedanje prireditve so bile Organizirane za Slovence, ki živijo v tujini, novost letošnje pa je, da so prvič k sodelovanju povabili tudi Slovence v domovini. “Želeli smo, da to ne bi bil zaprt izseljenski piknik, ampak srečanje vseh Slovencev, pojasnjuje ribniški župan Jože Tanko. Prav zaradi tega je Izseljenska matica izbrala Ribnico za kraj, kjer bo letos in še prihodnji dve ali tri leta potekala ta tradicionalna prireditev. Ribnica je namreč ponudila nov koncept prireditve, ki se izpričuje tudi v tem, da bo prireditev letos prvič etnografsko obarvana.
“Doslej je bil poudarek na maši in kulturnih prireditvah, mi pa Smo ta koncept razširili na predstavitev slovenske obrti, pri čemer se nismo omejili le na ribniško suho robo in lončarstvo, marveč tudi na druge domače obrti in obrti, ki izumirajo,” pravi Tanko. Tako si bodo lahko udeleženci prireditve - pričakujejo, da bo ■ned njimi približno tretjina gostov iz tujine in dve tretjini iz domovine - ob številnih spremljajočih kulturnih prireditvah in po za Zainteresirane organiziranem ogledu Ribnice in njene okolice v teku dneva ogledali tudi spretnost mojstrov domače obrti, njihove izdelke pa bodo lahko tudi kupili.
Vendar se je pokazalo, da ima predsednik SKD Lojze Peterle strankine vajeti še vedno in kljub vsemu trdno v svojih rokah. Za predsednika je bi! izvoljen s 94 glasovi, za njegovega protikandidata, mladega Primoža Bulca, pa je glasovalo 47 delegatov, medtem ko so bile 4 glasovnice neveljavne. Tretji kandidat za predsednika, Maksimiljan Indihar, seje kandidaturi odpovedal na koncu svojega predstavitvenega govora, ki se je končal tako, daje predsedujoči Indiharju zaradi prekoračenja dovoljenega časa odvzel besedo. 'Ta pa je dejal, da tako malo demokracije v tako majhnem prostoru ni možno nikjer drugje.
Novomeški kongres se je začel ob 10. uri dopoldne in je trajal skoraj do polnoči, ko so bili znani izidi volitev. Do kosila ob enih
popoldne so komaj sprejeli poslovnik o delu kongresa in dnevni red. Na začetku govora, ki ga je naslovil “Z(a) jasno besedo”, se je Peterle vprašal: “Je znotraj SKD res možna alternafiva SKD?” In takoj: “Odgovarjam -ne! Alternativa SKD je lahko samo od zunaj, alternativa so druge stranke in SKD je alternativa njim.” Peterle je priznal, daje stranka na zadnjih državnozborskih volitvah doživela poraz; največjo krivdo za to pa pripisuje temu, da stranka “ni sledila mojemu predlogu, da jeseni 1994 zapusti koalicijo”. Del krivde pa je prevzel tudi nase, “ker nisem ob tem dejstvu odstopil kot predsednik stranke”. V svojem govoru je Peterle obračunaval z Drnovškovo vlado in pozval druge opozicijske stranke, naj si skupaj prizadevajo za “čim hitrejšo zamenja-
vo te neučinkovite vlade”.
Najhuje pa je nad t. i. alternativo grmel delegat Srečko Jereb, ki je dolga leta živel v Angliji. “V naši stranki ni prostora ne za komuniste, ne za socialiste, ne za liberalce, ne za izdajalce in Judeže!” Ivan Oman je dejal, da ni bila
napaka v tem, da je SKD šla v vlado z levimi strankami, ampak v tem, kaj in kako je v vladi počela. Po njegovem je stranko okužil virus oportunizma. Za alternativo pa je dejal, da gre za alternativo politiki, s katero se del stranke ne strinja. “Ne moremo nemočno gledati, kako stranka izgublja.”
70.000	volilcev, kolikor jih je na zadnjih volitvah za SKD volilo manj kot na prejšnjih, je po njegovem mnenju s tem reklo: hvala za tako stranko.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KONGRES SKD - Čeprav je bilo geslo 5. kongresa SKD “Za deželo in ljudi združimo moči!", je bil bolj v znamenju razcepljanja kol združevanja. (Foto: A. B.)
Berite danes
stran 2:
•	“Za vlado je 100 uspešnih dni”
stran 3:
•Pot, ki pelje 2.500 let nazaj
stran 4:
•	Tabor strpnosti in spoštovanja
stran 5:
•Priznanje zoper slabo vest
stran 6:
•Biokrog ni kriv za sanacijo farme?
stran 7:
•Bo Vas Planina nepriznana žrtev?
stran 8:
•Ko se invalidov že vsi otepajo
stran 10:
•Zbornik kot uvod v Zgodovino šolstva
strgn 11:
•	Če plačaš takoj, kazen polovična
Mala vas počastila Baragov dan Nič obljub za južno mejo
MALA VAS - Trebanjska občina je ob 200-letnici rojstva svojega velikega rojaka in misijonarja Friderika Barage pripravila več prireditev.
Prejšnjo soboto so organizirali prvi pohod po Baragovi poti iz
Ob 200-letnici rojstva misijonarja Friderika Barage je bila v nedeljo pred njegovo rojstno hišo slavnostna maša - Vodil jo je nadškof dr. Franc Rode - Govor dr. Alojza Rebule
vom Duh velikih jezer, pa je zaradi bolezni na prireditvi v Mali vasi prebrala njegova soproga prof. Zora Tavčar. Poudarila je, da omenjena knjiga ni roman, ampak biografija, ker se je pisatelj držal številnih virov.
V govoru je dr. Rebula poudarjal, da si je Baraga dal v svoj grb napisati Samo enoje potrebno, in zanj je bila edina potrebna vera, in čeprav je bil velik civilizator, je čez ocean odšel prvenstveno oznanjat evangelij. Vendar bi Bara-preduje. ga v svoj grb lahko dal napisati is narod tudi Neskončno sem srečen, saj je
Notranji minister Mirko Bandelj ni hotel v Vinici nič obljubljati - Težko življenje ob južni meji
a v Malo vas, minuli ila svečana akademija,
M. L.-S.
kHMHHH
Trebnjegi petek je b
kjer je o Baragi spregovoril dr. Franci Šuštar, ravnatelj semenišča in predsednik Baragovega odbora, predstavljena pa je bila tudi knjiga Opominjanje iz leta 1826, ki jo je ob 200-letnici rojstva Barage ponovno izdala trebanjska občina skupaj s trebanjsko in dobrniško župnijo. Osrednji dogodek pa je bila slavnostna maša, ki jo je minulo nedeljo popoldan v Mali vasi pred domačijo Lahovih vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.
Slovesnost v Mali vasi se je začela z nastopom trebanjske godbe. Maši in kulturnemu programu, kije sledil, so prisostvovali tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, dr. Janez Dular, predsednik SKD Lojze Peterle, trebanjski župan Alojz Metelko, predsednik trebanjskega občinskega sveta Marjan Pavlin in drugi. V svoji pridigi je nadškof dr. Rode povedal, da obhajamo 200-letnico Baragovega rojstva na dan
prvakov apostolov Petra in Pavla in prav v Baragi se najdejo poteze obeh omenjenih apostolov. Baraga je imel svoj duhovniški in apostolski poklic za najvišjo danost in je tako kot apostol Pavel nenehno potoval in delal, ob tem delu pa je bil vedno poln notranjega veselja tako kot apostol Pavel. Bil je bogata, močna in klena osebnost - zgled svetnika in dr. Rode je povedal, da proces za Baragovo beatifikacijo dobro napreduje. “Kaj bi lahko bil ta nas narod neizmerno več kot to, kar smo, neizmerno lepše bi lahko živeli, neizmerno bogatejše bi lahko bilo življenje, ko bi bili taki zgledi, kot je zgled Friderika Barage,” je poudaril.
V kulturnem programu, ki je sledil po maši, sta nastopila oktet Lipa iz Trebnjega in dekliška skupina Ragle. Slavnostni govor tržaškega akademika in pisatelja dr. Alojza Rebule, ki je pred kratkim izdal knjigo o Baragi z naslo-

saj je
takih izjav v njegovih pismih zelo veliko. Na končuje še poudaril, da je bil Baraga velik Šlovenec, v spomin svojim Kranjcem je zapustil kar štiri knjige, velik svetovljan in velik kristjan in kot tak naj sveti novemu slovenskemu tisoč-
letJu-	J. DORNIŽ
DOLENJSKI UST
vaš četrtkov prijatelj

Nagrada za kršitelje
Če se vam je v zadnjih dneh zgodilo, da vasje ustavil policist in ste storili kak prekršek, ste se gotovo razveselili njegove ponudbe, da lahko plačate polovično, če plačate takoj ali v osmih dneh. Torej lahko za neuporabo varnostnega pasu odštejete namesto 1.500 tolarjev le 750, za nekoliko prehitro vožnjo namesto 2.250 le 1.125 tolarjev in podobno. V soboto so namreč začele veljati nekatere novosti spremenjenega in dopolnjenega zakona o prekrških, to pa je le prehodno obdobje do uveljavitve novega zakona o prekrških in zakona o varnosti v cestnem prometu. Ko bosta tadva stopila v veljavo, bo na naših cestah gotovo več reda, predvsem pa manj kršitev, saj je kršiteljem, če bodo sankcije le dosledno izvajane, napovedana neusmiljena vojna. Zaradi kazenskih točk se nam bo kaj lahko zgodilo, da bomo morali vozniške sposobnosti ponovno dokazovati pred izpitno komisijo.
Vendar od sedaj uveljavljenih novih dopolnitev zakona večje varnosti na cestah, ki jo lahko očitno zagotovimo le s strogimi zakonskimi predpisi (kar so dokazale tudi razvite države, s katerimi se sicer tako radi primerjamo) ne moremo pričakovati. Trav nasprotno. Policisti so z dopolnili starega zakona postali barantači z že tako nizkimi, pravzaprav smešnimi kaznimi, kršitelji so zaradi tega še manj obremenjeni, zaradi že tako slabe izterjave pa lahko pričakujemo še več administrativnega dela, čeprav se bo morda več kršiteljev odločilo za plačilo in bo končni izkupiček verjetno večji. Je torej državi res več za denar kot za red na cestah ?
TANJA GAZVODA
SLOVESNOST V MALI VASI - Ob 200-letnici rojstva Friderika Barage so se na tamkajšnji slovesnosti zbrali številni gostje. Na fotografiji: v ospredju (od leve proti desni) trebanjski župan Alojzij Metelko, ki je v svojem nagovoru izrazil veselje, ker postaja Baraga vseslovensko znan; poleg je žena predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika; za Podobnikom je dr. Marjan Pavlin, nadškof dr. Alojzij Šuštar, nadškof in metropolit dr. Franc Rode in žena dr. Alojza Rebule prof. Zora Tavčar. (Foto: J. Domiž)
VINICA - Čeprav je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj na okrogli mizi o življenju ob južni meji v Vinici zatrjeval, da slovenski jug nikakor ni pozabljen od države, so domačini trdili prav nasprotno. Da namreč dobijo tako malo od Slovenije, kot da niso njen del, čeprav bi prav ob meji morali živeti najbolj zadovoljni ljudje. Ob Kolpi skoraj ni vodovoda, da kanalizacije niti ne omenjamo, precej kilometrov poti je še makadamskih, asfaltirane ceste pa so slabo vzdrževane.
Ob tem je črnomaljska občina za demografsko ogrožena območja lani dobila le 17 milijonov tolarjev. In kar je še najhujše: medtem ko je brezposelnost v črnomaljski občini 20-odstotna, je samo v viniški krajevni skupnosti več kot 50-odstotna. Sicer pa se v Vinici lahko pohvalijo z edinim mejnim prehodom v občini, kije leta 1994 postal mednarodni za blagovni promet pod določenimi pogoji, ki pa še vedno niso izpolnjeni. Gre predvsem za plato, za katerega je občina, četudi je državni, plačala študijo, ki sedaj leži na servisu vlade. Po šestih letih osamosvojitve pa še vedno ni rešen tudi problem maloobmejnosti.
Kar se tiče ureditve mednarodnega prehoda, je Bandelj obljubil, da bo prišel impulz z njegovega ministrstva, še bolje pa bi bilo, če pride s finančnega ministrstva. Zupanu in poslancu Fabjanu je predlagal, naj v parlamentu odpre za mejni prehod postavko v proračunu. Sicer pa je bil pred dvema mesecema sklenjen maloobmejni sporazum med Hrvaško in Slovenijo, ki čaka na ratifikacijo v obeh parlamentih. To je po njegovem pomemben korak v odnosu med državama, saj ni normalno, da meja trga gospodarske, kulturne, prijateljske, sorodstvene vezi. Po ratifikaciji sporazuma, ki bo odprl 140 novih delovnih mest za poli-
ciste in carinike, bosta tudi mostova v Sodevcih in Zuničih odpr-

V VINICI - Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj (desno) inm črnomaljski župan Andrej Fabjan na okrogli mizi o življenju ob južni meji v Vinici.
ta za maloobmejni promet. Sedaj pa v Sloveniji že pripravljajo do-
* Črnomaljski župan Andrej Fabjan je notranjega ministra spomnil na velik problem v vsej Beli krajini: na neregistrirana vozila v prometu, s katerimi se vozijo - v glavnem brez vozniških dovoljenj - predvsem Romi. Mirko Bandelj je dejal, da policija nima pooblastil, da bi takšna vozila lahko zasegla, a tudi v zakon bi to težko zapisali. Po njegovem še niso našli rešitve, kako bi takšne kršitelje lahko obvladali, za nasvet pa je poprosil kar domačine. Na vprašanje o beguncih v črnomaljski občini pa je odgovoril, da v poldrugem letu v Sloveniji problem begunstva zagotovo ne bo rešen. Na ministrstvu za obrambo pa je črnomaljska vojašnica, v kateri sedaj biva večina beguncev v občini, predvidena za izredne razmere.
kumente in vse drugo, kar bo potrebno, ko bo maloobmejni sporazum začel veljati.
M. BEZEK-JAKŠE
■
/

Paič
Krška vas s 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
JSVREME
V petek bo še vroče, vikend pa bo hladnejši, s spremenljivo oblačnostjo in popoldanskimi nevihtami.

BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
*	Upravljamo s finančnim premoženjem
*	BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
Dražje telefonske storitve
Potem ko je Telekom podražil telefoniranje, se je v Slovencih utrdil občutek, da se jim je z omenjenim dvigom cene zgodila krivica. Odgovor o tem, ali se jim je res, je odvisen od tega, kdo ga pove. Osrednja in za zdaj edina slovenska družba za razvijanje javnega telefonskega omrežja je prepričana, da dražje telefoniranje ni nič bolj tragično kot npr. podražitev nogavic ipd., še zlasti zato, ker je slovenski impulz v notranjem telefonskem prometu še zmeraj cenejši od podobnega blaga kje v razviti evropski tujini.
Slovenski potrošniki telefonskih impulzov ob tokratni podražitvi preračunavajo drugače, kot to dela Telekom. Zato se jim zdi nesramno, da telekomovci zmanjšajo impulz od pet na dve minuti in tega sploh ne štejejo za podražitev. Prav omenjeni način je zmotil uporabnike telefonskega omrežja vsaj toliko kot dejstvo, da bo po novem storitev dražja. Kaj menite o podražitvi telefonskih storitev? Bi ob podražitvi pričakovali še kaj? Na to temo smo oblikovali tudi današnjo anketo.
VERA MULLER, profesorica iz Črnomlja: “Nedopustno je, da Telekom z nerazumno visoko podražitvijo omejuje informacijski sistem. To si zares lahko privošči le monopolist. Poleg tega je nesramno, da zavaja javnost na ta način, da zmanjša impulz od pet na dve minuti in tega sploh ne smatra za podražitev. Saj ljudje niso priplavali po prižgani juhi, da bi nasedli.”
HERMA SCHAUER, upravna tehnica iz Metlike: “Čudno se mi zdi, da predstavniki Telekoma govorijo, da je šlo za 8-odst. podra-
skrajšanje impulza je očitna podražitev. Zakaj na Telekomu ne povedo po pravici? Se delajo iz nas, porabnikov, bedake? Tako se pri nas lahko obnašajo le monopolisti.” DANJA BAJC, slikarka iz Novega mesta: “Sem proti vsaki podražitvi, še posebej vseh tistih, ki imajo monopol, saj se s tem samo povečuje državni aparat. Samo poglejte, kako |i| veliko stavbo gradijo v Bršljinu za \ V , policiste! Po drugi strani pa morajo kmetje pod ceno prodajati svoje pridelke. Jaz imam že šest let isto ceno za slike, okvirji pa so se v tem času podražili že nekajkrat.”
IVAN KOTNIK, delavec Cestnega podjetja z Meglenika pri Trebnjem: “Vsaka podražitev elektrike, telefona, komunalnih storitev ali hrane še posebej prizadene navadnega delavca. Naše plače ni nihče povišal, zato še naprej ostajajo nizke, res pa je, da v povprečju niti ne živimo slabo: vsi jemo skupno sege-din, le da nekateri le zelje, drugi pa predvsem meso.”
JANI VERŠEC, železničar iz Sevnice: “Podražitev je kar precejšnja. Ker telefon ni razkošje, ampak je potreba, se bo podražitev poznala. Naša vlada dela na tem, da podraži zadeve, ki se jim človek ne more odpovedati. Vendar mislim, da bi morala delati drugače. Podražitve so večje, kot povedo. Vendar se vse izve, saj smo majhna država, kjer nj nič skrito.”
- ^	MARJAN JARC, grafik iz Kočev-
ja: “Glede na to, da si monopolne družbe lahko privoščijo, česar si drugi ne morejo, me ne preseneča, da je prišlo do podražitev. Vsekakor pa so podražitve prevelike in so odraz tega, kakšno oblast imamo. Presene-* čarne namreč, da je vlada popustila * jS* pritiskom, kar pomeni, da ni takšna, kakršna bi morala biti, in da je že čas, da razmisli o svojih postopkih.” SANDI MERHAR, direktor Me-gatrona, doma iz Ribnice: “Vlada ne bi smela odobriti podražitev, pač pa bi morala 'odobriti’ konkurenco monopolnim podjetjem. Sedaj je ni, zato lahko monopolisti podražitve v bistvu izsilijo, Problem je torej v tem, da ni konkurence, ki bi omogočila, da bi bile tudi cene storitev sedaj monopolnih podjetij nižje.” KATJA HODNIK, učiteljica v OŠ Orehovica, iz Kostanjevice: “Ne zdi se mi prav, da Telekom govori o 8-odstotni podražitvi, saj gre dejansko za precej večje povečanje cen, predvsem zaradi krajšega impulza. Na ta način tudi zavestno prikrojujemo dejansko inflacijo. Pa tudi dražje surfanje po internetu ni ravno spodbuda za dijake in študente, ki se na tak način poslužujejo informacij.” PRIMOŽ ČERNELČ, lastnik firme Primo, razstavljalec na brežiškem sejmu: “Ni prav, da se je podražilo. Mnogo ljudi ima nizek standard in ti bodo podražitev zelo občutili. Telekom bi moral ob podražitvi kaj ponuditi, zlasti šolam in podobnim ustanovam. Telekom s podražitvijo mogoče res teži k evropskim cenam, vendar mislim, da so njegove storitve še pod evropskimi.”
k 4

“Za vlado je 100 uspešnih dni”
Bavčar: Slovenska rimskokatoliška cerkev gozdov v naravi ne more dobiti - TVetje tradicionalno srečanje v Kostanjevici: bogat kulturni, športni in zabavni program
KOSTANJEVICA NA KRKI - Na dan državnosti, 25. junija, je bilo v Kostanjevici 3. tradicionalno srečanje članov, simpatizerjev in prijateljev Liberalne demokracije Slovenije. V prijetnem zavetju kostanjeviškega gradu seje zbralo blizu 2.000 ljudi, med njimi so bile tudi najvidnejše osebnosti stranke.
Namesto predsednika stranke dr. Janeza Drnovška, ki se je takrat ravno vračal iz Amerike, je udeležence srečanja pozdravil podpredsednik stranke Igor Bavčar, ki je orisal čas od prejšnjega srečanja. “Stranka je v tem času dobila državne volitve z močnim naskokom in dobrimi obeti za naslednje volitve, uredila je veliko vladno krizo, postavila je vladno koalicijo, ki bo skušala na čim bolj verodostojen način povzeti današnje politično dogajanje in postaviti v slovenskem političnem prostoru uravnoteženo vladno ekipo, ki bo znala iskati kompromise za slovensko prihodnost.” Dejal je, daje strankin koalicij-
ski partner po 7 letih opozicije prinesel s sabo celo vrsto težav, svojih lastnih problemov in dilem, vendar je prepričan, da je v tem trenutku, posebej pa še po prejšnjem torku, ko so poslanci v parlamentu končno zakoličili postopek za začetek spreminjanja ustave, ta koalicija v 100 dneh opravila zelo pomembno nalogo. “Če pod 100 dnevi vlade potegnemo črto, vidimo, da je ta korak velik napredek, čeprav so nekateri prerokovali, da koalicija nikoli ne bo mogla izvesti tega premika. Od tod tudi mnoge špekulacije drugih, predvsem opozicijskih strank, dveh, ki sta doživeli neuspeh na volitvah, predvsem SKD pa tudi
Peterle še...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Najtehtnejši prispevek pa je oziroma bi lahko imel Edvard Stanič, ki je pripravil temeljito analizo delovanja stranke, vendar je zaradi stroge omejitve časa za razpravo ni mogel prebrati in jo je podal le fragmentarno. Na koncu je predlagal celo, naj bi kongres nadaljevali oktobra, seveda pa od tega ni bilo nič. Nekdanji podpredsednik stranke dr. Janez
Lojze Peterle: “Kongres v Novem mestu je pomemben zato, ker je z izvolitvijo te ekipe postavil temelje za bolj prepoznavno in odločnejšo politiko naše stranke. Prepričan sem, da bo ta ekipa znala in hotela delati skupaj in da se ne bodo pojavljale stvari, s katerimi je stranka zaposlovala javnost v zadnjih mesecih, ko nekateri niso upoštevali demokratičnih načel. S tem je konec in stranka se bo lahko spet začela ukvarjati s tistimi problemi, ki jih je treba reševati v korist slovenski državi, družbi in narodu.”
Primož Bulc: “Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. Predsednik bo težko delal, če ima tretjino ljudi, ki ga ne podpira. Kar pa se tiče volilnih izidov, so točno taki, kakršni so na listkih, ki so jih “svojim” delegatom delili kot obvezno volilno navodilo pred volitvami. Za kandidaturo sem se odločil zato, ker mislim, daje skrajni čas, da našemu predsedniku jasno povemo, da stvari v naši stranki ne grejo tako, kot bi morale. Očitno se Peterle ne zaveda, kaj za našo stranko pomeni izguba 70.000 volilcev.”
Zajec je opozoril, da je do sedaj odstopilo 10 podpredsednikov in da je stranka z 2. mesta v javnomnenjskih anketah padla na 6. Nekateri delegati so opozarjali, da se lahko zgodi, če bo šlo tako naprej, da na naslednjih volitvah stranka ne bo prišla v parlament.
Za predsednika so, kot rečeno,! izvolili Lojzeta Peterleta, za podpredsednika Mileno Mak iz Mari-borea in Lojzeta Zupančiča iz Novega mesta, tretjega podpredsednika pa bodo izvolili Slovenci po svetu pol leta po kongresu. Jože Zupančič iz Kranjske Gore je izvoljen za predsednika sveta SKD, v izvršilni odbor pa so izvoljeni: dr. Andrej Umek, Janez Gajšek, Lidija Drobnič, dr. Jože Osterc, Franc Bizjak, Peter Ore-har, Franc Černelič, Alojz Turk (iz Novega mesta) in Ferdinand Grmek.
A. BARTEU
SANDI BRADAČ ZMAGAL V TREBNJEM
TREBNJE - Ob dnevu državnosti so v trebanjskem športnem centru Vita pripravili teniški turnir, na katerem je zmagal Sandi Bradač. Polfinale: Bradač : Medle 9:4, Kastelic : Goršek 9:3, finale: Bradač : Kastelic 9:4.
KLAVIRSKI KONCERT- V Srednji šoli Črnomelj je bil pretekli teden klavirski koncert Čmomaljke Nane Kure, absolventke klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz razreda prof. Andreja Jarca. Kure-tova je izvajala dela Bacha, Beethovna, Debussyja, Bartoka in Chopina, vsa dela pa je igrala na pamet. (Foto: M. B.-J.)
OBISK AVSTRIJSKIH NOVINARJEV
NOVO MESTO - Novomeška območna gospodarska zbornica je minule dni na obisku gostila dva novinarja največjega avstrijskega dnevnika Neue kronen zeitung, ki ima več kot 2 milijona bralcev. En dan sta namenila obisku Ljubljane, dva dni pa sta si ogledovala Dolenjsko in Belo krajino. Leto 1997 je leto kulture v turizmu, zato so tudi na Dolenjskem dali poudarek na naravno in kulturno dediščino, ki je zajeta v projektu Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Novinarja sta se pogovarjala tudi z nekaterimi župani, ki so jima predstavili svoje občine. Konec julija pričakujejo še novinarje iz Nemčije in Velike Britanije.
Janševa SDS, ki so računala, da bodo prva stranka na desnici, ki sta špekulirali z nezmožnostjo dogovora v koaliciji in glede Evropske unije ter pomembnih zunanjepolitičnih vprašanj. Te špekulacije so z včerajšnjim dnem, ko je parlament s 53 glasovi za in 3 proti sprejel postopek za spremembo ustave, padle v vodo. To je pomembno zaradi prihodnih dejanj in postopkov, ko moramo spremeniti 68. člen ustave, ratificirati pridružitveni sporazum in na ta način odpreti Sloveniji tista vrata, za katera si je začela prizadevati v letih 1991 in 1992,” je dejal Bavčar.
Poudaril je, da je močna liberalna demokracija garant, da se bo Slovenija ukvarjala z življenjskimi problemi in se ne bo spuščala v tratenje časa s starimi ideološkimi spori. “Smo še pred mnogimi težkimi problemi: med drugim smo pred sprejetjem dveletnega sporazuma, pred nami so vroče razprave o slovenskih denacionalizacijskih procesih, stranka je pred nekaj dnevi vložila zakon o denacionalizaciji v drugo branje in na ta način skuša, upoštevaje odločbo ustavnega sodišča z določbami, ki prepovedujejo vračanje zemljišč iz velikih kompeksov in gozdov, slediti svoji osnovni usmeritvi, da slovenska rimokato-liška cerkev gozdov v naravi ne , more dobiti,” je med drugim po-
Igor Bavčar
vedal Bavčar, prav s slednjim pa je med udeleženci srečanja v Kostanjevici požel močan aplavz.
T. G.
LETOŠNJI
NOVOMAŠNIKI
Minulo nedeljo, na praznik apostolov Petra in Pavla, je prejelo posvečenja 34 slovenskih novo-mašnikov, ki bodo okrepili duhovniški stan v domovini, zamejstvu in med našimi izseljenci. V ljubljanski nadškofiji je novomašni-kov 15, med njimi jih je pet z območja širše Dolenjske. V tem mesecu bodo tako novo mašo brali: 6. julija Roman Globokar v Trebnjem in Jožef Krnc v Šentrupertu, 13. julija Igor Luzar v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in Anton Prijatelj v Videm-Dobrepolju ter 22. julija Gregor Goršič-Joliet v Št. Juriju pri Grosupljem.
Na obrobju obrobja?
Glede na problematiko, ki so jo odprli razpravljalci na okrogli mizi preteklo soboto v Vinici, ter tudi glede na odgovore, ki jih je dal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, bi bilo bolje, da bi organizatorji na okroglo mizo o življenju ob južni meji kot go* sta povabili koga drugega. Zaradi dveh razlogov. Prvič, ker je precej vprašanj in pripomb letelo na druga ministrstva, predvsem na ministrstvo za okolje in prostor. In drugič, ker so bili tudi odgovori na vprašanja, ki se tičejo notranjega ministrstva, bolj medli. In če že notranji minister ni znal najti pravih odgovorov, bi lahko našel vsaj koga, ki bi mu pri tem pomagal. Ali pa se mu morda zdijo dogajanja tam nekje prav na jugu slovenskega juga tako obrobna, da se ni vredno poglobiti vanja?
Pa bi se veljalo zamisliti že samo ob opozorilih ribičev, da je 30 slovenskih ali hrvaških jezov na 56-kilometrskem odseku Kolpe, ki obliva črnomaljsko občino, porušenih in kličejo po obnovi. V tridesetih letih je Slovenija obnovila le dva in pol, Hrvaška pa nobenega. Okoljevarstveni problemi torej, bi pomislili nekateri, ki pa bi morali zanimati tudi notranje ministrstvo, saj je prav zaradi porušenih jezov Kolpa tako nizka, da jo je - in s tem tudi državno mejo -moč prečkati kjerkoli.
In če k temu dodamo še, da Hrvaška čolnarjenju, kopanju, ribolovu v reki in ob njej ne posveča dovolj pozornosti, medtem ko slovenske občine ob Kolpi uvajajo vsaka svoj red, je mera najbrž polna, dela za policiste pa je tudi dovolj.
M. BEZEK-JAKŠE
-- -
r.tmim« .1 I • »tuj .•..■! mil II .i^. n
Ijubljmfo pismo
Čudni predlogi čudnih ljudi
Danes Kidrič pa Kardelj, _________jutri?
Kronist Nedeljskega je zapisal, da Ljubljana in predvsem Ljubljančani res nimamo sreče s svojim vodstvom. Že od osa-moosvojitve, da je mesto v rokah čudnih ljudi. Bo kar držalo. Namesto da bi (po)skrbeli za čim boljše počutje meščanov, pridno odstranjujejo spomenike “boljševiškega enoumja”. V to kategorijo naše zgodovine uvrščajo tudi čas narodnoosvobodilnega boja, katerega “duša in srce” je bila prav Ljubljana. Eden takšnih gorečnežev, ki so se odločili za “horuk v nove čase”, je tako na lastno roko požagal sicer ne prav pretirano lepa obeležja ob žici okupirane Ljubljane, na številne proteste meščanov pa je odgovoril, daje drogove dal pobarvati. Seveda jih nikoli ni vrnil in na to je najbrž zelo ponosen.
V seriji podobnih potez mestnih veljakov je tudi odločitev o postavitvi doprsnega kipa nekemu argentinskemu generalu v Argentinskem parku. Znano je še, da so v času županovanja lastnika drevesnice v Ljubljani po hitrem postopku sekali drevesa in jih nadomeščali z novimi. Ponosni župan,
l=:.u.T»p
ki je očitno izjemno visoko cenil lastno delo in svojo osebnost, se je dal portretirati, da ga lahko hvaležni zanamci čimdlje ohranijo v spominu. Pomnili ga bomo tudi po tem, da so v njegovem času izvedli pravcato revolucijo med nazivi ljubljanskih ulic. Revolucija še traja:
nazadnje naj bi celo še živeči papež dobil svojo ulico.
V kategorijo “popravljanja”
zgodovine sodi tudi “parlamentarna” pobuda za odstranitev spomenikov Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču na Trgu republike ozirorria pred zahodnim portalom Cankarjevega doma. O tej pobudi naj bi ljubljanski mestni svetniki ponovno glasovali ta teden. Kaj malo jim je mar zgodovinsko dejstvo, da sta Boris Kidrič in Edvard Kardelj izražala in uresničevala v najbolj usodnem času življenjsko voljo večine slovenskega ljudstva. Brez njiju in stotisočev drugih ne bi imeli danes na čem graditi svoje samostojnosti, ker Slovenije in tudi Slovencev kot naroda ne bi bilo več. Pritlehna maščevalnost in poudarjenje le negativnih črt upodobljenih osebnosti na pomnikih, ki imajo vseslovenski pomen, je v popolnem nasprotju z osnovami občega humanizma. Ne gre zgolj za priznavanje zaslug teh osebnosti, temveč za ohranjanje zgodovinskega spomenika, ki ima že kot tak spodbudno etično vsebino.
Nerazumlj ivo je, da je večina političnih strank ob tej vandalski nameri prekrojevalcev slovenske zgodovine tiho. Oglašajo se le nekdanji partizani, in še ti z dokaj umirjenimi protesti.
VINKO BLATNIK
r.:. ■	■.■■■■■■■ • ■ ;.1 "..n
[Novomeška kronika
SVETOVALEC - V občinski delegaciji, ki je pred nedavnim obiskala bosanski Bihač, s katerim Novo mesto navezuje tesnejše vezi, je bil tudi eden od (za zdaj še nepoklicnih) svetovalcev novomeškega župana. Tisti, ki velikopoteznega možaka bolje poznajo, se ne čudijo, da si je poleg dnevnic in vsega ostalega obračunal tudi kazen, ki jo je moral plačati Policajem zaradi prehitre vožnje. Čudno pa je to, da so mu ta de-[ nar tudi izplačali. Davkoplačevalci pa (za zdaj) še tiho.
KANDIDAT - Gazda gornjega svetovalca, novomeški župan, ki sicer pripada tako imenovani al-I ternativi v SKD, je pred novome-| škim kongresom te stranke enemu od nekdanjih občinskih oblastnikov na štiri oči “grozil”, da bo na kongresu zbral potrebno število podpisov in kandidiral za predsednika SKD. Če bi za to vedel Peterle, bi se vsaj enkrat lahko od srca nasmejal.
BIROKRATI - Že tako in tako je zoprno hoditi po pisarnah in urejati nujne stvari. Uradniki se obnašajo, kot da so ljudje na svetu samo zato, da jim kratijo njihov ljubi mir. Se huje pa je, da mora navaden človek vzeti dopust, če hoče pri njih kaj urediti. Uradne ure so namreč le trikrat na teden, in še to ob ponedeljkih in petkih le do dveh popoldne, ko normalni smrtniki še lovijo dnevno normo. Zunaj uradnih ur pa so birokrati varno zaklenjeni v svojih svetiščih.
POZDRAV - V soboto bo minilo natančno leto dni od prireditve Pozdrav rojakom na novomeškem Novem trgu. Da ne bi ljudje tega pozabili, jih na prireditev še danes spominjajo številni plakati na šipah neobljudenega poslovnega prostora poleg Novakove lekarne.
Ena gospa je rekla, da ljudje v odročnih krajih radi plačajo po 100 tisočakov in več, samo da dobijo telefon, tisti, ki cele dneve deskajo po internetu, bi pa to radi počeli zastonj.
VINOGRADNIŠKA VESELICA V HRIBIH
HRIBI - V soboto, 5. julija, priredijo vinogradniki iz vinske gorice Hribi nad Velikim Slat-nikom tradicionalno veselico,
I ki je vsako leto ena najbolj obiskanih prireditev v Podgorju.
I Začelo se bo ob štirih popol-I dne, ko bo gvardijan novomeškega frančiškanskega samostana pred Malnarjevo hišo posvetil kapelico, ki so jo zgradili vinogradniki v čast vinskega patrona sv. Martina. V kapelici bo zvon in vsak, ki bo šel mimo, bo lahko pozvonil za srečo. Pred posvetitvijo se bo do kapelice z Velikega Slatnika vila procesija in vsakega udeleženca bosta na cilju čakala prigrizek in pijača. Za ples in dobro voljo bo poskrbel duo Tineta Košmerlja.
Suhokranjski drobiž
PRIMOPREDAJA VEŽICE -Pred dnevi so opravili primopredajo mrliške vežice v Kotih. Krajevna skupnost Žužemberk je pred sedmimi leti pričela s pridobivanjem dokumentacije in s | samo gradnjo. V letu 1995 je bila vežica dana v uporabo, 1. novembra pa jo je blagoslovil dekan Franc Povirk. Predsednik KS Žužemberk Franc Škufca je predal ključe predsedniku KS Dvor Janezu Hrovatu. Za red in skrb nad vežico pa bo odslej naprej skrbel Anton Legan iz Stavče vasi.
ČLANI KAJAK-KANU KLUBA NA OVADRATLONU - Ka-jak-kanu klub iz Žužemberka je na sobotnem tekmovanju v Podturnu sodeloval kar s tremi eki-I parni in dosegel res odlične rezultate v hudi konkurenci napol profesionalnih tekmovalcev. Dvorjani, Žužemberčani in Šmihelčani so se z ramo ob rami srčno borili za najboljša mesta. Tekmovali so s čolni, kolesi, tekli in na koncu tudi jadrali. In kdo so bili ti suhokranjski junaki, ki so ob veliki smoli dosegli šesto mesto? Rok Polajnar, Marko Spec, Jože Jen-kole, Vidmar Andrej, Janez Bavdek, Andrej Zupančič, Mira Pintar, Stane Kranjc, Janez TUšek, Miro Pintar in Andrej Komen.
S. M.
Mii I Z N A Š ! rl OBČI M Mii
PRAZNOVANJE
ŠKOCJANSKEGA
OBČINSKEGA
PRAZNIKA
ŠKOCJAN - V okviru praznovanja škocjanskega občinskega praznika potekajo že od 20. junija, ko je bila revija občinskih pevskih zborov, najrazličnejše prireditve. V petek, 4. julija, bo ob 20. uri slavnostna akademija v počastitev spomina dr. Ignacija Knobleharja v farni cerkvi v Škocjanu, v soboto, 5. julija, ob 11. uri pa bo otvoritev poslovne stavbe IGM Strešnika na sedežu firme. Istega dne ob 15. uri pa bo v počastitev praznika na ploščadi pred občinsko stavbo v Škocjanu osrednja proslava. Na proslavi bodo med drugim podelili priznanja občine, slovesno pa bodo predali svojemu namenu tudi novo lekarno.
Boljša telefonija v Podgorju
Razširjeno telefonsko omrežje v KS Stopiče in Dolž in nova centrala - Naložba veljala 110 milijonov tolarjev - Septembra v KS Podgrad
STOPIČE - Na prisrčni slovesnosti, ki sojo pripravili prejšnji četrtek pred gasilskim domom v Stopičah in na kateri so sodelovali mladi tamburaši, pevci in recitatorji tamkajšnje osnovne šole, so simbolično predali namenu razširjeno in posodobljeno telefonsko omrežje v krajevnih skupnostih Stopiče in Dolž.
POČITNIŠKI PROGRAMI ZA ŠOLARJE
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Zdravilišče Šmarješke Toplice pripravlja od začetka julija vodene programe za šolarje. Programi potekajo od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, vključujejo športne panoge, kopanje v bazenih in malico. Cena paketa je 6.500 tolarjev.
V podgorski krajevnih skupnostih Štopiče, Dolž in Podgrad je bilo še pred nedavnim telefonov komaj “za vzorec”, kot je v Stopičah v svojem govoru spomnil direktor novomeške poslovne enote Telekoma Andrej Zupanc. Centrala v Stopičah je bila premajhna in popolnoma zasedena, zveze z Novim mestom omejene in nezanesljive. Vsak izračun pa je pokazal, da bi morali interesenti za razširitev telefonskega omrežja prispevati po 2.500 nemških mark in več za priključek. Šele ko je Telekom lani spomladi podpisal z novomeško občino in KS Stopiče, Dolž, Podgrad, Otočec in Žužemberk pogodbo o hitrejšem razvoju telekomunikacijskega omrežja, ki bo v teh krajih omogočila 1.040 novih telefonskih priključkov, je stvar stekla. Treba je bilo zagotoviti blizu 300 milijonov tolarjev, od tega je Telekom prispeval skoraj 230 milijonov.
Tako sffv Stopičah in na Dolžu dogradili in razširili krajevno kabelsko telefonsko omrežje; položili so 7,7 km zemeljskih in skoraj 25 km zračnih kablov. V Stopičah
so postavili novo sodobno digitalno telefonsko centralo s 660 priključki ter uredili digitalni radijski prenosni sistem z Novim

ŽALOSTNA USODA - Ene najstarejših hiš v Novem mestu, stare usnjame na Vrhovčevi 12, ni več. Novi lastnik je podirajočo se hišo z dovoljenjem podrl. Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zahteva, naj na njenem mestu postavijo stavbo v enakih gabaritih in z enakimi osnovnimi značilnostmi. (Foto: J. D.)
v..
•i** 4 ♦**•'*- .
>4/44
NAGRADE UČENCEM - Ob otvoritvi posodobljene telefonije v Stopičah je generalni direktor Telekoma mag. Adolf Zupan izročil nagrade učenkam in učencem sto-piške in dolske šole, ki so se najbolje odrezali na natečaju za literarne prispevke o telefoniji. (Foto: A. B.)
mestom, ki omogoča 120 sočasnih telefonskih zvez. Celotna naložba je veljala blizu 110 milijonov tolarjev.
Zmogljivost omrežja in naprav vrečkrat presega dosedanje. V telefonsko omrežje so v tem delu Podgorja že vključili 311 novih telefonskih naročnikov, v stopiški centrali pa je sedaj zasedenih 620 priključkov. Tako se je gostota telefonskih priključkov povečala skoraj za trikrat - od prejšnjih 8,5 na 24 telefonov na 100 prebivalcev. Septembra bodo vključili telefonsko centralo v Vinji vasi v KS Podgrad in tako bo v stopiški centrali moč vključiti nadaljnjih
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKE TOPLICE -Prejšnji četrtek se je lepo število ljudi zbralo pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah, od koder so pod strokovnim vodstvom odšli po arheološki poti Cvinger, edini taki v Sloveniji. Gre pravzaprav za obnovljeno arheološko pot, ki jo je že pred leti uredilo prizadevno Turistično društvo Dolenjske Toplice ob pomoči strokovnjakov iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Dolenjskega muzeja in s finančno pomočjo Zdravilišča Dolenjske Toplice.
“Ob arheološki poti smo postavili nove pojasnjevalne table, izdali smo tudi zloženko. Tako hočemo naši javnosti približati to zanimivo in dragoceno arheološko dediščino,” je dejal član turističnega društva Andrej Hudoklin.
Cvinger je kopast grič, ki se dviguje nad Dolenjskimi Toplicami. Na vrhu griča je v prvem tisočletju pred našim štetjem, v času starejše železne dobe, nastalo naselje, ki gaje varovalo močno obzidje. Do gradišča vodi 2,5 km dolga pešpot, izhodišča pa so v bližnji Meniški vasi, v gozdu pri osnovni šoli ter pri topliškem pokopališču. Speljana je po gozdnih stezah, markirana in opremljena s pojasnjevalnimi tablami na izhodiščih in v gradišču, pri talilnicah železa ter pri gomilah. Pot na 265 m visoki Cvinger ni zahtevna, saj je treba premagati le 60 m višinske razlike.
Cvinger je eno pomembnejših in bolje ohranjenih prazgodpvin-skih naselij na Dolenjskem. Živelo je od 8. do 2. stol. pr. n. š. in je bilo gospodarsko, vojaško in verjetno tudi versko in kulturno središče topliške doline. Najverjetneje so tu živeli Iliri ali njim sorodno ljudstvo. Naselje je obvladovalo in nadziralo pomembno pot po dolini Krke in prehod v Belo krajino. Gradišče Cvinger je z občinskim odlokom zavarovano kot kulturni spomenik.
Kot rečeno, je naselje obdajalo močno, okoli 720 m dolgo, meter debelo in več metrov visoko obzidje. Del obzidja so pred leti rekonstruirali in je na ogled. Stavbe znotraj obzidja so bile lesene in ometane z glinenim ometom. V naselju so arheologi izkopali kose keramičnih posod, glinaste vijčke in uteži za tkanje, brusne kamne ter kamnite žrmlje za mletje žita. Analiza ostankov kosti in vzorcev zemlje je pokazala, da je bilo osnovna hrana prebivalcev tega gradišča meso domačih živali, kot so ovce, koze, prašiči in krave, ter žitarice pšenica, proso in ječmen, našli pa so tudi nenavadno veliko semen gorčice. Tako so arheologi prepričani, da je bil lov le dopolnilna dejavnost v prehrani takratnih prebivalcev. Poleg lončarstva so se prebivalci gradišča Cvinger ukvarjali z železarstvom in kovaštvom.
Na južnem pobočju griča je bilo gomilno grobišče; danes je vidnih
130 novih naročnikov in odpraviti nepriljubljene telefonske dvojčke.
Tudi ostale tefonske objekte iz lanske novomeške pogodbe Telekom uspešno zaključuje. Od 1.040 načrtovanih novih priključkov so jih do sedaj vključili že 845, ostalih 195 pa jih bodo v KS Podgrad septembra.
A. D.
KARAOKE V
ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Na piknik prostoru v Zdravilišču Šmarješke Toplice letos spet pripravljajo zabavne karaoke. Vsi, ki bi se radi preizkusili na karaokah, se lahko prijavijo na zdraviliški recepciji, vabijo seveda tudi lanske nastopajoče. Najboljše izvajalce čakajo nagrade. Izbor za finale karaok bo 12. in 18. julija, finale pa bo 26. julija, vsakič ob sedmih zvečer. Prijave sprejemajo do 11. oz. 17. julija. Na prireditvah bodo nastopili tudi pihalni orkester Krke Zdravilišč, eden najboljših tovrstnih orkestrov v Evropi, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice in ansambel Vikend. Seveda bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo.
KAPELA VŠMALCI 1 VASI - Pred šestimi leti so vaščani Šmalčje vasi sredi vasi zgradili kapelico na mestu, kjer je bilo včasih znamenje. Na pobudo nekaterih svojcev in edinega preživelega vaščana iz 2. svetovne vojne, so postavili kapelo v čast 11 padlim in pobitim domobrancem. Smalčja vas je ena redkih vasi, kjer so med 2. vojno vsi delovali v vrstah legistov, kasneje domobrancev. Otvoritev in blagoslovitev kapelice je bila le dan pred 11-dnevno vojno za Slovenijo, sedaj pa je vsako leto na ta dan pri kapeli maša in krajša proslava. Ob peti obletnici so kapeli, ki jo je sezidal vaščan Tone Hočevar, dodali še zvonik z novim bakrenim zvonom. Kapela je prvi objekt te vrste v Sloveniji, gradnjo pa je legalizirala še prejšnja občina, za kar so ji vaščani hvaležni. (Foto: J. Dorniž)
O podjetniškem centru jeseni
Na zadnjem šentjernejskem občinskem svetu so obravnavali pobudo o ustanovitvi podjetniškega centra treh občin - Še brez odločitve - 0 pobudi za sprejem odloka o urejanju prometa
Pot, ki pelje 2.500 let nazaj
Turistično društvo Dolenjske Toplice obnovilo arheološko pot Cvinger, edino tako v Sloveniji - Gradišče iz časa starejše železne dobe - Ena najlepših situl v Evropi
še 26 gomil. To so okrogle kopaste tvorbe s premerom 6 do 20 m, ki so ob nastanku segale nekaj metrov v višino. Pokojnike so v nasute gomile polagali v lesenih krstah; nekatere gomile so uprabljali tudi 300 let in arheologi domnevajo, da gre za rodovno-družinske gomile večih generacij. Bogate najdbe iz teh gomil s konca prejšnjega stoletja so na Dunaju. Posebna dragocenost med najdbami je bronasta vedrica - cvingrska situla, ki sodi med najpomembnejše spomenike situlske umetnosti v Evro-
Pi'	A. B.
ŠENTJERNEJ - Prejšnji četrtek je bila zadnja seja šentjernej-skega občinskega sveta pred poletnimi dopusti, na njej pa so obravnavali več zadev, med drugim pobudo o ustanovitvi podjetniškega centra in pobudo stanovalcev Ilirske za sprejem odloka o urejanju prometa v občini.
Člani sveta so potrdili poročilo o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih
POLETJE V ŠKOCJANU
v ŠKOCJAN-Studio D in občina Škocjan organizirata to soboto osrednjo prireditev ob občinskem prazniku Z naslovom Poletje v Škocjanu, ki bo obenem tudi srečanje poslušalcev radia z občani Škocjana. Ob 15. uri se bodo pred občinsko stavbo v Škocjanu začela obirati vsa škocjanska društva, ob 16. uri bo odhod povorke proti škocjanskemu gasilskemu domu. V kulturnem programu bodo nastopili: združeni pevski zbori škocjanske občine, harmonikarji, mladinska pevska zbora Plamen in Brajdimir. Pozdravni govor bo imel škocjanski župan Janez Povšič, podelili pa bodo tudi občinska priznanja. Program bo spremljal ansambel Mladi Dolenjci. Prireditev bo vodil Vili Zupančič, v živo pa se bo s prireditve oglašala tudi terenska ekipa Studia D. Od 18. ure dalje bo zabava z ansamblom Rubin. Člani lovske družine Škocjan bodo v prostorih gasilskega doma pripravili tudi razstavo.
ARHEOLOŠKA POT - Po obnovljeni arheološki poti Cvinger pri Dolenjskih Toplicah sta prve obiskovalce popeljala arheolog Borut Križ iz Dolenjskega muzeja (desni) in Andrej Hudoklin, član Turističnega društva Dolenjske Toplice. (Foto: A. B.)
sestavin dolgoročnega.plana novomeške občine za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Šentjernej, dopolnjenih z letošnjo programsko zasnovo za zazidalni načrt Beta Šentjernej (gradnja Krkinega objekta). Obravnavali so tudi osnutek Odloka o zazidalnem načrtu Beta Šentjernej, ki naj bi bil v poletnih mesecih javno razgrnjen, v jeseni pa bodo pretresli pripombe ljudi nanj.
Obravnavali so tudi pobudo za ustanovitev regijskega podjetniškega centra za občine Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, ki naj bi opravljal predvsem funkcijo koordinacije in svetovanja podjetnikom. Svetniki se niso mogli odločiti ne za ne proti centru, imeli pa so kar nekaj pomislekov, kaj bo ta center prinesel Šentjer-nejcem. Pogrešali so dodatnih varovalk pri delovanju in menili, da se napovedano delo centra podvaja z delom nekaterih že uveljavljenih ustanov na tem območju. Spet drugi pa so menili, da bi prav v podjetništvu morali v občini kaj več narediti in da z amaterskim in volonterskim načinom ne bodo kaj dosti pripomogli k razvoju malega gospodarstva. Na koncu so sprejeli sklep, da glasovanje o pobudi za ustanovitev podjetniškega centra preložijo na september, ko se bodo z zadevo še dodatno seznanili.
Na seji so obravnavali tudi pobudo stanovalcev Ilirske ulice v Šentjerneju, da občina sprejme odlok o urejanju prometa v občini Šentjernej, potem ko je pred kratkim Državni zbor sprejel zakon o javnih cestah in so zato za sprejetje dani vsi pogoji. Omenjena ozka cesta je namreč zadnje čase vse bolj obremenjena, med vozili pa je tudi pogosto kmetijska mehanizacija. Ker ob cesti ni pločnika, je zelo nevarna ze pešce, predvsem otroke, ki hodijo v šolo, še posebej, ker vozniki vozijo mimo zelo hitro. Teh problemov pa še zdaleč niso rešile pred kratkim postavljene grbine. Bližnji stanovalci se strinjajo z inšpektorjem za promet, da se spremeni prometni režim iz dvosmernega v enosmernega, vendar je za urejanje prometa potrebno sprejeti odlok.
Svetniki so zadolžili župana, da ustanovi strokovno komisijo, ki bo pripravila gradivo za odlok, ki naj bi ga potem sprejeli v jeseni.
J. DORNIŽ
1 Z M A | I H_____________O S Č | M MM
Tabor strpnosti in spoštovanja
Na Otovcu se je v začetku tega tedna končal mednarodni tabor z naslovom “Mladi za prijaznejše druženje z Romi” - Prostovoljci in prostovoljke prišli iz sedmih držav
OTOVEC PRI ČRNOMLJU - Svet za podmladek in mladino pri Rdečem križu Slovenije je ob podpori društva za prostovoljno delo Most od 21. do 30. junija pripravil na Otovcu pri Črnomlju mednarodni tabor, ki ga je poimenoval “Otovec 97 - Mladi za prijaznejše druženje z Romi”. V njem je sodelovalo deset prostovoljk in prostovoljcev iz Anglije, Finske, Belgije, Švedske, Nizozemske, Švice in Slovenije ter dve slovenski voditeljici tabora.
Ideja za tovrstni tabor se je porodila lani, ko je bil na Otovcu tabor mladih RKS “Mladi za zdravje”. Kot je povedala vodja tabora Simona Kemperle, so se prva dva dni udeleženci tabora spoznavali med seboj, socialna delavka s črnomaljskega Centra za socialno delo pa jim je razložila romsko problematiko. Potem so pričeli z delovno akcijo. Šli so z dekleti, ki preko javnih del pomagajo ostarelim in osamljenim. Najpomembnejši del tabora pa je vrtec za romske otroke. Z delavcem, ki se v črnomaljski občini ukvarja z Romi, so obiskali romsko naselje v Lokvah ter se spoznali s starši in otroki. “Nismo vedeli, ali bodo starši sploh pripravljeni dati otroke, in smo bili prijetno presenečeni, ko so nam jih brez pomislekov prepustili v varstvo. Drugi dan so nas otroci že sami čakali ob cesti v naselju,” je povedala Simona.
Kako odveč je bil njihov strah, ali bodo sploh imeli dovolj otrok v vrtcu, se je pokazalo že čez nekaj
dni. Medtem ko jih je prvi dan prišlo 22, jih je bilo tretji dan že okrog 60, starih od 3 do 11 let. Namen tabora je bil tudi integracija romskih otrok z neromski-mi. vrstniki, kar je prostovoljcem uspelo, saj so prišli tudi otroci z Lokev in Otovca. V treh urah, kolikor je na dan trajal vrtec, so pripravili vrsto družabnih iger ter različne delavnice, v katerih so izdelovali izdelke iz gline, papirja, risali in se igrali različne šport-
ZMAGALO
DIMNIKARSTVO
MIHELČIČ
ČRNOMELJ - Na nočnem turnirju v malem nogometu za pokal Vojna vas 97 je zmagala ekipa dimnikarstvo Mihelčič (Stopiče), drugi je bil Črnomelj, tretji Alfa bar (Črn.) in četrti Britof Vojna
vas.
D. M.
STRELSKO TEKMOVANJU V SEMIČU
SEMIČ - Na strelišču ob Krupi je bilo v organizaciji SD Iskra odprto prvenstvo Bele krajine v streljanju z malokalibrskim orožjem. Z malokalibrsko puško (trojni položaj) je zmagal Jože Ivanetič (Iskra) 212 krogov, drugi je bil Uenič (Iskra) 206, tretji pa Balkovec (PSV Črnomelj) 200 krogov. Pri streljanju z malokalibrsko pištolo je bil vrstni red naslednji: 1. Kobetič (PSV Črn.) 76, 2. Župane (PP Črn.) 72 in 3. Ilenič (Iskra) 68 krogov. Na prvenstvu je nastopilo več kot trideset strelcev.
ŽETEV RZI
CEROVEC PRI SEMIČU - V nedeljo, 6. julija, bo ob 14. uri na njivi pri gostilni Ogulin na Cerovcu pri Semiču žetev rži in košnja trave. Oboje seveda ročno. Prireditev pripravljata društvo kmečkih žena Semič in kmetijska svetovalna služba Črnomelj, gre pa predvsem za srečanje društev kmečkih žensk iz Dolenjske in Bele krajine. Pomerile se bodo ekipe iz Sevnice, Krškega, Brežic, Šmarjete, Novega mesta, Mirne Peči, Metlike in Semiča, ki bodo s seboj pripeljale tudi znane osebnosti.
NOGOMET V METLIKI
METLIKA - Prejšnji teden sta bila odigrana dva kroga občinske lige v malem nogometu. Še naprej je v vodstvu postaja policije Metlika, ki je v 9. krogu katastrofalno porazila prvo ekipo Metlike. 8. krog: Suhor : Dobravice 3:0, Grabrovec : Metlika I. 2:1, Radoviča : Slamna vas 2:2, Policijska postaja Metlika : Lokvica 3:0, Boršt: Metlika 1:0 in Rosalnice : Mladina 2:0,9. krog: Grabrovec : Rosalnice 3:0, Slamna vas: Mladina 1:1, PP Metlika : Metlika 1.5:0, Radoviča : Lokvica 3:0, Boršt : Dobravice 6:0 in Suhor : Metlika II. 2:1. Vodi PP Metlika (17), Grabrovec (17), Radoviča in Metlika I. 12 točk itd.
J. M.
USPEŠNO DELO
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je doslej zelo uspešno uresničila vse naloge, ki si jih je zadala v letošnjem letu. Pripravila je pustovanje, skupaj z Ljudsko knjižnico vrsto interesnih dejavnosti med zimskimi počitnicami, delavnice za pisanje pisanic, z delom je začela dramska skupina, kije pripravila čitalniški večer, bila so tekmovanja za veselo šolo in bralno značko, na pobudo OZPM v vrtcu enkrat na mesec pripravljajo urice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Med poletnimi počitnicami pripravljajo letovanje otrok v planinskem domu Glažuta na Pohorju, v Dolenjskih Toplicah in Pacugu. Od 12. do 19. julija pa bo v italijanskih Ronkah v okviru izmenjave pobratenih občin letovalo 10 metliških otrok.
ne igre.
“Izkazalo seje, da otroci potrebujejo tovrstno druženje. Na ta način tudi socialno dozorevajo, čeprav se zavedamo, da je 10 dni prekratek čas za kakršne koli večje uspehe. Vendar se trudimo spodbujati k strpnosti in spoštovanju različnih ljudi in razvijati solidarnostni čut med mladimi. Ne nazadnje pa gre tudi za koristno preživljanje prostega časa,” je povedala Kemperletova. Čeprav je bila ideja stara, je tovrstni mednarodni tabor v okviru RKS tokrat prvič, prihodnje leto pa ga nameravajo na Otovcu ponoviti.
M. BEZEK-JAKŠE
LIKOVNA DELAVNICA - Udeleženci tabora “Otovec 97 - Mladi za prijaznejše druženje z Romi" so bivali v hiši RKS na Otovcu, otroški vrtec pa so pripravili pri gasilskem domu na Talčjem Vrhu. Čeprav so govorili razližne jezike, so se dobro sporazumeli tako med seboj kot z otroki. Med prostovoljci je bila le ena socialna delavka, vsi ostali pa so bili študenti družboslovnih smeri, vendar so vsi prišli na Otovec že z bogatimi izkušnjami. Na fotografiji: likovna delavnica na mednarodnem taboru. (Foto: M. B.-J.)
Metličani spet vabijo na grad
Folklorna skupina “Bunjevačko kolo” je v nedeljo odprla mednarodne poletne prireditve pod naslovom “Pridi zvečer na grad” - Na 16 prireditvah 183 nastopajočih
METLIKA - Z nedeljskim nastopom folklorne skupine hrvaškega kulturnega centra Subotica “Bunjevačko kolo” so se na grajskem dvorišču pričele metliške mednarodne poletne kulturne prireditve. V naslednjih dveh mesecih se bo še na štirinajstih večerih zvrstilo petnajst prireditev, na katerih bodo nastopajoči peli, plesali^igrali, na ogled pa bosta tudi filmska predstava domačih avtorjev in fotografska razstava.
Kot je povedala predsednica prireditvenega odbora Anica Kopinič, dajejo pečat letošnjim prireditvam vsestranska razgibanost, atraktivnost in mednarodni značaj. Letos bo na njih sodelovalo 183 izvajalcev, v petih večerih pa bo nastopilo kar 96 umetnikov iz tujine. Od domačinov bodo nasto-
pili mestna godba na pihala Metlika, metliška folklorna skupina “Ivan Navratil” ter, kot že rečeno, amaterski filmski ustvarjalci. Dve prireditvi, nastop simfoničnega orkestra RTV Slovenije in koncert tria Lorenz, pa so organizatorji pripravili v sodelovanju z vseslovenskim projektom Imago Slo-
NAVDUŠUJOČ ZAČETEK - Otvoritvena slovesnost ob začetku poletnih kulturnih prireditev je bila zamišljena kot folklorni festival, a se je organiza -torjem nekoliko zalomilo. Tako je nastopila le folklorna skupina hrvaške manjšine v Vojvodini “Bunjevačko kolo ”, ki je pod vodstvom Steva Tonkoviča v pestrem, skoraj dveumem programu, v katerem so zamenjali sedem narodnih noš, navdušila občinstvo na grajskem dvorišču. (Foto: M. B.-J.)
veniae - Podoba Slovenije in Valvasorjevo fondacijo. V okviru poletnih prireditev pa bo v kulturnem domu celo poletje tudi brezplačna filmska matineja za otroke.
Ker je glavni sponzor prireditev občina Metlika, jih je odprl metliški župan Branko Matkovič, kije ob tem dejal, da se Metlika tudi sicer ponaša s pestrim kulturnim življenjem. Prav prireditve s prijetnim naslovom “Pridi zvečer na grad”, ki zveni kot povabilo, so presegle občinske meje, z nastopom gostov iz tujine pa so dobile tudi mednarodni značaj. Kakšen sloves so si pridobile doslej, pa pove že podatek, da jih je lani obiskalo 4.000 ljudi, kar je za Metliko s 3.500 prebivalci velik uspeh. Po dobrem obisku ob otvoritvi je moč sklepati, da zanimanje za metliško kulturno poletje letos ni splahnilo. In najbrž je res že čas, kot je ob otvoritvi dejal semiški župan Janko Bukovec, da v Beli krajini prenehajo z belokranjsko zaplankanosljo in si priznajo, da tokrat Belo krajino v Sloveniji predstavlja Metlika.
M. BEZEK-JAKŠE
KONCERT GODBE
METLIKA - V okviru metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo v petek, 4. julija, ob 21. uri koncert metliške mestne godbe na pihala, ki se s 147 leti uvršča med najstarejše slovenske godbe. Godbo vodi dirigent Rafko Ogulin.
Štrekljevčanom olimpijsko zlato?
Moška ekipa štrekljevskega gasilskega društva bo od 6. do 12. julija sodelovala na gasilski olimpiadi v danskem Herningu - Glede na dosedanje dosežke obljubljajo dober uspeh
ŠTREKLJEVEC PRI SEMIČU - Jutri, 4. julija, bo odpotovala na gasilsko olimpiado v danski Herning moška 10-članska ekipa štrekljevskega gasilskega društva. Nastop na olimpiadi si je ekipa članov do 30 let starosti zagotovila na lanskem državnem prvenstvu v Celju, ko je zasedla prvo mesto. A to ni bil njihov prvi večji uspeh, sig so člani že pred štirimi leti sodelovali na gasilski olimpiadi v Berlinu.
75-LETNl JUBILEJ - Gasilsko društvo Dragomlja vas, ki je r nedeljo praznovalo 75-letnico, je skupaj z rosalniškim gasilskim društvom tretje najstarejše v metliški občini. Ob tej priložnosti so na slavnostni seji obnovili listino o pobratenju, ki sta jo podpisala predsednika gasilskih društev Dragomlja vas Jože Žugelj in Vojnik Jure Bojanovič. Slednji je postal tudi prvi častni član G D Dragomlja vas. Na slovesnosti ob jubileju, ki so ji prisostvovali gasilci iz devetih društev fna fotografiji), je bil slavnostni govornik metliški župan Branko Matkovič, ki je med drugim poudaril pomen prostovoljnih gasilskih društev. V kulturnem programu sta nastopila folklorna skupine Tine Rožanc iz Ljubljane in oktet Vitis iz Metlike. (Foto: M. B. -J.)
Za štrekljevske gasilce je sodelovanje na olimpiadi velik uspeh, ki ima še toliko večjo vrednost, če vemo, da gre za vaško društvo, ki združuje gasilce iz šestih vasi. Čeprav društvu načrtno delajo že 25 let, so prav uspehi v zadnjih letih privabili v gasilske vrste veliko mladih. Tako je danes od okrog 400 prebivalcev v društvo vključenih kar 218. Domačij, kjer je le en gasilec, je malo, pri nekaterih hišah pa so po štirje ali celo pet gasilcev. Zanimivo je, da so v tekmovalni ekipi vsi štirje bratje Kamenškovi s Štrekljevca.
Štrekljevčani so že od oktobra lani načrtno trenirali za gasilsko olimpiado, kot športniki za športno olimpiado, bodisi v telovadnici, na fitnesu, na vadbenem poligonu, na pripravljalnih tekmovanjih. Tekli so na Smuk, tik pred odhodom na Dansko pa so imeli še skupne priprave reprezentance na Rogli. Letos so se udeležeili tudi petih pokalnih tekmovanj, na
katerih se pomerijo najboljše slovenske gasilske ekipe. Trikrat so zmagali, enkrat bili drugi in enkrat izpadli. “Najtežje nam je bilo, ker nismo imeli pravega prostora ne za treniranje ne za tekmova-
Janez Simonič
nje. Letos pa smo odkupili zemljo ob gasilskem domu ter s pomočjo sponzorjev uredili vadbeni poligon,” je povedal poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Janez Simonič.
Štrekljevski gasilci se zavedajo, da jim bo z izkušnjami, ki so jih
• Nastop na gasilski olimpiadi na Danskem so štrekljevskim gasilcem omogočili Iskra Semič, občina Semič, ministrstvo za obrambo, Pošta Slovenije, Poštna banka Slovenije, Mobitel in Krka, tovarna zdravil Novo mesto.
dobili na olimpiadi v Berlinu, tokrat veliko lažje. Prvič so dobili srebrno plaketo, letos pa računajo na zlato. “Na treningih dosegamo vrhunske rezultate. Problem pa je, ker prihajamo iz majhne države. Poleg tega so nas v Berlinu prišli spodbujat tam živeči Slovenci, medtem ko se bomo tokrat lahko spodbujale le slovenske ekipe med seboj,” pravi Simonič. Iz Slovenije se bo na olimpiadi pomerilo 14 ekip, v isti kategoriji kot Štrekljevčani pa še 4 slovenske ekipe.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
ŠOKCI - Ko je metliški župan Branko Matkovič odprl poletne kulturne prireditve na metliškem grajskem dvorišču, so obiskovalci pričakovali, da bo kot prva na prireditvah nastopila folklorna skupina “Bunjevačko kolo”. A so se pošteno zmotili, prvi nastopajoči je bil semiški župan Janko Bukovec. Zakaj je prišel Bukovec na prireditev, pa je gledalcem postalo jasno šele med nastopom folkloristov. Zagotovo je župan slišal, da bodo nastopili tudi Šokci, pa jih je prišel pogledat. A kmalu je spoznal, da ter niso njegovi občani, temveč vojvodinski Šokci, ki poskakujejo nekoliko drugače kot semiški.
FOLKLORISTI - Prej omenjeni folkloristi iz Vojvodine so dodobra razvneli občinstvo na metliškem grajskem dvorišču, zlasti ob plesih, ki jih v belokranjski inačici plešejo tudi Belokranjci. Tokrat se je pokazalo, da ne le glasba, ampak tudi ples ne pozna meja, četudi gre za nekdanje jugoslovanske meje.
Črnomaljski drobir
CESTA - Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj se je v soboto pripeljal v Vinico s helikopterjem. Viničani lahko samo upajo, da se bo minister za promet in zveze, če bo kdaj prišel v njihov kraj, pripeljal z avtom. Da bo videl, po kakšni razvalini - kot lahko brez slabe vesti imenujemo cesto med Črnomljem in Vinico - se morajo voziti Viničani.
MITREJ - Pri Mitreju na Rožancu je bilo pretekli petek zanimivo literarno srečanje “Svetloba večera ”. Res, da je igralec Jožef Ropoša (na fotografiji) prebiral svoje pesmi in'pesmi Metličana Bogdana Končarja, kar pa nikakor ni pomenilo, da so na prireditvi dobrodošli le Metličani. Pa vendar so prevladovali, medtem ko je bilo Črnomaljcev komaj za vzorec. Škoda! Lahko bi se marsikaj naučili, predvsem pa spoznali, da se da v prijetnem naravnem amfiteatru, kjer so za kulise skale in drevesa, ter ob soju sveč pripraviti marsikaj zanimivega. A žal še tega, kar so jim pokazali Metličani, niso bili pripravljeni pogledati!
GODBENIKI - Na srečanju invalidov Dolenjske in Bele krajine v jurjevanjski dragi je igrala črnomaljska godba na pihala v okrnjeni sestavi. Še sreča, da imajo godbeniki takšnega dirigenta, da lahko igra kateri koli inštrument, pač glede na to, kateri v godbi manjka. Tako po njegovi zaslugi tisti, ki ne poznajo črnomaljske godbe, še opazili niso, da je godbenikov sicer vsaj dvakrat toliko, kot jih je nastopilo tokrat.
ŽUPAN - Črnomaljski župan Andrej Fabjan se je minulo soboto udeležil tolikih prireditev, na katerih je moral tudi g6vori-ti, da se ima samo sreči zahvaliti, da ni zamešal listkov z govori.
Semiške tropine
ULICE - V gradivu za sejo občinskega sveta je glede uličnega sistema v Semiču in okolici zapisano: “Osnutek je izdelan s predpostavko, da se naselja združijo v enotno naselje Semič, sedanja imena vasi se naj bi uporabila za imena centrov teh naselij, ostali deli naselij bi pridobili sedanja ledinska imena.” Naj razume, kdor lahko.
OGLEDALO - Cestno ogledalo pri Tajčbirtu je bilo že velikokrat tarča vandalov, ki so mislili, da z razbijanjem stekla dokazujejo svoje junaštvo. Ko je bližnjemu sosedu enega od “junakov” uspelo pri razbijanju posneti z video kamero, je imelo ogledalo nekaj časa mir. Škoda, da ni takšnih skritih ka-mermanov po občini še več.
Drobne iz Kočevja
STRAH NI POTREBEN!? - S krajšimi ali malce daljšimi presledki po Kočevju že približno tri desetletja odmeva ra-ta-ta-ta-ta. Z dvignjenim palcem in uperjenim kazalcem v iztegnjeni roki Ringo “strelja” na vse, ki mu niso všeč. Če je oni dan pred Pavom na mestni ploščadi ‘nameril” v enega od mož, ki krojijo občinsko politiko, “ustrelil” in rekel “Mrtev sil”, to zato seveda nič ne pomeni. Ringo je posebnež, ki mu je politike prav malo mar, zato kot takšen ne predstavlja ne večinskega in ne manjšinskega razpoloženja Kočevarjev do politikov. Torej le brez strahu!?
PODJETNOST - Prifarski župnik Ivan Potrebuješ je sila prijeten in prilagodljiv človek. Brez zadržkov - tako je bilo vsaj videti - se je v soboto “pojavil” na borčevski prireditvi ^Srečanje ob Kolpi”, na kateri je bila izrečena tudi marsikatera pikra na račun “njegovega delodajalca” - Cerkve. Kaj si je ob tem mislil, naj ostane njegova stvar (če ne bo to od njega kdo drug zahteval, da pove!), nedvoumno pa ostaja, da le Potrebuješ prav takšen župnik, kot ga Kostel, ki želi postati občina, “potrebuje”. Je namreč tudi zelo iznajdljiv človek: še ne tako dolgo nazaj je veljal za enega največjih kmetov v Kostelu, odkar nad kmetijstvom lebdijo črni oblaki, pa se je “preusmeril” in menda postal podjetnik s sedežem firme, registriranim kar na župnijskem uradu.
Ribniški zobotrebci
l“:
:ilm
DENACIONALIZACIJSKA OBNOVA - Ribniška občina seje pred leti lotila obnove starega mestnega jedra. Tako je Ribnica dobila prečudovito Miklovo hišo in s tem primeren prostor za or-‘	” 1 '	' prireditev na
lepo stavbo,
_________Jaj Nova Ljublj:
ska banka, Agencija za plači promet in Zavarovalnica THglav. Za kaj več je občini zmanjkalo denarja pa tudi časi so narekovali previdnost! Tako seje primerilo, da danes obnova starin hiš sicer poteka še naprej, le da tokrat ne po zaslugi občine, ampak denacionalizacije. Edina zadeva, ki pri tej “denacionalizacijski obnovi” v primerjavi z nekdanjo občinsko ne razveseljujeta je, aa se v pritličjih prenovljenih hiš, ki sicer Ribnici vračajo nekdanjo podobo in sijaj, pojavljajo napisi, kot je denimo “ Y Dar”, ki je zadnji iz niza podobnih izobešenih napisov na obnovljenih stavbah.
POMOČ BI BILA DOBRODOŠLA - Največja hiba prireditve “Srečanje v moji deželi” je Do mnenju ribniškega župana Jožeta Tanka, da kočevska občina na njej ne sodeluje. Zakaj ne, ve samo kočevski župan Janko Veber, ki v nizu številnih prireditev in nastopajočih na prireditvi, nastopov Prifarskih muzikantov in folklorne skupine Kostel tudi zaradi že jasno izražene želje Kostelcev po odcepitvi od kočevske občine ne bi mogel več s povsem mirno dušo označiti za “sodelovanje kočevske občine” na prireditvi. Kakorkoli že, tako je sedaj, pred prireditvijo, kako pa bo po prireditvi, ko ribniška občina za morebitne zaplete ne bo mogla kriviti kočevske občine? Ali pa do? Stvar je namreč v tem, da imajo Ribničani sicer organizirano večjo skupino ljudi, ki bo obiskovalce vodila na oglede, bi pajim kljub temu “prišel prav še kakšen dodaten par rok iz Kočevja”.
Straški klinčki
TEHNIČNI PREVZEM ČISTILNE - Za včeraj, 2. julija, je bil napovedan tehnični prevzem Čistilne naprave pri Potiskavcu. Če strokovnjaki ne bodo imeli resnih pripomb, bo začela čistilna naprava te dni redno obratovati.
ODPRTA “ŠTALCA” - Po nekaj zapletih so pred kratkim le odprli gostišče “Štalca” v Polomu, ki sta ga uredila zakonca Marko in Jožica Papež. Gostišče je od ponedeljka do srede zaprto, v četrtek je odprto od 12. do 22. ure, ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7. do 22. ure.
VSAK DAN SVEŽI KRUH -Čeprav je vasica Polom oddaljena kar 15 km od Kočevja in je osamela, sredi gozdov, prebivalcev pa ima malo, poskrbi vsak dan za sveži kruh trgovina in okrepčevalnica “Srna , ki jo vodi Marija Hočevar.
DOBRO IN SLABO - Na ob-re-obro je
Vzdrževana makadamska cesta Proti Žvirčam (Novo mesto), slabo pa proti Kočevju in od Poloma proti Žvirčam, kjer so po zadnjem deževju nastali na cesti pravi jarki.
PREMALO VODE - Poleti na območju Poloma zmanjkuje pitne Vode. Thko so še najbolj zagotovo preskrbljeni z vodo tisti, ki imajo svoje vodnjake in hidroforje.
močju Strug in Poloma je še pri cej neasfaltiranih cest. Dobro
Miš I Z M
ASI
H OB
Č I
Petruvo, praznik Petra Klepca
HM
Na letošnjem prazniku Osilnice novost kresnice in otroci v narodnih nošah
OSILNICA - Minulo soboto so Osilničani tretjič zapored v samostojni občini praznovali petruvo, praznik Petra in Pavla pa tudi njihovega ljudskega junaka Petra Klepca. Osrednja prireditev seje začela ob 16. uri, sceno zanjo pa je pripravil akademski kipar Stane Jarm, osiIniški rojak, ki je z njo obudil spomin na nekdanje običaje in delo prebivalcev Dežele Petra Klepca.
V osilniškem narečju in oblečeni v osilniško nošo sta prireditev povezovali in napovedovali nastope skupin in posameznikov Branka Alič in Majda Katern, ki sta se ob tej priložnosti spomnili mnogih starih običajev in tudi ljudi, kijih ni več. Na začetku glavne prireditve je prinesel Miro Šti-mac, predsednik civilnega gibanja za Osilniško dolino, na prireditveni prostor osilniško zastavo (na njej je simbolično prikazana Lo-
USPESNI SOLARJI
DOBREPOLJE - Ob zaključku šolskega leta so v Dobrepolju izvedli tudi pregled najuspešnejših šolarjev. Na športnem področju sta bila najuspešnejša Gorazd Katelec in Tanja Shawish, ki sta bila proglašena za športnika oz. športnico pravkar minulega šolskega leta. Pri izvenšolskih tek-movanjih l posameznik je požela Vilma 5 la zlato in srebrno Cankarjevo priznanje, srebrno Pregljevo priznanje, z grafiko pa seje uvrstila na razstavo Bienale otroške in mladinske grafike, ki bo še do septembra v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Med skupinami pa sta bila najuspešnejša zgodovinski krožek, ki je prejel zlato priznanje za raziskovalno nalogo “Tako smo se zdravili pri nas”, katerega mentorica je Slavka Centa, in mladinski pevski zbor (vodi ga Miro Rozman), ki je zmagal na medobčinski reviji pevskih zborov in se uvrstil na revijo najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine v Črnomlju.
Kostelci sledijo osilniškemu vzoru
Ustanovitev društva Kostelcev in prijateljev Kostela
KOSTEL - Krajevna skupnost Kostel izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za samostojno občino razen števila prebivalcev, saj v Kostelu danes živi vsega le še nekaj manj kot 700 prebivalcev. Vendar po mnenju Kostelcev to ne bi smela biti ovira uresničitvi njihove želje po samostojnosti, ki jo je na svoji nedavni seji izrazil svet krajevne skupnosti s sprejemom sklepa o odcepitvi od kočevske občine in ustanovitvi občine Kostel.
Dokaz, da jim lahko kljub številčni majhnosti ob dejstvu, da so obmejna krajevna skupnosti, kije po površini druga največja v kočevski občini, uspe postati samostojna občina, je Kostelcem sosednja osilniška občina, ki šteje vsega le nekaj čez 400 prebivalcev. Osilnica in njene izkušnje so jim hkrati tudi dober primer, kako morajo delati, da bodo uresničili svojo željo po samostojnosti. Zavedajo se namreč, da gre pri odločanju o tem za politične odločitve, zato so se odločili, da bodo sledili vzoru osilniške občine. Tako, kot so še pred ustanovitvijo občine v Osilnici ustanovili Civilno gibanje za Osilniško dolino, ki je s svojim delovanjem (lobiranjem) pripomoglo, daje Osilnica danes najmanjša slovenska občina, bodo tudi Kostelci ustanovili svoje društvo.
Društvo se bo imenovalo Društvo Kostelcev in prijateljev Kostela, ustanovna skupščina društva pa bo to soboto pri Fari. Njegova naloga bo skrb za dobrobit Kostela, navezovanje gospodarskih in drugih vezi preko vplivnih članov društva ter - prednostno -prepričevanje in pridobivanje poslencev državnega zbora oziroma politikov za samostojno občino Kostel.	... c
M. L.-S.
ška stena z okamenelim Možem) in jo obesil na drog. Vmes so nastopili konjeniki, mladi piščalkar-ji, harmonikar Tomaž in drugi.
Uvod v glavno parado in predstavitev dežele Petra Klepca je bil nastop kresnic, deklet z venčki na glavah in košaricami, ki so prišle iz “našga pulja” in so jim ljudje darovali za rodovitnost polj. Ža njimi so se predstavili vurmoharji (popravljalci ur), šumarji (gozdni delavci), grabljice in kosci. Vurmoharji in šumarji so nekdaj hodili iz teh krajev podobno kot žag-majstri (popravljalci žag) za delom po vsej Avstro-Ogrski pa tudi v Francijo in celo Ameriko. Grabljice in kosci so predstavili “smuke” za spravilo sena itd., butare, na katerih so ženske nosile do 40 kg sena, klepanje kos in košnjo, sicer pa so bile v okviru scenarija
na trgu postavljene tudi tri ostr-nice. Goste in domačine, ki se jih je nabralo z obeh strani Kolpe in Čabranke pa tudi od drugod, sta pozdravila Peter Klepec in osilni-ški župan Anton Kovač s spremstvom, vsi v osilniških nošah, v katere so bili prvič oblečeni tudi otroci.
Že dopoldne je bila v cerkvi sv. Petra in Pavla v Osilnici svečana maša, ki jo je bral domači župnik Jože Brilej. Med mašo in po njej je prepeval otroški pevski zbor “Zarja in sonce” iz Novega mesta pod vodstvom Irene Rešeta. Irma Klobčarje izvajala solo na saksofonu, nastopili pa so tudi drugi inštrumentalisti. Na predvečer praznika je bila zabava ob kresu, že prej, popoldne, pa tekmovanje v balinanju v Bosljivi Loki. Kmalu po zaključku glavnega dela prireditve v soboto okoli 18.30 pa so prispeli v Osilnico še kočevski planinci-pohodniki, ki so krenili na pot peš iz Kočevja okoli 7. ure
!iU,rai'	J. PRIMC
Priznanje zoper slabo vest
Kočevska občina je organizirala skupno spominsko slovesnost ob 55. obletnici vstaje na Kočevskem in v Gorskem Kotarju
FARA - Ob 55. obletnici vstaje na Kočevskem in v Gorskem Kotarju se je v soboto na prireditvi “Srečanje ob Kolpi” pri Fari v Kostelu zbralo okoli 2 tisoč borcev in prebivalcev z obeh bregov mejnih rek Kolpe in Čabranke. Ob opravičeni odsotnosti predsednika države Milana Kučana je bil med govorniki, ki so spregovorili o partizanstvu, pomenu narodnoosvobodilnega boja in stoletnem sožitju prebivalcev z obeh strani Kolpe, deležen pozornosti slavnostnega govornika naslovni slovenski škof prof. dr. Vekoslav Grmič.
“Zavezanost boju za srečno prihodnost in blaginjo vseh ljudi terja od nas, da presežemo pretekla sovraštva, v katera so nas zapletle vojne grozote. Ne dovolimo pa potvarjanja zgodovinskih dejstev in omalovaževanja NOB,” je v imenu slovenskih borcev povedala podpredsednica glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Slovenije Ela Ulrih - Atena. Da meja med Slovenijo in Hrvaško ni nikoli bila ovira za dobre odnose med narodoma in da to ne sme biti niti sedaj, je poudaril predsednik Antifašističnih borcev republike Hrvaške Ivan Fumič. Dodal je, da nas k temu zavezuje naša težka skupna preteklost, ki nam je hkrati tudi porok ža boljšo prihodnost.
Prof. dr. Grmič je v uvodu svojega govora poudaril, da so zgodovinske posebnosti, ki segajo daleč v čas pred drugo svetovno vojno, partizanstvu in osvobodilnemu boju na Kočevskem vtisnile svoj pečat. “Osvobodilno gibanje je bilo od vsega začetka množično in ni poznalo meja glede ideoloških in celo narodnih razlik,” je dejal Grmič in dodal, da pa je zato še posebno žalostno, da danes pri nas nekateri predstavniki Cerkve vnašajo razdor med narod, ko razglašajo “najbolj pogubno ločitev duhov” na verne kot edino prave Slovence in neverne, ko odrekajo osvobodilnemu gibanju vsako zaslugo za narod, domobranstvo pa prikazujejo samo kot nujno samoobrambo slovenskega
DAN GODBE
DOBREPOLJE - Na nedavnem dnevu godbe je sodelovalo 7 godb od osmih napovedanih (prišla ni le godba iz Doberdoba v, Italiji). Vsaka godba je zaigrala samostojno po dve skladbi, vse godbe skupaj pa so zaigrale še štiri skladbe. Nastopile so tudi mažo-retke iz Kočevja. Srečanja godb so se udeležili tudi župani občin Ribnica (Jože Tanko), Ivančna Gorica (Jernej Lampret), Velike Lašče (Milan Tekavec) in Dobrepolje (Anton Jakopič). Po skupnem nastopu je za zabavo in ples igral ansambel Kristijan.
Mirko Levstek
Zdaj branje in pisanje
Do šole z žago, lopato in s sekiro
STRUGE, KOČEVJE -Mirko Levstek, učitelj slovenskega jezika na šoli v Strugah, je z zaključkom šolskega leta šel v pokoj. Na tej šoli je delal zadnjih 8 let in pot od Kočevja, kjer je doma, do Strug prevozil vsak delovni dan najmanj enkrat. Ce-
sta pa je makadamska, polna lukenj in nevarna, zato mu je nokoč odletela os pri avtomobilu. Najslabše pa je pozimi, ko so na cesti zameti ali pa pade na cesto drevo. Zato je pozimi vedno imel v avtu lopato, žago in sekiro. Od Strug se je poslovil s težkim srcem, saj pravi: “Na šoli so v kolektivu prijateljski odnosi in ni nikoli prišlo do sporov in nesoglasij, zato se težko poslavljam od tega prijetnega kolektiva.”
Mirko je prej delal 15 let v Kočevskem tisku v Kočevju kot korektor. Pravi, daje bilo tisto delo enolično in neustvarjalno in da gaje bolj veselilo delo z ljudmi. Ustvarjalno pa je bilo delo pri “Kočevskih razgledih”, kjer je bil dolgo let urednik. Žato ga je opravljal z veseljem.
Na vprašanj^ kaj bo počel zdaj, ko ne bo več hodil v službo, ampak bo moral, kot je običajno pri upokojencih, krepko poprijeti za delo, je dejal: “Ždaj bo več časa za branje knjig in za pisanje.” Odgovor, o čem bo pisal, pa je ostal dolžan.
J.PRIMC
naroda. “Če bi priznali, da Cerkev v ljubljanski pokrajini med okupacijo v svojem vrhu ni ravnala pravilno, bi te ljudi prenehala preganjati slaba vest in bi lahko spominske svečanosti v Rogu obhajali kot pieteten spomin na te žrtve in ne kot priložnost za spodbujanje sovraštva in revanšizma,” je dejal Grmič.
“Srečanje ob Kolpi” je bilo prvo takšno srečanje prebivalstva Kočevske in Gorskega Kotarja. Proslavo je organizirala kočevska občina, na njej pa so sodelovali poleg kočevske pihalne godbe, pevske skupine Odmev, učencev OŠ Fara in folklorne skupine Kostel tudi pihalni orkester Fužine in mešani pevski zbor KUD Delnice s Hrvaške. Prireditev je v zahvalo organizatorju in pohvalo Sloveniji sklenil eden izmed hrvaških borcev z besedami: “Vi, Slovenci, danes slavite, česar mi na Hrvaškem danes, žal, ne moremo!”
M. LESKOVŠEK-SVETE
Vsi učenci so izdelali
Mojca Pelc in Ana Pugelj vseh osem let odlični -Šolo prekrivajo - Odslej podružnična šola
STRUGE - Osnovno šolo Struge je v pravkar končanem šolskem letu obiskovalo 64 učencev in vsi so uspešno izdelali, tako da ne bo popravnih izpitov. Vseh osem let sta bili odlični Mojca Pelc in Ana Pugelj. Osmi razred je končalo 11 učencev, od tega bodo štirje nadaljevali šolanje na poklicnih, ostali pa na srednjih šolah.
Uspešno je deloval tudi pevski zbor, ki je skupaj z matično šolo Dobrepolje nastopil na medobčinski revni v Ivančni Gorici in regijski v Črnomlju. Na šoli je 15 mladih pevcev, vodi jih učitelj glasbenega pouka Miro Rozman, ki je najbolj zaslužen za uspehe mladih pevcev iz vse občine.
Te dni odhaja v pokoj Mirko Levstek, ki je poučeval na struški šoli slovenski jezik. Tako jim manjka učitelj, ki bo prihodnje šolsko leto poučeval slovenščino in po možnosti še angleščino.
Šola v Strugah je postala z 18. junijem podružnična šola osnovne šole Dobrepolje, medtem ko je bila prej organizacijska enota dobrepoljske šole. Doslej je bila zelo samostojna, ne vedo pa, kako bo poslej. Obljube pa so, da se ne bo nič bistvenega spremenilo. Stavbo šole in sosednje pošte so začeli pred kratkim prkrivati, ker je streha dotrajala. Dela opravlja zasebnik iz Dolenje vasi.
J PRIMC
V SOBOTO SREČANJE DRUŽIN
PODGORA, DOBREPOLJE - Tradicionalno srečanje družin in prijateljev vasi Podgora bo to soboto, 5. julija, ob 18. uri. Na sporedu bodo družabne igre, vmes bo igral ansambel Koma 750, sprejemali bodo stave o teži in velikosti šunke. Bogat bo tudi srečelov, za zabavo in ples pa bo poskrbel še ansambel Petra Finka iz Dolenjskih Toplic. Srečanje organizira vaška skupnost Podgora.
DELA NA CESTAH POTEKAJO PO NAČRTU
LOŠKI POTOK - Na javnem razpisu za izvajalca rekonstrukcije in asfaltiranja do nedavnega gozdne ceste, kije prekategorizirana v občinsko v dolžini približno 4000 m od Hriba proti Ložu, je bilo najboljši ponudnik Cestno podjetje Novo mesto, ki je z deli začelo pred dobrimi tremi tedni, in sicer na meji s sosednjo občino Stari trg. Približno nekaj več tega cestišča pa je v sosednji občini, to pa bo prišlo na vrsto prihodnje leto, saj je občina Stari trg za rekonstrukcijo močno zainteresirana, žal pa so letošnje investicije namenili šolstvu. Sicer pa je KS in občina Loški Potok - za izredno aktivnost pri teh delih treba omeniti in pohvaliti tajnika KS Loški Potok Janeza Bambiča - že asfaltirala ceste skozi zaselka Matev-ljek in Dednek in povezavo med Malim Logom in Retjami, dela na vaških cestah pa že potekajo v Podplanini in Šrednji vasi v KS
Draga'	A. K.
OBUJANJE STARIH OBIČAJEV
STARI IN NOVI KOT - “Pastirske igre” so naslovili prireditev, ki jo je v soboto, 21. junija, pripravil vaški odbor s sodelovanjem vseh 50 prebivalcev obeh vasi in mnogo mladih, ki večinoma sicer žive izven tega kraja, a se radi vračajo v rojstni kraj svojih dedov, očetov in mater. Na prireditvi se je zbralo kar nekaj občanov in predstavniki občine Loški Potok. Pohvalo velja izreči vsem, ki so sodelovali, še posebej predsedniku vaške skupnosti in KS Draga Tonetu Cimpriču, ki je imel tudi pozdravni nagovor ob tem pogumnem in hkrati kulturno etnološkem dogodku, kjer so obudili stare pozabljene običaje pastirjev, pokazali pripomočke, ki so jih uporabljali, predvsem pa igre, ki so bile stalna sopotnica pastirjev od jutra do pozne noči. Zakurili so tudi kres, ob katerem se je razvilo živahno družabno srečanje, ki ga ti obmejni in redko naseljeni prebivalci še kako potrebujejo.
Kočevska Reka bo obnovila pokopališča
Prostovoljni prispevki in delo krajanov
KOČEVSKA REKA - Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Kočevska Reka so se odločili, da bodo obnovili stara pokopališča kot del kulturne dediščine kraja in vezi med preteklostjo in sedanjostjo. Gre za štiri pokopališča, od katerih dveh že desetletja ne uporabljajo več.
Zaradi odhoda preko 11 tisoč kočevskih Nemcev v začetku druge svetovne vojne in nato še povojne skoraj polstoletne zaprtosti območja Kočevske Reke je danes večina pokopališč v krajevni skupnosti Kočevska Reka zaraščena. Gozd je tako že docela prerasel tudi pokopališče v Dolenji Brigi, ki ga bodo sedaj obnovili tako, da bodo spomenike sicer pustili vpete med korenine dreves, bodo pa pokopališče ogradili, na njem postavli križ in spominsko obeležje s podatki. Le v malce boljšem stanju je pokopališče v Novih Lazih, ki so ga pred popolnim uničenjem krajani obvarovali že pred leti. Sedaj bodo na tem pokopališču, ki se tako kot pokopališče v Dolenji Brigi že desetletja ne uporablja, uredili spominski park z nagrobnimi kamni Kočevarjev kot pomniki njihove 600-letne prisotnosti v tem prostoru.
Tovrstne pomnike nekoč večinskih prebivalcev teh krajev pa nameravajo obnoviti tudi na pokopališču v Moravi in v Kočevski Reki, ki nista bili prepuščeni neusmiljenemu zobu časa tako kot številna druga pokopališča na območju Kočevske Reke, za katerimi danes ni več niti sledu. Krajani soju namreč že pred leti obnovili, sedaj pa bi jima želeli dati še nekoliko bolj urejen videz z obnovo obzidja, spomenikov in mrliških vežic. Urejanja pokopališč se bodo lotili s prostovoljnim delom krajanov, s sredstvi donatorjev ter prispevki krajanov in društev, pri čemer računajo tudi na izdatnejšo pomoč Društva Peter Kosler.
M. L.-S.
VALJAR SE JE POKVARIL
VELIKE LAŠČE - Za občinski praznik so odprli tudi cesto med Malo Slevico in Junčami. Tik pred otvoritvijo pa se je raznesla vest, da je asfalt za 2 cm pretanek, kar da so ugotovile inšpekcije. Na občini smo povprašali, kaj vedo o tem. Povedali so, da je bila vest delno resnična in da je bil vzrok za to pomanjkljivost okvara valjarja. Seveda so valjar do otvoritve popravili in napako odpravili.
MŠŠ IZ NAŠIH OBČI N MŠŠ
50 let strelske družine Trebnje
Skromni začetki leta 1947 - V 60-ih letih dobili prvo pokrito strelišče - Leta 1973 pa objekt oz. pravo strelišče v Prapročah - Vseskozi so dosegali dobre rezultate
TREBNJE - Začetki strelske družine Trebnje segajo v leto 1947, tedaj je streljanje potekalo na provizoričnem strelišču pod gradom, pri sedanji Petelinovi hiši. Takratno streljanje je bilo dokaj neorganizirano pa tudi za varnost ni bilo najbolje poskrbljeno. Prve strelske vaje so vodili takratni miličniki na postaji milice. Strelska družina je v šestdesetih letih dobila prvo pokrito strelišče za zračno puško v leseni
Kmečki praznik v Tržišču
V nedeljo ob 14. uri že 12. prireditev ■ V soboto o vinskih cestah
baraki pod Pavlinovo vilo. Predvsem pa so družini pustili neizbrisen pečat, njeni predsedniki, tako se je s prihodom Jerneja Pavlina začelo obdobje prenove in pomladitve in priprave na gradnjo strelišča v Prapročah. Objekt je bil s pomočjo najrazličnejših podpornikov zgrajen leta 1973.
Od leta 1972 pa tja do leta 1986 so ekipe zaradi strokovnega in načrtnega dela dosegale zelo dobre rezultate na republiških in zveznih tekmovanjih. Leta 1979 je predsednik postal Franc Cugelj, ki trebanjsko strelsko družino vodi še danes. Strelska družina Trebnje šteje 45 članov, predvsem so to mlajši strelci, kot so pionirji in mladinci, razvija pa predvsem tekmovalni program s serijskim orožjem. Udeležujejo se tudi državnih tekmovanj, kjer se člani uvrščajo
TRŽIŠČE - Tu bo v nedeljo ob 14. uri že 12. kmečki praznik, ki ga organizira društvo podeželske mladine v sodelovanju z društvom kmečkih žensk in s kmetijsko svetovalno službo Sevnica. Na nedeljski prireditvi bo tekmovanje v košnji, in sicer se bodo pomerili moški v skupini do 50 let in starejši, ženske pa v eni kategoriji. Sledilo bo grabljenje, kjer bodo sodelovale samo ženske, ter vlečenje vrvi, v katerem se bodo preizkusili tako moški kot ženske. Organizator bo pripravil še nekaj družabnih iger. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Tonija Hervola, za strokovne nasvete pa prikazovalci Sipovih delovnih strojev.
V soboto, 5. julija, bo ob 19.30 v Malusovi zidanici na Malkovcu v sklopu kmečkega praznika okrogla miza o vinskih cestah. Udeleženci se za tekmovanje na kmečkem prazniku v Tržišču lahko prijavijo na telefonsko številko (0608) 80-532 Marjeti Rantah.
* Na dopoldanskem tekmovanju v malokalibrski puški so se pomerili člani strelske družine Heroj Marok iz Sevnice, Kanja Leskovec, Iskra Semič, Sonja Vesel Ivančna Gorica, mirensko društvo upokojencev, trebanjska lovska družina in trebanjska strelska družina. Ekipno so zmagali Tirebanjci s 438 krogi, drugi so bili Sevničani in treji Semičani. Posamezno pa je bil najboljši strelec Mirko Ognjenovič iz Sevnice s 157 krogi, drugi Jože Gorjanc iz Ivančne Gorice in tretji Franci Cugelj iz Trebnjega.
med pet najboljših, mladinska ekipa (Cesar, Trlep in Pekolj) pa je letos postala državni prvak.
Minulo soboto so ob 50-letnici delovanja v Prapročah pripravili proslavo, kjer je zbranim najprej o zgodovini trebanjske strelske družine spregovoril njen član
TENIŠKI TURNIR MEŠANIH DVOJIC
TREBNJE - V športnem centru Vita bo v petek, 4. julija, s pričetkom ob 17.30 nočni teniški turnir poročenih parov. Prijave
PRAZNIK KS BLANCA
BLANCA - V soboto ob 18. uri bo na Blanci v počastitev praznika KS Blanca športno in gasilsko tekmovanje. Na prireditvi bodo podelili pokale in priznanja, dogodek pa bodo po tistem popestrili z zabavo in plesom.
Po smeti tudi v vasi
IVebanjska Komunala odvaža smeti že iz skoraj cele občine - Kam s kosovnimi odpadki?
TREBNJE - Zadnja leta se je število črnih odlagališč v trebanjski občini zmanjšalo. Vse to predvsem na račun razširitve odvoza smeti, saj trebanjska Komunala z organiziranim odvozom smeti pokriva že skoraj 90 odst. območja občine. S L majem so uvedli odvoz smeti tudi v prostrani in oddaljeni krajevni skupnosti Trebelno, predvsem iz vasi ob cestah.
Tako kot povsod drugod do sedaj so Komunalci tudi tu naleteli na odpor ljudi, češ mi nimamo smeti, kar jih je, jih pa zažgemo ali vržemo na gnoj. Vendar je z občinskim odlokom na območjih, kjer je uveden organiziran odvoz smeti, vsakdo dolžan plačevati smetarino, ne glede na to, ali oddaja smeti ali ne. Po občinski uredbi plača gospodinjstvo poleg smetarine še 50 odst. smetarine za deponijo v Globokem. Na Komunali v Trebnjem so nam povedali, da gospodinjstva na območjih, kjer so odvoz smeti uvedli pred kratkim, plačujejo po 500 tolarjev
smetarine in še 250 tolarjev prispevka za deponijo, medtem ko je drugje smetarina višja.
Po letu 1990, ko je bil odvoz smeti organiziran le iz večjih naselij v občini, so odvoz razširil že na skoraj vse vasi. Za uvedbo organiziranega odvoza in zmanjševanje onesnaževanja pa je velik posluh pokazala trebanjska občina. Na Komunali so še ugotovili, da se povsod tam, kjer je sedaj uveden odvoz smeti, črna odlagališča ne pojavljajo več, nekaj pa jih je še, predvsem na območjih, kjer še ni organiziran odvoz.
Iz leta v leto se nabere tudi več kosovnih odpadkov. Letos so v času spomladanske akcije čiščenja okolja odpeljali za 20.000 m3 odpadkov. Največji problem je, ker sekundarnih surovin razen barvnih kovin nihče ne odkupuje.
J. D.
VABLJENI NA PRAZNOVANJE 70-LETNICE PGD
NAČRTUJEJO ŠE DVE ČISTILNI NAPRAVI
TREBNJE - V trebanjski občini delujejo tri čistilne naprave: v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu. Na Komunali pa pripravljajo dokumentracijo še za dve čistilni napravi v občini, in sicer v Šentrupertu in na Čatežu. Računajo, da bodo z gradnjama lahko začeli že drugo leto.
STATENBERK
ŠTATENBERK - Prostovoljno gasilsko društvo Šatenberk vabi v soboto, 5. julija, ob 19. uri na praznovanje 70-letnice delovanja društva pred njihovim gasilskim domom. Na krajši slovesnosti bo trebanjski župan Alojzij Metelko na stavbi doma odkril bakrorez sv. Florjana, potem pa bo veselica. Za zabavo bodo poskrbeli Fantje z vseh vetrov. Pokroviteljica praznovanja je trebanjska občina.
Stane Novak, o začetkih in razvoju strelskega športa nasploh in njenem pomenu pa Lado Kocjan. Sekretar strelske zveze Slovenije Savo Strmole je orisal slovensko športno strelstvo danes in na koncu Trebanjcem ob jubileju podelil zlato plaketo Strelske zveze Slovenije, Franciju Cuglju pa priznanje za dolgoletno delo. V prijetnem kulturnem programu so nastopili mladi umetniki trebanjske glasbene šole in pevska skupina Ragle.
J. D.
m	i mKKKKtKKMKKKmHKKKtMWmBm 4 „
TREBANJSKI STRELCI NAJBOLJŠI - Na sobotnem tekmovanju v počastitev 50-letnice Strelske družine Trebnje in krajevnega praznika so v Trebnjem organizirali tekmovanje, kjer so ekipno zmagali domačini. Na fotografiji v ospredju je predsednik trebanjske strelske družine Franci Cugelj, ki čestita svoji ekipi za pr\’o mesto. (Foto: J. Domiž)
Biokrog ni kriv za sanacijo farme?
Še premalo posluha za akcije in pobude ivanških okoljevarstvenikov - Pohvalil jih je tudi minister dr. Pavel Gantar - Kje bodo gradili dovozno cesto v Podsmreki?
IVANČNA GORICA - Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) v Ivančni Gorici je v zadnjih petih mesecih opravilo veliko družbeno koristnega dela, za kar je ivanške okoljevarstvenike pisno pohvalil tudi minister za oko(je in prostor dr. Pavel Gantar. Svoje dosedanje delo pri ekoloških sanacijah v ivanški občini pa so Ivančani analizirali tudi na nedavni seji izvršnega odbora RDEG.
jane Podsmreke, ki so tudi s svojimi podpisi na peticiji jasno izrazili nasprotovanje takemu uničeval-
Ugotovili so, da društvo uresničuje okoljevarstveni program dela, ki so ga sprejeli na ustanovnem zboru RDEG, da pa, žal, še preveč dobrih pobud ni uresničenih ali pa so se nanje odgovorni mlačno odzvali. Društvo je napravilo seznam onesnaževalcev okolja in delno tudi seznam črnih odlagališč v občini. Domnevajo namreč, da je še precej smetišč, ki ne kazijo le krajine, marveč ogrožajo celo zdravje ljudi, zlasti tam, kjer so blizu viri pitne vode. Predsednik RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler je povedal, da je društvo sodelovalo z ljubljanskim podjetjem Biokrog pri sanaciji gnojevke na prašičji farmi Stična, a sanacija po krivdi predstavnika farme ni uspela. Društvo je seznanilo Republiški inšpektorat za zdravje s smradom pri distribuciji gnojevke iz hlevov, ko se ta izliva v lagune, s tem pa onesnažuje tudi potoka Stičnica in Višnjica. Inšpektor je društvo obvestil, da je zadevo predal izpostavi v Grosup-lju, od tam pa še ni nikakršnih obvestil, da bi tudi kaj ukrenili.
RDEG je imelo večkrat razgovor s predstavniki IMP Livarja, d.d., iz Ivančne Gorice glede kritičnega onesnaževanja okolja, zlasti po okvari dela čistilne naprave, pri čemer je društvo odloč-
no zahtevalo tudi od pristojnih inšpekcijskih služb, naj poskrbijo za ekološko sanacijo celotne livarne in njene industrijske deponije in naj uvedejo monitoring.
Novogradnja dovozne ceste od peskokopa Podsmreka do regionalne ceste 331 Ivančna Gorica -Višnja Gora bi moteče vplivala, uničila pa bi precej obdelovalne zemlje, zato je RDEG podprl kra-
P0LICUSK0 PRIZNANJE TREBANJSKI KOMUNALI
TREBNJE - Ob dnevu policije prejšnji teden je bila v ponedeljek, 23. junija, v Metliki slovesnost novomeške uprave za notranje zadeve. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in pisne pohvale najprizadevnejšim delavcem ter priznanji zunanjim sodelavcem, ki sta ju prejela Andrej Poljšak in trebanjska Komunala. Trebanjska Komunala, ki s policisti zelo dobro sodeluje, je prejela bronasti znak ministrstva za notranje zadeve za pomemben uspeh pri zagotavljanju varnosti.
• Ekološka patrulja Slovenskega ekološkega gibanja je doslej evidentirala večino črnih odlagališč z raznimi kosovnimi odpadki in te fotodokumentirala, člani RDEG Ivančna Gorica, šentviški planinci in drugi krajani pa so tudi zavzeto pomagali pri sanaciji odlagališč M. Boršt - Vir - Gradišče pri Stični ter Gabrje pri Stični. Pri prevozih je finančno pomagalo ivanško županstvo, izkazal pa seje tudi prevoznik Fine. RDEG opozarja, da še vedno ni rešena sanacije peskokopa v Podsmreki, zato so domačini ogorčeni nad hrupom in prahom.
nemu posegu v naravo. RDEG je Uradu za prostor in planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor in DARS-u predlagal spremembo lokacijskega načrta za gradnjo te ceste, ki bi bila prijazna do narave pa še tehnično lažje in ceneje izvedljiva. Odgovora Ivančani še vedno niso prejeli.
P. P.
SREČANJE
DRUŠTVA UPOKOJENCEV
TREBNJE - Društvo upokojencev Trebnje vabi vse svoje člane na srečanje, ki bo 6. julija ob 15. uri v pokritih prostorih Gasilskega doma v Trebnjem.
Večina staršev ima nizke dohodke
Otroški dodatek v trebanjski občini prejema okrog 80 odst. družin z otroki - Večina njih sodi v zgornjo polovico po višini prejemka - Letovanje za socialno ogrožene otroke
TREBNJE - Vsem tistim staršem, ki so letos oddali vlogo za otroški dodatek, je center za socialno delo sredi junija že nakazal denar po novem izračunu, odločbe pa bodo prejeli v kratkem. V trebanjski občini prejema otroški dodatek okrog 80 odst. družin z otroki, poleg tega prejema večina njih 5.655 tolarjev dodatka, kar sodi v zgornjo polovico po višini prejemkov in pomeni, da je standard staršev nizek. Zadnja leta trebanjski center za socialno delo s podporo občine pripravlja vsako leto tudi teden letovanja ob morju za socialno ogrožene otroke. Tako bo letos v začetku avgusta v Strunjanu letovalo 60 trebanjskih osnovnošolcev.
Letos so na centru za socialno delo v Trebnjem prejeli 2511 vlog za otroški dodatek, kar je nekoliko manj kot lani, vendar pa je število otrok večje od lani. Letos naj bi prejemalo otroški doddatek okrog 4.600 otrok. “Ugotavljamo, da ima večina staršev nizke dohodke, saj je precej primerov, ko je eden v družini brezposeln ali pa sta oba zaposlena, vendar zelo slabo zaslužita,” je povedala Tončka Jarc, socialna delavka, ki dela na področju otroškega dodatka, osebne pomoči in preventive.
Letos je bil cenzus za otroški dodatek lanska povprečna bruto
plača v Sloveniji, in sicer 142.037 tolarjev na družinskega člana. Otroški dodatek pa se dodeljuje v višini zajamčene plače, obstaja šest skupin, od 7 do največ 22 odst. zajamčene plače. Najnižji otroški dodatek znaša okrog 2.400 tolarjev, najvišji pa okrog 7.700 tolarjev. V trebanjski občini je veliko družin, kjer njihov bruto osebni dohodek v preteklem letu na člana družine ne presega 52 tisočakov. “Povprečni otroški dodatek v občini znaša 16 odst. zajamčene plače oz. okrog 5.600 tolarjev na otroka,” je pojasnila Jarčeva.
Ker je pomoč socialno ogroženim otrokom še kako potrebna, bo trebanjski center za socialno delo že četrto leto zapored organiziral tedensko letovanje ob morju za omenjene otroke. Letos bo letovalo 60 otrok, od 1. pa do 8. razreda, v Strunjanu v domu Elvire Vatovec od 1. do 8. avgusta. Kateri otroci so upravičeni do tega letovanja, so ugotavljali med letom s pomočjo šolskih svetovalnih služb, zdravstvenega doma, Karitasa in Rdečega križa. “Naredili smo ožji izbor in na sestanek povabili starše, žal pa je zanimanje vedno večje od možnosti,” je povedala Jarčeva.
Tončka Jarc
Stroške namestitve bo krila občina, center bo dal delavca, starši pa bodo prispevali po 7 tisočakov za prevoze in razne vstopnine, telefon,.. Otroci bodo razdeljeni v skupine po 10 otrok, sodelovali pa bodo v tistih delavnicah, kjer jih bo delo najbolj zanimalo. Za red in varnost bo skrbelo 6 vaditeljev in vodja letovanja (trije zaposleni, kot prostovoljci pa trije študentje in dijak). Na letovanje z otroki bodo šli posebej izbrani prostovoljci, ki so se tudi čez leto zelo dobro izkazali, npr. pri pomoči otrokom z učnimi težavami.
J. DORN1Z
Krjavljeve iskrice
FAKS - Ivanški občinski svet je nameraval na svoji 28. seji na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (vodi jo Nikolaj Erjavec, svetnik SDS, ki je svojo strankarsko knjižico “deponiral”, ko je postal upravnik KPD Dob) imenovati 50-letnega Alojza Podobnika z Dobrave pri Stični za člana, ki bo zastopal interese ivanške občine v komisiji za delitev premoženja med Zdravstvenim domom Ljubljana in Enoto osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje ter nadalje za delitev premoženja med Zdravstvenim domom Grosuplje in Zdravstvenim domom Ivančna Gorica. Toda iz te moke ni bilo kruha, se pravi, da Podobnika niso imenovali za člana te za koristi ivanške občine pomembne komisije, ker se je na veliko presenečenje Erjavca in še koga Podobnik premislil. Eijavec je namreč povedal, da je na dan sklica seje občinskega sveta v Ivančni Gorici prišel iz stiške M-Kmetijske zadruge faks, v katerem Alojz Podobnik sporoča, da odstopa od kandidature. Erjavcu se bo zdelo nenavadno, kajti s Podobnikom so se vse poprej lepo dogovorili, zdaj pa ta faks iz zadruge. In ker je Erjavec namigoval, da bi utegnila imeti prste vmes zadruga in SLS, je podpredsednica občinskega sveta, svetnica SLS in direktorica M-KZ Stična Milena Vrhovec odločno zanikala te insinuacije. Vrhovčeva je pojasnila, da je Podobnik pač zaposlen pri njih in da se je res nekaj pogovarjal s predsednikom SLS Zupančičem...
Trebanjske iveri
OBRAMBA - Trebanjska
strelska družina združuje zag-' a, k;
nane ljudi športnega duha, imajo za sabo tudi lepe in od-
mevne uspehe. Minulo soboto so praznovali 50-letnico delovanja. Na prijetni prireditvi so bili mnogi pomebni gostje iz občine in tudi od drugod. Razočarni pa so bili, da med njimi ni bilo nikogar iz ministrstva za obrambo, čeprav so jih vljudno povabili. V starih časih je bila takratna JLA do strelcev veliko bolj pozorna, spoštljiva in radodarna. Povrhu vsega so bili trebanjski strelci med 10-dnevno vojno za Slovenijo v prvih bojnih vrstah na Medvedjeku in pri varovanju stavbe slovenskega parlamenta.
MAGISTER - Na Baragovem praznovanju v nedeljo v Mali vasi so organizatorji vse lepo uredili in pripravili, zaškripalo pa je pri oslavljanju gostov. Z doktorji so opletali kar počez, kjer je bilo treba in kjer ne, poleg tega pa so svojega še “frišnega” župana povišali kar v magistra. Morda zato, ker sam govori, da dva poslanska mandata zaležeta še za eno visoko šolo.
PROFESORICA - Slavnostni govornik na praznovanju 200-let-nice Baragovega rojstva bi moral biti tržaški pisatelj Alojz Rebula, ki je napisal romansirano Bara
bolezni ni mogel nosti, zato je njegov govor prebrala njegova življenjska sopotnica prof. Zora Tavčar. Ker so med njenim branjem številni svojo pozornost posvečali žc bolj “tekočim zadevam”, dišalo pa je tudi že po pečenki, je gospa nehala brati in v maniri stroge profesorice odločno zahtevala tišino in pozornost. “Avtorje v ta govor vložil preveč navdušenja in ljubezni, da bi izzvenel v prazno!”
Sevniški paberki
MOTORJI - Jože Kunšek, svetnik iz vrst SLS, je opozoril na zdaj že znameniti sevniški šport. Ta šport je vožnja z motorji' Posebnost pri teh vožnjah je, da motoristi uporabljajo za svoja dirkališča travnike, krajevne poti, ceste in celo vinograde, tj. površine, ki so po ljudskem izročilu nemenjene čemu drugemu. Potem ko motoristov ni mogoče odgnati od tam z besedami, najbrž ostane samo še en ukrep' Omenjenim dirkačem naj v Sevnici z odlokom ukažejo, da morajo dirkati po travnikih, vinogradih
itd., pa bodo potem zanalašč šli
divjat po za to namenjenih dirkališčih.
SMETNJAKI - Na pobudo občine so postavili v parku pred občinsko hišo posode za smeti' Vandalizem očitno ne pozna meja in tako je enega od smetnjakov položil skupaj z betonskim stebričkom na tla. Na delu verjetno ni bil kateri od otrok, ki so radi v tem parku, ampak se je izprsil kak odrasel, bikovsko rasel državljan. Nepridiprav je vibrirani betonski stebriček, na katerem je bila posoda za smeti, namreč dobesedno prelomil.


Krške novice
GOSTINCI - Na brežiškem sejmu obrti in podjetništva so imeli vsega kar precej. Kot se spodobi za take prireditve, so imeli tudi za pod zob in pijačo. Res pa je, da so na sejmu točili radgonsko vino in da je bil edini gostinec na sejmu Semičan, torej iz vinorodne Bele krajine.
AGRARIA IN TOZD - Pred poslovno stavbo Agrarie Proizvodnja in trgovina je še zmeraj tabla, ki opozarja poslovne partnerje na bližino omenjene firme. Kot piše na tabli, ima Agraria še zmeraj TOZD ali točneje povedano: imela jih je vse do uvedbe stečaja. Tozdi, ta Kardeljeva socialistična domislica, pa očitno niso motili nekdanjih velikih Agrariinih vodij & comp., da ne bi podjetja razgrabili po svojih kapitalističnih nagnjenjih.
MEJA - Brežice in širša okolica izražata zadovoljstvo nad uvajanjem maloobmejnih prepustnic za domačine. Slednji namreč ugotavljajo, daje obseg tihotapljenja prašičev in tehnične robe v zadnjem času precej upadel. Prepričani so, da se bo tovrstna uvozno-izvozno dejavnost spet vrnila na zadovoljivo visoko raven, takoj ko bo začel veljati meddržavni sporazum o maloobmejnem prometu.
Novo v Brežicah
REGIJSKO SREDIŠČE I -Ko v Krškem kakor tudi v Sevnici in Brežicah govorijo o regiji Posavje, pravijo: “Ve se, kje je sedež regije.” Pri tem ima Krško v mislih Krško, Sevnica Sevnico, Brežice pa Brežice.
REGIJSKO SREDIŠČE II -Posavci, ki so nekako v zadregi, kje je njihovo politično, gospodarsko, družbeno, kulturno m sploh regijsko središče, se ne dajo ugnati v kozji rog birokratom in zdraharjem. Našli so rešitev, ki naj bi pomirila vse tri župane. Govorijo namreč o tromestju. Sliši se kot troedini, s to razliko, da jih v uspešno delovanje troedinega verjame veliko, v uspešno delovanje tromestja pa malokdo.
PRIPRAVE - Avstrijci so na Koroškem sredi junija izvedli tridnevno vajo, ki naj bi pokazala, kako so tamkajšnja civilna zaščita, ekipe kmečkih žensk, •ovci, najstnice, preostali fazani, vinogradniki, šolarji in drugi državljani pripravljeni na morebitno nesrečo v jedrski elektrarni v - Krškem. “Nič nas ne sme presenetiti”, po avstrijsko pač. Vse je dobro, dokler ne bodo avstrijski svobodnjaki Prišli delat takih vaj v Krško, kar so včasih že poskušali.
Zbor z Reke s pesmijo izgnancem
V	Dobovi praznujejo
DOBOVA - V krajevni skupnosti Dobova so se v petek Začele prireditve ob praznovanju krajevnega praznika, ki bodo trajale vse do nedelje, 6. Julija, ko bodo na svečani seji sveta krajevne skupnosti podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom. V tem času Dobov-čani in okoličani pripravljajo Vrsto dogodkov, s katerimi želijo spomniti na nekdanje življenje in delo na vasi, največji poudarek pa bo namenjen izgnanem, ki jim je tudi posvečen krajevni praznik.
Izgnancem so namenili tudi Popoldanski koncert treh mešanih pevskih zborov, ki je v dvo-rani dobovskega prosvetnega doma izzvenel v nedeljo. Nastopili so pevci slovenskega kul-'urno-prosvetnega društva Bazovica z Reke, Slovenskega doma iz Zagreba ter domačini, elani kulturnega društva Franc Bogovič iz Dobove. Zbrano j občinstvo je bilo navdušeno nad Obranim petjem, za presenečenje pa je poskrbel zamejski zbor z Reke, ki je zapel lastno pesem, Posvečeno ravno izgnancem in ysem, ki prebivajo zunaj svoje domovine. Pred koncertom je Spregovoril udeležencem predsednik Društva izgnancev Slovenije domačin Vlado Deržič in se 'bed drugim dotaknil sedanjih prizadevanj za priznanje statusa 'n odškodnin izgnancem.
V	avli prosvetnega doma je
bila na ogled razstava fotografij ‘z življenja naših ljudi v pregnanstvu.	E. S.
Mii i Z N A Š I H O B t I M Mii
Bo Vas Planina nepriznana žrtev?
Ivan Srpčič iz Krškega: žrtve nekdanjega nasilja v 2. svetovni vojni s pobočja Gorjancev opozarjajo na možne nove krivice - Kdo so bili pravzaprav ustaši? • Razlikovanje Slovencev
KRŠKO - Zakonodaja, ki v Sloveniji priznava status žrtve vojnega nasilja, je med ljudmi sprožila veliko polemik, vprašanj, odobravanja, veselja in slabe volje in celo občutka, da nastajajo nove krivice. Uresničevanje omenjene zakonodaje sprejemajo z mešanimi ohčutki in z neodobravanjem tudi prebivalci Planine v Podbočju.
Eden od zadnjih dogodkov, ki	Srpčič je v zvezi s svojo vlogo in
zadevajo Planino v povezavi z	glede omenjene negativne odloč-
uresničevanjem t.i. vojne zakono-	be povedal, da ne išče pravice
daje, je negativna odločba Ivana Srpčiča. Srpčič, ki stanuje v Krškem in kije bil rojen na Planini v Podbočju, je oddal vlogo za priznanje žrtve vojnega nasilja, vendar je krška upravna enota njegov zahtevek zavrnila z utemeljitvijo, da stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
zase, pač pa mu gre za vse tiste ljudi, ki so med vojno doživeli tragično usodo v vasi Planina. “Septembra 1942. leta so ustaši večkrat pridrli v našo vas Planina, iz nje odpeljali 19 moških, tudi mojega očeta, in jih ustrelili. Iz vasi so odgnali ženske in otroke in živino ter do tal požgali vas. Zgorelo je 16 hiš z gospodarskimi
Stalen prostor za sejem
Na brežiškem sejmu obrti in podjetništva sodelovalo 136 razstavljalcev - Premalo sejemskih površin
BREŽICE - Na brežiškem sejmu obrti in podjetništva (4. po vrsti), od 25. do 29. junija je sodelovalo 136 razstavljalcev. Po besedah Franca Brataniča, predsednika odbora za pripravo sejma in predsednika brežiške obrtne zbornice, bi lahko organizatorji prireditve prodali dodatnih 100 do 200 kv. metrov površin, če bi imeli za sejem na voljo več prostora. “Sejem je pri brežiški osnovni šoli. Organizatorji imamo težavo, ker nimamo stalnih prostorov. Te zelo potrebujemo in upamo, da bodo na voljo pri bodoči večnamenski dvorani v Brežicah,” je povedal Bratanič, ki si želi, da bi v Brežicah nastalo tudi podjetje za sejemsko dejavnost. Bratanič je nekako na polovici trajanja letošnjega sejma povedal, da so do takrat prodali 3.600 vstopnic, s tem da so veliko vstopnic dali šolam v Posavju. Med obiskovalci so bili tudi prebivalci Hrvaške, medtem ko razstavljalcev iz sosednje države tokrat ni bilo.
Kot je dejal Bratanič, so zelo veseli, da so organizatorjem priskočili na pomoč sponzorji, med katerimi je bila glavni Krška območna enota zavarovalnice Triglav. Pokroviteljica sejma je bila
Spomin na upor
Svečanost v Rigoncah dobitev.
brežiška občina. Soorganizatorja prireditve sta bila še Občinska turistična zveza Brežice in Turistično društvo Brežice.
L. M.
Koprčani v Posavju
Diskont Jestvine v Dobovi
DOBOVA - V pred kratkim dograjenih prostorih velike poslovne stavbe podjetja AFP Dobova je v petek koprsko trgovsko podjetje Jestvina, d.d., odprlo nov diskont. Kot je povedal Jestvinin generalni direktor Božidar Ostanek, je njihovo podjetje lani ust-. varilo nad 9 milijard tolarjev prometa, kar ga uvršča med 100 najuspešnejših gospodarskih družb v državi.
Z odprtjem diskonta v Selih pri Dobovi Koprčani želijo zadovoljiti lastne poslovne interese, poleg tega pa tudi pomagati k hitrejšemu razvoju občine Brežice in k zmanjševanju števila brezposelnih. Svečano otvoritev trgovine so z nastopomo popestrili učenci OS Dobova in godba na pihala iz Loč.
Ob odpiranju so govorili med drugimi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Valter Drozg, brežiški župan Jože Avšič, predstavnik krajevne skupnosti Dobova Jože Blažinč in glavni direktor podjetja AFP Franc Polovič, ki je tudi odprl novo pri-
E. SEČEN
poslopji in vsemi pritiklinami, vsa oprema, hišni inventar, živež in tudi nekaj živine. Planinci, ki smo tako ostali brez vsega, smo se potem potikali po bližnjih hramih in vaseh, zaradi nasilja belogardistov tudi na Hrvaškem. Ali ni šlo za nasilje nad nami? Ali Planinci nismo bili žrtve nasilja v vojni? Osebno mislim, da je šlo za nasilje in da smo bili žrtve.” Tako je zaradi zgodovinskih dejstev prepričan Ivan Srpčič.
Vendar omenjena negativna odločba govori o tem, da razlagalci t.i. vojne zakonodaje mislijo drugače. “Prvi člen zakona določa, da je žrtev vojnega nasilja državljan Slovenije, ki je bil v vojni izpostavljen nasilnim dejanjem in ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. V negativni odločbi, ki sem jo prejel od krške upravne enote, pa npr. piše, da v mojem primeru ne gre za neposredno nasilno dejanje okupatorja, pač pa za dejanje ustašev s Hrvaške,”
* Zato Srpčič v imenu ljudi s Planine sprašuje tudi to: “Marje za-konodajelc, kot to ugotavlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v svoji okrožnici upravnim enotam, resnično smatral, da Planincem po ustreznem zakonu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega silja? Je bil morda nad njimi storjen premalo gnusen zločin in preblago nasilje? Zakaj se je država Slovenija odločila prevzeti nase breme odgovornosti za popravo le nekaterih krivic, ki jih je prizadel okupator s sodelavci, le nekaterim Slovencem, za druge Slovence, ki jih je še bolj kruto prizadel isti okupator v isti vojni, pa se ta država ne čuti odgovorne?”
primerja Srpčič. Začuden je nad togostjo uradnikov, bodisi v Ljubljani bodisi nižje, toliko bolj zato, ker ve, da so pri pripravi zakonodaje nekateri zagotavljali, sicer ustno, da bo zakon Planincem vsekakor priznal status žrtve vojnega nasilja.
M. LUZAR
DOLENJSKI LIST
vaš četrlkou prijatelj
OB DNEVU DRŽAVNOSTI OBČINSKA PRIZNANJA - V četrtek, 26. junija, je bila v kulturnem domu v Krškem osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, na kateri sta nastopila mešani pevski zbor Svit iz Krškega ter pesnik in igralec Tone Kuntner. Obiskovalci so si ogledali tudi dokumentarni Jilm, ki je spregovoril o zakulisju dogajanj v Sloveniji pred osamosvojitvijo, prireditev pa je bila tudi priložnost za podelitev priznanj občine Krško za leto 1997. Veliki znak občine sta prejela Slavko Šribar in Pihalni orkester Videm^ priznanja pa so dobili Savaprojekt Krško, Hilda Božič, Olga Košir, Alojz Stih, Lovski družini Krško in Senovo, Rudi Dimc, Gasilsko društvo Senuše, Marjan Molan, Nogometni klub Krško, Društvo gluhih in naglušnih Posavja, Društvo kmetic Krško in Kulturni dom Krško. (Foto: T. G.)
SPOMIN NA JERNEJA MOLANA - Svečanosti ob spomeniku v Rigoncah ob obletnici spopada so se udeležili tudi nekdanji soborci Jerneja Molana. (Foto: E. S.)
LOKALNA SAMOUPRAVA IN MINISTER - Ponedeljkovi seji sveta posavskih občin na Žlegarju v brežiški občini je prisostvoval tudi Božo Grafenauer, minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo. Dejal je, da bo na prihodnjem referendumu za nove občine v Sloveniji potrebno upoštevati izraženo voljo ljudska. Na sliki (z leve): Danilo Siter, krški župan in predsedujoči sveta posavskih občin, minister Božo Grafenauer, Vinko Bah, tajnik občine Krško, Ferdo Pinterič, tajnik občine Brežice, in Jože Avšič, brežiški župan in poslanec državnega zbora. (Foto: L. M.)
RIGONCE - Pretekli petek je minilo natanko šest let od prvega vojaškega spopada na območju brežiške občine, v katerem je v vasi Rigonce pri Dobovi ob poizkusu zaustavitve sovražne oklepne kolone izgubil življenje Jernej Molan, pripadnik intervencijske enote TO. Ob tej obletnici je občinska delegacija na spomenik, ki stoji blizu mesta nesrečnega dogodka, položila venec. Svečanosti so se udeležili tudi nekdanji Jernejevi soborci, člani njegove družine, vodstvi občinske ter upravne enote iz Brežic, pripadniki Slovenske vojske iz Cerkelj in vaščani Rigonc. Za kratek kulturni spored so poskrbeli dobovski osnovnošolci.
E. S.

JESTVINA V DOBOVI- V novem diskontu Jestvine, ki je poleg tistega v Slovenski vasi že drugi v brežiški občini, je na 1.200 kv. m dobilo zaposlitev 16 delavcev. Na sliki: ob.otvoritvi. (Foto: E. S.)
SEJEM V BREŽICAH - Na sejemskih površinah, od katerih jih je bilo več kot 1.300 kv. m pokritih in prek 500 kv. m. nepokritih, so bili obiskovalci deležni običajne ponudbe s podobnih prireditev, nekaj je bilo tudi posebnosti. Na fotografiji: s sejemskega prostora. (Foto: L. M.)
Iz samoprispevka nastale ceste
Krajani Bojsnega dokazali, da se splača imeti samoprispevek - Kar dvanajst cestnih odsekov v dveh gričevnatih krajevnih skupnostih dobilo asfaltno prevleko
BOJSNO PRI GLOBOKEM - Nedavni brežiški občinski in krajevni referendumi za uvedbo samoprispevkov, kjer je večina udeležencev glasovala proti, so pri mnogih ljudeh na brežiškem območju že pozabljeni. Kaže, daje nekaterim vseeno, v kakšnem okolju živijo in po kakšnih cestah se vozijo.	^
Povsem drugače pa očitno velja za vaščane Bojsnega, ki so se 6. februarja 1994. leta odločili za vaški samoprispevek. S tako zbranim denarjem jim je uspelo prenoviti in asfaltirati 12 krajših cestnih odsekov na njihovem območju, ki sega tudi na ozemlje sosednje krajevne skupnosti Bizeljsko. Bojsno namreč leži na skrajnem robu KS Globoko, kot meja pa velja potok Dramlja, ki so ga s samoprispevkom in v izvedbi VGP Novo mesto regulirali in deloma prestavili njegovo strugo ter čezenj zgradili nov most. Vsa do sedaj opravljena dela so stala dobrih 13 milijonov tolarjev, h katerim je občina Brežice primaknila 4,2 milijona. Ob tem da so redno plačevali samoprispevek, so krajani dodatno zbrali še 1,7 milijona tolarjev, za kar so deležni še posebnih pohval, ter opravili tudi nad 150 ur strojnega dela s traktorji in več kot 1.000 ur drugega prostovoljnega dela.
Kot je ob nedavni otvoritvi povedal predsednik vaške skupnosti Bojsno Anton Kmetič, se je v praksi kaj kmalu pokazalo, da je bila odločitev vaščanov pravilna.
Danes imajo namreč do vsakega aktivnega gospodinjstva v tej precej razvlečeni vasi na gričevnatem območju speljano spodobno cesto, kar bo nedvomno v veliki meri izboljšalo bivanje v teh krajih in obdržalo mlade na vasi, ki tako ne bo več izumirala.
Svečano odprtje prenovljenih
cest in mostu so krajani pripravili na dan državnosti. Trak sta prerezala najstarejša prebivalca Bojsnega, 91-letna zakonca Ana in Anton Žmavc, pri tem pa sta jima pomagala predsednika svetov krajevnih skupnpsti Globoko in Bizeljsko Ivan Živič in Rok Kržan. O tem, kako težko so bile obložene mize, koliko bizeljčana je steklo ter koliko viž so udarili gasilski godbeniki iz Kapel, pa niti ni potrebno pisati.
ERNEST SEČEN
OTVORITEV - Kljub tresočim se rokam sta 91-letna zakonca Žmavc nalogo svečanega odpiranja mostu uspešno opravila. (Foto: E. S.)
POMAGALI SVOJEMU PRIJATELJU
STRAŽA - V Avtomehanični delavnici obrtnika Dušana Faleskinija je prišlo v četrtek, 19. junija, do večjega požara, ki je uničil avtomehanično delavnico, hkrati pa sta bila poškodovana lastnik delavnice in njegov delavec. V hudi nesreči obrtnik Dušan Faleskini ni ostal sam: takoj po nesreči je avtore-montna sekcija, ki jo pri območni obrtni zbornici vodi Zdravko Klevišar, organizirala zbiralno akcijo, ki je v nekaj dneh prinesla kar 450.000 tolarjev, ki jih bodo izročili ponesrečenemu obrtniku-	S. D.
Kakovost Krkinih Zdravilišč
Mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001 za Krko Zdravilišča za opravljanje zdravstvene, _______hotelske in gostinske dejavnosti v vseh njenih zdraviliščih in na Otočcu
OTOČEC - V ponedeljek, 30 junija, so na slovesnosti na Otočcu družbi Krka Zdravilišča izročili certifikat kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001. Slovesnosti so se v sodobno prenovljeni kongresni dvorani Šport hotela udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Certifikat je direktorju Krkinih Zdravilišč Vladimirju Petroviču izročil direktor slovenskega predstavništva mednarodne firme BVQI mag. Zoran Lekič.
Certifikat, ki so ga dobila Krki- milijonov nemških mark prometa
na Zdravilišča, velja za opravljanje zdravstvene, hotelske in gostinske dejavnosti v vseh poslovnih enotah, se pravi v zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice, Strunjan in v Hotelih Otočec. Tako je družba Krka Zdravilišča eno redkih podjetij v Sloveniji, ki je uvedlo in certificiralo sistem kakovosti za celotno dejavnost, vsekakor pa je prva v Sloveniji in ena redkih v svetu, ki se lahko ponaša s certifikatom ISO za opravljanje zdravstvenih storitev. “Naš ponos ob tem je toliko večji, ker je zdravstvo v naših zdraviliščih najpomembnejša dejavnost,” pravi Vlado Petrovič.
Krkina Zdravilišča zaposlujejo 500 ljudi, družba pa ustvari 33
na leto, kar je 8 odst. celotnega prihodka tovarne zdravil Krka. O uspešnosti poslovanja Zdravilišč govorijo tudi tale dejstva: plače so med najvišjimi v panogi in povprečno 15 odst. višje od zahtev kolektivne pogodbe; povprečna letna zasedenost njihovih zdravili-šklih hotelov je najvišja v Sloveniji - 80-odstotna; v zadnjih letih so v razvoj vložili celih 45 milijonov mark; letos so se Krkina Zdravilišča že drugič zapored uvrstila med 10 najuglednejših slovenskih podjetij. “Smo največje podjetje v zdraviliškem turizmu, ustvarimo 16 odst. vseh nočitev v slovenskih zdraviliščih in 5 odst. nočitev v Sloveniji,” našteva Petrovič. “Vseskozi se zavedamo pomembnosti
Ko se invalidov že vsi otepajo
Črnomaljsko društvo invalidov je ob srečanju invalidov Dolenjske in Bele krajine ter 15-letnici obstoja pripravilo tudi posvet o neugodnih razmerah za zaposlovanje invalidov
ČRNOMELJ - V soboto je bilo v Črnomlju srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine, ki so združeni v invalidskih društvih Metlika,
Novo mesto, TVebpje, Grosuplje, Ribnica in Črnomelj. Hkrati je gostitelj društvo invalidov Črnomelj, ki je praznovalo 15-letnico, pripravilo posvet o zaposlovanju invalidov, ki se ga je poleg predstavnikov vseh društev udeležil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Marjan Kroflič.
Predsednik društva invalidov Črnomelj Srečko Matkovič je spomnil, da je na črnomajskem uradu za zaposlovanje prijavljenih bistveno več invalidov kot je povprečje v regiji, kar je glede na naravo industrije razumljivo. Poleg tega je šlo v stečaj kar nekaj podjetij, v katerih je zaradi težkih pogojev za delo postalo invalidnih precej delavcev. Vse pa še poslabša dejstvo, da na črnomaljskem območju prevladujejo invalidi z nizko strokovno izobrazbo, za katere sploh ni povpraševanja po zaposlovanju. Po njegovem bi bilo potrebno invalidsko podjetje, ki bi zaposlovalo invalide iz vse občine, in ne le iz posameznih podjetij, ki gredo v stečaj.
Marjan Kroflič je postregel s podatki, da je na trgu dela v Sloveniji 35.000 invalidov, od tega je
9.000	brezposelnih. Na območju novomeškega Zavoda za zaposlovanje pa je po podatkih iz letošnjega aprila brezposelnih 215 invalidov. Opozoril je, da invalidi najdlje časa čakajo na delo, saj delodajalci menijo, da jih ni rentabilno zaposlovati. Zato na republiki razmišljajo, da bi tiste, ki bi zaposlovali invalide, nagradili z olajšavami. Vendar so poznane izkušnje iz Evrope, da lahko to uveljavljajo le velika podjetja, medtem ko tista z manj kot sto ljudmi praviloma ne zaposlujejo invalidov. V Sloveniji pa prav velika podjetja propadajo in se vse bolj uvaljavljajo manjša.
Črnomaljski župan Andrej Fabjan je dejal, da se v občini dobro zavedajo problematike invalidov, bodisi da gre za zagotavljanje prostorov za društvo ali parkirišč
BORZNI KOMENTAR
Optimizem m borznem trgu
Po dolgih mesecih razočarani lahko rečemo, da je za mnoge lastnike delnic minil kar uspešen teden. Skoraj ves teden so cene delnic postopoma naraščale, v petek in ponedeljek pa celo zelo močno. Precej manj navdušeni nad dogajanjem na borzi so bili tisti, ki so se že nekaj časa pripravljali na resnejše nakupe, v upanju, da bodo z nakupnimi seznami zadeli prav najnižje točke. Ker verjetnost za takšen zadetek ni nič večja od verjetnosti zadetka na loteriji, je večina ostala brez svojih delnic, nekateri pa so poizkušali zamujeno nadoknaditi prav v zadnjih dneh, kar je dodatno okrepilo povpraševanje.
Kar nekaj dogodkov ali, bolje, novic je botrovalo nenadni povrnitvi optimizma na borzni trg, pri čemer tudi ni nepomembno, da so mnogi investitorji že pred tem ocenjevali, da so tečaji že toliko nizki, da so primerni za nakupe. Najpomembnejše je bilo sporočilo sveta Banke Slovenije, s katerim naj bi nekoliko omilili pogoje za kupovanje tujcev na domačem trgu vrednostnih papirjev. Po novem bi jim bilo omogočeno kupovanje delnic mimo nepriljubljenih skrbniških računov, če bi se ob nakupu zavezali, da delnic ne bodo prodali prej kot po sedmih letih. Koliko bo takšen ukrep v resnici vzpodbudil ponovno vračanje tujih naložb na naš borzni trg, bo pokazal čas. Trenutno večina borznih analitikov meni, da bo za kaj takšnega potrebno poča-
kati še na kakšna konkretnejša zagotovila o odpiranju slovenskega trga kapitala Evropi in svetu. Svet Banke Slovenije je tudi odobril londonski investicijski hiši Daiwa nakup delnic Probanke »> višini 2,94-odstotne-ga deleža in Dolenjske banke v višini 3,51 odstotkov. Cena delnic pri obeh bankah se je v dveh dneh (petek in ponedeljek) občutno popravila, in sicer pri Probanki od 18.000 na 20.000 tolarjev ter pri Dolenjski banki od 13.100 na skoraj 14.500 tolarjev.
Za začasno (27. in 30. junija) prekinjeno trgovanje z delnicami SKB banke tokrat ni bila kriva 30-odstotna sprememba tečaja, kot je bilo to običajno, temveč so razlogi predvsem tehnični. SKB bo namreč izvedla cepitev svojih delnic tako, da bo eno staro delnico z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev razhjla na 20 novih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. S tem bo apoen delnice na domačem trgu nominalno izenačen tudi z enim globalnim potrdilom (GDR) za SKB delnice, s katerimi se trguje na londonski borzi. Glavni namen cepitve pa je vzpodbuditi večje povpraševanje, ki naj bi ga zaradi dvajsetkrat nižje cene prinesla povečana dostopnost delnic širšemu krogu investitorjev.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, Novo mesto Tel. 0681323-553, 323-554, fax 323-552
ter odpravljanje arhitektonskih ovir, medtem ko ima župan pri zaposlovanju invalidov majhno moč. Podjetjem so na primer poslali vprašalnik o zaposlovanju invalidov, a je bil odziv pičel. Precej izkušenj z zaposlovanjem invalidov pa ima direktor rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Gr-dešič, saj je ena od štirih nalog pri zapiranju tudi socialni program. Imeli so 35 invalidov, za katere so vedeli, da so težko prezaposljivi, a niso vrgli puške v koruzo. Obravnavali so vsakega posebej, ko pa so iskali nove programe, primerne za invalide, so se posvetovali tudi z zdravniki. Tako so letos prezaposlili 9 invalidov, predvidoma pa jih bodo še 6. Glede na to, da se jih vsi otepajo, si v rudniku to štejejo za uspeh.
Udeleženci posveta so opozorili tudi na predolg čas od nastanka invalidnosti do prezaposlitve, saj marsikdaj pretečejo celo 4 leta. Dogaja se, da se v tem času marsikdo sprijazni z usodo in se sploh ne želi več prezaposliti. Črnomaljskega župana, ki je hkrati poslanec v državnem zboru, so zaprosili, da na državni ravni pomaga reševati vprašanje zaposlovanja invalidov. Hkrati so apelirali na lokalne skupnosti, naj pomagajo pri zaposlovanju invalidov, in predlagali poenostavitev registracije invalidskih podjetij. Pomembno pa je, da se bolj kot za invalidsl«e delavnice borijo za status invalidov v podjetjih.
M. BEZEK-JAKŠE
ZLATE PLAKETE - Predsednik društva invalidov Črnomelj Srečko Matkovič je na srečanju invalidov Dolenjske in Bele krajine izročil zlate plakete kot najvišja priznanja društva črnomaljskemu županu Andreju Fabjanu, občini Črnomelj in zvezi delovnih invalidov Slovenije, v imenu katere jo je prevzel predsednik Marjan Kroflič (na fotografiji levo). Zvone Tkalec pa je v imenu društev Dolenjske in Bele krajine ob jubileju črnomaljskim invalidom podaril vitrino. (Foto: M. B.-J.)
kakovosti naših storitev za uspešno poslovanje. Kakovost pa ne sme biti prepuščena prizadevanjem posameznikov, marveč mora biti načrtovana, skrbno vodena in nadzorovana in zavezuje vsakega delavca našega podjetja k odgovornemu in najboljšemu opravljanju svojega dela.”
Zadovoljstvo gostov v zdraviliščih ocenjujejo s pomočjo ankete, ki jo vsak mesec izpolni več kot
1.000	gostov. Analiza teh anket kaže stalno rast zadovoljstva gostov, ta je v letošnjem prvem četrtletju dosegla že 90 odst. najvišje možne ocene; kar 92-od-stotno pa je zadovoljstvo gostov z zdrastvenimi storitvami. V enotah Krkinih Zdravilišč se iz leta v leto veča tudi delež stalnih gostov, takih je že kar blizu 60 odst. “Zavedamo se, da s certifikatom ne moremo zagotoviti, da bo odslej vsaka naša storitev opravljena brezhibno, nam pa ta sistem omogoča, da veliko napak preprečimo, če pa že nastanejo, jih lažje zaznamo in hitreje odpravimo,” pravi Petrovič.
Na podelitvi certifikata ISO 9001 je lepo priznanje in pohvalo družbi Krka Zdravilišča izrekel tudi generalni direktor Krke Miloš Kovačič. “Naša zelo uspešna družba Zdravilišča je s tem certifikatom celo prehitela svojo 'mater’ farmacevtiko. Zdraviliška dejavnost je pomembna dopolnilna dejavnost Krke Farme in mati bo še naprej z ljubeznijo ravnala s svojo dobro in uspešno hčerko.” A. BARTEU
CERTIFIKAT ISO ZA ZDRAVILIŠČA - Certifikat ISO 9001 je direktorju Krkinih Zdraviliš Vladu Petroviču (desni) na slovesnosti na Otočcu izročil direktor slovenskega predstavništva mednarodne firme BVQI mag. Zoran Lekič. Krkina Zdravilišča so prva firma v Sloveniji in ena redkih nasvetu, ki je dobila certifikat za opravljanje zdravstvenih storitev. (Foto: A. B.)
Jj OOI..FIS4.JSKE @ BELE KRAJINE ^jj				
■	E	BS		■
mn	Ti	i		
		t	|o3 . O MHZ jj	
SREČANJE OBRTNIKOV-Na letališču v Prilozju je bilo konec minulega tedna 18. srečanje obrtnikov in delavcev iz območnih obrtnih zbornic Trebnje, Novo mesto, Črnomelj in Metlika. Okrog 1.200 udeležencev, kar je največ doslej, je pozdravil Marjan Cerjanec (na fotografiji), predsednik območne obrtne zbornice Metlika, ki je bila gostiteljica srečanja. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je dejal, da so obrtniki trdoživi, a bodo morali biti še bolj, saj jih čaka pot v Evropo. Metliški župan Branko Matkovič je poudaril, da 350 obrtnikov z okrog 400 zaposlenimi predstavlja v občini eno večjih podjetij, črnomaljski župan Andrej Fabjan pa je obljubil, da se bo kot poslanec v državnem zboru zavzemal za čimprejšnjo obravnavo in sprejem zakonov, ki se tičejo obrtnikov in malih podjetnikov. (Foto: M. B.-J.)
Je dovolj dela za pripravnike?
Društvo za razvoj Bele krajine “Martin Janžekovič” o problemih pripravništva - Šolanje se ne zaključi s pripravništvom - Nekateri zaposlijo pripravnike zgolj iz usmiljenja

METLIKA - Društvu za razvoja Bele krajine “Martin Janžekovič” je pretekli teden v Metliki pripravilo okroglo mizo o problemih pripravništva in zaposlovanja pripravnikov v Beli krajini. Sloje pravzaprav za nadaljevanje okrogle mize o izobraževanju kot odrazu potreb v Beli krajini, ki jo je društvo pripravilo pred nek^j meseci.
Iz Bele krajine je na srednjih čalo za 15 odst., v belokranjskih šolah 1.400 dijakov in 510 študen- občinah pa za 25 do 29 odst. Mat-tov. Manj kot tretjina srednješol- jaž Verbič z novomeškega zavoda cev po končani srednji šoli išče za zaposlovanje pa je opozoril zaposlitev, ostali pa se želijo še' tudi na zmotno mišljenje, češ da
naprej izobraževati. V lanskem letu je bilo v Beli krajini 187 pripravnikov, poleg premajhnega števila delovnih mest zanje pa je problem tudi struktura izobrazbe. Najpomembnejše pri tistih, ki opravljajo pripravništvo, pa je dober program in srečna roka pri izbiri mentorjev. Kot so poudarili razpravljalci, bi pripravnikom morali nuditi takšne pogoje za delo, kot jih imajo na šolah. Vendar so v Beli krajini le redke izjeme, ki imajo opremo, primerno današnjemu času. Problem je tudi, ker pripravnikom v podjetjih posvečajo premalo pozornosti. Ne nazadnje pa gre tudi ra plačilo, saj lahko delodajalec da pripravniku le 70 odst. izhodiščne plače, mnogi pa lahko preko študentskega servisa zaslužijo nekajkrat več.
Zadnjih šest ali sedem let je Zavod za zaposlovanje sofinanciral pripravništvo, kar so v črnoma-Ijski, metliški in semiški občini dobro izkoristili, saj je bil delež sofinanciranih pripravnikov nad regijskim povprečjem. Prav tako je bil nad tem povprečjem tudi delež pripravnikov, ki so se po uspešno opravljenem pripravništvu vrnili na zavod. Ob ukinitvi sofinanciranja pripravništva so nekateri delodajalci napovedali manjše zaposlovanje pripravnikov. A se njihove napovedi niso uresničile, saj podatki kažejo, da se je v prvih štirih mesecih glede na enako obdobje lani, ko je še veljalo sofinanciranje, zaposlovanje pripravnikov v regiji pove-
brez opravljenega pripravništva ni priznan zaključek šole. Šola se namreč konča z maturo, zaključnim izpitom, diplomo.
Čeprav je predsednik kluba belokranjskih študentov zatrdil, da veliko diplomantov po končanem študiju ostane v Ljubljani, kjer si marsikateri že med študijem najde službo in zato sploh ne išče pripravništva v Beli krajini, pa je kar nekaj belokranjskih podjetij, ki so lahko dober zgled pri zaposlovanju pripravnikov. Be-
grad ima 24 štipendistov, za naslednje šolsko leto pa je razpisal 10 novih štipendij; vse štipendiste namerava tudi zaposliti. V semiški Iskri imajo 49 štipendistov, trenutno pa 7 pripravnikov, in upajo, da bodo vse tudi zaposlili. V Beti v Metliki in Črnomlju imajo ves čas po 20 pripravnikov, večino pa jih tudi zaposlijo, vendar v začetku za določen čas. Vseh kadrov, ki bi jih potrebovali, pa jim sploh ne uspe dobiti. Na območnih obrtnih zbornicah v Metliki in Črnomlju pripravljajo pripravniške izpite za pripravnike pri obrtnikih, ki jih potem v glavnem tudi zaposlijo. Problem pa je pri manjših podjetnikih, ki nimajo ljudi, da bi se ukvarjali z mentorstvom in pripravljali programe, zato pripravnike marsikdaj vzamejo zgolj iz usmiljenja.
M. BEZEK-JAKŠE

TERENSKI OGLED
VINOGRADOV
NOVO MESTO - Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto, vabi vse vinogradnike, ki jih zanimajo varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci in tekoči ukrepi v vinogradih, na terenski ogled, ki bo v četrtek, 10. julija, ob 15. uri v Straški gori v vinogradu Lada Turka, in ob 17. uri na Ljubnu, v vinogradu Vinka Bapška (pri palčkih). Ogled bo vodil inž. Jože Maljevič, svetovalec za vinogradništvo iz Kmetijskega zavoda.
Dopolnjuje skromno državno pomoč
Ribniška občina namenja za kmetijstvo 10-krat več, kot bi morala • Letos pet razpisov
- Denar bo na voljo do porabe
RIBNICA - Ribniška občina zadnjih nekaj let namenja za kmetijstvo v povprečju kar 10-krat več, kot bi po zakonu morala. V letošnjem letu so tako v občinskem proračunu za kmetijstvo zagotovili 14 milijonov tolarjev, od katerih so 3 milijone tolarjev razpisali za dodelitev intervencijskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva.
S petimi razpisi v skupni vrednosti treh milijonov tolarjev, ki bodo na razpolago do porabe, občina ribniškim kmetom omogoča pridobitev denarja za tiste zadeve, za katere namenja kmetom denar tudi država, vendar pa zaradi majhnosti in razdrobljenosti ribniškega kmečkega gospodarstva ta ribniškim kmetom bodisi ni dosegljiv ali pa je, po mnenju ribniške občine, za pospešitev razvoja kmetijske dejavnosti v ribniški dolini in konkretno pomoč kmetom premalo. Tako se je občina odločila, da bo subvencionirala tudi obrestne mere kreditov za nabavo telet za pitanje, in sicer tako, da jemalec kredita plača celotne obresti mesečno, s
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Dviganje bal
tem da dobi realne obresti regresirane delno od države, delno pa iz sredstev občinskega proračuna.
Poleg razpisa za regresiranje obrestne mere za kredit pri nabavi telet za pitanje so se z namenom, da bi vzpodbudili investicijski ciklus, odločili tudi za regresiranje obresti za investicije v kmetijstvo. S tem so začeli že lani, novost letos pa je, da subvencionirajo obrestno mero v višini 5 odstotnih točk za celotno dobo odplačila kredita.
Prvi med razpisi, ki se nanašajo na urejanje zemljiš, je sofinanciranje izgradnje in ureditve pašnikov, pri katerem občina prizna strošek 20 tisoč tolarjev na hektar za novo zgrajeni pašnik, kije večji od hektara in manjši od 10 hektarjev. Drugi razpis kmetom prinaša možnost sofinaciranja izvedbe malih melioracij, kjer je priznana
višina stroškov na hektar ureditvenega območja do 80 tisoč tolarjev, od katerih občina krije polovico. Tretji pa je razpis za pridobitev sredstev, namenjenih koncentraciji kmetijskih zemljišč, s katerimi občina krije vse stroške, nastale z dogovorjenimi zamenjavami parcel, ki naj bi ribniškim kmetom omogočile lažje in boljše gospodarjenje.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Saj ni važno: barve bele, barve rdeče.
Vse odvisno je od sreče.
Vendar zdi se, da ima sreče več, kdor ni pozabil bdi rdeč.
JURE MURN
POPRAVEK
Prejšnji teden smo na tej strani isali o ceniku žetve in baliranja, i jih je za kmetovalce pripravil novomeški strojni krožek, pri tem pa je prišlo do napake, in sicer: cena žetve s kombajnom, ki ima širino 3,8 m, ni 1.500 tolarjev na hektar, ampak 15.000 tolarjev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na tržnici ponujale bučke po 150 do 200 tolarjev kilogram, rdečo peso po 200 do 250, krompir po 80 do 100, fižol po 350, kolerabo po 200, solato po 200, grah po 300 dcr600, bob po 600, čebulo po 200, zelje po 100, špinačo po 500, jabolčni kis po 200 tolarjev 1,5 1, gozdne jagode po 600 kozarec, fige po 500, breskve po 250, nektarine po 200, višnje po 300, češnje po 400 do 500, jagode po 350, marelice po 480, hruške po 130, jabolka po 60 do 120. Lonček pregrete smetane je bil po 600, skuta po 400.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 95 do 3 mesece starih prašičev, 40 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 55 po 380 do 410, drugih 25 po 330 do 350, tretjih pa 10 po 210 do 230 tolarjev kilogram žive teže.
Izum dvovišinskih vil
Baliranje (in siliranje) krme je s svojimi prednostmi prepričalo že mnogo kmetovalcev, to dokazujejo bele bale po travnikih ali ob gospodarskih poslopjih, ki pa imajo eno pomanjkljivost - težaven prevoz. Bale so težke 700 in več kilogramov in so jih doslej prevažali v hlev s traktorjem, na katerega so namestili preproste hidravlične vile. Lete z uporabo običajnega tritočkov-nega drogovja niso mogle dvigniti bale tako visoko, da bi jih bilo mogoče nalagati na prikolico in voziti na večje razdalje. V podjetju Kozina, d.o.o., v Kranju (Pintarjeva 5) so izdelali dvovišinske transportne vile, ki omogočajo dvig bale poldrugi meter visoko in s tem nakladanje na prikolico ali z nje. Mag. Marjan Dolenšek, ki je novost testiral, jo priporoča. Res pa je, da stane kompleten priključek 73.000 tolarjev, od tega dvigalo, ki omogoča tako visok dvig, 45.000 tolarjev. Pa smo spet pri ekonomiki!
- n
OTVORITEV
OBNOVLJENEGA
VODNJAKA
KAPELE - Turistično društvo Kapele bo jutri ob 20.30 odprlo obnovljeni vodnjak v Rakovcu. Po tem dogodku bodo predstavili nekaj raziskovalnih nalog in dejstev v zvezi z Jovsi.
kmetllski nasveti
Sončnica ne zasluži pozabe
Kaj bi se trudili, saj se v kmetijstvu “nič ne izplača”! “Pametni” kot smo, smo se leta 1994 bliskovito odločili, ukinili regres in prenehali pridelovati edino pomembnejšo oljno rastlino v Sloveniji - oljno ogrščico. Zlatorumena polja so izginila tudi vzdolž Krke, nadomestila jih je predvsem donosnejša koruza. Slovenija se je potem spremenila v skoraj stoodstotnega uvoznika surovin za svojo oljarsko industrijo, izjema je le še bučno olje, ki pa je manj pomembno.
Tako smo dodali še eno poljščino na seznam pozabljenih in opuščenih. Med oljnicami si take usode poleg ogrščice prav gotovo ni zaslužila sončnica, ki pri nas dobro uspeva, kar dokazuje kot vmesni posevek v koruzi, pa se vendarle nihče ne loti njenega pridelovanja v večjem obsegu. Seveda posameznik ni zmožen preboja, zanj bi se morali zavzeti stroka in gospodarska politika, ki toliko govori o iskanju tržnih niš in možnostih zamenjave tradicionalnih kmetijskih panog, ki nimajo več zadostnega trga.
Sončnica je v svetovnem merilu ena najpomembnejših oljnic, saj jo sejejo na več milijonov hektarjev, največ pa v Rusiji. Njeno olje spada med najboljša, saj v njem prevladujeta nenasišem in s tem bolj zdravi maščobni kislim: linolna in oleinska. K zdravilnosti sončničnega olja prispeva tudi vitamin E s svojimi antiok-sidacijskimi lastnostmi in ugodnim učinkovanjem na živčni sistem ter nižanjem ravni škodljivega holesterola v krvi. Ostanki sončnic v predelavi, tako imenovane sončnične pogače in tropine, so najboljše beljakovinsko krmilo za živino. Vse to Slovenija zdaj uvaža, saj skupna pridelovalna površina sončnice ne dosega niti sto hektarjev.
Kot ugotavljajo raziskovalci na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelku za agronomijo, je pridelovanje sončnice pri nas po krivici zapostavljeno. Ta poljščina ima pri nas skoraj idealne . možnosti, vklaplja se tudi v kolobar, saj lahko sledi koruzi ali ozimnemu žitu. Cvetovi sončnic so odlična čebelja paša, sončnice je moč tudi silirati za živinsko krmo, olesenela debla pa porabiti v celulozni industriji. Potem je tu še seme za odlično jedilno olje pa tja do neposredne uporabe za prehrano. Ste že poskusili kdaj pražena in osoljena semena, pakirana v lične plastificirane vrečke?
Inž. M. L.
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
Služnostna pravica nujne poti
1.	VPRAŠANJE: Do svoje parcele ne morem drugače, kot da prečkam sosedovo zemljišče. Več let je bilo vse v redu, sedaj pa mi sosed te poti ne dovoli več uporabljati. Kaj naj storim?
ODGOVOR: Skušajte s sosedom urediti zadevo predvsem sporazumno, s pismenim dogovorom o zemljiški služnosti. Morda se bo vaš sosed omehčal, če mu ponudite za uporabo nujne poti čez njegovo zemljišče primerno odškodnino.
V primeru odklonilnega odgovora pa boste morali vložiti pri pristojnem nepravdnem sodišču predlog za dovolitev nujne poti, naj na kraju samem ob sodelovanju izvedenca in cenilca ugotovi
nujnost obstoja zasilne poti, vam jo določi v smeri do vaših parcel ob upoštevanju vseh gospodarskih koristi ter določi tudi odškodnino. Da bi se izognili kasnejšim sporom, še izrecno predlagajte sodni izrek za dovolitev vknjižbe služnostne pravice nujne poti v zemljiški knjigi.
ZEMLJIŠKE SLUŽNOSTI (na splošno)
Praviloma so zemljiške služnosti vezane na zemljišča, le izjemoma na določeno osebo. Tako npr. lastnik parcele X dovoli peš hojo Mihu Gorjancu in nikomur drugemu.
Za zemljiške služnosti sta potrebni dve zemljišči. Posestnik, ki mora nekaj trpeti, ima služeče zemljišče, drugi, ki to zemljišče v določenem delu uporablja, ima gospodujoče zemljišče. Znano pravno pravilo je, da nihče ne sme svojih pravic uveljavljati nepošteno. Če služnost (steze, kolovoza, živinogonje) pomeni preveliko, nepotrebno obremenitev služečega zemljišča, lahko lastnik zahteva, da se prehod odpravi ali prestavi drugam.
ZAČELA SE JE ŽETEV - V začetku preteklega tedna se je v Beli krajini pričela žetev ječmena. Po požetih njivah sodeč, se je kar precej kmetov odločilo za setev te vrste žita. Posnetek je s Kuretove njive v Grmu pri Metliki. Kuretovi so tokrat zasejali z ježmenom dve njivi, skupaj veliki okrog tri hektare. Sicer pa vsako leto posejejo približno toliko, ječmen potrebujejo predvsem za prašiče. (Foto: M. B.-J.)
PETROVSKI SEJEM DROBNICE - Društvo rejcev drobnice Bele krajine, ki velja za eno največjih in najbolj delavnih v Sloveniji, je minulo soboto pripravilo v Ziljah sejem drobnice. To je že tretji tovrstni sejem letos. Kot je povedal predsednik Stanko Pašič, bo društvo tako kot letos tudi v prihodnje vsako leto pripravilo po štiri sejme (v Metliki, Semiču, Ziljah in Adlešičih) ter razstavo drobnice v Semiču. Na ta način tudi spodbuja rejo drobnice. Na fotografiji: prodajalec in kupci so se na ziljskem petrovskem sejmu pogajali za drobnico kot nekdaj, nazadnje pa so si le segli v roke. (Foto: M. B.-J.)
£N
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
TVgatev je praznik in delovni dan
Pripravo na trgatev pomenijo vsa dela v vinogradu skozi vse leto. Naš cilj je pridelati čimveč zdravega in zrelega grozdja. Nikakor ne svetujem pretiravanja s pridelkom. V še tako dobrem letniku ne more grozdje dovolj dozoreti, če je pridelek prevelik. Novi zakon o vinu, ki bo mogoče letos izglasovan v državnem zboru, predvideva za vino sposobno tisto grozdje, ki bo doseglo sladkorno stopnjo 65° Oe (eksle). Doslej je bilo potrganega veliko grozdja, kije bilo pod omenjeno zrelostjo. Nova zakonodaja bo prilagojena evropskim merilom in bo omejila svobodo, ki smo jo v tem pogledu uživali. Do sedaj ni nihče preverjal sladkorne stopnje grozdja za kakovostna vina. Če je vino pred komisiji doseglo 16,1 točke, se je lahko označevalo na etiketi kot kakovostno vino. Po novem pa se vino, pridelano v normalnem letu brez posebnih vremenskih ujm in iz grozjda z manj kot 64° Oe sladkorja, sploh ne bo moglo potegovati za kakovostni razred.
Vinogradniki, ki stekleničijo vino, si že sami postavljajo ostrejše pogoje, kot jih predpisuje zakon. Takšno obnašanje pomeni napredek, saj je kakovost vina višja in je tudi dohodek večji. Vem, da ni hvaležno nagovarjati vinogradnike, naj redčijo grozdje, toda to je eden izmed nujnih ukrepov, & hočemo doseči bolj sladko grozdje. Sedaj, ko je trta odcvetela, se že lepo vidi, kolikšen bo pridelek grozdja. Vidi se tudi, če so jagode na vseh grozdih enako debele ali pa so vmes tudi groz-diči, ki zaostajajo v razvoju. Če se že ne moremo odločiti, da bi porezali tretji grozd na mladiki, svetujem, da odstranimo vse grozdiče, ki zaostajajo v razvoju. Vedeti moramo, da pomeni
sedaj vsak odrezani grozd višjo sladkorno stopnjo ostalih grozdov v jeseni. Predolgo odlašanje z redčenjem grozdja pomeni nižjo sladkorno stopnjo.
Trgatev na dvakrat ali trikrat prakticirajo tisti vinogradniki, ki se vsako lepo pripravljajo na vina poznih trgatev, izborov itd. Ti vinogradniki naj sedaj obvezno zmanjšajo količino pridelka na trti, če opazijo, da je grozdja preveč. Ob razpisanem roku normalne trgatve pa naj slabše grozdje sploh poberejo, da bodo imeli boljši grozdi več možnosti za prezračevanje. Toda tudi ob trgatvi grozdja za vina kakovostnega razreda je priporočljivo ali opraviti pred-trgatev ali ločiti bolno grozdje od zdravega. Ta praksa, ki se je starejši spominjajo iz časa 1955-1965, se prepočasi vrača nazaj. Ne drži, da iz gnilega grozdja lahko dobimo dobro vino. Nobeno danes dostopno čistilno sredstvo ne zmore pri vinu nadoknaditi škode, ki jo je grozdju naredila zelena gniloba. Tako organizirana trgatev zahteva boljše priprave, tudi večmesečne. Veliko vinogradnikov je sposobno pridelati odlično vino iz zdravega in kakovostnega grozdja. Mošt iz gnilega grozdja pa težje povre in prevečkrat je zaradi tega celotno delo v vinogradu postavljeno na kocko.
Tudi temperatura grozdja ob trgatvi igra važno vlogo pri kakovosti bodočega vina. Gnilo grozje ob trgatvi hitreje propada ob temperaturi, višji 20° C, kot pri temperaturi nižji od 10 do 15° C. Z dobro organizacijo trgatve lahko dobimo v predelavo grozdje za približno 5° C hladnejše, če ne trgamo v največji opoldanski vročini. Pri belih vinih hladnejše grozdje zmanjša nevarnost kvarjenja, pri rdečih pa bo kislina, če bo grozdje potrgano v sredini dneva, ko ima okrog 20° C.
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ
• Dolgčas bi mi bilo, če bi bil minister. Takšno delo bi se mi zdelo preveč birokratsko. (Miloš Kovačič, direktor Krke)
•Drobnica bi lahko postala slovenski vrtnar. (Smrkolj)
•	Moj vzornik je bil Man, naučil me je, da ne smem slediti vzorniku. (Petan)
•	Tako velikih injekcij, kot bi jih potrebovalo naše gospodarstvo, še ne delajo. (Cjuha)
helena mrzukar gospodinjski kotiček
Sv. Vid je češenj sit
Čeprav je letošnja sezona s češnjami kljub stvarnemu pogovoru precej skromna, si vseeno privoščimo katero od številnih češnjevih dobrot ali pa si vsaj posušimo češnjeve peclje za zdravilni čas. Češnja je zelo stara vrsta drevesa in spada v družino rožnic. Dobro uspeva in bogato obrodi v toplejšem podnebju. Na začetku poletja dozorijo plodovi v različnih barvah, odvisno od vrste. Najbolje je, da použijemo čimveč svežih plodov, lahko pa jih predelamo v kompote in želeje.
Če želimo češnje zamrzniti, moramo poprej izločiti pečke s posebnim pripomočkom, saj le takšne lahko uporabimo kot nadev za zavitke, narastke, sadne kupe in podobno. Češnje tudi sočimo skupaj z rdečim ribezom in s tem preprečimo želiranje soka zaradi visoke vsebnosti pektina v ribezu. Použijemo jih le zmerno količino naenkrat in vsebino dobro prežvečimo, pečke pa vedno odstranimo, ker neugodno vplivajo na črevo. Plodovi so naravno diuretično sredstvo pri srčnih in ledvičnih obolenjih, j pri revmatizmu in protinu. Do-i bro zreli plodovi vsebujejo slad-| kor, karotin, pektine, vitamine, i peclji pa saponine, čreslovine, | vlaknine in drugo. Kot domače I zdravilo pripravimo alkohol iz j češenj - češnjevec, ki v majhni , količini deluje poživljajoče. Iz i češnjevih pecljev kuhamo čaj in J ga pijemo pri bronhialnem ka-
tarju. Eno veliko žlico sesekljanih posušenih pecljev prelijemo z 2 dl mrzle vode in v pokriti posodi segrevamo do vrenja. Po nekaj minutah čaj precedimo in pijemo mlačnega. V enak namen pripravimo tudi napitek iz češnjeve smole. Eno žlico zdrobljene smole kuhamo v pol litra rdečega vina, ohladimo in vmešamo med.
Kot sladico, ki jo lahko jemo toplo ali mrzlo, pa pripravimo ZDROBOV NARASTEK S ČEŠNJAMI. Za 4 osebe potrebujemo 500 g češenj brez pečk, 350 g skute, 125 g sladkorja, 1/8 I mleka, 4 rumenjake, 50 g pšeničnega zdroba, malo limonine lupine, 15 g zmletih lešnikov. Vse navedene sestavine zmešamo skupaj, vmešamo trd sneg in maso stresemo v premazan model za narastke ter pečemo 45 minut pri 200° Celzija. Z vitamini in minerali je bogat ohlajeni MEŠANI SOK, ki ga iztisnemo iz različnega sadja. Za približno 1 liter soka potrebujemo 300 g češenj, 100 g borovnic, 100 g rdečega ribeza, 100 g jagod, 1 dl limoninega soka, 3 dl vode in sladkor po okusu. Sadje najbolje sočimo s pomočjo namiznega sokovnika - centrifuge. Sok natočimo v kozarce, v vsakega damo ledeno kocko in odišavimo z listi melise. Za pripravo džema in likerja pa so najboljše višnje, ki vsebujejo veliko sladkorja in močno naravno barvilo.
Zbornik kot uvod v zgodovino šolstva
Območna enota Zavoda RS za šolstvo Novo mesto izdala zbornik “40 let za boljše šolstvo (1956-1996)” - Gradivo zbral in uredil Jože Škufca - Več kot 50 sodelujočih avtorjev
NASTOP OPERNEGA TENORISTA RADA LEGANA
ŽUŽEMBERK-Turistično društvo Žužemberk -Dvor priredi v soboto, 5. julija, s pričetkom ob 20. uri, na grajskem dvorišču gradu Žužemberk koncert opernega tenorista Rada Legana. Pevec se bo skupaj s pianistom prof. Berislavom Budakom predstavil z obsežnim repertoarjem arij. V primeru slabega vremena bo koncert prestavljen na nedeljo, 6. julija, s pričetkom ob 20. uri. Ljubitelji arij in občudovalci gradu Žužemberk prisrčno vabljeni! S svojo udeležbo podprite prizadevanja za sanacijo gradu.
NOVO MESTO - Zavod RS za šolstvo seje odločil lanski jubilej - 40 let obstoja - praznovati delovno, prav tako pa tudi njegova pokrajinska enota v Novem mestu, katere predstojnik je prof. Jože Škufca. Ker novomeška območna enota do sedaj ni bila predstavljena še z nobeno publikacijo, seje urednik odločil za obliko zbornika. Tako več kot 50 prispevkov v zborniku z naslovom “40 let za boljše šolstvo (1956-1996)” prikazuje pester šolski delovni utrip zadnji štirih desetletij na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. Delo je v ponedeljek, 30. junija, v avli KC Janeza Trdine predstavil Jože Škufca.
V štiridesetih letih seje na področju šolstva dogajalo marsikaj, tako da je 320 strani obsegajoča
publikacija, opremljena s fotografijami in določenimi odlomki iz revije (predvsem Sodobne pedagogike), ne le obračun dela kot spominska oddolžitev na jubilej, temveč nakazuje tudi vlogo in pomen šolstva v tretjem tisočletju. “Predvsem pa naj bi bil zbornik izziv, da bi prej prišli do zgodovine šolstva na Dolenjskem,” je na predstavitvi poudaril Škufca ter se lepo zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri nastanku omenjene publikacije. Prav gotovo so to v prvi vrsti avtorji prispevkov - več kot 50 jih je - pa sponzorji in ostali. “Zgodovina območne enote je obenem zgodovina Zavoda RS za šolstvo,
ker se je vse dogajalo povezano,” je povedal Škufca kot urednik zbornika.
Obsežno delo, ki ima v času prenove celotnega slovenskega šolstva še poseben pomen, poleg uvoda in pregleda omenjenih štiridesetih let prinaša vpogled v regijsko organiziranost Zavoda, odzive, premisleke, spomine in videnja različnih avtorjev. Podrobneje so predstavljeni še: predšolska vzgoja, osnovne šole po občinah, osnovne šole s prilagojenim programom, obšolske
KONCERT DRŽAVNEGA MLADINSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA
KRŠKO - Glasbena šola Krško je organizator koncerta državnega simfoničnega orkestra, ki bo v Kulturnem domu Krško nastopil danes, v četrtek, 3. julija, ob 20. uri. V orkestru sodelujejo učenci večine slovenskih glasbenih šol, med njimi tudi štirje iz krške. Kot solista bosta nastopila svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer in klarinetist Mate Bekavac. Dirigent bo Marko Letonja. Vstop je prost.
ZANIMIV KLEPET -Jadranka Matič-Zupančič (desno) je v pogovora s pesnico Kolarjevo poskrbela, da so obiskovalci izvedeli marsikaj o njenem razmišljanju in delu. (Foto: L. M.)
Pesmi iz srca za srce
Prva pesniška zbirka Anice Macele-Kolar “Moje pesmi in voščila”
NOVO MESTO - “Moje pesmi in voščila” je naslov prve zbirke pesmi Belokranjke Anice Macele-Kolar, ki se je v petek, 27. junija, predstavila v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Avtorico, ki že vrsto let dela v porodnišnici, je obiskovalcem predstavila Jadranka Matič-Zupančič.
“Njene pesmi prinašajo vpogled v razmišljanje in čustvovanje odrasle, a nežne in ranljive človeške duše, so široka paleta doživljanja rojstva, bolečine, veselja in tudi smrti in so namenjene le branju, razmišljanju in čustova-nju. Nastale so iz srca za srce,” je pesnico označila lektorica zbirke prof. Špela Bregač ter poudarila, da pesmi niso namenjene strokovni kritiki. Odlikuje jih predvsem preprostost in iskrenost. Kolarjeva je svojega pesniškega prvenca vesela in se za podporo pri pisa-
nju zahvaljuje vsem, še posebej sodelavkam, saj so bile one prve ocenjevalke njenega pisanja. 24 strani obsežno zbirko Moje pesmi in voščila, ki jo je z ilustracijami popestrila prof. Natalija Orlič, avtorica posveča vsem svojim, še posebej pa hčerki Tini, “da ji bo kaj ostalo po meni”. “Čutim, da so moje pesmi prišle med ljudi, da so jih veseli,” je dejala.
Literarni večerje bil po zaslugi avtoričinega brata Edija Macele-ta tudi glasbeno obarvan, saj je ta kar nekajkrat raztegnil harmoniko in tako poskrbel za veselo vzdušje. Obiskovalce prireditve -v glavnem Belokranjce - je Anica Macele-Kolar razveselila z novico, da piše naprej in da bo morda čez leta spet presenetila z novo pesniško brošuro.
L. M.
dejavnosti, glasbene šole, srednje šole in dijaški domovi, študijske skupine in poklicno svetovanje, permanentno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, materialni dosežki na področju šolstva in razvoj informatike.
Momčilo Jankovič z Zavoda RS za šolstvo je na ponedeljkovi predstavitvi zbornika, ki sta jo z glasbo popestrila violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman, pohvalil delo in prizadevnost sodelujočih, predvsem Jožeta Škufce.
L. MURN
ZORAN PREDIN IN ŠUKAR
BRESTANICA - ZKO Krško je skupaj s Kulturnim domom Krško in KS Brestanica ter DKD Svoboda Brestanica pripravila prvo letošnjo prireditev v okviru Poletja na gradu Rajhenburg. V petek, 4. julija, bo ob 20. uri na gradu Rajhenburg (v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu Krško) nastopil Zoran Predin s skupino Šukar, ki igra in prepeva tradicionalne ciganske pesmi z vseh območij Evrope. Cena vstopnice je tisoč tolarjev.
Na Lentu 1997
Artiška folklorna skupina in ljudski pevci
ARTIČE - Folklorna skupina in ljudski pevci KUD Oton Zupančič iz Artič so v minulem letu uspešno predstavljali slovensko ljudsko izročilo. Z odrsko postavitvijo običaja “Kožehanje v Artičah” so dosegli lepe uspehe doma in na gostovanjih v Nemčiji in na Mednarodnem festivalu gorskih folklornih skupin v Zakopanem na Poljskem.
Na letošnji regijski reviji folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja so bili izbrani, da se udeležijo letošnjega Mednarodnega festivala Lent 1997 v Mariboru, ki spada pod okrilje mednarodnega folklornega združenja CIOFF. Festival, na katerem sodeluje več kot tri tisoč nastopajočih iz 25 držav, poteka v Mariboru in okolici od 17. junija do nedelje, 13. julija. Folklorna sku-gin^fn ljudski pevci KUD Oton Župančič iz Artič bodo na velikem odru na Lentu nastopili na zaključnem večeru folklornih skupin v soboto, 5. julija, ob 21. uri. Sodelovalo bo 35 plesalcev, godcev in ljudskih pevcev.
L. M.
ZANIMIVO SREČANJE S FANI OKIČ - Knjižnica Pavla Golie iz Trebnjega je v četrtek, 26. junija, spet poskrbela za zanimiv večer. V goste je povabila Ljubljančanko Fani Okič, ki je pripovedovala o življenju in nastanku starih civilizacij malo drugače, kot trdi znanost. Ze štirideset let se namreč ukvarja s proučevanjem starih kultur, predstavila pa je tudi svoje tri knjige. Obiskovalci so ji radi prisluhnili in ji zastavljali tudi vprašanja. (Foto: L. Murn)
Prvič pa tudi osemnajstič
Udeleženci jubilejnega Mednarodnega tabora samorastnikov zadovoljni ■ Pohvalili gostoljubnost TVebanjcev
TREBNJE - V Galeriji samorastnikov Trebnje se je v soboto, 28. junija, končal 30. mednarodni tabor likovnih samorastnikov, na katerem je tokrat sodelovalo kar 28 umetnikov - poleg Slovencev še iz Hrvaške, ZR Jugoslavije, Federacije BiH, Makedonije, Češke republike, Japonske in Italije, nekateri prvič, pa tudi že večkrat. Vsak je galeriji zapustil po eno stvaritev, tako da je trebanjski hram naivne umetnosti, ki je edini takšen v Sloveniji, spet bogatejši, saj ima že sedaj okrog 800 del. Da Trebanjci res živijo z galerijo in taborom, kaže novica, da bodo v približno petih letih rešili prostorski problem zbirke z gradnjo prizidka k CIK-u, kjer bodo svoje mesto dobili tudi trebanjski godbeniki in glasbena šola. Letošnji udeleženci tabora so radi spregovorili o svojih vtisih.
pust. Tabora se udeležujem že osmič, leta 1994 sem bila tu nazadnje. Tudi tokrat sem navdušena, vzdušje je v redu in lepo je delati skupaj z drugimi slikarji. Pogovarjamo se, izmenjujemo izkušnje, obujamo tudi spomine, saj se nas večina med sabo že pozna. Zanimivo je, ko nas obiskujejo učenci iz šol in ostali.”
RYONICHI KONO iz Nago-ye na Japonskem: “Tudi letos je v Trebnjem krasno, tako organizacija kot ljudje. Za tabor sem prvič izvedel leta 1983 v Beogradu, ko sem se tam tri mesece učil srbohrvaščino in v knjigi s kulturnim programom našel omenjeno Trebnje. Svoje slike sem prinesel pokazat Janezu Gartnarju in tako sem ostal. Prišel sem še leta 1986, 1995, letos pa gotovo nisem zadnjič.”
ANGEL PETROVSKI iz Skopja v Makedoniji: “Trebanjskega tabora se udeležujem prvič. Že prej sem o Trebnjem slišal dobre stvari, zdaj pa sem se o tem prepričal tudi sam. Na tabor me je povabil Janez Gart-nar. Slikam na steklo in tu sem prvič videl, da to počnejo tudi drugi, toda drugače. Imam svojo tehniko, toda ko bom prišel domov, bom preizkusil še njihovo. Pohvalil bi gostoljubnost in prijaznost.”
OLGA KOLAR iz Trebnjega: “Sem ljubiteljska slikarka in sem si ta teden vzela kar do-
STANE NOVAK iz Trebnjega: “Letos sva na taboru tudi dva kiparja. Trenutno delam bolj nekonvencionalno skulpturo - Mati z otrokom, delam pa na vrtu pred galerijo, ker je lepo vreme. Ponosen sem, daje galerija naivne umetnosti, ki je edina v Sloveniji, prav v Trebnjem in tabora se udeležujem ža osemnajstič. Prvič sem prišel leta 1982. Lepo je delati v tako prijetnem vzdušju skupaj z drugimi umetniki in teden dni bo vsem kar prehitro minil.”
L. MURN
Očara barvna impresija krajin
Na predvečer dneva državnosti je Klemen Ramovš v Posavskem muzeju Brežice odprl razstavo akademskega slikarja Rajka Čubra iz Brestanice • Slavnostni govornik Slavko Sušin
BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja Brežice so od torka, 24. junija, pa do konca avgusta na ogled dela umetnika Rqjka Čubra, v posavskem okolju žal premalo znanega akademskega slikarja. Pred otvoritvijo razstave, kar je bilo delo direktorja 1. Festivala Brežice 1997 Klemna Ramovša - festival bo od 2. do 16. avgusta - je na predvečer dneva državnosti imel slavnostni govor predsednik brežiškega občinskega sveta Slavko Sušin, za veselo vzdušje pa gre zahvala Pri-farskim muzikantom od Fare ob Kolpi.
ZAČETEK NOVOMEŠKIH POLETNIH VEČEROV 1997 - Letošnje novomeške poletne večere je tako kot že zadnja štiri leta odprl Novomeški simfonični orkester z dirigentom Zdravkom Hribarjem. Da se otvoritvena slovesnost, ki jo je organizator prireditev ZKO Novo mesto popestril celo z baklami, v torek, 24. junija, ni bila na dvorišču grmskega gradu, ampak v veliki dvorani KC Janeza Trdine, je krivo deževno vreme. Tako seje Novomeški simfonični orkester s približno 80 člani navdušenemu občinstvu z zanimivim in zahtevnim programom prvič predstavil v novi dvorani. Se pred tem je nastopil tudi Mlajši godalni orkester, ki ga vodi dirigentka Petra Božič. S torkovim koncertom so počastili 90-letnico rojstva skladatelja Marjana Kozino in dan državnosti RS. Sporočilo slavnostnega govornika, župana Mestne občine Novo mesto Francija Koncilije je bilo, da smo včeraj živeli drug mimo drugega, daner živimo drug z drugim, truditi pa se moramo, da bomo jutri živeli dmg za drugega. Naslednji novomeški poletni večer bo 14. julija, ko bo nastopil kvartet Tartini s klarinetistom Matejem Bekavcem. (Foto: L. Murn)
O domačinu Rajku Čubru in njegovem umetniškem ustvarjanju je govorila Jožica Vrtačnik-Lorber iz Posavskega muzeja. Čuber je študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil leta 1982, nato pa se je izpopolnjeval na grafični specialki pri prof. Bogdanu Borčiču in jo končal leta 1984. Od leta 1981, ko je prejel študentsko Prešernovo nagrado za grafiko, veliko razstavlja, tako samostojno kot skupinsko. V Brežicah so se ljubitelji likovne umetnosti lahko prvič srečali z njegovimi deli pred dvema letoma na skupni razstavi štirinajstih slikarjev “Generacije 82”.
“Najnovejši razstavljeni opus zajema ciklus akrila na platnu, ki je nastajal od preteklega leta do danes. Kot pravi umetnostna zgodovinarka Meta Gabršek -Prosenc, je Čubrovo slikarstvo zavezano tradicionalnemu prehajanju k iluzijski, lirični abstrakciji. Lirična muzikalna ubranost prehaja na nekaterih novej-
ših s figuro opredeljenih delih v dramatične odnose posameznih slikovnih elementov. Slika se je ponovno začela deliti na ostro zamejena polja,” je o umetnikovem ustvarjanju govorila Lorb-erjeva. Razstava očara tudi zaradi zanimivih barv - v zadnjih de-
lih predvsem s sivo-modrikastimi odtenki - s katerimi slikar ustvarja vedno nove razsežnosti in interpretacije.
In kot pravi Lorberjeva, “vse bolj odločna slikarjeva poteza že prehaja v njemu lasten rokopis, predstavno določenih, vendar le nakazanih oblik prepoznavnega sveta z asociacijo motivno prepoznanih človeških figur v prostoru, ki mejijo na žanrske prizore, podobe krajin in izsekov, ki bi jih iahko poimenovali tihožitja”.
L. MURN
ČUBER DRUGIČ V BREŽICAH - Na fotografiji na otvoritvi razstave (od leve proti desni): Jožica Vrtačnik-Lorber, Rajko Čuber, mag. Tomaž Teropšič in Klemen Ramovš. (Foto: L. M.)
IN ST#
*
u
>
Ce plačaš takoj, kazen polovična
Del novosti zakona o prekrških že velja ■ Učinkovitejše ukrepanje proti tujim državljanom
dežurni poročajo
PASEL BO - V noči na 23. junij je nekdo ukradel električnega pastirja, ki ga je imel V. J. iz Cerkvišč pri Črnomlju postavljenega ob ograji pri gospodarskem poslopju. Neznanec, ki ga policisti še iščejo, je lastnika oškodoval za 40 tisočakov.
VLOMIL V VIKEND - V juniju je neznan storilec v Semiški gori vlomil v vikend, ki je last V. S. iz Domžal, in poškodoval pohištvo, televizor, štedilnik in še nekaj drugih stvari ter s tem lastnika oškodoval za 300 tisočakov.
RAZBIJALI LUČI - Prejšnji vikend so neznanci v ulici Pod Trško goro pred Avtohišo Novo mesto in servisom za tehnične preglede s kamenjem razbili osem luči in dva reflektorja. S tem so Avtohišo Novo mesto oškodovali za 200 tisoč tolarjev.
OB AVTORADIO - Med 21. in 24. junijem je neznanec na parkirišču v Metliki vlomil v osebni avto, last D. M. iz Metlike, ter demontiral in ukradel avtoradio z nosilno konzulo. Lastnika je oškodoval za 30 tisočakov.
PO TRKU ŠE V DRUG AVTO
STRANJE - V soboto, 28. junija, ob 8.50 je 22-letni S. P. iz Hrvaške vozil osebni avto od Ljubljane proti Obrežju. Pri Stra-nju je zapeljal na levo polovico vozišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal 43-letni S. B. iz Hrvaške. Ta se je umikal in zaviral, vendar je S. P. vseeno trčil v njegov avto. Avto S. P-ja je po trčenju odbilo v desno, nato pa ga je zaneslo na levi prometni pas, po katerem je prav takrat pripeljal voznik osebnega avta 57-letni I. M. iz Hrvaške, ki se je umikal, vendar je S. P. trčil tudi v njegov avto. S. P. se je hudo poškodoval.
TRAKTOR GAJE POKOPAL
RAKA - V ponedeljek, 30. junija, ob 17.40 je 67-letni K. M. z Rake vozil neevidenti-ran traktor Deutz po makadamski dovozni cesti od stanovanjske hiše Vrh pri Površju 13 proti Podulcam. Roje pripeljal v križišče s prednostno lokalno cesto, je zapeljal čez prednostno cesto, nato pa je na drugi strani križišča zapeljal na 1,3 metra visok travnat usek. Pri tem se je traktor prevrnil nazaj na cesto in pod seboj pokopal traktorista. Traktor ni imel varnostne kabine.
V soboto je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Nekatere njegove določbe bodo začele veljati šele po sprejetju novega zakona o varnosti cestnega prometa, šest členov pa že velja. Omeniti velja predvsem 8. in 15. člen.
Zakon je dal v 8. členu pooblaščenim uradnim osebam organov za notranje zadeve novo pooblastilo v zvezi s privedbo kršilca k sodniku za prekrške, in sicer v primerih, ko obstaja možnost, da bi se kršilec “z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek”. S tem je zakon omogočil učinkovitejše ukrepanje zoper tuje državljane oziroma državljane Slovenije s prebivališčem v tujini, ki jim je doslej uveljavljeni postopek omogočal izogibanje postopku o prekršku.
Če kršilca zalotijo pri prekršku v času, ko sodnik za prekrške nima uradnih ur, in so podane zakonsko določene okoliščine iz zakona o prekrških, lahko pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve storilca pridržijo, dokler ga ni mogoče privesti k sodniku za
LAHINJA TERJALA ŽIVLJENJE
VRANOVIČI - V torek, 24. junija, je v Lahinji utonil 72-letni Ivan H. z Vranovičev. Tistega dne okoli 17.15 je odšel po strmi stezi proti Lahinji, kije okoli 20 metrov od njegove hiše. Na blatnih tleh mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Ker se do 19. ure ni vrnil domov, gaje žena skupaj s sosedo začela iskati in ga zagledala utopljenega v reki.
VINJEN PRETEPAL SOSTANOVALKO
KRŠKO - V torek, 1. julija, nekaj pred drugo uro zjutraj so policisti pridržali 43-letnega B. J. iz Krškega, ki je nekaj po polnoči, ko je prišel domov, razgrajal po stanovanju, zbudil sostanovalko in jo pričel pretepati ter poditi iz stanovanja. Pretepanje je nadaljeval tudi pred blokom. Ob prihodu policistov se je tudi do njih nedostojno vedel, zato je odšel na zaslužen počitek na krško policijo. Poizkusil je tudi alkotest, ki je pokazal kar 2,81 promila alkohola.
HUDO OPEČENI MLADI MEHANIK
KLENOVIK - V četrtek, 26. junija, popoldne je 17-let-ni Peter M. iz Klenovika pri Škocjanu v nedograjeni garaži popravljal osebni avto Golf, ga zapeljal nad mehanični kanal, priključil varilni aparat in nato odšel v kanal ter pričel variti dotrajane dele na karoseriji. Zaradi pregrevanja maziv seje avto vžgal. Peter je požar poskušal pogasiti, ko pa je videl, da mu to ne bo uspelo, je začel plezati iz kanala. Pri tem so se mu vžala oblačila, tako da je po vsem telesu dobil hude opekline. Avto je v celoti zgorel.
prekrške, vendar za največ 24 ur. Takšna privedba je možna le v primeru, ko je pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve zalotila kršilca pri prekršku, za katerega je zagrožena denarna kazen v razponu. Če je kazen predpisana v določenem znesku, za postopek o prekršku ni pristojen sodnik za prekrške, temveč pooblaščena uradna oseba, ki je pristojna za izrekanje denarne kazni (v tem primeru policist).
V 15. členu je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
prekrških dodal nov odstavek. Kršilcu, ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku, predvidenem za ugovor, zakon omogoča, da plača le polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška. Policist izpolni potrdilo o plačani denarni kazni v ustrezno zmanjšanem znesku. V nasprotnem primeru mu izda plačilni nalog, na katerega navede znesek izrečene denarne kazni in položnico, na katero napiše polovični znesek. Če kršilec plača kazen v osmih dneh, jo plača le v polovičnem znesku. Če je ne plača ali jo plača po izteku 8-dnevnega roka, jo bodo izterjali prek pristojne davčne uprave.
T. G.
SLUŽITI PRIJATELJSTVU - Regionalni klub IPA in UNZ Novo mesto sta konec preteklega tedna pripravila peti spust policistov po Kolpi. Od Prelesja do Vinice (na fotografiji cilj v Vinici) se je spustilo okrog 150 kanujev, kajakov in raftov z več kot 400 udeleženci. Spust je potekal pod geslom “Služiti prijateljstvu ”, njegov namen pa je bil, tako kot vsa leta doslej, ohranjati dobrososedske odnose na obeh straneh Kolpe, svoboden režim kopanja, ribolova in čolnarjenja ter čisto reko, hkrati pa je šlo tudi za prijateljsko druženje policistov, njihovih družinskih članov in prijateljev. Udeležence spusta je na cilju obiskal tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. (Foto: M. B.-J.)
PODELILI PRIZNANJA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE - Ob dnevu slovenske policije so uslužbenci UNZ Krško na sevniškem gradu pripravili kulturno prireditev, na kateri je načelnik UNZ Krško Rajmund Veber podelil tudi priznanja organov za notranje zadeve. Zlati znak je prejel Vjekoslav Popijač, bronastega pa Davorin Avguštin, Stanko Lazanski, Alenka Lipar in Jiufm Tašker (zunanji). Pisno pohvalo so dobili Jožef Bežan, Srečko Budič, Andrej Burja, Aleš Flajs, Sandi Hervol, Marjan Hribernik, Janez Kerin, Drago Kovač, Sandi Krušnik, Aleš Lorber, Jože Molan, Tomaž Prah, Slavica Sotlšek, Marjan Seiko, Drago Slovenc, Gregor Tihole, Tatjana Vinetič, Franc Volčanšek in Milan Zalnik. Znak h Hrabro dejanje je minister Mirko Bandelj v Ljubljani podelil Damijanu RoškaričtTin Dušanu Černetu. (Foto: T. Gazvoda)
“Potrpežljivi upniki so bili poplačani”
Nedanovski trdi, da so njegove terjatve večje od njegovih dolgov računu - Posloval z dvema štampiljkama, tudi neregistrirano -
■ Nabavljal robo kljub (celo 2 leti) blokiranemu žiro Upniki mu očitajo izmikanja in iskanja izgovorov
NOVO MESTO - Roberta Nedanovskega iz Šentjerneja, ki sicer začasno biva v Novem mestu, je pred kratkim sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije, saj je šest podjetij: Framat iz Kamnika, Dand iz Krškega, Murko iz Lesc, Laboda iz Novega mesta ter Vaterm in Aquaterm iz Kopra (medtem ko je z Jožetom Bratkovičem iz Šentjerneja dolg zaprt) oškodoval in v dobro svojega podjetja PMC pridobil dobrih 10 milijonov tolarjev. Sodišče mu je prisodilo 2 leti zaporne kazni, vendar sta tako njegov zagovornik kot tožilec že napovedala pritožbi na višje sodišče.
Kot je na glavni obravnavi povedal 28-letni Robert Nedanovski, gozdarski tehnik in ekonomist po izobrazbi, je od leta 1991 do 1994 uspešno trgoval na štirih krajih: v Kostanjevici, Šentjerneju, Škocjanu in Brusnicah. Zaposlenih je imel celo 8 ljudi, v letu 1994 pa so se na tržišču začele pojavljati težave, tako da se je njegovo podjetje PMC začelo ukvarjati tudi z veleprodajo. “Grosiral sem, vsi so zagotavljali, da bodo redno plačevali. Delno sicer so, vendar je še veliko računov, ki niso plačani. Trdim, da so moje terjatve večje od mojih dolgov,” je dejal Robert, ko je pripovedoval, kako je prišlo do blokade na njegovem žiro računu.
Ko je obnavljal hišo, ki jo je kupil v Šentjerneju od Vinka Reclja za 5 milijonov tolarjev (po obnovi je bila ocenjena na 12 milijonov), je stavbo adaptiral zidar Voci. Njemu je Robert izdal akceptni nalog za zavarovanje plačila. “Čeprav sem mu plačal v gotovini, je on v letu 1994 vseeno vnovčil akceptni nalog, kar je zablokiralo žiro račun podjetja PMC za 1 do 2 meseca. To informacijo so dobili tudi drugi upniki in so začeli vnovčevati akceptne naloge, s katerimi sem zavaroval plačila, tako da je prišlo do velike blokade. Nisem obupal, pač pa sem skušal z upniki na različne načine zapirati dolg z asignacijami in kompenzacijami, tako finančnimi kot blagovnimi,” pravi Nedanovski in dodaja, daje PMC sedaj v mirovanju, saj nima finančnih prilivov, ima pa veliko terjatev do kupcev, glede razmerja med aktivo in pasivo PMC pa obtoženi meni, da je za 4 do 5 milijonov njemu v dobro.
Uglednež z mobitelom
Kot je povedal obtoženec, je največji upnik Dand iz Krškega, kateremu je dolg skušal večkrat zapreti zlasti z blagovnimi kompenzacijami, vendar so “blago v Krškem zavračali. Predlagal sem jim, da bi dolg zaprli s kreditom, ponudil sem jim hipoteko na svojo hišo, a se nismo mogli uskladiti. Predlagal sem jim, da dolg zapremo s terjatvami, ki sem jih imel do drugih podjetij, pa niso pristali. Sedaj Dandu ne dolgujem nič več,” je zatrdil Nedanovski in pojasnil, da se z Dandom nikoli niso pogovarjali o plačilu z denarjem, saj je bila povsem običajna in utečena praksa uporaba kompenzacije.
Anita in Darko Martinc iz podjetja Dand sta opozorila, da jima je Nedanovski izdal dva akceptna naloga, ki sta ga hotela vnovčiti, a se je ob zapadlosti plačila izkazalo, da sta nevnovč-ljiva, saj je bil račun blokiran. Med drugim je Anita opozorila, da je bilo med predlaganimi verižnimi kompenzacijami tudi
podjetje Delux, s katerimi pa PMC nikoli ni sodeloval, zastavno listino, s katero je kot garancijo za plačilo zastavil nepremičnino v Šentjerneju, pa je Nedanovski izročil, kljub temu da je prodajalec nepremičnine obvestil Nedanovskega, da ni izpolnil prodajnih pogojev in da razdira pogodbo, zemljiško knjižni lastnik pa je še vedno prejšnji lastnik. Anita Martinc je zanikala, da bi se z Nedanovskim dogovarjala, da plačilo ni potrebno v denarju, saj se Dand ukvarja z veleprodajo in nima nobenega skladišča.
Martinčeva sta imela tudi velike težave, da sta dolžnika Nedanovskega sploh našla: “Ko Nedanovski robe ni plačal, sva vsak dan hodila v Šentjernej, pa se naju je Nedanovski začel izogibati, izklopil je telefon, ko pa sva ugotovila, da obnavlja hišo za lokal, sva prišla na idejo, da napiševa zastavno listino. Dolg je sicer delno poplačan, vendar je prav zaradi ravnanja' Nedanovskega in zaradi njegovega dolga do nas danes Dand v mirovanju.” Kot je povedal Darko Martinc, se je Dand odločil za sodelovanje s podjetjem PMC, saj je Nedanovski deloval kot dober poslovnež z mercedesom, mobitelom, tremi dobro založenimi trgovinami in ker so pred poslom s kabli sicer dobro sodelovali z njim.
Opeke ni bilo
Jože Bratkovič se je na Nedanovskega, bivšega sošolca, obrnil, ko je potreboval opeko. Kot pravi Nedanovski, sta šla na pošto opeko skupaj plačat, vendar je prišlo do “napake” in je Nedanovski denar nakazal Telekomu. Kasneje se je izkazalo, da zato, da je pokril svoj dolg. Bratkovič o nakazilu Telekomu ni vedel nič, saj je takrat, ko je Nedanovski na pošti izpolnjeval nakaznico, menjaval marke, Nedanovski pa mu je obljubil, da bo opeka pri njem v petih dneh.
To se ni zgodilo niti čez 14 dni; Nedanovski se je zgovarjal, da nima prevoza, zato je Bratkovič našel svoj prevoz, takrat pa ugotovil, da opeka sploh ni plačana. Nedanovski mu je rekel, da so v Zalogu očitno nekaj zamešali. Po treh tednih je Bratkovič zadevo prijavil policiji in pri Nedanov-skem brez njegove vednosti (povedal je policistom) naložil štiri cisterne. Ko je Robertu povedal, da jih je odpeljal, mu je ta odgovoril, da bi mu lahko svojo namero vsaj povedal, sicer pa naj bi mu jih Nedanovski imel sam namen dati.
Dolg do trgovine Murka Lesce je nastal z dvigom mrež, vendar ob nabavi mrež Nedanovski o blokiranem računu ni govoril, saj je večji del poslovanja med podjetji temeljil na kompenzacijah. Dolga ni mogel v celoti poplačati, zato jim je, kot je povedala Dora
Zupan iz Murke, Nedanovski dal spisek, kdo vse naj bi bil dolžan njemu, “vendar se je izkazalo ravno obratno, da je namreč on dolžan vsem tistim, ki so na spisku. Ker terjatve nismo mogli zapreti in ker je bilo iskanje Nedanovskega neuspešno, smo se spomladi leta 1995 odpravili v Šentjernej rubit v vse tri trgovine, ki pa so bile že skoraj prazne, saj so nas drugi upniki prehiteli.”
Barirana čeka je Murka sicer poskušala vnovčiti, a seje izkazalo, da sta bila že ob izdaji brez kritja. Kot je povedala Tanja Froehlich Novkovič iz Murke, so naknadno ugotovili, daje bil žiro račun firme Nedanovskega ob izdaji čekov neprekinjeno blokiran že 100 dni in je znesek terjatev znašal okrog 15 milijonov tolarjev.
Po besedah Nedanovskega je dolg do Framata Kamnik ostal, saj je to podjetje zahtevalo samo denar, medtem ko o drugem načinu plačila ni hotel slišati, za predlagano kompenzacijo pa da je Framat postavil nesprejemljivo nizko ceno. Matjaž Dular iz podjetja Framat je poudaril, da je bil obtoženi vedno zelo prepričljiv, vendar je pri tretjem naročilu postal previdnejši, tako da je z akceptnim nalogom, ki mu ga je izročil Nedanovski, na SDK ugotovil, da je žiro račun obtožen-čeve firme blokiran. “Slišal sem, da je obtoženi z mojo robo zapiral svoje dolgove do drugih firm,” je dejal Rutar in zatrdil, da ponudbe o kompenzaciji oziroma odkupu terjatev od Nedanovskega ni dobil, zato je ni mogel sprejeti.
“Podvaljeni ostanki konfekcije”
Podjetje PMC je pri Labodu nabavljalo za znanega kupca, za podjetje Barles, vendar, kot pravi Nedanovski, so mu v Labodu dobavili drugo blago, kot je naročil (kar je kasneje predstavnik Laboda zanikal). Kot je povedal Nedanovski, mu je Labod postavil tisto ceno, kot jo je sicer postavil končnemu kupcu, tako da je prišlo med Barlesom in PMC do spora. Barles robe ni plačal, zato je tudi PMC ni mogel Labodu.
Nedanovski je akceptni nalog žigosal s štampiljko, ki ni bila registrirana pri ŠDK, od prave štampiljke pa se je razlikovala le po ulici. Na vprašanje tožilca, ali je imel s tem, da je enkrat uporabljal eno, drugič pa drugo štampiljko, namen zavajati dobavitelja, je Nedanovski odgovoril, da ne, “drži pa, da sem v nekaterih pravdnih postopkih pri SKD ugovarjal, da ne bi smeli upoštevati akceptnih nalogov, na katerih ni bilo registrirane štampiljke”.
Milan Šter, zaposlen v Labodu, je povedal, da se je Nedanovski nanj kot komercialnega predstavnika na terenu obrnil zato, ker naj bi v Kostanjevici v stavbi Novotehne odprl butik s konfekcijo, kar se ni zgodilo. Po prvem prevzemu robe seje Nedanovski ponovno pojavil pri njem in dejal, da je robo odlično prodal, zato je dobil tudi drugo po-
šiljko, ki jo je zavaroval z akceptnim nalogom. “Ko sem ugotovil, da butika v Kostanjevici ni in da po preteku roka za plačilo blago ni plačano, smo hoteli akceptne naloge vnovčiti, SKD pa jih je zavrnila z obrazložitvijo, da ta firma ne obstaja. Kasneje je Nedanovski za zaprtje računa s kompenzacijo ponujal vodovodni material. Kupca - Novotehno sem našel in se dogovoril z njim, vendar Nedanovski Novotehni nikoli ničesar ni dobavil,” je dejal Šter.
630 dni blokade
Glede podjetij Vaterm, Aqua-term in Pitt je obtoženi povedal, da je stopil v stik z njimi za podjetje Pionir MKJ, kije bilo končni kupec naročenega blaga, vendar to novomeško podjetje blaga ni . plačalo, zato ga niti on ni mogel plačati dobaviteljem. Na očitek okrožnega državnega tožilca, češ da je podpis na akceptnem nalogu, ki ga je dal podjetju Aqua-term, nepravi, je Nedanovski odgovoril, da to je njegov podpis, vendar v krajši obliki, in daje res, da se ta razlikuje od podpisa, ki ga je deponiral pri SDK. Ko je direktor Aquaterma Miro Zorna-da poskušal vnovčiti akceptni nalog, je ugotovil, da ima PMC blokiran račun že 630 dni, neporavnane obveznosti pa so znašale 27 milijonov tolarjev.
Nedanovski je še pojasnil, od kod velika blokada na žiro računu njegovega podjetja: “Blokada je bila le zaradi treh podjetij, in sicer CIT central Ljubljana ter zaradi Dolenjske banke in SKB banke, ter je znašala okrog 20 milijonov tolarjev. To blokado smo odpravili praktično čez noč.
S Citom je bil dolg zaprt s kompenzacijo, Dolenjski in SKB banki pa je bil dolg plačan z najemnino Tilie v njegovi hiši v Šentjerneju. Ko sem pregledoval akceptne naloge in sodne sklepe, ki so blokirali moj žiro račun, sem ugotovil, da so poplačani pravzaprav vsi razen tem firmam, ki me kazensko preganjajo, te pa so
• Kljub temu da je zagovornik obtoženega vztrajal, da direkten naklep goljufije, ki sicer mora biti usmerjen v pridobitev premoženjske koristi, ni dokazan, je sodišče Nedanovskega, ki je že bil pogojeno obsojen zaradi ponarejanja listin, spoznalo za krivega in ga obsodilo na dveletno zaporno kazen, oškodovancem pa je dolžan plačati dobrih 10 milijonov tolarjev in obresti. Na sodišču je vloženih še nekaj tožb zoper Nedavskega. Sodba še ni pravnomočna.
strogo vztrajale le pri gotovinskem plačilu z visokimi obrestmi. Vsi upniki, ki so bili pripravljeni na pogovor z menoj, so bili poplačani.” Dejal je še, da nikoli ni imel namena, da dolgov ne bi plačal, slej ko prej pa bo dolgove poravnal s pomočjo novega podjetja, ki ga ima v Novem mestu.
T. GAZVODA
Mimopeški tek ■ rekordna udeležba
Na jubilejnem 15. Mirnopeškem teku nastopilo rekordno število tekmovalcev
NOGOMETAŠI VABLJENI V TRIBUČE
TRIBUČE - Športno društvo Tribuče v Beli krajini priredi dne 6. julija, s pričetkom ob 8. uri, 9. memorialni turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo pred pričetkom turnirja. Prve tri uvrščene ekipe dobijo lepe pokale in
MIRNA PEČ • Na 15. Mirnopeškem teku je tekmovalo kar 562 atletov, od cicibanov do veteranov, kar je nov rekord tega zanimivega atletskega tekmovanja. Naj večje zanimanje gledalcev - zbralo se jih je več kot 1.000 - je veljalo malemu maratonu (21 km), kije veljal za državno prvenstvo. Državna prvaka sta postala: Mariborčanka Silva Vivod, ki je v ženski konkurenci tudi zmagala, in Soričan Roman Kejžar, ki pa je bil v absolutni konkurenci samo drugi, čeprav je veljal za prvega favorita. Zmagal je 23-letni Madžar Rezessy in za 10 sekund (1:07.19) popravil lanski rekord Etopijca Mekonnena, ki pa je tokrat bil komaj četrti. Zmagovalci so povedali, daje bila proga precej zahtevna, veliko preglavic pa jim je povzročala soparnost.
Med zmagovalci trimskega teka na 10 km je tudi Sevničanka
denarne nagrade. Informacije 068-52-987
dobite na telefon: (zvečer).
Zvonka Bregar, ki je tekla odlično. Zmaga je ostala tudi v Mirni Peči, saj je na 1.500 m pri starejših pionirkah zmagala nadarjena Suzana Ajdič, njen vrstnik Peter Kužnik pa je bil tretji. Rezultati
pionirke 1.500 m: 1. Ajdič (M Peč), 2. Bratina
NOGOMETNI TURNIR KOBRE
PLETERJE - NK Kobra organizira turnir v malem nogometu v nedeljo, 13. julija, ob 8. uri na igrišču v Pleterjah. Prijave sprejemajo pred turnirjem. Prijavnina je 8.000 tolarjev. Najboljše ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade.
___,,	_______ (Vipava),
Korošec (Videm ob Ščavnici) starejši pionirji: 1. Dolinar (Š Loka), 2. Tomšič (Dobrnič), 3 Kužnik (M. Peč). Trimski tek 10 km - ženske: 1. Bregar (Sevnica) 3:37.8, 3. Auersperg 41:18.8, 3. Žagar (obe N. m.) 48:42.1; moški 1. Hojak (Lj.) 31:20.6, 2. Menič (Šentjernej) 32:07.8; pripadnik: slovenske vojske: 1. Drobnič (Po stojna) 33:37.5,3. Cvetko (Dobo
vaj 41:21.9, 4. Vugrek (Brežice) 44:15.2; mali maraton (21 km) -
ženske: 1. Vivod (Maribor)
VODI MIRNSKA DANA
NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske balinarske lige je vodilno mesto še vedno obdržala mirnska Dana, pred Krškim. Na 3. mestu je Sodček iz Kočevja, kar je veliko presenečenje.
R. M.
NA MEMORIALNEM TURNIRJU ZMAGAL ZAJC
DOLENJA VAS - Na memori-alnem balinarskem turnirju v spomin na Franca Dimca se je pomerilo 22 igralcev. Zmagal je Zajc iz Dolenje vasi, 2. je bil Krčan Lileg, 3. Očkerl iz Dolenje vasi.
KOLESARJI ZA II. VELIKO NAGRADO DANE
MIRNA NA DOLENJSKEM - Kolesarski klub Krka - Telekom organizira krožno kolesarsko dirko za veliko nagrado Dane, kjer se bodo v soboto, 5. julija, ob 10. uri pomerili dečki A, B ih C ter mlajši in starejši mladinci. Tekma šteje tudi za pokal Slovenije in za pokal Dane. Štart in cilj te mladinske dirke bo pri trgovskem centru Mercator na Mirni.
Iztok Golobič, organizacijski sekretar mimopeških tekov, je na jubilejnem teku zbral okoli sebe kar 200 amaterskih športnih delavcev, ki so brezhibno izpeljali atletsko prireditev.
Fink zmagal na kriteriju
Na državnem kolesarskem prvenstvu naši profesiolaci dosegli manj, kot smo pričakovali • Na kriteriju je zmagal Bogdan Fink
V KOČEVJU BREZ OKREPITEV
KOČEVJE - Medtem ko je v večini slovenskih ženskih roko-mentnih ekip po končnem prestopnem roku že objavljen seznam novih okrepitev, pa s tem nimajo težav v RK Kočevje. Tudi v prihodnji sezoni bodo namreč v ekipi igrale izključno doma vzgojene rokometašice. V Kočevju že dalj časa čutijo denarne težave, saj ni nikogar, ki bi napolnil prazno
klubsko blagajno. Trener Zdenko Mikulin, ki še ni potrdil mesto tre-
NOVA GORICA - Od dolenjskega kolesarskega zastopstva smo na cestnem kolesarstvu v
Novi Gorici pričakovali več. Naši profesionalci, kolesarji ekipe Krka - Telekom bi na glavni dirki
lahko igrali večjo vlogo, čeprav končno tudi s tretjim mestom našega Gorazda Štanglja ne bi smeli biti nezadovoljni.
Po uspešnem nastopu naših kolesarjev na sobotnem kriteriju, kjer je zmagal Bogdan Fink, dobro pa so se odrezali tudi tekmovalci mlajših kategorij, smo upravičeno pričakovali, da bodo na
nedeljsf '	—! —-----------------
ni dir!
Vendar ni bilo tako. KoFesarji Radenske Roga so bili tokrat boljši, saj je Sašo Sviben pobral
kar (Krka - Telekom); ml. mladinci (28.8 km): 2. Zagorc (Krka - Telekom), 5. Četrtič (Savapro-jekt Kr.).
Državno prvenstvo v cestni vožnji - člani (163,6 km): L Sviben (Radenska Rog), 3. Štangelj, 8. Mervar, 9. Fink (vsi Krka - Telekom); člani do 23 let: 1. Bergant (Radenska Rog); starejši mladinci (101,6 km): Žepič (Sava), 5. Plankar, 6. Puš, 9. Šuštarič (vsi Krka - Telekom); ml. mladinci (62 km): 1. Mugerli (HIT N. Gorica), 3. Zrimšek (Krka - Telekom) itd.
nerja v prihodnji sezoni, bo, če seveda ostane v klubu, računal na dekleta, ki so lani zasedla 9. mesto. Letos bo težje, saj se bo kar nekaj ekip potegovalo za 8. mesto, ki zagotavlja igranje v “skrčeni” ligi v sezoni 1998/99. “Če bi tudi druge ekipe igrale z domačimi igralkami, bi bilo Kočevje zanesljivo med štirimi uvrščenimi ekipami v prvi državni ligi. A ker imajo povsod po dve ali tri tujke, je konkurenca močnejša, naša možnost za višjo uvrstitev pa manjša,” je povedal Zdenko Mikulin.
M. G.
IV/ pi ivunoiun, uu uvjuk mu
Ek"SlSlEii Zaslužena zmaga Škocjana
»ikIp Rnoa cn hili tokrat	^	^
najvrednejšo trofejo, ki v sloven-skerm kolesarstvu res nekaj po-
meni. Lahko bi za naše kolesarje zapisali: Dobro jutro - slab večer.
Rezultati: 9. kriterij po ulicah Nove Gorice - člani (43,2 km): 1.
i Krka - Tele-
Na rokometnem turnirju v počastitev občinskega praznika zmagala ekipa ŽRK Škocjan - Slavica Tkirk najboljša igralka
Fink, 2. Eržen (oba Krka - Telekom), 5. Murn, 7. Mervar, 8. Ravbar (vsi Krka - Telekom) itd.; starejši mladinci (36 km): 3. Plan-
ŠKOCJAN - Na ženskem rokometnem turnirju so sodelovale štiri ekipe. Boji so bili izenačeni, odprti vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Zasluženo je zmagala ekipa gostitelja, ki jo je okrepila
Nataša Veselič, ki je s 17 goli bila
........... sil
Šentjernej:Zagorje 15:14, Škoc-jan:Šentjernej 15:14 in Zagor-je:Lisca 22:16.
1:20.04, veteranke nad 50 let: 1. Vidivic (Medvode) 1:23.49, 3. Uhan (N. m.) 1:38.28; mladinci: 1. Taks (Maribor) 1:27.27,4. Hrastar (M. Peč) 1:52.25; člani od 20 do 29
let: 1. Resessv (Madž.), 3. Grojzdek (Sevnica) 1:15.55. 8. Preskar
(Krško) 1:30.15; od 30 do 39 let:
l.	Kejžar (Sorica) 1:08.19, 10. Sterle (Sodražica) 1.22.00; veterani nad 50 let: 1. Malnar (Lj.' 1:19.56, 3. Kocjančič (Kočevje 1:26.48.
Dolenjski prvaki v maratonu so: pri ženskah Dara Uhan (N.
m.	), pri moških od 21-40 let pa Robert Grojzdek (Sevnica), Lojze Sterle (Sodražica) in Srečko Ma-jetič (Kočevje), nad 40 let pa Branko Rovanjšek (Sodražica), Boris Kuzmin (Brežice) in Jože Križman (Grosuplje).
SLAVKO DOKL
TENISKI TURNIR V VELENJU
VELENJE - V tem štajerskem kraju je bilo odprto slovensko teniško prvenstvo za dečke in deklice, stare do 12 let. Od novomeških igrajcev se je najbolje uvrstil Nejc Župevec, ki je prišel do četrtfinala, Igor Ban je izpadel v 2. krogu, Vesna Ban pa v 1. krogu glavnega turnirja.
V.T.
znana dolenjska rokometašica
tudi najboljša.strelka turnirja.
Organizatorji turnirja so za najboljšo igralko turnirja razglasili Slavico Turk (Šentjernej), za vratarko pa Darjo Drmaž iz istega kluba.
Rezultati: Škocjan:Lisca 21:17,
Končni vrstni red: 1. Škocjan, 2. Šentjernej, 3. Zagorje, 4. Lisca (Sevnica).
MILENA HRASTAR
MAVRICA NAJBOLJŠA
NOVO MESTO - Na kegljišču pri Vodnjaku se je končalo občinsko prvenstvo v borbenih partijah. Naslov je osvojila ekipa Mavrice brez poraza, drugo mesto pa je
PRVO MESTO ZA GOSTITELJICE - Rokometašice Škocjana so imele precej dela, da so ugnale svoje tekmice (Foto: S. Dokl)
DOLENJSKI LIST
o pa
pripadlo ekipi Gregatransa. kc ena razvrstitev: 1. Mavrica 44, 2. Gregatrans 30,3. Krka Novoterm 28,4. Novoteks 28,5. Revoz 26,6. Vseh devet 26, 7. Dolenjske pekarne 20, 8. Krka - moški 19, 9. Optimisti 16, 10. Društvo upokojencev - moški 12, 11. Krka -ženske 8 in 12. Društvo upokojencev - ženske 6.
N. G.
Šport iz Kočevja in Ribnice
RIBNICA - V projekt uvrstitve rokometašev Inlesa v 1. ligo spadajo tudi igralske spremembe. Za Ribničane je najpomembnejše to, da iz Inlesa ne bo nihče odšel v drug klub, tudi Natan Hojč ne, za katerega smo v nekem časopisu prebrali, da bo prestopil k novemu prvoligašu Škofljici. Trener Maiko Šibila se prizadeva, da bi se “lesarji” že v prihodnji sezoni uvrstili med prvoligaše, zato je upravi predlagal nekatere okrepitve. Iz Ivančne Gorice je prišel čez dva metra visoki državni mladinski reprezentant Peter Mohorič, iz Kočevja Gregor Malnar, iz Gro-plja se je v Ribnico vrnil :kdanji vratar Tomaž Krajc.
Po besdah Uroša Bregarja, tajnika kluba, naj bi okrepitve zadostovale za uresničitev želja. Glede na to, daje prestopni rok za tujce vse leto, bodo v Ribnici, če bo treba, kupili tudi
tujca. Pripri Inlesa se bodo začele 28. juli-lani,
ja, torej teden prej kot jesenska sezona pa se bo začela sredi septembra ali v začetku oktobra.
• KOČEVJE - Končana je pomladanska sezona v občinski ligi malega nogometa. Izzidi 9. kroga: Slovenka-As 0:1, Babilon-AG Kovinar 1:2, Krempa Štalcerji-Rog 1:2,
Željne-Kostel 2:10, Tri zvez. de-Crni Potok 2:0. Prvo me-
sto so osvojile Tri zvezde s 25 točkami, sledijo AS in Ag Kovinar s po 19 točkami. Skupina B: Atletiko-Ma-hovnik 2:3, Mozelj-Marof 5:1, prost je bil Flamengo. V vodstvu je Marof s 16 točkami.
• KOČEVJE-Letos uspešni kpčevski tekači imajo priložnost, da se izkažejo tudi pred svojimi gledalci. V soboto ob 17. uri bo namreč s Startom in ciljem na Bregu pri Kočevju 3. tradicionalni tek Veronike Deseniške. Po besedah Franca Kocijančiča, najboljšega kočevskega tekača, ki kljub 57 letom zmaguje kot po tekočem traku, so prihod v Kočevje napovedali najboljši slovenski tekači rekreativci.
;
GNEČA NA STARTU - Maratonci so se hrabro pognali na 21 km dolgo progo, ki je marsikomu vzela sapo, vendar je večina le pritekla na cilj (Foto: S. Dokl)
Igor Primc spet zablestel
Pričakovanja so se uresničila - Igor Primc na Danskem osvojil prvo mesto - Božič v zmagoviti štafeti
ODENSE - Dolenjsko atletsko zastopstvo se je na kvalifikacijskem pokalnem tekmovanju Bruno Zauli v danskem Odenseju odlično odrezalo in je prispevalo velik delež k prepričljivi zmagi naše reprezentance, ki bo zdaj nastopala kar med evropskimi prvokategorniki. Naši so dobro
4. Ciper 107, 5. Litva 84 točk itd.
SLAVKO DOKL
začeli že v soboto, ko je Novome-v" ‘ekel v štafeti
ŠKEDLJEVA PODRLA 423 KEGLJEV
LJUBLJANA - Pred dnevi je bilo na kegljišču Maksa Perca državno prvenstvo mešanih dvojic v kegljanju. Trebanjski par Ške-delj-Goleš je pristal na 42. mestu. Izkazala pa se je Škedljeva, ki je podrla kar 423 kegljev. Zmagala ie dvojica Urbanc - Pintarič (Lj.).
N. G.
ščan Tomaž Božič tek 4x100, ki je postavila nov državni rekord, potem pa seje nadaljevalo v nedeljo, ko je močno potegnil Igor Primc in z rezutatom 63.28 zmagal v disku ter tako ekipi prispeval 8 točk. S tem je Igor ponovno dokazal, da je še vedno v dobri formi, čeprav so Mediteranske igre v Bariju za njim. Veseli nas, da je spet presegel mejo 63 metrov, kar kaže, da se uvršča že kar med najboljše evropske metalce diska.
Rezultati naših tekmovalcev: 4x100 m: 2. Slovenija (Štor, Acman, Božič, Breznik) 39.82 (nov drž. rek.); 1.500 m: 5. Tomič 3:49,18; kladivo: Kevo 4.60.16; palica: J. Rovan 5.04 in disk: 1. Primc 63,28.
Končni vrstni red: 1. Slovenija 125, 2. Danska 115, 3. Izrael 115,
SASE MITRESKI DRUGI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
BAD DURRHEIM - V tem nemškem mestu je bilo svetovno prvenstvo v full con-taktu, ki pa se ga je zaradi finančnih težav udeležil samo en tekmovalec KK Scor-pion iz Novega mesta. V kate-gorji do 81 kilogramov je nastopil Saše Mitreski in osvojil v tej kategoriji srebrno odličje. V predtekmovanju je bil boljši od predstavnikov Nemčfje in Jugoslavije, v finalu pa je po tesni odločitvi sodnikov (2:1) moral priznati premoč predstavnika Anglije. Ne glede na to je to eden največjih uspehov tega novomeškega borilnega kluba.


ggg ri.
2. turistični rally oldtimeijev
KOČEVJE - Sekciji avtore-montnih dejavnosti območnih obrtnih zbornic Kočevja in Ribnice sta v nedeljo v Kočevju organizirali 2. turistični rally oldtimer-jev “Kočevje ’97". Za razliko od lani, ko sta slabo vreme in hud naliv organizatorju 1. rallyja v Ribnici povzročila precej preglavic, je letos v lepem sončnem vremenu vožnjo oldtimerjev spremljalo veliko število gledalcev vzdolž celotne proge.
NAJSTAREJŠI AVTO-Ford model T iz leta 1915 (na posnetku) je bil na kočevskem rallyju oldtimerjev najstarejši avtomobil, njegov lastnik Boris Udovič iz Novega mesta pa je bil nagrajen tudi za najbolj originalno opremljenega voznika. (Foto: M. L.-S.)
Na krožno vožnjo je iz Kočevja krenilo 81 oldtimerjev - Med vozniki tri ženske - Najstarejši avto iz leta 1915 in motor iz leta 1938
81 oldtimerjev iz vse Slovenije - 42 avtomobilov in 39 motorjev -se je po znaku za začetek rallyja, ki ga je dal predsednik avtore-montne sekcije OZS Janko Močnik, krenilo iz centra Kočevja na krožno vožnjo mimo Mestnega loga, Šalke vasi, Zelnj, Klinje vasi, Gorenje in Stare Cerkve nazaj do Kočevja. Na voljo so imeli dve uri, kar je bilo na nekajkilometrski progi dovolj, da so se lahko udeleženci rallyja vrnili na cilj še pred pričetkom spretnostne vožnje z motorji, v kateri se je z najdaljšim časom, ki ga je porabil za vožnjo mice” br
odrezal domačin Milan Vesel z motorjem Puch I. 61.
Ob zaključku uspele prireditve, ki jo je organizator organiziral z namenom promocije svojih članov in turistične promocije Kočevske, je vsem “naj” podelil nagrade kočevski župan Janko Veber. Poleg motoristov za njihovo spretnostno vožnjo - 2. je bil Mitja Peček iz Vidma pri Dobrepolju z motorjem NSU Quickly 1. 57 in 3. Ljubljančan Tomaž Šnajdar na Tomosovem colibriju 1.57 - so nagrade prejeli še: Boris Udovič iz Novega mesta za svoj ford model T, 1. 1915, ki je bil najstarejši avtomobil na rallyju, Lojze Zakrajšek za najstarejši motor (1.1938), Jože Henigman iz Ribnice za najbolj originalen avto in Filip Filipi-
dis iz Koblarjev za najbolj originalen motor. Klub oldtimerjev Skof-
ijšo
Ijica je imel najštevilnejšo klubsko ekipo, #lavko Muller je bil najstarejši, Boris Udovič pa najbolj originalno opremljen voznik. Nagrade so prejele tudi vse tri
“osmice” brez sestopa, najbolje
Nagrade so prejele ženske voznice: Zofka Naglič, Sabina Prelog in Simona Fajfar.
0. M. L.-S.
Zmagovita pot brežiških atletov
V zadnjem tednu so imeli najboljši brežiški atleti nastope v Zagrebu, Kranju in Mariboru - Nov rekord Primoža Kozmusa
BREŽICE-Brežiški atleti so y zadnjem času nastopili na treh izredno močnih tekmovanjih, kjer niso ostali nezapaženi. Posebej velja omeniti mladega Primoža Kozmusa, ki je v Zagrebu na mednarodnem mitingu kladivo zalučal 60.24 m daleč ter dosegel nov državni rekord za mladince. Na tem mednarodnem mitingu so nastopili še Vernes Mešič,, Silvio Jagič in Boris Čurčič.
Na mednarodnem atletskem
turnir veteranov
DOBOVI
KRŠKA VAS - V Krški vasi pri “režicah so v soboto svečano Požgali žaromete nad asfalti-j?nim igriščem in tako omogočili lubiteljem iger z žogo rekreacijo •udi v nočnih urah. Ob tej priložnosti so domačini priredili rokometni turnir veteranskih vrst moštev nekdanje zasavske lige. Pečine sivolasi igralci so z nekaterimi potezami pokazali, da kljub dolgoletnemu premoru še niso Pozabili te igre, razumljivo pa je, da zaradi nerodnosti in zajetnih 'rebuščkov ni manjkalo smeha. Posebej velja za dobro obrambo Pohvaliti vse vratarje. Rezultati: Artiče - ekipa Darka Šetinca “režice 11:12, Dobova - Cerklje °b Krki 9:2; za 3. mesto: Cerklje ob Krki - Artiče 11:6, za 1. mesto: gobova - ekipa Darka Šetinca “režice 14:10. Vse tekme sta sodita domača veterana Gramc in regelj. Zmagovalci iz Dobove so jgrali v postavi Jurkas, Šetinc, jperžič, Covran, Blažinč, Ogorelc, 'imunič, Stajnko in Tomše.
E. SEČEN
mitingu mladih v Kranju so se odlično odrezali mladi atleti Fi-tove atletske šole, kjer so se zlasti izkazali: Marko Trajkovski, kije na 60 metrov zmagal z novim osebnim rekordom f7.96) in v skoku v daljavo (5.46). Posebno nagrado je dobil za najboljši rezultat v skupini tekov. Jasmina Klakočer je postala zmagovalka v teku na 150 m (20.07), Luka Planic je zmagal v skoku v višino (1.95), Dejan Slovenc pa v teku na 150 m (19.72). Z dobrimi rezultati so razveselili tudi Aleš Jamšek, Darja Molan, Boris Žerjav, Luka Divjak, Anja Čepin, Ana Gudalo, Katja Zorko, Mateja Drobnič, Igor sakač, Dejan Kalin, Milan Hočevar, David Smukovič in Gorazd Divjak.
V soboto in nedeljo je potekal v Mariboru Evropski pokal v mnogoboju. V ekipi Slovenije, ki je osvojila tretje mesto, je nastopila tudi Brežičanka Sandra Planinc, in ekipi prispevala
MLADI TENISAČIV DOMŽALAH
DOMŽALE - Pretekli teden je na igriščih Ten - Ten teklo državno prvenstvo v tenisu za dekleta in fante, stare do 16 let. Nastopili so tudi mladi igralci TK Krka. Največje dosegla Katarina Zupančič, ki je šele v polfinalu klonila pred Mariborčanko Juričevo. Mlajša Aleša Šantelj se je iz kvalifikacij prebila na glavni turnir, nato pa je v 1. krogu izpadla. Pri fantih je Tomaž Kastelec izpadel v 2. krogu, Blaž Turk (poškodba) in Tomaž Budja sta izpdla v 1. krogu. Maj Jožef in Tadej Pucelj sta izpadla v kvalifikacijah.
V. TURK
4.434 točk. S tem rezultatom je osvojila dobro 12. mesto. Poleg Planinčeve so v tem mestu nastopili še drugi atleti FIT: Simona Kozmus je v kladivu osvojila 1. mesto, Primož Kozmus pa 3. mesto (58.60); tretja sta bila tudi Ivan Kostevc - palica (4.60) in Suzana Kos - palica (3.10).
P. R.
LOV NA LISICO
ORMOŽ - Na odprtem preven-stvu Ormoža v amaterski radiogo-niometriji ali na lovu na lisico so nastopili tudi člani Radiokluba Krško in Sevnica. Dosegli so naslednje rezultate: ženske - 2. Cvetka Mavsar (Krško); pionirji -
2.	Damjan Božič, 3. Rok Kerin, 5.
Jernej Kastelic, 9. Jurij Klakočar (vsi Krško); mladinci - 4. Marko Keber (Sevnica) in člani: 1. Jani Kuselj, 14. Miha Štibrič (oba Sevnica).	B ^
G. IVIC ZMAGOVALEC V KRŠKEM
KRŠKO - Na balinarskem turnirju v počastitev praznika občine Krško je sodelovalo 32 balinarjev iz osmih dolenjskih klubov. Vrstni red: 1. G. Ivič, 2. D. Martinčič,
3.	S. Soldat (vsi BK Krško).
R. M.
DRŽAVNO PRVENSTVO V FULL CONTAKTU
ORMOŽ - V drugem krogu državnega prvenstva v full contak-tu, ki je bilo v Ormožu, sta tekmovala tudi tekmovalca Kickbox-ing kluba Corpion iz Novega mesta. Tekmovalca David Župevec in Miran Cvelbar sta vsak enkrat osvojila prvo in enkrat drugo mesto.
NINA JANŽEKOVIČ V POLFINALU
MOKRONOG - Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Mokronogu teniški turnir za slovensko prvenstvo v tenisu, kjer so nastopile tudi Novomeščanke Janžekovičeva, Zupančičeva in Blazniko-va. Najuspešnejša je bila Nina Janžekovič, ki se je uvrstila v polfinale in izgubila proti kasnejši zmagovalki Barbari Mulej (Triglav Kranj). Zuapančičeva in Blaznikova sta izpadli v 2. krogu.
V.T.
TENIŠKI TURNIR V MOKRONOGU
MOKRONOG - Teniški klub Mokronog organizira tradicionalni 7. teniški turnir za moške z mednarodno udeležbo. Turnir se bo začel v petek, 4. julija, ob 8. uri, končal pa v nedeljo ob 16. uri, ko bo finale. Prireditelj bo za vse igralce in organizatorje v soboto zvečer pripravil družabni večer. Denarni sklad turnirja znaša 5.000 DEM.
VELIKA PRIDOBITEV V DOLENJSKIH TOPLICAH- V četrtek zvečer
PANORAMSKI LETALSKI POLETI PO DOLENJSKI - Aeroklub Novo 'neslo nudi ljubiteljem letalstva panoramske polete nad Dolenjsko. Za Pogled iz zraka je treba plačati 6.000 tolarjev, za ta denar pa se lahko pečejo tri osebe. Na sliki: pred poletom nad razgibano dolenjsko pokrajino {Foto: S. D.)
Andrej Murn ob rekord
Nadarjeni Krkin atlet Andrej Murn v Mariboru dosegel nov državni mladinski rekord, ki pa zaradi slabe udeležbe ni priznan
NOVO MESTO - Atleti novomeške Krke so ob zadnjem vikendu nastopili na dveh atletskih mitingih, in sicer v Mariboru in Kranju. V Mariboru je tekel up dolenjske aatletike Andrej Murn. Na visokih ovirah je dosegel nov državni rekord (14.39), vendar ga organizatorji niso priznali, ker je t>iio premalo nastopajočih v tej disciplini. Andrej pa že ima vozovnico za olimpijske igre mladih, ki bodo v Lizboni.
Večje zastopstvo pionirjev in
mladincev je sodelovalo na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju, kjer so dosegli veliko dobrih uvrstitev. Zmagali sta mladinki Sanja Medic (kopje 39.26) in Melita Hohnjec (troskok 12.01), pri pionirjih pa sta zmagala Matija Kraševec (60 m 8.33) in Marko Pust (300 m 36.86). Druga mesta so osvojili: Sanja Rajkova-ča, Sašo Rebernik in tretja Manja Praznik, Teja Martinovič in Robert Meglič.
A. JERIČEK
POŽAR DRUGI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU - V tem kraju je bilo pred dnevi 3. državno prvenstvo ultra lahkih letal ter motornih zmajev. V konkurenci 11 tekmovalcev je bil tudi Peter Požar (AK Novo mesto), ki je v končni razvrstitvi zasedel drugo mesto. Peter je osvojil prvo mesto v točnosti pristajanja, tretji pa jtPbil v navigaciji.
je bila na šolskem štadionu pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah manjša slovesnost. Atletski sekciji so slavnostno izročili v uporabo 57 metrov dolgo zaletišče za skok v daljavo, ki veliko pomeni mlademu atletskemu kolektivu. Naložba je veljala skoraj poldrugi milijon tolarjev, seveda pa ni tu vštetih več kot 400 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih prispevali učenci in pedagogi. Na sliki: pred otvortvenimi skoki je bila slavnostna otvoritev skakališča (Foto: S. D.)
Zmaga Jureta Grubaševiča
Na turnirju v preskakovanju ovir je sodelovalo 74 konj - Pri mladincih zmagal Novomeščan Jure Grubaševič
ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Krka iz Novega mesta je za dan državnosti na hipodromu v Šentjerneju pripravil turnir v preskakovanju ovir, kjer je nastopilo 74 konj iz štirinajstih slovenskih konjeniških klubov. Konjeniško prireditev, ki je zelo uspela, popestrili so jo tudi s tekmo kmečkih vpreg, sije ogledalo blizu 1.000 gledalcev. Organizacija je bila brezhibna. Organizatorjem lahko zamerimo samo to, ker so tako razvlekli tekmovalni program, da je trajal skoraj osem ur.
Tekmovalci so nastopili v treh kategorijah. Najbolj množična je bila kategorija L, kjer je nastopilo kar 40 konj, najboljši pa je bil
Faraon, last dolenjskega konjerej-ca Milana Osolnika, tekmuje pa za KK Velenje.
Pokrovitelj konjeniškega turnirja je bila novomeška tovarna zdravil Krka oziroma njen direktor Miloš Kovačič.
Rezulati - Mladinci kategorija L: 1. Nilus (Grubačevič - Krka), 6.Gwanda (Šušteršič - KK Krka); člani kategorija L: 1. Faraon (Štraus - KK Velenje), 4. Taio (Riossa - KK Krka), 9. Piaffe (Bombek - KK Krka); kategorija A2:1. Atlas (Irena Drobnič - KD Krim), 17. Gwanda (Šušterčič), 23. Gran Paradis (Grubačevič), 26. Just Unbeatable (Manja Koren - KK Krka).
KONJI SO KOT PUŠČICE LETEL! ČEZ OVIRE - Večina konj ni imela težav s preskakovanjem ovir, ki so bile visoke tudi 1.30 metra.
I J* KRKNZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
inj
m m h- n # imi n iid
ADUO, ŠOLA!
Osem let je, odkar smo prvič stopili skozi vrata učenosti. Spominjam se prvega šolskega dne. Mamice so nas držale za roke, mi pa smo strmeli v veliko, čudno stavbo. Bilo nas je strah, obenem pa smo bili ponosni, da hodimo v šolo. Z leti smo šele ugotovili, kako pomembno je znanje. V prvem razredu smo se naučili prvih črk in številk, nato pa smo se vzpenjali čedalje više. Ko so na vrsto prišle domače naloge, pri katerih smo si velikokrat belili glave, smo jezno odhajali v šolo. Izrekli smo marsikatero grdo besedo o njej in si želeli, da bi izginila. Vendar nas je šola še vedno prijazno vabila in nam ponujala še več novega in neznanega. Bila je naš drugi dom. Sprejemala je naše pohvale in napake. Toda zdaj, ko smo dobili vse znanje, ki ga nudi ta šola, ne želimo oditi. Tu so naša otroška leta, veseli in žalostni dnevi, prijateljstvo. A moramo se raziti in oditi vsak po svoji poti. Sola pa nam bo vedno ostala v lepem spominu.
SLAD ANA SARIČ 8.b, OŠ Bršljin Novo mesto
PRVA SLABA OCENA
V prvem razredu sem imela zelo rada matematiko. Tudi, kadar je dala učiteljica težje naloge, sem ugotovilaa, kako jih je treba narediti. Potem pa sem začela matematiko zanemarjati. Nekega dne smo pisali kontrolno nalogo. Prav nič se nisem pripravljala nanjo. Ko je učiteljica prišla v razred, smo jo vsi prestrašeno gledali, najbolj pa jaz. Šlo mi je na jok, ko sem videla list pred seboj. V mislih sem klicala mamico, naj mi pomaga. Začela sem reševati in nekako mi je uspelo priti do konca lista. Zvonilo je. Med odmorom so vsi govorili:”Joj, kako je bilo lahkor Le jaz sem sedela v svoji klopi in upala, da me nihče ne bo vprašal, kakšna se mi je zdela kontrolna. Drugi dan je učiteljica razdelila popravljene naloge. Veliko je bilo petič. Zame pa je bila usodna ocena dve. Še vedno se spomnim, koliko solza je preteklo, vendar me je mama tolažila, da bo drugič bolje. In res je bilo. Do 8.r. nisem dobila še nobene negativne ocene.
MARTINA MIHELIČ, 8.b OŠ-dr. Ivana Prijatelja, Sodražica
PILOV ŽUR
Petek 5. junija, je bil za naš ansambel “Prvi poljub” res srečen dan, saj smo na Pilovem žuru v Ajdovščini dosegli prvo mesto. Nastop je bil ob 17. uri, ob 15. uri pa smo imeli kosilo. Ko smo se vrnili, se je žur že začel. Vodila sta ga Robert Bogataj in Meta Ornik. Pred nastopom smo imeli malo treme. Na vrsti smo bili četrti. Prva pesem je bil Kontrolka, druga pa Kaj naj storim. Ko smo odpeli, smo si malce oddahnili. Ko so vsi ansambli odpeli, so prišli na oder Napoleoni. Prišel je čas za razglasitve rezultatov. Ko smo izvedeli, da smo prvi, smo noreli od veselja. Hvaležni smo se zahvalili našemu mentorju Vilku Ureku. Za nagrado smo dobili priznanje in prazen CD. Nanj bomo posneli svoje pesmi v studiu Akademik.
VANJA LEVAK, 7.r.
OŠ Globoko
KNJIGE ■ NAŠE PRIJATELJICE
Knjiga. Ko pomislim na to besedo, ne mislim le na besedo, ampak tudi na takšno knjigo, ki te razveseli, pomiri in zapelje v dogodke, ki jih nikoli ne pozabiš. V šoli vsako leto tekmujemo za bralno značko. Letos je bilo zelo veselo. Bralne nalepke je učencem razredne stopnje podelila knjižničarka v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Nataša Petrov. Dramski krožek je zaigral igrico Pepelka 1996. Po podelitvi bralnih nalepk in map smo imeli učenci podružničnih šol Ajdovec, Dvor in Šmihel ter seveda Žužemberk igre brez meja( Uživali smo kot še nikoli. Zmagali smo Žužemberča-ni z 18 točkami. Veseli smo bili, a ni šlo le za zmago, šlo je za prijateljske odnose med učenci matične in podružnične šole, za zabavo in spoznavanje. Po končanih igrah smo dobili vsak svojo nalepko in utrujeni odšli domov.
MOJCA KOCJANČIČ, 4.r.
OŠ Žužemberk
FINALE MALIH SIVIH CELIC
Naši šestošolci Sara, Jošt in Peter so 11. junija zmagali v velikem finalu Malih sivih celic. Svoje nepozabne vtise so strnili takole:
•	Mislim, da je tak uspeh imeniten. Oddaja mi bo ostala v spominu zato, ker sem dan pred njo skupaj z nekaterimi sošolci molila, da bi zmagali. Ne vem, če je to pomagalo, a Sara, Jošt in Peter so resnično zmagali. (Sonja Pavlič)
•	Vedel sem, da moram čimbolj navijati, saj tudi to prinaša srečo. Pred odločilnim odgovorom sem bil zelo razburjen in ves poten, saj je šlo za zmago. Stisnil sem pesti in se skrčil. Čez nekaj sekund pa sem skočil v zrak in se veselil. Bil sem zelo ponosen na svoje sošolce. (Sebastijan Butala)
•	Pred zadnjim odgovorom sem nervozno stiskala pesti. Ko so naši pravilno odgovorili, se mi je utrnila solza. Mislim, da tega trenutka ne bom nikoli pozabila. (Suzana Planinc)
•	Nisem pričakoval kaj takega. Zelo sem vesel zmage in ponosen na svoje sošolce. (Mario Kapš)
Šestošolci OŠ Stari trg ob Kolpi
NAJLEPŠI POČITNIŠKI DAN
V soboto se je poročil moj bratranec. Ko smo šli po nevesto, sp svatje pripravili lep sprejem. Ženin je moral žagati in sekati ter klepati koso. Tako so domači videli, ali je za k njihovi hiši. Nato so mu hoteli izročiti kar tri neprave neveste. Moral jim je uiti. Šele četrta je bila prava in lepa. Potem smo imeli kosilo. Po kosilu se je nevesta poslovila od svojih domačih. Bilo je žalostno. Odpeljali smo se k poroki. Na koncu vasi so vaški fantje postavili zaporo, ki se imenuje šranga. Dolgo so se pogajali za ceno neveste. Moj ati in mamica sta bila pri tem zelo pomembna, ker sta bila priči ženinu.v Končno so fantje popustili. Ženin je moral za nevesto odšteti tristo mark. Potem smo se odpeljali v Kostanjevico, kjer sta se Boštjan in Daija poročila. Med poroko je igrala glasba. Bilo je zelo slovesno. Iz Kostanjevice smo se odpeljali v Novo mesto k fotografu m v gostilno na pijačo.
V	Brusnice smo šli še k cerkveni poroki. Potem smo ženina in nevesto za srečo posipali z rižem.
V	Škocjanu smo imeli slovesno večerjo. Ponoči so prišle tudi maškare in oglarji, ki so lepo zapeli. Zabavali smo se do belega dne. Vmes sem šel malo spat, ker sem se slabo počutil. Vseeno mi bo ta dan ostal v lepem spominu.
DUŠAN LOPATEC
4.c, OŠ Šentjernej iz glasila Naša pot
SLOVENSKE ŽELEZNICE SO NAS NAGRADILE
Junij je čas zadnjih šolskih izletov. To smo izkoristili tudi novinarji. V petek smo se odpravili z vlakom v Koper. To je bila kolektivna nagrada, ki so nam jo podelile Slovenske železnice. Vožnja je trajala štiri ure. Bilo je zabavno. Posebej nam je bila všeč restavracija na vlaku. Ko smo prišli v Koper, smo se z ladjo odpravili ob slovenski obali. Morje je bilo čudovito. Na žalost je bila vožnja kratka, saj imamo zelo malo svojega morja. Ker smo imeli še nekaj časa do odhoda, smo se odšli kopat. Morje je bilo božansko, a dve meduzi sta nas pregnali iz njega. Nihče ni želel biti še bolj opečen, kot smo že bili. Dekleta smo šla tudi malo po trgovinah. Vsi smo bili zelo utrujeni, ko smo se vračali na vlak, vendar nismo zaspali. Ko smo morali pisati spise za Slovensko železnico smo godrnjali, sedaj a vemo, da se splača potruditi, otrudili so se tudi pri Slovenskih železnicah, saj so nam povsod skrbno rezervirali sedeže, da smo lahko udobno potovali. S tem so nas res presenetili, ker včasih ni bilo tako. Naše prisluženo brezplačno potovanje je bilo enkratno doživetje, čeprav je potekalo v petek pa še trinajstega je bilo.
SAŠA PETELINC 7.r., novin. krožek OŠ Artiče
Odgovori in popravki po §9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. julija 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Zelo uspešni mladi kemiki
Na koncu skoraj polstranskega prispevka z velikim naslovom in podnaslovom Gegič sekretarju za kulturo, šport in mladino Judežu grozi z vročim nadaljevanjem njegovega dela. Glede na to, kar je bilo narejenega za časa Judeže-vega delovanja, lahko povem, da mu je bilo od dela že do sedaj vroče, medtem ko so se Gegič in njegovi hladili v senci in modrovali, kako jih nihče ne mara.
No in še za konec: mojo dejavnost je podpirala tako prejšnja kot sedanja oblast. Po političnem prepričanju sem liberalni kristjan in moja stranka se imenuje ROCK OTOČEC. Se pa pridružujem Janiju Kramarju, ki bo za Gegiča zmolil očenaš. Pozivam pa tudi ostale, ki to znajo, kajti razmišljanja v Gegičevem članku so resnično potrebna molitve.
FRANCI KEK Mala klinika cinizma
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 23,12. junija
Dol, list št. 25, 26. junija
Ker je bilo poročilo v preteklem tednu le o uspešnosti dijakov Šolskega centra, želimo javno pohvaliti tudi dijake Gimnazije Novo mesto.
V	1. letniku so Alen Bizjak, Miha Jukič in Marko Krošelj dosegli 5. rezultat na tekmovanju iz znanja kemije.
Edino zlato Preglovo plaketo za prvo mesto iz znanja kemije je prejela Jasminka Pavlinac iz drugega letnika, Matej Kolenc pa bronasto plaketo tudi za znanje drugega letnika.
V	tretjem letniku so Mateja Bradač, Janez Ilaš in Marjana Pučko dosegli 6. rezultat.
Zelo uspešen je bil Samo Plut, ki se je uvrstil v ožji izbor za Mednarodno kemijsko olimpiado in na državnem tekmovanju prejel srebrno Preglovo plaketo za 3. mesto med dijaki 4. lejnikov.
Samo Plut, Mojca Šime in Janez Ilaš so prejeli srebrne plakete za raziskovalne naloge. Iztok Flek pa bronasto.
Tudi letos sta nas finančno podprli Open Society Institute - Slovenija in Krka, d.d.
STANKA FLORJANČIČ
Judež in politika ter mladina in denar
Dol. list št. 23,12. junija
Glede na to, daje Mala klinika cinizma, katere urednik sem, edini preživeli projekt nekdanjega MKC, se čutim izzvanega, da tudi sam zapišem nekaj vrstic.
Naj takoj na začetku povem, da odločno podpiram dejavnost Društva novomeških študentov (DNŠ), tako kot sem v letih 1991 -1993 podpiral dejavnost MKC. Sedaj ga žal ne morem, ker v zadnjih letih za razliko od DNŠ ni za mladino storil ničesar. Obdržala se je le oddaja na lokalni televiziji, za kar pa ima glavne zasluge Jure Moškon, ki je pri oddaji od vsega začetka.
Gegič in njegovi bi se morali pravzaprav vprašati, ali ni morda z njimi kaj narobe glede na to, da niso bili deležni (kot sam pravi) primerne finančne pomoči ne od prejšnje ne od sedanje oblasti. Se pa vprašam, kako bi je sploh bili, ko pa od leta 1993 praktično ne delujejo. Glede razpisov pa je treba poudariti, da je prav DNŠ po šolah in ostalih mestih, kjer se zbirajo mladi, s plakati pozival vse zainteresirane, naj se prijavijo na občinski razpis. Zanimivo je, da Gegič Društvu novomeških študentov podtika politično usmerjenost, medtem ko ju z Levičarjem niti propadanje Brega niti smrad Revoza ne moti kot navadna občana, ampak kot člana Mladih liberalnih demokratov. Ali ima morda Gegič podatke, da je kdo od vodstva Društva novomeških študentov član katerekoli stranke ali da na študentskih avtobusih, s katerimi se dijaki in študentje za simbolično ceno vozijo v Ljubljano in nazaj, preverjajo politično pripadnost potnikov, ali so to storili prejšnji teden na brezplačnem koncertu Ferusa Mustafova ali na kateremkoli izmed sedemdesetih koncertov, ki jih je v zadnjih dveh letih organiziral DNŠ?
Pred 19-imi leti sem končala šolanje na OŠ Šentrupert. Kar štiri leta meje na tej šoli poučeval tudi prof. Jože Zupan. Naj povem, da sem bila takrat edina učenka v našem razredu, ki nisem obiskovala verouka, na celi šoli pa so morda bili še trije takšni učenci. OŠ Šentrupert torej že mnogo let (tudi v času socializma) po moji oceni obiskuje 90 do 100% otrok, ki hkrati obiskujejo tudi verouk in različne verske obrede. Torej je po mnenju “anonimnega” bralca prof. Jože Zupan zaradi obiskovanja verskih obredov vsa leta preganjal skoraj vse učence na šoli. Se vam ne zdi vse skupaj privlečeno za lase? Nihče izmed mojih sošolcev in prijateljev se ni nikdar pritoževal nad tem. Prepričana sem celo, da so učitelji v Šentrupertu, morda še bolj kot drugje, vedno upoštevali svobodo verske pripadnosti.
MIHAELA SILVESTER
APLAVZ NI OBVEZEN
Naj gre vse v nič?
Folklorna skupina Ivan Navratil predstavlja že vrsto let metliško občino doma in po* svetu. Navratilovci so nastopili že domala v vseh evropskih državah, predlani pa so bili tudi v Kanadi. Ni potrebno poudariti, da posamezniki za delo v skupini ne dobijo denarja, trud jim je delno poplačan s tem, da potujejo. In ravno tu se zadnje čase zatika. Zaposleni folkloristi težko ali pa sploh ne morejo dobiti dopustov, celo neplačanih ne. Delodajalcem je odveč, če imajo v svojem podjetju ljudi, ukvarjajoče se z ljubiteljsko dejavnostjo.
Folkloristi so bili pred nedavnim na Nozozemskem, kmalu bodo odšli nastopat za deset dni v Nemčijo, vendar zelo okrnjeni. Z njimi niso šli pa tudi ne bodo nekateri ključni plesalci, pevci ali tamburaši. Enostavno zato ne, ker jim ne bo dal nihče prostih dni. Časi, ko se je to dalo, so za večno minili.
Pa se bo treba o tem pogovoriti. Če bomo hoteli imeti še naprej kakovostne nastope in tako tudi solidne predstavitve kraja zunaj meja, bo moral nekdo izostanke z dela plačati. Kot pokrovitelj bi se lahko pojavilo podjetje, e katerem je zaposlen aktivni član skupine, ali pa občina, ki bo morala v proračunu zagotoviti sredstva tudi za rešitev takih zadev. Seveda obstaja še več možnosti, med njimi tudi ta, da pustimo vse skupaj pri miru in da gre vse v nič. Slednje bi bilo gotovo najslabša rešitev, ki bi si jo v občini lahko “privoščili".
TONI GAŠPERIČ
KMEČKE IGRE
JUGORJE - Gasilsko društvo Jugorje bo v soboto, 5. julija, ob 18. uri pripravilo tradicionalne kmečke igre, ki bodo pred gasilskim domom na Jugorju. Pomerile se bodo ekipe sosednjih vasi, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Mladi Dolenjci.
Spremembe v zakonu o prekrških
Z 28. junijem letos je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. maja 1997, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS z dne 13.6.1997 (v nadaljevanju: zakon).
Spremembe se nanašajo pretežno na poglavje o sankcijah: na zvišanje obstoječih kazni in na uvedbo nekaterih novih sankcij, sicer pa še na organe za postopek o prekrških, na njihovo organizacijo in volitev.
Za javnost so nedvomno zanimivejše spremembe o sankcijah, vendar pa tudi potrebno, da so posamezniki kakor tudi pravne osebe s tem čimbolj seznanjeni, saj se jih kot morebitne prihodnje storilce prekrškov to najbolj tiče.
Zaradi dokaj različnih pogledov ljudi na kazen in kaznovanje, njihovih pogostih negodovanj in kritik tako predpisanih kazni kot kaznovanja menim, da je potrebno navesti najprej nekaj splošnih ugotovitev:
Kazen kot družbena reakcija na odklonska ravnanja (kazniva dejanja, prestopke, prekrške) je javna negativna socialno-etična obsodba storilca za njegovo dejanje, s tem pa vpliv na vse in poziv vsem, da se obnašajo v skladu z zahtevami družbe. To, kar opravičuje kazen, je njena nujnost in koristnost, (fa se ohranja red v družbi in v medsebojnih odnosih. Ta cilj je nedvomno sprejemljiv za vse ljudi, skupen vsem članom družbe, ker gre za cilj, ki ima sam po sebi splošno-ljudsko vrednost. Cilj kaznovanja je specialna in generalna prevencija. Specialna preventivna funkcija kazni se javlja kot moralno-vzgojni vpliv na jačanje zavesti in discipline, kot prevzgoja (resocializacija, družbeno prilagojevanje) in kot onemogočanje storitev odklonskih ravnanj (npr. za večkratne povratnike). Generalno preventivna funkcija kazni pa se kaže v vplivu na morebitne prihodnje storilce s strahovanjem pred kaznijo, kar je doseženo že s samimi predpisanimi kaznimi kakor tudi z izrečenimi pravnomočnimi kaznimi.
Spremembe pa so naslednje:
Za prekrške zoper varnost cestnega prometa so predpisane kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar se sme predpisati kot stranska kazen ob denarni kazni ali kazni zapora.
Z zakonom oziroma uredbo ali odlokom vlade se lahko predpiše denarna kazen:
•	za posameznika od 1.000 do
150.000	SIT (prej od 150 do 120.000 SIT);
•	za pravno osebo od 100.000 do
10.000.	000 SIT (prej od 750 do
1.200.000	SIT);
•	za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, od 25.000 do
5.000.	000 SIT (prej od 750 do
1.200.000	SIT);
•	za odgovorno osebo od 10.000 do 500.000 SIT (prej od 150 do
120.000	SIT);
•	za prekrške, ki pomenijo kršitev predpisov o varnosti naravnih bogastev oz. varstvu človekovega okolja, predpisov o davkih, predpisov s področja financ ter predpisov s področja gospodarstva, za posameznika, za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti ter za odgovorno osebo pravne osebe pa se sme z zakonom predpisati kazen, ki je trikrat višja oa tiste, predpisane v prejšnjem odstavku - torej v prejšnjih alinejah tega sestavka - (prej do
6.000.	000 SIT);
•	za odgovorne osebe v državnem organu, državni organizaciji ali lokalni samoupravni skupnosti se lahko z zakonom predpiše denarna kazen od
10.000	do 500.000 SIT (prej od 150 do
120.000	SIT);
•	denarna kazen, ki se izterja takoj na kraju samem, se sme predpisati za posameznika in za odgovorno osebo v določenem znesku do 100.000 SIT (prej do 10.000 SIT), za pravne osebe do 300.000 SIT (prej do 90.000 SIT), za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, pa v znesku do 200.000 SIT (prej do 90.000 SIT).
Pri spremembi denarne kazni v zapor se računa vsakih začetih 10.000 SIT za en dan zapora (prej začetih
3.000	SIT):
Kazenske točke v cestnem prometu se lahko predpišejo v razponu od ene do sedmih točk. Izrečejo se storilcu prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki ima vozniško dovoljenje izdano v R Sloveniji oz. ki mu je vozniško dovoljenje začasno odvzeto. Če storilec prekrška v času dveh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk, voznik začetnik pa sedem kazenskih točk, se mu izreče (kot obvezno) prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil. Ta storilec sme ob pogojih, kijih določa zakon, ponovno pridobiti vozniško dovoljenje.
Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se sme izreči že od enkratni storitvi najhujših kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, za katere so v njihovi temeljni obliki predpisane kazenske točke v cestnem prometu, ne glede na
doseženo število kazenskih točk.
Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence, ki se za posamezne storilce kot tudi za izrečena prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vodi pri Senatu za prekršek R Slovenije, po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. Če pa je bilo storilcu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ob pravnomočnosti odločbe o prenehanju vozniškega dovoljenja iz evidence izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke.
Do sedaj se je smel kot varstveni ukrep poleg kazni za prekršek izreči tudi odvzem motornega kolesa, k temu je dodan varstveni ukrep odvzema tudi kolesa s pomožnim motorjem.
Kot motorno vozilo je definirano vsako prometno sredstvo, ki se premika s pomočjo motorja v kopnem, vodnem ali zračnem prometu.
Če je bil obdolženec pridržan, preden je bila izdana odločba o prekršku, se mu ta čas všteje v kazen; pri tem se pridržanje, kije trajalo več kot 12 ur, šteje za en dan zapora, oziroma 10.000 SIT (prej 3.000 SIT).
Organ, ki vodi postopek o prekršku, mora izvesti ustno obravnavo (torej ne le zaslišanje) vselej, ko iz okoliščin spozna, da prihaja v poštev izrek kazni zapora.
Sodnik za prekrške lahko izda odločbo o prekršku tudi brez obdolženčevega zaslišanja (takoimenovano odločbo v skrajšanem postopku), če temelji predlog za uvedbo postopka o prekršku na neposredni ugotovitvi pooblaščene uradne osebe ali na uradnih podatkih, če spozna, da je obdolženec storil prekršek. Takšna odločba se izda le za prekrške, za katere je predpisana denarna kazen ali denarna kazen in kazenske točke v cestnem prometu (prej le, če je bila predpisana denarna kazen), če spodnja meja denarne kazni, predpisane za prekršek, ne presega zgornje meje denarne kazni, ki se lahko izreče v skrajšanem postopku.
Z odločbo v skrajšanem postopku se sme izreči le kazen do določene višine, in sicer:
•	posamezniku do 100.000 SIT (prej do 10.000 SIT)
' odgovorni osebi do 100.000 SIT (prej do 10.000 SIT)
•	posamezniku, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem samostojne dejavnosti, do 500.000 SIT (prej do 100.000),
•	pravni osebi do 1,000.000 SIT (prej do 100.000 SIT).
Z odločbo o prekršku, izdano v skrajšanem postopku, pa se sme izreči tudi kazen kazenskih točk v cestnem prometu v višini do štirih točk, nadalje tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, vendar le do treh mesecev, in varstveni ukrep odvzema predmetov, če njihova vrednost ne presega 100.000 SIT (prej varstvenih ukrepov z odločbo, izdano v skrajšanem postopku, ni bilo mogoče izreči).
Če priča ali izvedenec brez upravičenega razloga nočeta pričati oz. opraviti izvedenskega dela, se kaznujeta z denarno kaznijo do 50.000 SIT (prej do 2.500 SIT).
Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira delo, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 SIT (prej do 2.500 SIT).
Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku (torej ne v mejah od - do), izterjajo pooblaščene uradne osebe upravnih organov in organizacij, ki izvajajo javna pooblastila ali nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov ali drugih predpisov, s katerimi so določeni prekrški takoj na kraju prekrška, denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog (položnico). Vse to pa ne velja za mladoletne storilce prekrškov.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na kraju prekrška, jo je dolžan plačati v roku osmih dni ali pa v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekal kazen.
Novi zakon dodaja pomembno novost: storilec ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku, predvidenem v zakonu (v osmih dneh), plača le polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška.
O odločbi, izdani v skrajšanem postopku, in o izterjavi denarne kazni takoj na kraju prekrška sem napisal nekoliko več zato, ker obdolženci, ki jim je bila izdana odločba v skrajšanem postopku, pogosto negodujejo, da je bila odločba izdana brez njihovega zaslišanja; o izterjavi denarne kazni takoj na kraju prekrška pa zaradi že navedene novosti glede takojšnjega plačila na kraju prekrška.
Na koncu je treba opozoriti še na zakonsko določbo, da se ob spremembi zakona uporablja tisti zakon, kije za storilca milejši. Pomeni torej, da se bodo za storilca, ki je storil prekršek pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 28.6.1997), odločba zoper njega pa bo izdana po uveljavitvi tega zakona, uporabljale določbe tistega od obeh zakonov, ki so zanj milejše, mag. JANEZ KRAMARIČ
SREČANJE VETERANOV - Old timer club Bela krajina je v soboto na letališču v Prilozju pripravil 2. srečanje slovenskih veteranov. Klub je sicer star komaj dober teden, 1. srečanje pa so pripravili isti ljudje kot tokratnega, a brez kluba. Ljudje so si z zanimanjem ogledali kar 86 starih avtomobilov in motorjev, ki so jih pripeljali člani iz osmih klubov iz vse Slovenije. Največ zanimanja je bilo seveda za najstarejši avto, ford T iz leta 1915 (na fotografiji), ki ga je pripeljal Novomeščan, ter okrog 70 let stari motorpuch iz Ljutomera. (Foto: M. B.-J.)
POGOVORI, POEZIJA, FOTOGRAFIJE - Na predvečer dneva državnosti je bila v galeriji Raztresen v Jankovičih priAdlešičih zanimiva predstavitev treh avtorjev. Novinar in publicist Andro Fini Skaleras je predstavil z\’očne publikacije “Pogovori s prof. dr. Antonom Trstenjakom”, ki so bile tokrat prvič predstavljene, ter pesniško zbirko Vrata v Perugii. Dr. Tihomir Pinter, mednarodni mojster fotografije in avtor treh knjig, je razstavljal svoje fotografije. O svojem razgibanem delu je spregovoril tudi književnik dr. Vladimir Gajšek, medtem ko so adlešiške “kresnice”zapele nekaj pesmi. Na fotografiji (od leve proti desni): dr. Tihomir Pinter, Andro Fini Skaleras in dr Vladimir Gajšek. (Foto: M. B.-J.)
KAMION POD CESTO - Na regionalni cesti Žužemberk - Novo mesto se je v četrtek, 26. junija, okoli 16. ure v Žužemberku pripetila prometna nesreča, v kateri je zaradi nepravilnega prehitevanja neznanega tovornega vozila nastala večja škoda na tovornem vozilu voznika M. H. z Dvora. Tovornjak, naložen s peskom, je tako ostal pod cesto, na kolesa pa so ga kmalu spravili prijatelji. (Foto: S. M.)
KONCERT MLADIH GLASBENIKOV - Na predvečer dneva državnosti je metliška podružnica Glasbene šole Črnomelj pripravila na dvorišču metliškega gradu koncert mladih glasbenikov. Slavnostni govornik je bil! metliški župan Branko Matkovič. Poleg glasbenikov metliške in semiške podružnice so nastopili še šolski orkester podružnice Metlika pod vodstvom Ivana Jerine, komorni godalni orkester s klavitjem matične šole pod vod- j stvom prof. Antona Čorbiča, tamburaški orkester matične šole pod vodstvom Silvestra Mihelčiča najmlajšega ter metliška mestna godba na pihala pod vodstvom Rafka Ogulina. Na fotografiji: brptje Miha, Čašper in Martin Banovec iz Semiča so na klavir zaigrali triročno. (Foto: M. B.-J.)
TAMBURAŠI NAVDUŠILI - Od 20. do 22, junija je na Vrhniki potekal Argonavtski sejem. V tem času se je odvijal bogat kulturni program. Med ostalim je v soboto popoldne na trgu pred sodiščem potekala Revija folklornih skupin. Poleg domače folklorne skupine iz Ligojne so nastopile Še skupine iz Notranjske, Primorske, Štajerske in Bele krajine. Belo krajino je zastopala Folklorna skupina Dragatuš, kije izvedla splet belokranjskih plesov, še posebej pa navdušila s svojimi tamburaši. (Foto: Anita Matkovičj
V	'
Kres pri sv. Vidu nad Čatežem
Praznovanje dneva državnosti - Čatež ob Savi z bližnjo okolico povezan s slovensko ________ osamosvojitvijo
Čatež ob Savi z bližnjo okolico je močno povezan s slovensko osamosvojitvijo. Bližina vojaškega letališča v Cerkljah s preleti letal in helikopterjev, strah vzbujajoča posadka poklicnih vojakov iz Niša, bombardiranje mostu in tovornjakov na čateški strani savskega mostu in uspešen napad slovenske TO na tanke in bližnje letališče, ozki cestni koridor, po katerem seje kar naprej pomikala vojaška tehnika, bodo ostali v trajnem spominu ljudi, ki živijo v teh krajih. Na to spominja tudi pomnik, ki je bil lansko leto postavljen na Prilipah.
Prebivalci teh krajev so se, zavedajoč se zgodovinskega trenutka, že na začetku odločili, da bodo svoj revolt pokazali na način, ki je že stoletja v navadi med našim narodom - s prižiganjem kresa. To so storili takrat, ko so sovražna letala še zastrašujoče letala nad našo slovensko zemljo >n je za dejanje bilo potrebno nekaj poguma; to so storili tudi letos na predvečer praznika dneva državnosti. Kljub zelo neprijaznemu vremenu se je zbrala večja skupina ljudi najprej k sv. maši. Po maši so prisluhnili akademiji na čast praznika in po njej zakurili mogočen kres, ki je dolgo v noč s svojim plamenom ponazarjal ljubezen do naše slovenske domovine in njene neodvisne države, ki je zadnji cilj slovenske zgodovine.
Sporočilo tega praznovanja je, da smo Slovenci kot narod lahko Ponosni na svojo zgodovino, ker
smo ustvarili prvo slovansko državo Karantanijo. Božja previdnost je hotela, da se nam je uresničilo to, za kar so v obupnih puntih krvaveli naši očetje. Postali smo na svoji zemlji svoji gospodje. Svobodni smo. Materina beseda odmeva po naši zemlji. Taki trenutki se v življenju narodov ne ponavljajo pogosto. Ljudstvo, ki jih zamudi, je zapravilo svojo prihodnost za stoletja. Za šleve je hudo. Za moške značaje, ki ljubijo odgovornost, je užitek, da lahko v velikem času vtisnejo življenju pečat svoje osebnosti.
Svoje svobode ne damo nikoli več, pa četudi bi jo morali braniti samo z zobmi in nohti. Tisočkrat ljubša je smrt kot pa suženjstvo. Zemljo, ki so nam jo predniki z nojem pognojili, s pobožnimi znamenji in s svojimi grobovi posvetili, to svojo zemljo hočemo braniti do konca. Svobodno naj jo prevzamejo naši otroci in po njej naj odmeva slovenska pesem. Naša skrb je svoboda domovine. Svoboda za vsako ceno. Našo zemljo, ki so nam jo izročili predniki, smo
POPRAVEK
V prispevku z naslovom Zelo uspešni mladi kemiki v prejšnji številki seje vrinila napaka. Napisano je bilo, da je Matjaž Gril iz 2. letnika tehniške kemijske šole z novomeškega šolskega centra osvojil bronasto Preglovo plaketo, pravilno pa je, da je s 7. mestom osvojil srebrno Preglovo plaketo.
TELEVIZOR ZA ZDRAVILIŠČE - Območna organizacija RK Novo mesto je v spomladanskem času organizirala za člane podmladka RK na osnovnih šolah Dolenjske kviz “Mladi in gibanje RK”. Vsi udeleženci kviza so pokazali veliko znanja, a nekdo pač mora biti prvi, drugi in tretji. Za prvo nagrado si je ekipa iz OŠ Otočec prislužila nastop na oddaji Hugo z učenci iz OŠ Gornja Radgona. Nagrado TV sprejemnik so seveda prejeli boljši, to je učenci iz OŠ Gornja Radgona, vendar so se skupaj odločili, da sprejemnik podarijo Mladinskemu zdravilišču in okrevališču Debeli Rtič. Predajo so opravili otroci in člani obeh območnih odborov 24. junija. Za lepo darilo se je v imenu RKS toplo zahvalil generalni sekretar Mirko Jelenič.
dolžni svobodno predati potomcem. Bodimo pogumni, dvigajmo pogum. Širimo v svojem okolju zaupanje v lastno moč. Ne pustimo, da nam kdo, kije naš kruh, na naših tleh sramoti domovino. Roko proč od naše zemlje! To velja tudi danes za pohlepnega tujca, ki si želi polakomniti se slovenske svetinje.
Koliko žrtev je bilo potrebno, da se je izoblikoval naš narod, da se je izoblikoval naš jezik do zavidljive višine, da imamo svoje šolstvo, da je kultura našega ljudstva dosegla evropsko raven, da lahko kjer koli v državi ali zunaj nje s ponosom povemo: Slovenec sem. Žal je osamljeni kres tistega večera pri sv. Vidu nad Čatežem ob Savi povedal tudi še drugo resnico - da se vsega tega še premalo zavedamo.
JOŽE PACEK Čatež ob Savi Rimska c. 12
Prigovor človeku
Vaš nauk, naj mu nastavim drugo lice, če me po enem je nekdo udaril, bi človek še nekako zanemaril, če mi za to posodite butice. Sprašujem se, od kod vam te pravice. Ti moje duše že ne boš sleparil! Kdorkoli bo, ga bom nazaj udaril, četudi bi občutil hlad samice. Življenjski prostor branijo živali. Ljudem, človeku, narodu pustite, da bodo dostojanstvo obdržali.
Če ste poklicani, da nas učite, nastavite jim lice in, v zahvali, pri njih, ki tepejo, začnite.
* * *
Naglavni grehi so, so nas učili: napuh, požrešnost, lakomnost, lenoba, nečistost, nevoščljivost, jeza. Poba nevednega s peklom so me strašili.
Se ve, v življenju vsi smo kdaj grešili. Morala je pač pokvarljiva roba.
Saj človek ne verjame, če ne proba, in prilika človeka v grešnost sili. Storjena grešnost vedno v duši kljuje. Ko vas oblastiželjnost zaznamuje, ravnanje vaše vredno je prezira.
Še vera vam za grešnost ni ovira, po vesti več nihče se ne sprašuje. Naglavni grehi vaša so manira!
JANEZ JEŠTOVSKI
Kontumac psov je še vedno obvezen
V zadnjem letu veterinarska služba ugotavlja, da se pojavlja po vaseh, mestih in izven naselij vedno več neprivezanih, necepljenih in potepuških psov. Odvezani in necepljeni psi se prosto sprehajajo in tako prihajajo v stik z drugimi psi in drugimi živalmi, večkrat tudi divjimi. Tako psi pridobivajo vedno več navad potepuških psov, postajajo popadljivi do ljudi in živali. Posledica tega je vedno več ugrizov, ki sojih povzročili psi pri ljudeh in na divjadi. Marsikateri pes s potepanjem izgubi občutek za lastnika in je vedno več zdoma. Tako počasi postaja klateški pes.
Zato veterinarska inšpekcija opozarja lastnike psov, da še vedno obstaja nevarnost stekline. Slovenija je s steklino okužena in bo ostala zaradi narave bolezni same še naprej. Zato morajo biti vsi psi, ko dopolnijo štiri mesece starosti, cepljeni proti steklini, kar z zakonom obvezuje vsakega lastnika psa. Cepljenje je potrebno obnoviti vsako leto enkrat do konca življenjske dobe vsakega psa. Veterinarska služba organizira vsako leto splošno cepljenje psov proti steklini po vseh krajih do 15. maja. Opažamo, da veliko psov ni bilo privedenih k splošnemu cepljenju proti steklini. Lastniki, ki so to opustili, imajo še vedno možnost opraviti to vsak dan na veterinarskih postajah Novo mesto.
Zakonska obveza, da morajo biti psi privezani na verigi ali zaprti tudi sledi zaradi okuženosti s steklino. Vedno obstaja nevarnost, da pes v stiku z drugimi psi, drugimi živalmi ali divjadjo oboli za steklino, kar se z večjo gotovostjo zgodi, če je pes odvezan.
V	primeru, da pes ugrizne človeka, je potrebno psa takoj peljati k veterinarju na pregled zaradi izključitve stekline. Veterinar mora pregledati psa 3-krat v desetih dneh. Lastniki psa prevečkrat sami odločajo o zdravju živali zaradi načina ugriza. Ne počenjajte tega! Steklina je prikrita bolezen, ki jo lahko ugotovi samo strokovno usposobljena oseba, to je veterinar.
Lastniki psov, varujte zdravje živali in ljudi s tem, da spoštujete zakonodajo na tem področju! Kupite za svojega psa verigo in ga peljite 1-krat na leto k veterinarju cepit proti steklini. V primeru pa, da kljub temu pride do ugriza, peljite psa takoj k veterinarju na pregled! On naj presodi, ali je vaš pes zdrav ali bolan.
V	primeru, da se ne izvajajo ukrepi, ki so predpisani zaradi nevarnosti stekline, veterinarska inšpekcija uvede postopek zaradi kršenja predpisov pri sodniku za prekrške, ki izreče denarno kazen.
Veterinarska inšpektorica TEREZIJA BALKOVEC, dr. vet. med.
Evgenu Cestniku v spomin
Še enkrat si želimo priklicati v zavest njegovo celovito podobo, da bi jo nato kot trajen spomin zaklenili v svoja srca.
Ko smo v torek, 24. junija, stali zbrani v množici pogrebcev pred odprtim grobom s posmrtnimi ostanki Evgena Cestnika na pokopališču v Dragatušu in se poslavljali od njega z govori predstavnikov tako njegove domače vasi in tamkajšnje folklbrne skupine kakor tudi predstavnikov občinskih ustanov s področja kulture, čebelarjev in gasilcev in so se pesmi črnomaljskega moškega pevskega zbora in ženskega zbora dragatu-ške folklorne skupine ter otožni zvoki dragatuških tamburašev razlivali po dragatuški ravnini do Župančičevega Dobreča in tanče-gorskih goric ob zvonjenju zvonov dragatuške farne cerkve, so se nam nizali Spomini na srečanja z njim. In vstajal je pred nami bolj resničen, kot smo ga mogli spoznati v posameznih trenutkih življenja.
Cestnikov kmečki dom v Dragatušu z osmimi hčerami in sinovi, med katerimi je bil Evgen rojen 1913, ni mogel vsem zagotoviti kruha in dela. Evgen seje izučil za mizarja in v tem življenjskem poklicu ustvarjal eksistenčne pogoje zase in za družino. Z dušo in večjim delom srca pa je bil usmerjen h kulturi, kot se je izpovedal v eni svojih pesmi: “Lepoti sem posvetil vse življenje - njen suženj sem, ponižno v njo zamaknjen...” To lepoto pa je našel v pesmi, napisani, zapeti in zaigrani. Posebno sta ga prevzeli belokranjska ljudska pesem in pesniška govorica rojaka Otona Župančiča, kar je imelo velik vpliv na njegove pesmi, ki jih je začel pisati kot mlad partizan 1944, po vrni-tvni iz koncentracijskega taborišča v Padovi, kamor so ga skupaj z drugimi sovaščani v letu 1942 odgnali Mussolinijevi vojaki. Svojo pot slovenskega vernega človeka in partizana, na kar kaže prošnja v eni od njegovih partizanskih pesmi: “O, varuj, mati, me vse dni - in vodi me skoz vse viharje - da s Tabo vame bodo vse poti - da bom
SREČANJE
STAROSTNIKOV
Krajevna organizacija Rdečega križa Ločna - Mačkovec je v četrtek, 26. junija, izvedla srečanje starostnikov. Tokrat je bilo srečanje popestreno z izletom preko Šentjerneja, ogledom Kostanjevice, Čateških Toplic, muzeja na sevniškem gradu, Tončkovega dooma na Lisci in seveda z zaključkom v Škocjanu v gostišču Luzar. Dobre volje ni manjkalo. Starostniki so preživeli še en lep dan in se veseli in polni doživetij razšli v večernih urah.
DRAGICA NENADIČ
*.r- •
■Br *
nekoč ugledal svetle zarje...”, je pospremil z zapisom svojih zunanjih in notranjih bojev v stihih svoje vojne poezije, zbrane v njegovi prvi pesniški zbirki, izdani 1944. Globoko ukoreninjen v rojstni pokrajini je predvsem svoji Beli krajini posvetil vrsto krajinskih, priložnostnih in spominskih pesmi. V poznejših pesmih pa je očitna njegova poglobljena navezanost na domačo zemljo, na našo sončno deželico. Te pa so zbrane v njegovi drugi pesniški zbirki, izdani 1984.
Domačemu kraju in Beli krajini je posvetil pretežni del svojih kulturnih ustvaritev in siceršnje dejavnosti. Režiral in igral je na domačem ljudskem odru; zbral folkloriste in se predvsem posvetil tamburaškemu zboru, ki gaje po drugi svetovni vojni obudil in vodil, dokler mu je dopuščalo zdravje. Ob tem pa je še vodil domači pevski zbor. Gotovo je zato utemeljena ugotovitev, da je bilo njegovo življenje pesem. Ne kot prispodoba za vse najlepše in najboljše. Bila je pesem, ki jo je živel, pisal, igral, pel in učil peti; pesem hrepenenja, otožnosti, razočaranja, veselja in radosti, pri vsem tem pa vere v človeka.
Povsod je delal uspešno, z njemu lastno mirnostjo, preudarnostjo, tudi v dejavnostih izven kulture, predvsem v domačem gasilskem društvu in kot vzoren čebelar v čebelarskem društvu. Nikoli ni silil v ospredje, nikoli zatajil svojega prepričanja, pa če je šlo še za tako pomembna in občutljiva vprašanja. Sodelavce je opogumljal in jim nudil oporo in pomoč pri delu. Povsod je delal z ljubiteljskim entuziazmom, ne pričakujoč plačilo za vso veliko nesebično delo, predvsem na področju kulture, ki je zajemala največji del njegovega življenja.
To je prgišče kamenčkov za njegov portret. Skupaj z drugimi izrečenimi mislimi o njem pa bomo dobili celotno podobo, kakor smo jo videli - mi, njegovi sodelavci v kulturi, in vsi drugi, ki so bili tako ali drugače deležni njegove nesebične dejavnosti, in jo želimo ohraniti trajno v spominu. Podobo Evgena, kakršnega smo imeli radi.
mag. JANEZ KRAMARIČ
| Anton Štampohar j
Leto 1942 na Dolenjskem2
Zgodovina 23. pehotnega polka sega v leto 1848,24. pehotni polk pa je bil ustanovljen z dekretom kralja Vittoria Emanuela II. dne 29. avgusta 1859. Oba polka sta tvorila brigado “Como”, ki je leta 1934 prišla v sestav divizije “Isonzo”. Leto pred tem se je 24. polk nastanil v Postojni. V njegovi uradni zgodovini je zapisano: “V žarečem jutru 12. aprila (1941) je polkovna zastava na čelu 1. bataljona prekoračila mejo, defilirajoč ob vznožju Planine, kjer je pred tremi dnevi junaško padel podporočnik Florio Bianchi, pribočnik L bataljona, ko je metal ročne granate na bežeče Gugoslovanske) graničarje.”
Po padlem podporočniku je bila Poimenovana vojašnica v Žabji vasi. Kasarna v poslopju stare gimnazije ob frančiškanski cerkvi v Novem mestu je nosila ime “Caserma Vit-torio Venelo”, po mestu, kjer je italijanska vojska in z njo brigada “Como” konec oktobra 1918 v zaključnih operacijah L svetovne Vojne prebila avstroogrsko fronto.
Divizija “Isonzo” je spadala v 11. armadni zbor s sedežem v Ljubljani, ki je še s tremi armadnimi zbori tvoril 2. italijansko armado s sedežem na Sušaku. Število njenega moštva je nihalo med 10.000 in LS.000 možmi. Med veliko ofenzivo leta 1942 se je s prihodom drugih enot na območje divizije število vojaštva na Dolenjskem in v Beli
krajini bistveno povečalo. Sredi maja 1943 je prišlo do zamenjave italijanskih enot. Večji del Bele krajine je zasedel 73. pehotni polk divizije “Lombardia”. Sedež je imel v Črnomlju in mu je poveljeval polkovnik Fabio Besta. 23. pehotni polk “Como” je bil krajši čas v Semiču, zatem pa v Novem mestu, od koder seje štab 24. polka premestil v Šentjernej. Večina moštva divizije “Isonzo” je bila poslej zaposlena pri zavarovanju del pri izgradnji žične zapore pod Gorjanci.
Od prihoda divizije v Novo mesto do marca 1942 je bil njen poveljnik general Federico Romero. Povišan je bil v armadnega generala in postal poveljnik I. armadnega zbora. Nasledil ga je general Emilio Coronati, s katerim predpostavljeni niso bili zadovoljni in je bil julija 1942 prestavljen za poveljnika divizije “Pičeno”. Tretji poveljnik, ki je ostal na tem položaju skoraj do kapitulacije Italije, je bil general Alessandro Maccario. Namestnik poveljnika divizije, njen začasni poveljnik v letu 1943 in poveljnik divizijske pehote, je bil general Guido Cerruti. Bil je protifašist in najvišji častnik, kije leta 1943 sodeloval na pogajanjih s predstavniki narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije.
Na poveljniških mestih divizijskih enot so bili: 23. pehotni polk - polkovnik Giorgio Carpitella, pol-
kovnik Fulvio Ciancabilla in podpolkovnik D. Mancini; 24. pehotni polk - polkovnik Cosimo Bertacchi, polkovnik Vinzenzo Cocciarella, polkovnik Domenico Orifici (smrtno ranjen), podpolkovnik Berardi Manlio (začasni) in polkovijik Giuseppe Sordi; 6. topniški polk - polkovnik F. Arpaia in polkovnik Angelo Guazzo; 98. legija črnih srajc -konzul Francesco Burgio in konzul Antonio Pelazzi.
Zaradi zločinov, ki so jih enote pod njihovim poveljstvom zagrešile v boju proti narodnoosvobodilni vojski in nad civilnim prebivalstvom, je Komisija pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev jeseni 1944 nekatere od imenovanih proglasila za vojne zločince. Med italijanskim vojaštvom so bili le posamezniki, ki so pokazali sočutje do trpečega ljudstva. Ob požiganju Mačkovca v Beli krajini so se celo fašistu utrnile solze, ob sežiganju imovine interniranih pa so v Metliki vojaki rešili kakšen predmet pred plameni.
Osnovne divizijske enote so imele svoja gesla v latinskem jeziku: 23. pehotni polk "IN PROSPERA FORTUNA FORTIS IN ADVER-SA MI RABILIS” (V sreči močan, v nesreči občudovanja vreden), 24. pehotni polk “VIRTUTE DUCE COMITE GLORIA' (Če te hrabrost vodi, te spremlja slava) in 6. topniški polk “IGNIFER1S TELIŠ
IN HOSTEM” (Z ognjenimi kopji nad sovražnika). Geslo 2. italijanske armade “OLTRE LA META” (Dalje od cilja), ki je bilo napisano na stavbi v Bršljinu, je iz proglasa, dolgega tri stavke, ki gaje poveljnik te armade general Vittorio Ambro-sio na dan začetka vojne proti Jugoslaviji naslovil na svoje vojake. Tretji stavek se namreč glasi: “Naše geslo .dalje od cilja’ vas bo vodilo naprej, vedno naprej v imenu Italije.” Značilnost uniforme divizije “Isonzo” so bile modre kravate. Moštvo 22. pehotne divizije “Cacci-atori delle Alpi”, ki je bila zloglasna po svojih požigalskih oddelkih, pa je nosilo rdeče kravate.
Na proslavah, nekaterih vojaških pogrebih in na promenadnih koncertih je igrala italijanska vojaška godba. Poleg divizijske, kije štela 60 mož, sta delovali še godbi v obeh polkih in v fašistični legiji. Promenadne koncerte so domačini bojkotirali. Večino poslušalcev so predstavljali otroci. Ob kapitulaciji Italije so partizani zaplenili inštrumente divizijske godbe. Konec oktobra 1943 so jih Nemci našli in odnesli.
V letu 1941 je bila metliška mestna godba prisiljena igrati na italijanskih slavjih. Po prvem nastopu so nekateri godbeniki jokali od sramu in ponižanja. Naučiti so se morali tudi himno “AlPImperio” in polkovno koračnico “Como 23”. Vodja godbe Ivan Drobnič ni pozdravljal po fašistično in godbeniki so se še pred koncem leta 1941 do septembra 1943 razšli.
Med poveljujočimi častniki divizije “Isonzo” so bili le izjemni primeri, da so se posamezniki po vrni-
tvi v Italijo priključili odporniškemu gibanju. General Cerruti, kije podpisal ukaz za razorožitev divizije, se je na Primorskem pri svojih 54-ih letih priključil slovenskim partizanom, toda že med nemško ofenzivo konec septembra 1943 so ga Nemci ujeli in poslali v ujetništvo. Major Achile Maraža, adjutant v poveljstvu 23. pehotnega polka, je dosegel najvišji položaj v odporniškem gibanju, saj je bil v njegovem vodstvu za severno Italijo, po vojni pa je bil tudi minister.
UKREPI ZA UNIČENJE NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA
Zaradi nesposobnosti civilnih oblasti, da bi s svojimi policijskimi oddelki zatrli narodnoosvobodilno gibanje, je Mussolini 19. januarja 1942 izdal odlok, s katerim je bila tudi v Ljubljanski pokrajini obramba javnega reda poverjena vojaški oblasti, t.j. 11. armadnemu zboru. V tem času v belokranjskem okrožju, kjer je v začetku novembra 194Lna Gornjih Lazah padla večina borcev Belokranjske partizanske čete, ni bilo nobene partizanske enote. Obstajala je le vojaško neaktivna skupina šestih partizanov. V novomeškem okrožju je kmalu po napadu na nemško obmejno postojanko na Bučki v začetku novembra 1941 prenehala obstajati Novomeška partizanska četa. V januarju 1942 je kljub hudi zimi pod geslom “Vsi v partizane, vse za partizane!” uspešno potekala mobilizacija, saj je bilo stališče, da bi namesto partizanske vojske razvijali narodno zaščito,
zavrnjeno. V gozdarski koči na Jeleniči v Kočevskem Rogu se je nastanilo 24 prostovoljcev nastajajočega L dolenjskega partizanskega bataljona. Proti koncu meseca so se temperature spustile tudi pod -30° C. Mokronoška partizanska četa je bila sredi decembra 1941 vključena v 2. štajerski partizanski bataljon, ki je taboril v gozdovih zahodno od Sel pri Šumberku.
Razmerje sil med partizani (brez 2. štajerskega bataljona) in okupatorji je bilo skrajno neugodno za partizane. Na enega, slabo izurjenega in še slabše oboroženega partizana je prišlo nad 400 sovražnikovih vojakov z večletnimi vojnimi izkušnjami, dobro oborožitvijo in oskrbo.
V pričakovanju povečane partizanske aktivnosti spomladi 1942 je poveljstvo 11. armadnega zbora v začetku februarja 1942 izdelalo defenzivni načrt “Primavera” (Pomlad). Po njem so bile ukinjene mnoge manjše postojanke, kar je pripomoglo k nastajanju prvega osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini. Po načrtih vojaškega in političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja naj bi bilo težišče vstaje v gospodarsko najbolj razvitih predelih Slovenije, v prvi vrsti na Gorenjskem. Agrarnim območjem je bila namenjena drugotna vloga. Toda razvoj narodnoosvobodilnega gibanja je šel svojo pot. Pretežno kmetijska Dolenjska z Belo krajino je od sredine leta 1942 do konca vojne predstavljala središčno ozemlje, na katerem je prišlo do odločilnih dogodkov na vojaškem, političnem in oblastnem področju.
MODNI KOTIČEK
Mednarodni natečaj Smimoff }91
Natečaj, ki je bil zasnovan leta 1984, je z leti postal katalizator dinamičnega dizajna med svetovno najbolj talentiranimi študenti modnega oblikovanja. Udeležijo se ga s pomočjo finalnih izborov v svoji državi.
Poleg tega, da se potegujejo za bogate nagrade, je natečaj pomemben predvsem zato, ker se sklepne prireditve udeležijo znani modni strokovnjaki, oblikovalci, novinarji in poslovneži, ki najbolj nadarjenim in izbranim omogočijo vstop v odprt svet mode, delo v tujini. Lansko leto nas je v Torontu v Kanadi uspešno zastopal Metod Črešnar, študent visoke šole za oblikovanje in tekstilij, s svojo kolekcijo treh oblek izdelanih iz mrežice za higienske vložke, letos pa bo novembra v London odpotovala študentka Nataša Peršuh z zelo podobno prosojno kreacijo iz gaze, barvane z akrilno rjavo in zeleno barvo.
Letošnja razpisana tema je bila DEKADENCA in v ljubljanskem klubu Metropol smo si ogledali nekovencionalno modno revijo kreacij petnajstih finalistov, ki so izražale propad človeške civilizacije na pragu novega tisočletja. Komisija je ocenjevala kreativnost v interpretaciji teme, kakovosti krojenja in izdelave kreacije ter možnosti posameznega finalista pri nadaljnem uveljavljanju v svetu mode.
Letošnja finalistka je popolnoma sledila temi, saj modeli dajejo videz razpadanja, opu-stošenosti, negativne energije. Po mnenju mnogih so kreacije letošnjega izbora v primerjavi s preteklimi leti manj izvirne in bolj nosljive, kar pomeni manj abstraktne. Kakšni bodo uspehi, pa bomo videli v jeseni. Vsekakor ji želimo veliko sreče in novih izkušenj!
Težave lovcev ob meji v Beli krajini
Skupno gospodarjenje?
METLIKA - Zveza lovskih družin Bele krajine je 26. junija gostila komisiji za mednarodne odnose pri Lovskih zvezah Slovenije in Hrvatske. Beseda je tekla predvsem o reševanju problematike slovenskih državljanov, ki so po osamosvojitvi ostali člani lovske družine Radatoviči. Po veljavnih predpisih Republike Slovenije morajo namreč predložiti potrdila o članstvu v lovski družini iz Slovenije, da bi lahko posedovali orožni list in s tem tudi orožje.
Po temeljiti obravnavi več možnosti je bilo dogovorjeno, da se predlogi in sklepi predajo pristojnim ministrom obeh držav, v Sloveniji pa naj bi zaprosili za moratorij glede veljavnosti orožnih listov prizadetih državljanov Slovenije do sprejema novega lovskega zakona. V reševanje problematike se je vključil tudi župan občine Metlika Branko Matkovič, kjer ti občani živijo. Občina Metlika bo predlagala tudi prekategorizacijo mejnega prehoda Brezovica. Na sestanku smo se dogovorili, da lovski zvezi ostaneta v stiku, vsako leto pa naj bi področni zvezi organizirali dya sestanka, kar bi še okrepilo dobre odnose med lovci na obeh straneh meje.
Tajnik zveze lovskih družin Bele krajine Radko Biličič, ki je tudi predsednik komisije za malo divjad, je hrvaškim kolegom predlagal, naj bi v bodoče ob meji, posebno na Kolpi in ob njej skupno gospodarili z malo divjadjo.
ANTON VRŠČAJ
predsednik ZLD Bele krajine
Gradu vrniti pomen
Obnova žužemberškega gradu
ŽUŽEMBERK - Pred kratkim se je na tretji seji sestal odbor za obnovo žužemberškega gradu in pregledal dosedanje delo. Po besedah njegovega predsednika ing. Slavka Glihe, delo teče po programu. Gliha je na vse podjetnike in obrtnike na tem območju Dolenjske in tudi v Sloveniji naslovil prošnjo za denarno promoč pri obnovi gradu. Prvi odzivi sponzorjev so dobri in zbranih je že preko milijon tolarjev. Iz proračuna Ministrstva za kulturo RS je predvidenih 7 milijonov, računajo pa tudi na občinska sredstva, tako da bi skupaj zbrali približno 15 milijonov tolarjev.
Z zbranim denaijem naj bi takoj začeli z obnovo, najprej južne stene gradu, očistili bi jarek in sanirali t.i. vinsko dvorano. Zbira se tudi gradivo in fotografski material za zbornik, ki bo izšel do konca leta. Turistično društvo Žu-žemberk-Dvor bo letos v gradu organiziralo več kulturnih prireditev in tako na svoj način prispevalo k obnovi. Na prvi taki prireditvi v soboto, 5. julija, bo koncert
GRAD ČAKA NA OBNOVO - Pred žužemberskim gradom stojijo člani odbora za obnovo gradu. (Foto: S. M.)
opernega tenorista Rada Legana, naslednjo soboto koncert New Swing Ouarteta, avgusta dramska igra KUD Krka in septembra koncert Komornega pevskega zbora iz Kranja ter literarni večer z Jurijem Marussigom. Obnovljen žužemberški grad naj bi imel vsaj tri namembnosti: gospodarsko s sedežem bodoče občine, kulturno z etnološkim muzejem in turistič-no-gostinsko.
S. MIRTIČ
Dom je “praznoval” 60-letnico
Letos 22. junija je minilo 60 let, odkar so 22. junija 1937 člani Sokolskega društva Kočevje začeli z izkopom za temelje Sokolskega doma, ki se sedaj imenuje Šeškov dom. Člani, ki se spominjajo tega dogodka, pripovedujejo, s kakšnim navdušenjem in vnemo so člani te organizacije pričeli gradnjo in jo izvajali kot pomoč stavbeniku Jožku Ivančiču. Ostrešje je postavil tesarski mojster Matko iz Metlike.
Posebej se je ta dom vpisal v slovensko zgodovino v času druge svetovne vojne, ko je bilo v njem od 1. do 3. oktobra 1943 zasedanje zbora odposlancev slovenskega ljudstva. Ža zborovanje je bila dvorana posebej urejena in okrašena zlastiz napisi in gesli. Po končani vojni so stavbo, ki je bila med drugo svetovno vojno uničena, obnovili.
Sokolsko društvo v Kočevju je bilo ustanovljeno 1908. leta ob izdatni pomoči ribniškega društva z namenom, krepiti narodno zavest na Kočevskem, kjer je živelo mešano prebivalstvo.
Kočevski kmetje prisilno gojimo divjad
Približna ocena je, da v Sloveniji živi okrog 23.000 glav jelenjadi, največ jih živi na Kočevskem. Tu je organiziranih tudi več gojitvenih lovišč. Večina kočevskih kmetov nas kmetuje in živi znotraj le-teh. Zaradi naravnih danosti, podnebja in prekomernega števila divjadi se ukvarjamo predvsem z živinorejo. Njive, kar jih je bilo, smo bili prisiljeni opustiti zaradi prekomerne Škode divjadi. Naša glavna kultura je travinje na pašnikih in travnikih. Poleg goveda in ovac prisilno redimo na vsako GVŽ še eno do štiri glave divjadi. Živimo v okolju, v katerem je divjad nekaj popolnoma običajnega. Kmetje živimo z divjadjo, ji dopuščamo, da se hrani na naših površinah, poznamo njene navade, ohranjamo zelene površine, ki so tudi življenjski prostor divjadi. Vedno bolj pa nas moti dejstvo, da s tem opravljamo delo gojitvenega lovišča, ki ne preprečuje zaraščanja in oženja življenjskega prostora divjadi, to je površin, ki jih ima gojitveno lovišče poleg naših kmetij. Tako se divjad seli na naše kmetijske površine, namesto da bi imela dovolj prostora in hrane izven kmetijskih zemljišč. Lovci gojijo in gospodarijo po svojih lovskogospodarskih načrtih, v katerih pa ni predvideno gojenje divjadi na kmetijskih površinah, na katere divjad vdira zaradi zaraščanja in pogozdovanja pašnikov in košenic, ki naj bi jih obdelovali lovci.
Kmetje se po svojih močeh trudimo svoje kulture ohranjati in varovati pred divjadjo z ograjami. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč Ur.l. SRS 28.10.1976 (v nadali-nem besedilu Lovski zakon) v 69. členu pravi, da mora lovska organizacija sodelovati z uporabniki pri zaščiti kmetijskih in gozdnih kultur pred škodo od divjadi. Uporabnik je dolžan vsa sredstva, ki mu jih preskrbi in kupi lovska
org — —------ -------*-*--■*" rv
sea lovsk
obsegu, da ni vredno omembe. V zvezi z zaščito ste, g. Simonič,
Odprto pismo g. Simoniču:	namignili v Kmečkem glasu, naj
kmetje svojo čredo zavarujemo z električnimi pastirji in da kmet v Švici ne dobi odškodnine, če živine ni zavaroval.
G. Simonič, če je po vaših izjavah divjad božje stvarstvo in zaščitena od države, čigavo stvarstvo smo potem kmetje, ki se moramo pred divjadjo ščititi sami? Potem pa nam hočete še podtakniti, da če ne bomo zaščitili svoje lastnine, ne bomo dobili odškodnine. Na tem mestu javno zahtevamo od tistih, ki ščitite divjad, da nam finančno omogočite (kot narekuje zakon), da zaščitimo svoje kulture, živali in svoje družine.
34. člen Lovskega zakona pravi, da je zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z divjadjo potreben dogovor, ki ga sklenejo lovci, gozdarji in kmetje. Dogovor naj bi vseboval določitve vrste in števila divjadi, ukrepe za preprečevanje škode od divjadi, način reševanja sporov... Vi, g. Simonič, trdite, da je s kmetijske strani za te skupne načrte pristojna kmetijska svetovalna služba. Mi, kmetje, trdimo, da KSS ne pozna dejanskega stanja na terenu in ne more biti pristojna za strokovno mnenje. Zahtevamo, da v lovskogojitvenih načrtih neposredno sodelujemo kmetje, ki živimo na teh področjih in gojimo divjad. To bo nujno potrebno pri vstopu v Evropsko zvezo, ki zagovarja neposredno odločanje krajanov.
G. Simonič, v telefonskem razgovoru ste nam očitali, da kmetje preganjamo divjad in poskušamo uničiti božje stvarstvo (kaj pa počnejo lovci?). Žalostno je, da ne poznate svojega zakona, ki v 53. členu pravi, da spodročij, kjer se gojijo Kmetijske kulture, če so ograjene z ograjo, sme uporabnik divjad pregnati. Na njegovo zahtevo je lovska organizacija dolžna sodelovati pri pregonu. Kakšno sprenevedanje je to? Ne omogočate nam postavljanja zaščitnih ograj, ne preganjate divjadi, ki jo gojimo mi namesto vas, pri tem govorite, da smo njeni sovražniki, plodove našega dela pobirate vi, pri tem pa nočete plačati ustreznih odškodnin.
S kakšno pravico postavljate sredi naših kmetijskih površin preže in krmilnice, pri tem pa trdite, da divjadi sploh ni (in če ni divjadi, tudi škode ni). Ti objekti so v glavnem zgrajeni brez soglasja uporabnika kmetijskih zemljišč (čeprav bi morali imeti soglasje po 42. členu Lovskega zakona).
Če hočete gojiti divjadjo gojite na svojih površinah, ne na kmetijskih površinah! Pri tem se začnite zavedati, da je potrebno površine čistiti in vzdrževati, ker se divjad ne pase po trnju. Če tega ne boste počenjali, boste pač morali zmanjšati število živali. Kmet ima v hlevu le toliko živine, kot je je spo-soebn prehraniti. Lovci v gojitvenih loviščih se tega pravila ne držite, pač pa zavestno delate škodo na kmetijskih površinah.
Ker je to tudi politično vprašanje pozivamo tudi SLS, ki je (bila) v glavnem zagovornica kmetov, da javno poda svoje mnenje o vprašanju gojitve divjadi na kmetijskih površinah.
Po ocenah kmetov povzroča divjad na Kočevskem od 100 do 40(1 DEM škode na hektar kmetijskih površin, kjer uniči približno polovico pričakovanega pridelka. Pri tem ima gnojenje značilen vpliv: bolj kot gnojimo travinje, večji je pritisk divjadi. G. Simonič, izjavili ste, da bolj ko divjad travo grize, bolj trava raste. Mi, kmetje, opažamo nekaj drugega: bolj kot divjad travo grize, manj je je. Gojitvena lovišča se sploh nočejo pogovarjati o škodi oziroma o plačilu našega gojenja divjadi, ki ga hote ali nehote opravljamo. Gojitveno lovišče Medved daje odškodnino, ki znaša okrog 5 do 15 kg mineralnih gnojil na hektar. Če upoštevamo, da kmetje pasemo približno eno do štiri glave jelenjadi na hektar (tu ni upoštevana ostala parkljasta divjad), to pomeni, da gojitvenemu lovišču Medved zredimo eno glavo jelenjadi za ceno 5 kg mineralnih gnojil (150 SIT)! Kmetje se s takšnim razvrednotenjem našega dela (pri čemer ni upoštevano naše delo in škoda na ograjah) nikakor ne moremo strinjati niti živeti v času približevanja Evropi, ki prinaša
vse hujšo konkurenco in boj za preživetje.
Tudi novi zakon o kmetijskih zemljiščih ne dovoli lova, gojitve divjadi... na obdelanih kmetijskih površinah brez plačila odškodnin. Zato v okviru Lovskega zakona in Zakona o kmetijskih zemljiščih zahtevamo:
1.	realno ocenitev škode na travinju, popašenost od divjadi, ki se do sedaj ni plačevala. Škoda se lahko ocenjuje pavšalno glede na pričakovan donos in dejanski donos;
2.	da se redno vsako leto plačuje vsa škoda divjadi, ki nastaja na premoženju (kmetijske površine, ograje, živina), kar nam omogoča 71. člen Lovskega zakona, ki bi ga vi končno že morali začeti izvajati;
3.	da upoštevate dejanske donose na hektar pri ocenjevanju škod zaradi divjih prašičev (razri-tine);
4.	sodelovanje 'pri lovskogojitvenih načrtih.
Če se vam zdi ugotavljanje škode pretežko, potem predlagamo, da se skupno dogovorimo glede pavšalne letne odškodnine na kmetijo. Pri tem se upoštevajo specifični pogoji vsake kmetije, številčnost divjadi, pomen kmetije v okviru lovskega turizma... Zavedati se je treba, da če nam, kmetom, ne boste plačevali škod in nam s tem omogočili preživetja, bodo s tem izgubile življenjski prostor prosto živeče živali, ki potrebujejo obdelane površine. Zaradi tega bo prizadeto tudi vaše gospodarjenje. Čas bi bil, da se lovci nehate obnašati samozadostno, samovšečno in vzvišeno do kmetov, saj nam zgodovina pripoveduje, da smo bili ljudje v začetku vsi lovci. Nato pa je šel
razvoi naprej in smo nekateri postali kmetje. Glede na čas, v katerem živimo, boste tudi lovci
morali napraviti korak naprej v načinu razmišljanja in obnašanja.
VESNA BRELIH TAMARA FRANK ALOJZ BRDNIK GREGOR GOMOL JOŽE TURK LEON ZEMLJIČ (naslovi v uredništvu)
V posmeh vsem
Restavracija je zaprta
RIBNICA - Zadnja priložnost, da bi v Ribnici zgradili hotel-mo-tel z večjimi nočitvenimi zmogljivostmi, se je ponudila pred leti, ko je ravzpiti Riko pomagal dolini pri vseh pomembnih naložbah. Ker je načrt padel v vodo, je bilo pričakovati, da odločen premik naredi vodstvo ribniške Mercator Jelke oziroma njihova centrala v Ljubljani. Vendar ne z gradnjo novega objekta, temveč z večjo preudarnostjo in posluhom, nekdaj med Ribničani zelo priljubljene restavracije v Šeškovi ulici.
S ponudbo so bile zadovoljne predvsem večje skupine obiskovalcev, pa še za prenočevanje seje dobilo deset in več postelj. Ko je gostinski objekt v roke prevzel prvi zasebenik, je promet nekoliko upadel. Klavrna usoda pa gaje pokopala pred tremi leti, ko je bila “renesenasa gostinske ponudbe” v sicer zelo hudi konkurenci številnih bifejev zaupana podjetju - zasebniku (v igri sta bila baje tudi dva domačina, danes zelo uspešna gostinca), kije pred kratkim zapustil Ribnico verjetno z nakopičenimi dolgovi (!) in precej neurejenimi prostori svoje nekdanje “rezidence”.
Restavracija je zaprta, nekdanja vabljiva reklama priznanega izdelovalca (brez)alkoholih pijač pa je ovita z večmetrsko črno folijo, ime nekdanje firme pa so prepleskali. Ni kaj, zelo “spodbudna” ikonografija pred nedeljskim Srečanjem v moji deželi! Ase zdi, da je tako sramota tudi pred obiskom izseljencev, rojakov in zamejcev nekoliko skrila svoj obraz, saj si lahko predstavljamo, kaj bi o deželi suhe robe mislili ljudje, ko bi bila restavracija še odprta, pred njo pa tista streha (podrli so jo pred zaprtjem), ki je bila bolj primerna za pastirsko kolibo. Bila je predvsem v posmeh vodstvu podjetja in tudi občini (upravni enoti), ki nista dovolj ukrepali pri odstranitvi te ribniške posebnosti. M. GLAVONJIČ
PODPISANA EKO LISTINA
Na dan državnosti, 25. junija, so na osnovni šoli Šmarjeta svečano podpisali listino Eko šol."Na Vinjeni Vrhu nad Belo Cerkvijo je bilo zbranih 500 krajanov, ki so s pohodom na ta vinorodni vrh prisostvovali svečani proslavi, ki jo je vodila Mojca Gorenc, slavnostni govornik pa je bil Adolf Zupan. Kot zaključek te (£pe proslave so k okrašeni mizi pristopili podpisniki Eko listine: učenci Maruša, Dejan, Eva, Blaž, starši Košakova in Ajdnik, ravnatelj Pečnik, vodja piojekta Keržanova, predstavnika lokalne oblasti Zorko in Kermc ter predstavnika podjetij Aš in Gregorčič. Namen podpisovanja listine je vključevanje šole v eko program - kot načina življenja. Mednarodni projekt, ki ga vodi Unesco, zahteva od šol, da v obdobju več let opravijo sedem korakov: oblikovanje programskega sveta, analizo stanja, načeta dela, spremljanje in ocenjevanje, izobraževanje, obveščanje in sodelovanje ter podpis svečane listine, ki bi obvezovala vse dejavnike, da izpolnjujejo zahteve ohranjanja okolja in izboljšanja stanja v okolju, kjer živimo in delamo. Šmarješka šola je s podpisom listine opravila celotni projekt in s tem izpolnila zahteve za pridobitev Eko zastave, ki jo podeli šoli Evropsko združenje za okoljsko izobraževanje. Takšna zastava bo krasila v novem šolskem letu lepo okolico osnovne šole v Šmarjeti.
Z delom so jo zaslužili.
EVA DURIČ
VABILO NA SPEEDWAY DIRKO
KRŠKO - Avto-moto društvo Krško pripravlja nočno speedway dirko dvojic za državno prvenstvo, ki bo v soboto, 5. julija, ob 20. uri. To bo druga dirka za državno prvenstvo, na kateri bo nastopilo sedem dvojic. V vodstvu sta Gregor Pintar in Martin Peterca (26 točk), sledita Matej Ferjan in Martin Šušteršič (25) ter Gerhard Lekše in Krešo Omerzel (23 točk).
HRANA
Znanstveni namaz
Finci, ki bi se radi znebili holesterola v krvi, to lahko storijo na precej nenavaden način: namesto da se izogibajo sendvičem z mastnimj namazi, jedo več margarine. Čim več je jedo, tem manj holesterola imajo v krvi.
Pred letom in pol je finska poslovna skupina Raisio poslala na trg margarino Benecol, ki pa še zdaleč ni margarina, kakršne smo vajeni drugod po svetu. Klinične raziskave so pokazale, da vsakodnevni odmerek dveh gramov in pol te margarine lahko kar za 30 odst. zmanjša količino holesterola, ki telo vsrkava iz hrane.
Učinki Benecola so tako prepričljivi, da so v Lappeenranti na vzhodnem Finskem zgradili novo tovarno tega čudežnega namaza, razmišljajo pa tudi o uvedbi cele vrste novih prehranskih proizvodov, ki bi imeli enake prednosti kot Benecol.
Skrivno učinkovino dobivajo iz sterolov, ki so bistvena sestavina rastlinskih celic. Znanstveniki sicer poznajo zdravilno moč sterolov že dobrih štirideset let, niso pa vedeli, kako bi jih lahko uporabili v hrani, dokler niso iznašli načina, s katerim so jih naredili topljive v maščobi.
Raisio je leta 1989 najel znanstvenika Ingmarja Wester-ja, da se je začel temeljito ukvarjati s tem vprašanjem. Odgovor je našel v štirih mesecih. Sterole je pretvoril v stanole, snov, ki je podobna moki, tako da jih je nasitil. Westru se je preblisnilo, da bi prašku lahko dodal maščobno kislino, kar ga je spremenilo v čvrsto, topljivo, maščobi podobno mazivo. Telo ga ne more vsrkati, zato nima nobenih škodljivih stranskih učinkov. In kar je najbolj pomembno, telesu preprečuje, da bi vsrkavalo holesterol.
“Skozi telo gre skupaj s holesterolom,” pravi Wester, kije študiral kemijo na švedski univerzi Abo Akademi v mestu Turku.
Seveda so Benecol temeljito preskusili. Izbrali so 153 prostovoljcev iz Severne Karelije, ki “slovi” po razšiijenosti srčnih bolezni. Petnajst mesecev so jim vsak dan dajali margarino s stanoli. V primerjavi s kontrolno skupino, "ki se je hranila z navadno margarino, seje Bene-colovim merjencem holesterol v povprečju znižal za 14 odst. Ko so margarino nehali jesti, se jim je spet povrnil na običajno vrednost. Da bi ohranjali zaželeno koncentracijo holesterola v krvi, je treba vsak dan pojesti 2 do 3 grame margarine s stano-lom.
“Finci pojedo veliko rumene maščobe, zato smo začeli s proizvodom, ki ga ljudje jedo vsak dan,” pravi Wester. “Stanole lahko dodoma kakršni koli maščobni hrani, npr. jogurtu ali čokoladi. Ko se bomo preselili na tuje, bomo poskrbeli, da jih bomo dodajali hrani, značilni za tisto deželoi”
Uporaba sterolov je za okoljsko osveščene Fince še dodatno privlačna. Raisio uporablja sterole, ki so stranski proizvod celuloze. To bi sicer zavrgli kot odpadni material, zdaj pa jo reciklirajo v margarino. Raisio sterole odkupuje od proizvajalcev celuloze in zelenjave po vsem svetu in zanje na Finskem ni podrl še niti enega drevesa.
Ža zdaj povpraševanje močno presega ponudbo, toda v novi tovarni bodo lahko letno proizvodnjo podvojili na 70 ton in nasitili kakih 2,7 milijona ljudi. Letos začenjajo na Švedskem, upajo pa da bodo v naslednjih nekaj letih lahko zadostili tudi trgom v drugih evropskih državah.
Toda tudi Benecol ima svojo slabo stran. Steroli tvorijo približno desetinko odstotka suhega lesa in za 25 g stanola, kolikor ga vsebuje en zavojček margarine, potrebujejo kar cel kubični meter borovega lesa. To pomeni, da Benecol stane približno sedemkrat več kot navadna margarina, in Raisio ne napoveduje nobenega znižanja
cene.
J. PENCA
POLETNA POSEZONSKA RAZPRODAJA
5. - 26. JULIJA 1997
MZPftODMAV
mnOVINI TURBO’
UHŠKA IH OTROSKf
"* mcm obutev oo
.40%
ZNIŽANA.


MODNO IN UGODNO
BREŽICE, CENTER INTERMARKET, TOVARNIŠKA CESTA 10
VEDEŽEVANJE 090 44 09
jf **VVse, kar želite ° JL' »izvedeti o sebi in iS*9\'sv°ji Prihodnosti.
•žmm
HARRAN 156 sit min
jč/^WŠhITT
IZŠLA JE POLETNA, DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE E-SPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh gostujejo Jure Zdovc, Rajmond Debevec, Anja Valant, nogometaši Maribora, Martin Hvastija, Gustavo Kuerten, slovenski nosilci medalj s sredozemskih iger in drugi uspešni športniki.
Modne strani so v znamenju poletnih vzorcev in barv; odgovarjajo na vprašanje, zakaj je črna barva vselej v modi in prinašajo koristne nasvete za nego obraza in telesa.
Iz sveta avtomobilizma so bili tokrat na preizkušnji VW Passat, Citroen saxo in Kia sportage. Predstavljajo se prenovljeni mercedes razreda C in cabrioleti, ki so naprodaj v Sloveniji.
Darilo za bralce — brivnik VVILKINSON!!!
Poletna številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO je 'že pri Prodajalcih časopisov — tokrat z več kot 300 fotografijami na 120 barvnih straneh.
V prodaji je tudi poletna številka E-ŠPORT KRIŽANK, ki reševalcem obeta kar 100 privlačnih nagrad.
AVTOKLINIKA
® 068/ 323-035
Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti
in arnortizerieMONRO£
e
ilflMpC
VEČJA VARNOST NA CESTI

^MONROEF
amortizerji
petek,
4.7. '97
-The Rings -MI 2
-Avtomobi 1 i -D'Kovači -K.U.T. Gas -Magnifico -Let 3 -Craobh Rua (Irska)
-Vlado Kreslin -Pips, Chips & Videoclips
sobota,
5.7. '97
-Durhmarsh -Hi c Et Nune -klet Bed -Dan D -Majke -Demoliti on Group
.-Rudolfovo(?) -Diana Miranda (Brazilija) -Zabranjeno pušenje -Peter Lovšin
Predprodaja:
-Študentski servis Društva novomeških študentov v NM,
.Trebnjem, Brežicah in Krškem
-Metlika: na Gradu
-Črnomelj: Integral
-Kočevje:
Stud.servis MB
CENA v SIT:
pred-
prodaja
1.500
im
na dan prireditve
1.800
3.000
REVOZ Isfira
MARIBOI
DRUŠTVO NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV
prireditelja:	Brezplačni avtobusni
T'*	. •	11 im Prevozi iz Postaje v
restival	N°vem mestij d° Otočca
NOV O jDGieStO Možnost kampiranja.
£
<
ZA VSE, KI MENIJO,
DA IMAJO PREMALO DENARJA
odločitev o nakupu - dobra ! izbira blaga - prava ! cena - več kot ugodna !! denarja - premalo !! nakup neizvedljiv, zelja ostaja !!!
S pomočjo M BANKE so cilji lažje dosegljivi in hitreje uresničljivi.
Različne oblike POSOJIL (gotovinske in namenske - tudi za nakup avtomobila) do pet let z izhodiščno obrestno mero T + 7,5 odstotka.
nakup izvedljiv, želja se uresničuje !!!
Poslovalnice:
Dunajska 107, Ljubljana, tel. 061 168 50 21 Nazorjeva 8, Ljubljana, tel. 061 125 42 35 Pristaniška 43/a, Koper, tel. 066 271 869 Slovenski trg 3, Ptuj, tel. 062 772 401
Agencije:
Slovenčeva 23, Ljubljana, tel. 061 168 34 41 Lapajnetova 45, Idrija, tel. 065 741 141 Tržaška 59, Postojna, tel. 067 24 201 Kerenčičev trg 4, Ormož, tel. 062 702 490 Partizanska 16, Gornja Radgona, tel. 069 61 834 Partizanska 1, Lenart, tel. 062 724 029
GE] BANKA
♦ korak v pravo smer ♦
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, S. VII.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.25	VIDEORING
9.55	TEDENSKI IZBOR
MOESHA, amer. naniz., 12/14
10.20	RDEČI KROG, franc, film
12.30	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 5/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
16.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
17.00	OBZORNIK
17.10	OUAS1MODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 11/26
17.35	TOM IN JERRY
17.50	LJUBEZEN BOLI, angl. nadallj, 4/10
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	POLETNI UMOR, L del. Šved. drame
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 4/23
23.05	SVILENE SENCE, amer. naniz., 1/22
SLOVENIJA 1
9.00	Euronews -14.00 Tenis -17.00 Poletna noč; Caroline v velemestu, amer. naniz., 3/23;
17.30	Filmski triki -19.00 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 8/13 -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.05 Angeli in žuželke, amer. film - 22.00 Podoba podobe - 22.30 Aliča, evropski kulturni magazin - 0.30 Tenis
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost -12.00 Korak za korakom (ponov.) 12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 ’alo, ’alo (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shovv -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (naniz.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Cooperjeva druščina (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Elen (naniz.) - 20.30 Odlična hiša (film, 2. del) - 22.05 Remington Steele (naniz.) -
23.30	Avtovizija - 23.30 Tihotapci (naniz.) - 0.20 Vojak naj bo (naniz.) -1.15 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 123/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.10	Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Obnova Hrvaške -19.05 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kulturna krajina - 21.15 Dok. sevvrija - 22.10 Opazovanja
-	22.40 Klub, d.d. - 23.00 Pot v vesolje (film)
HTV 2
14.00	Tv koledar -14.10 Potovanje -15.05 Adamovo rebro (amer. film) -16.50 Telo in duša (serija) -17.15 Obalna straža (serija) -
18.05	Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija) - 21.30 Lavra (amer. film) - 23.00 Seinfeld (hum. serija) - 23.25 Melodije hrvaškega Jadrana
PETER, 4. VII.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.45	VIDEORING
10.15	OTROŠKI PROGRAM LJUBEZEN BOLI, ang. nadalj., 4/10
11.05	ANGELI IN ŽUŽELKE, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	OMIZJE
15.40	DOSJE, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, ris. naniz., 1/24
17.35	DALEČ OD DVORCA - SVINJSKI PASTIR
17.50	SAGA O MCGREGORJEVIH, avst-ral. naniz., 14/26
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	KONCERT L. PAVAROTTIJA, prenos
22.10	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 5/23
23.15	SVILENE SENCE, amer. naniz., 2/22
SLOVENIJA I
9.00	Euronews - 9.20 Tedenski izbor: Mostovi;
9.50	Slovenski utrinki; 10.20 Aliča, evropski kulturni magazin; 10.50 Jake in Ben, kan. nadalj., 7/13 -11.35 Zgodbe iz školjke -12.05 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz., 4/23 - 17.35 Odštevanje, amer. dok. oddaja -
18.30	Poletni umor, Šved. drama, L del -19.25 Atletika - 22.00 V krvi, angl. dok. serija, 4/6 -
22.50	Parada plesa - 23.20 Košarka
KANALA
10.45	Risana serija - 11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) - 11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -12.00 Korak za korakom (naniz.) -
12.25	Oprah shovv (ponov.) -13.30 Charles je glavni (ponov.) -14.00 Remington Steele (ponov.) -15.10 Karma -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shovv -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -
18.10	Rajska obala (nadalj.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Co- operjeva druščina (naniz.) - 20.00 Očka major (naniz.) - 20.25 Šmith in Jones (naniz.) - 21.00 Izgubljena nedolžnost (film) - 22.40 Obseden s poročeno žensko (film) - 0.25 Ulica ljubezni (film) - 0.55 Karma
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - .12.25 Marisol (serija, 124/145) -
13.10	Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša - 21.40 Po ure za kulturo - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanje (dok. serija) - 23.45 Melodije hrvaškega Jadrana -1.25 Poročila
HTV Z
12.40	Tv koledar -12.50 Seinfeld (hum. serija) -13.15 Človek pod železni masko (brit. film) -
15.00	Hišice v cvetju -15.45 Triler -16.50 Telo in duša (serija, 60/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija) -18.05 V družini -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Zakon v L.A. (serija, 37/ 44) - 21.25 Popolni tujci (serija, 4/24) - 21.55 Sherlock Holmes (film) - 23.40 2,4 otroka (hum. serija, 1/6) - 0.10 V senci ubijalca (amer. film)
SOBOTA, 5. VII.
SLOVENIJA 1
7.00	- 1.35 TELETEKST
7.15	VREMENSKA PANORAMA
7.35	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
7.50	TABORNIKI IN SKAVTI
8.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
8.35	PESMI PORABSKIH SLOVENCEV, 1. del
9.05	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avst-ral. naniz., 14/26
9.50	HUGO, tv. igrica
10.20	ČISTO PRAVI GUSAR, sloven. film
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 8/28
17.00	OBZORNIK
*17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 5/9
18.00	4X4
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	PLANET IN
21.40	POVEJ NAPREJ
22.15	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.40	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 6/23
23.05	SVILENE SENCE, amer. naniz., 3/22
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews -12.40 Tedenski izbor: Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz., 5/ 23; 13.05 Svilene sence, amer. naniz., 2/22 -
14.00	Šport • 19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.00	V krvi, angl. dok. oddaja - 21.00 Mednarodni poletni festival, prenos - 22.30 V vrtincu - 23.00 Sobotna noč
KANALA
10.00	Kaličopko -11.00 Risana serija -11.45 Najstniki proti vesoljcem (naniz.) • 12.10 Izgubljena nedolžnost (ponov. filma) -13.50 Vitez za volanom -14.40 Daktari (naniz.) -
15.30	Charles je glavni (ponov.) -16.00 Alf -
16.30	Mupet show -17.00 Aiadin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -
19.25	Dva neumna psa (risana serija) - 20.00 Odlična hiša (3. del) - 21.30 Roka pravice (naniz.) - 22.20 Zapeljevanje (film) - 0.05 Vroči pogovori - 0.35 Sladka bilanca (erotični film)
HTV 1
9.25	Tv koledar - 9.35 Poročila - 9.40 Program in otroke -11.20 Risanka -11.30 Ljudje in kralji v Afriki (dok. serija) -12.00 Poročila -12.25 Prihaja dr. Beeching (hum. serija) -12.55 Bilo nas je pet -13.45 To delajo vsi otroci (amer. film) -15.45 To je Amerika (dok. serija, 1/12) -16.15 Neskončnost sveta (potopisna serija) -
16.45	Živa resnica -17.15 Poročila -17.20 Potovanje po Hrvaški -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Svet zabave - 20.55 Melodije hrvaškega Jadrana -
23.00	Opazovanja - 23.20 Nočni program
HTV*
12.35	Tv koledar -12.45 Obalna straža -15.45 Telo in duša -17.35 Zakon v L. A. (serija, 37/ 44) -18.20 Moč morja (dok. serija, 1/6) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Policaj pod kontrolo (amer. film) - 22.20 Hišice v cvetju (serija, 11/45) - 23.05 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 23.35 Vidikon
NEDELJA, 6. VII.
SLOVENIJA 1
7.15 - 23.35 TELETEKST
7.30 VREMENSKA PANORAMA
7.55 OZARE
8.00 OTROŠKI PROGRAM
ČEBELICA MAJA, risana naniz., 1/24
-*	8.24 OTROCI POLDERJEV, nizoz.
serija, 1/6
8.40	ŽIVŽAV 9.304X4
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI,
amer. dok. serija, 6/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
14.40	EL DORADO, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. naniz., 4/12
17.40	PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	KAMRA
21.15	VEČERNI GOST
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.15	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 7/23
22.40	SVILENE SENCE, amer. naniz., 4/22
SLOVENIJA I
8.00	Euronews -10.10 Vest in pločevina - strah pred ljudmi -10.40 Tedenski izbor: V vrtincu;
11.10	Povej naprej -11.40 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz., 6/23; 12.05 Svilene sence, amer. naniz., 3/22 - 13.00 Pepelka, balet -
14.00	Šport -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Alpe Jadran - 20.30 Goli, avstral. naniz., 4/6 -
21.25	Svet čudes, avstral. dok. nadalj., 10/13 -
21.50	Šport - 22.20 Trio Baroce Forte
KANALA
10.00	Kaličopko -11.00 Risana serija -11.45 Super samuraj (nanioz.) -12.10 Odlična hiša (ponov. filma) -13.40 Atlantis (ponov.) -14.30 Miza za pet (ponov.) -15.25 Dva neumna psa (ponov.) -16.00 Alf (naniz.) -16.30 Mupet show -17.00 Legenda o pogumu (mlad. film) -
17.55	Lovec na krokodile (dok. oddaja) -18.40 Kung Fu (naniz.) -19.30 Sara svoj mojster (naniz.) - 20.00 Odlična hiša (4. del) - 21.30 Odklop - 22.05 Skrivnost poleta 1501 (film)
PONEDELJEK, 7. VII.
SLOVENIJA 1
7.15-0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEWS
11.00	VIDEORING
11.30	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz., 4/12
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.10	TEDENSKI IZBOR KAMRA
15.10	VEČERNI GOST
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	MEJNIKI, nem. dok. serija, 6/50
17.50	JAKE IN DEBELUH, amer. naniz., 14/23
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ŽUPNIK ZA 10 TEDNOV, angl. nadalj., 2/6
21.05	TV KONFERENCA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 8/23
23.00	SVILENE SENCE, amer. naniz., 5/22
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -12.50 Na potep po spominu -
13.55	Šport -14.25 Pesmi Porabskih Slovencev, 1. del -14.55 Obzorje duha -15.25 Trio Baroc-co Forte -16.25 Goli, avstral. naniz., 4/6 -17.15 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz., 7/23; 18.35 V krvi, dok. oddaje, 4/6 -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Karaoke
-	21.05 Bratovščina sinjega galeba, mlad. nadalj., 1/8 - 21.35 Človek in živali, angl. dok. oddaja - 22.35 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost -12.00 Korak za korakom -12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 Alf (ponov.) -14.00 Kung Fu (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.10 Rajska obala (nadalj.) • 16.35 Drzni in lepi (ponov.) ■ 17.00 Oprah shovv -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (nadalj.) •
18.40	Charles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni časi (naniz.) ■ 19.35 Korak za korakom - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) ■ 20.30 Ljubezni ne moreš kupiti (film) ■ 22.05 Osumljeni (naniz.) - 22.50 'alo, 'alo (naniz.)
-	23.20 Vražja novinarja (naniz.) • 0.10 Klic dolžnosti -1.00 Dannyjeve zvezde
TOREK, 8. VII.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.40	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz., 14/23
11.30	UJETNIKI MOLKA amer. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.35	TEDENSKI IZBOR
PO DOMAČE
14.50	TV KONFERENCA
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	OTROCI POLDERJEV, nizoz. naniz., 2/6
17.40	HANA LOVISA, Šved. naniz., 1/5
17.50	HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 3/25
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
10 RKANKA
1930 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	D.C. TAKSI, amer. film
21.40	ODDAJA O TURIZMU
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 9/23
23.00	SVILENE SENCE, amer. nadalj, 6/22
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs -14.15 Tedenski izbor: Sobotna noč; 16.15 Dian v dlani -16.45 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 8/23; 17.15 Svilene sence, amer. naniz, 5/22 - 18.05 Alpe Jadran -18.35 Župnik za 10 tednov, angl. nadalj, 2/6 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Razgaljeni Hollywood, angl. dok. naniz, 2/5 -
21.05	Osamljeni planet, avstral. pustolov. serija - 21.50 Brianovo življenje po Montyju Pyt, angl. film - 23.20 Svet poroča
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -12.00 Korak za korakom (ponov.) -
12.25	Oprah show (ponov.) -13.30 ’alo, ’alo (ponov.) -14.00 Osumljeni (ponov.) -15.10 Atlantis (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show (ponov.) -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -
18.10	Rajska obala (nadalj.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Družinske zadeve (naniz.) - 20.30 Strašilo in gospa King (naniz.) - 21.20 Odklop - 21.55 Nenavadna doživetja - 22.40 'alo, 'alo (naniz.) - 23.10 Vročica noči (naniz.) - 0.00 Bergerac (naniz.) -0.50 Maldavi (dok. oddaja)
SREDA, 9. VII.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING
10.05	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 3/25
10.55	D.C. TAKSI, amer. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. nadalj, 10/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	PLANET IN, ponov.
15.35	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 5/9
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.20	MOESHA, amer. naniz, 13/14
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
10 i< RISANKA
1930 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	DISORDERDLY ORDERLY, amer. film
21.35	MADEIN SLOVENIA
22.15	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50	POLETNA NOČ
CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 10/23
23.20	SVILENE SENCE, amer. naniz, 7/22
SLOVENIJA t
9.00	Euronews -15.55 Tedenski izbor: Svet poroča; 16.25 Turistična oddaja -16.40 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 9/23;
17.10	Svilene sende, amer. naniz, 6/22 -18.00 National geographic, amer. dok. serija, 1/10 -
18.55	Filmski triki -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.00 Cik cak, oddaja o tržnih komunikacijah
-	21.35 Omizje - 23.05 Jazz festival
KANALA
10.45	Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost -
12.00	Korak za korakom (ponov.) -12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -13.55 Bergerac (ponov.) -15.10 Maldavi (ponov.) -
15.40	Avtovizija (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah shovv • 17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -
18.10	Rajska obala (nadalj.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Nora hiša (naniz.) - 20.30 Past za inšpektorja Callahana (film) - 22.30 Mantis (naniz.) - 23.20 'alo, 'alo (naniz.) ■ 23.45 Oprahin gost - 0.35 Življenje v mestu (nadalj.) - 1.20 Živeti danes - 1.45 Vprašanje kave (dok. oddaja)
DOLENJSKI LIST)
uaš čelrtkou prijatelj j
SARCOM - Metliška metal hard core skupina Sarcom je nastala pred štiri■ i mi meseci, v nji pa so svoje glasbene talente in načrte združili Frederil j Urbančič - Fredo (kitara), Toni Klemenčič - Klempo (bobni), Dejan Mi- i hajlovič - Cmi (vokal) in llija Šajatovič - lle (bas). Fantje vadijo v pro- \ štorih gasilskega doma na Lokvici pri Metliki in so v času od ustanovitvi ] navadili več lastnih skladb z značilno agresivnostjo heavy metala in eksplo- . zivnostjo hard cora. (T. Prosenik, M. Pezdirc)	\
MELODIJE MORJA IN SONCA
18. in 19. julija bo v Portorožu potekal 20. festival Melodije morja in sonca. Devetčlanska žirija je med 70 prijavljenimi popevkami izbrala 18 skladb, ki se bodo potegovale za nagrade v finalnem večeru popevk. Festival bo potekal v treh sklopih: v najstniškem in sklopu, imenovanem nova scena, bodo tekmovali mladi izvajalci, predstavljenih pa bo skupaj 28 skladb. Zmagovalca nove scene in finalnega večera popevk bodo izbrale žirije 18 radijskih postaj.
jj OOl. PNJSKE Jjj BELE KRAJINE |j			
■			■
			
m		^03.0 MHZ JI	
ČUTIM TE
NOVO MESTO - Skupina j Društvo mrtvih pesnikov je po 1 lanskoletnem izidu večpredstavnostne zgoščenke Opus II ponovno prestopila študijska vrata ih pripravlja nov album, ki je zasnovan precej trše, hitreje in močne; je. Izšel naj bi konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Skupina se je povečala za novo članico, pridružila se jim je klaviaturistka in pevka Leticia Yebuah, tako da Društvo mrtvih pesnikov zdaj nastopa kot sekstet z značilnim veči glasnim petjem in s spremljave] bobnov, tolkal, basa, kitar in klaviatur. Prvi rezultat dela v novomeškem studiu Luca je skladba Čutim te, za katero so posneli tudi videospot. Z njim so se že predstavili v Jonasovi oddaji BreJj zavor na Pop TV.
SVATBA V PIZZERUl - Nadaljevanje tradicije enomesečnih udarcev1 Pizzeriji, ki se jih loteva Društvo novomeških študentov, je tokrat na odd postavilo zvezdo evropskega formata, samega kralja svatbarske glasbe FerU' sa Mustafova. S spremljevalno skupino Romov je v ples ekstaze pognti' kakšnih dvesto osebkov, ki so pokazali, da nam etno balkanski vzorci grajeni na sedem- in devetosminskih taktih, še kako poženejo kri v žilah. Škoda le, da romskega kralja in njegovo skupino nismo mogli videti na odprtert prostoru, kjer bi njegov nastop dobil še eno dimenzijo več. (Besedilo: Bori Petkovič, foto: Tom Gomizelj)
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marjanu Bartolju iz Velikega Cerovca. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(2) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
2.	(1) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI
3.	(3) Fantje muzikantje - ANS. IVANA PUGLJA
4.	(5) Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VERDERBERJA
5.	(9) Laboda - ANS. LABOD
6.	(4) Pomladne radosti - ANS. TONIJA DEŽELANA
7.	(8) Akacija - ANS. MEH
8.	(6) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
9.	(-) Ne pozabi - ANS. LABIRINT
10.	(7.) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA
Predlog za prihodnji teden: Pod Gorjanci smo doma - MLADI DOLENJCI.
X----------------
KUPON ŠT. 26 Glasujem za:
Moj naslov:

Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto
Črnomaljci tretji Pasji hotel na Repčah
Športne igre policistov ob dnevu policije
VINICA - V okviru praznovanja dneva policije je UNZ Novo mesto tudi letos organizirala športno srečanje, ki je potekalo 24. junija na igrišču osnovne šole na Vinici in na kegljišču v Kanižarici. Tekmovanja so se udeležili delavci UNZ Novo mesto, upokojeni delavci, vabilu pa so se odzvali tudi delavci policijske uprave Kar-lovac in Reka.
V	odbojki so bili najboljši Rečani, druga je bila ekipa UNZ Novo mesto, tretji pa urad kriminalistične službe UNZ Novo mesto. V malem nogometu so slavili gostje iz Reke tudi slavili, drugi pa so bili delavci PMP Metlika. Tudi ekipna zmaga v kegljanju je pripadla Reki, druga je bila policijska postaja Črnomelj. Med posamezniki je v kegljanju slavil Edvard Klepec (PP Črnomelj). V streljanju z zračno puško so zmagali Karlovčani, ekipa PPP Novo mesto je bila druga, tretja pa PP Novo mesto.
Med posamezniki je Gregor Gabrijel (PP Novo mesto) osvojil drugo, Peter Zupanc (urad načelnika UNZ Novo mesto) pa tretje mesto. V streljanju z zračno puško ženske so slavile Slovenke: prva je bila Janja Križan (PMP Metlika), druga Tatjana Luzar (PPP Novo mesto), tretja pa Majda Springer (urad načelnika UNZ Novo mesto).
V	skupni razvrstitvi vseh disciplin so zmagali Rečani, drugi so bili Karlovčani, tretje mesto pa je zasluženo pripadlo gostiteljici športnih tekmovanj - policijski Postaji Črnomelj.
Ena od dejavnosti zakoncev Hajdinjak
REPČE - V vasi Repče nad Trebnjem, kjer je čist hribovski zrak in lepa okolica, ima Dušan Hajdinjak enega izmed štirih pasjih hotelov, kolikor jih je v Sloveniji. Pravzaprav ima skupaj z ženo Terezijo podjetje za kinološko svetovanje, šolanje psov, pasji hotel, veterinarsko svetovanje in maloprodajo, ki sta ga poimenovala Meli center Repče.
Podjetje sta ustanovila pred tremi leti, sedaj pa imata poleg njiju zaposlene še štiri ljudi, eden od njih je veterinar. V Trebnjem in v Črnomlju pa imata svoji tr-
ZAZGALA
BRUNARICO
STARE ŽAGE-V četrtek je do tal pogorela brunarica v vinorodem okolišu Nove gore nad Starimi Žagami, ki je bila last N. M. iz Ljubljane. Ker je z brunarico zgorelo vse, kar je bilo v njej, je škode za približno milijon tolarjev, požiga pa je osumljena 22-letna Tanja M. iz Kočevskih Poljan. Ta je obiskala brunarico že večer prej. Vanjo je prišla skozi okno in tam prespala. Naslednjega dne okrog pol enih je v prostoru pobrala papir in polivinilaste vrečke, jih zmetala na posteljo in vse skupaj z vžigalnikom, ki gaje prinesla s seboj, zažgala. Potem je odšla proti Starim Žagam in kmalu potem poklicala policiste ter jim povedala, kaj je storila.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 5. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas
od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smoienja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smoienja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smoienja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8, do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7 do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Matka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8, do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
od 7, do 18, ure; trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 6. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Pogača, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure; trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smoienja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smoienja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smoienja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Varta vas od 7. do 12, ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Kias, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
■ Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
govini, v katerih prodajajo hrano, opremo in najrazličnejše male živali. Na Repčah pa imata pasji hotel; poleg hiše sta pred kratkim postavila 20 pesjakov. “Predvsem v poletnem času, ko ljudje odhajajo na dopuste, je povpraševanja po pasjem hotelu veliko, nekoliko manj pa v ostalih mesecih leta,” je povedal Dušan, ki skrbi, da so psi strokovno nahranjeni, dvakrat na dan jih sprehaja, enkrat tedensko pa jih pregleda tudi veterinar.
Dušan, ki je bil pred tem 6 let vodnik psov pri policiji, ima veliko izkušenj o šolanju psov, zato društvom in posameznikom tudi kinološko svetuje. Enkrat tedensko pa v njunih trgovinah kupcem in ljubiteljem malih živali predava in svetuje njihov veterinar. “Trudimo se, da bi kupce privabili tudi s kvalitetnim blagom, tako npr. doma pri svojih psih preizkusimo, katera hrana je dobra in katera ni,” pove Dušan.
Dušan je bil skupaj s prijatelji tudi pobudnik ustanovitve trebanjskega kinološkega društva pred tremi leti, ki je danes eno najaktivnejših v Sloveniji, Dušan pa je v njem določen za svetovanje o vzgoji in šolanju psov.
J. D.
DUŠAN HAJDINJAK - s svojim psom pred pesjaki na Repčah. (Foto: J. Dorniž)
ODLIKOVAL HRABRE
LJUBLJANA - V četrtek, 26. junija, je bila v izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu ob dnevu slovenske policije osrednja slovesnost, na kateri je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj podelil 6 znakov za hrabro dejanje. Prejeli so jih tudi Dalibor Debartoli (Kočevje), kije iz Rinže rešil utapljajočega se moškega, in Damijan Ro-škarič ter Dušan Černe (UNZ Krško), ki sta iz gorečega avta rešila udeležence prometne nesreče.
I PIAVA LAGUNA I
POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje!
Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 22.8.1997.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremiti s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 79 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist v centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park (klimatiziran v celoti), Plavi in Zorna (klimatizirani dnevni prostori) s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase.
Cene polpenziona do osebi na dan že od 64 DEM!
!r V hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu, Istri in Lili so cene polpenziona do osebi dnevno maniše od



lanskih: že od 46 DEM!
V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne bufet restavracije!
Pa k veliko možnosti športne rekreacije in zabave!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE!
Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne nlačaio. od 12-18 let oa samo 50%.
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI
PLAVA LAGUNA, MARKETING, POREČ tel.: 00385/52/410-101 fax: 00385/52/451-044
5>:
H
k

Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
k------------------------------------------------------------------M
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_
Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo. naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1997.
Kraj:
V______
Datum:
Podpis:
vasem
kanalu
ZAHVALA
V 47. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, mož in oče
KAREL
BRADICA
Vinogradniška 1, Metlika
Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje, sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in družinam Stupar, Rus ter Culig.
Žalujoči: vsi njegovi
SOLSKI CENTER
Novo mesto Segova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovna mesta
•	1 učitelja nemškega jezika, profesor — nedoločen čas
•	1 učitelja strojnih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva — nedoločen čas
•	1 učitelja slovenskega jezika, prof. — določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
•	1 učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov, končan VS program zdravstvena nega in pridobljena visoka izobrazba organizacijske, pedagoške ali sociološke smeri ali prof. zdravstvene vzgoje — določen čas
•	1 učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov, dr. medicine — nedoločen čas
•	1 učitelja kemijskih strokovnih predmetov, dipl. inž. kemijske tehnologije — določen čas
•	2 učiteljev gradbenih strokovnih predmetov, dipl. inž. gradbeništva — določen čas
Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom od 1. septembra 1997 dalje; za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 1997 do 31. avgusta 1998.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
Mesto nad Bojico
Za pisatelja Jožeta Dularja in njegovo leposlovno prozo so značilne naslednje poteze: najraje upodablja rodno Dolenjsko in njene ljudi v pretekli in popretekli dobi; na pisanje slehernega dela se temeljito pripravi s študijem zgodovinskih virov, arhivalij in sodobnega časopisja ter se pri tem poslužuje svojega obširnega znanja, ki si gaje pridobil kot etnograf in dolgoletni vodja Belokranjskega muzeja. Zbrano gradivo zna preoblikovati s svojo bogato pisateljsko fantazijo in ustvariti pravo galerijo ljudi iz najrazličnejših slojev. Tako so nastala pomembna dela o dolenjskih ljudeh (Ljudje ob Krki, Krka umira, Krka pa teče naprej, Na drugi strani Krke), zaradi katerih ga literarna veda upravičeno šteje za nadaljevalca dela Josipa Jurčiča.
Vse te lastnosti odlikujejo tudi najnovejši Dularjev roman Mesto nad Bojico, ki ga je Dular ustvaril v zadnjih dveh ali treh letih. V njem je tokrat posegel v življenje Metlike in njenih prebivalcev v drugi polovici preteklega stoletja. Ob dveh uglednih rodbinah je z veščo roko prikazal malone vse žitje in bitje ne samo tedanje Metlike, ampak celotne Bele krajine. Tudi ta roman odlikujeta lep slog in skrb za jezik. Dular je skušal tudi s slogom poustvariti duha časa, v katerem se roman godi.
Da je avtor izbral snov iz metliške preteklosti, ni naključje. Tu je preživel nad polovico svojega delovnega življenja kot profesor slovenskega jezika, osnovalec in ravnatelj muzeja, publicist in leposlovec, tu si je izbral življenjsko družico in si ustvaril družino. Pokojni ženi Silvi je posvečen tudi ta Dularjev
r°man'	Karel Bačer
Besede prof. Bačerja so popotnica knjigi, ki je pravkar izšla v založništvu Dolenjskega lista. Jožeta Dularja roman Mesto nad Bojico (knjiga obsega 211 strani, je v trdo vezana, na ovitku pa prinaša barvno podobo Metlike spod čopiča Sama Kralja) lahko kupite pri Dolenjskem listu s spodnjo naročilnico.
H.......................................................H
NAROČILNICA
Naročam
_ izvod(ov) knjige Mesto nad Bojico, avtorja Jožeta Dularja.
Cena enega izvoda knjige je 2.990 tolarjev (s prometnim davkom) + stroški poštnine.
Ime in priimek:________________________________________
Naslov:
Podpis:
(Naročilnico pošljite na Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24)
N?.............................................................H
Zakaj v devizah, če za tolarje dobite več?
V SKB banki lahko večje zneske v DEM prodate po srednjem tečaju Banke Slovenije In Jih vežete od 31 dni do enega leta in en dan, po fiksni obrestni meri z valutno klavzulo. Obresti so ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vezave. Po zapadlosti depozita vam bo banka prodala DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije.
m
SKB BANKA B.D.
Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali pa pokličite Zeleni telefon 080 1515
Za Danes. In za Jutri.

• A
Mercator
Izvrstna ponudba
od 2B.6. do 10.7/97
in se 30 označenih izdelkov!



.




Mr



ip-vA
§


3*š §

Mk. .

Ponudba velia do prodaje zalogi
mm**.,.-


RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL
. MESTNE OBČINE NOVO MESTO
«•
Vse interesente za pridobitev stanovanjskih posojil z ugodno obrestno mero obveščamo, da je na oglasni deski mestne občine Novo mesto objavljen razpis za stanovanjska posojla, namenjen za:
• gradnje novih ali nadomestnih stanovanjskih objektov, nakupe novih stanovanj ali stanovanjskih objektov;
• prenove oz, rekonstrukcije stanovanjskih objektov oz. stanovanj in nakupe starih stanovanj ali stanovanjskih objektov;
• vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih:
•	na demografsko ogroženih območjih mestne občine Novo mesto
•	na spomeniško varovanih območjih mestne občine Novo mesto
Vloge za prijavo na razpis so vam na razpolago v prostorih Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lil. nadstropje, soba št. 86.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icanall
s Trdinovega vrha
na kanalu
kr\auc kuni 10<+.f	1CK.0
ZAHVALA
Prestregel zadnje sem nalive sonca, pospravil klasja svojega sem žetev, pripravil polje za jesensko setev, odpravljam se na zadnjo pot do konca. (Evgen Cestnik)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
EVGENA CESTNIKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter mu darovali cvetje. Toplo se zahvaljujemo govornikom Mileni Fink, Janezu Kramariču, Nini Kocjan, Barbari Cestnik, Tadeju Finku, Janezu Ivaniču ter Martinu Adlešiču za ganljive besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru pod vodstvom g. Mileka za zapete pesmi ter folklorni skupini Dragatuš, mlajšim tamburašem pod vodstvom A. Grahka in Juditi Ilenič za or-glanje. Zahvaljujemo se gasilcem za častno stražo in nosilcem praporov ZB, Gasilskega društva, Čebelarske družine in Društvu upokojencev. Hvala tudi g. župniku za lepe besede slovesa v cerkvi in opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi in skrbni mož, ate, stari ate, brat, stric, svak, tast in bratranec
ALOJZ
SIMONIČ
z Mladice 3
Lepo se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Iskrena hvala vsem govornikom, pevcem, ZB Semič, PGD Semič, sodelavcem Iskre Semič in Srednje šole Črnomelj, gospodu župniku, izvajalcu Tišine in organizatorjem pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil naš ata in stari ata
JANEZ
KULOVEC
z Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala GD Uršna sela in Dobindol, VVO Novo mesto, Mojemu domu Novo mesto, kolektivu Kovinar ter g. kaplanu za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat in stric
POLDE SUHOREPEC
z Gornje Pake 5, Črnomelj
K večnemu počitku smo ga pospremili v sredo, 25. junija na, pokopališču v Petrovi vasi. Ob boleči izgubi svojega dragega moža in očeta, iskrena zahvala sosedom, prijateljem, medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, bolnišnici v Novem mestu, vsem darovalcem cvetja in sveč, govornikoma za poslovilne besede, lovcem in lovskim pevcem, GD Petrova vas in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
FRANC STROJIN
z Dol. Sušic 14 pri Dolenjskih Toplicah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri ge. Erni Gruden, dr. Darji Pavlin-Vrevc, dr. Francu Kokalju, osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in g. kaplanu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nenadoma si odšel od nas, zapustil dom in družino, brez slovesa odšel si v tihi dom, v srcih naših pustil bolečino.
V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, stric in svak
JOŽE
STOPAR
iz Črneče vasi 11, Kostanjevica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vsestransko pomoč kakor tudi sodelavcem Revoza Novo mesto, Emoni Merkur Ljubljana in Pošti Brežice. Hvala pevcem za zapete žalo-stinke in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Tatjana in sin Jože z družinama, sin Franci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Z bolečino v srcih smo se poslovili od našega najdražjega moža, tate, dede, brata, tasta in svaka
STANISLAVA GRAHKA
iz Prešernove 14, Črnomelj
Beseda hvala ni dovolj, da bi mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem iz Zagreba, Karlovca, Ljubljane, Kočevja, Novega mesta, zelo zelo dragim sosedom, vaščanom rojstne vasi Rožanec, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Iskrena hvala govornikoma za lepe besede slovesa, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred ter trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat se vsem iskreno zahvaljujemo!
Žalujoči: žena Mira, hči Nataša, sinovi Zdravko, Darko in Zvonimir z družinami ter bratje Rafko, Pepe in Polde z družinami
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA MIKEC
roj. Bučar
Crmošnjice 34
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče in za sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebnemu zavodu Novak, govornici in pevcem za lepo zapete žalostinke in spremljavo med obredom. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčerka Anica z možem Romanom, vnukinja Romana z družino, vnuk Niko z družino in ostali njeni
Novo mesto, 25.6.1997
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
IVAN
HVALA
z Vranovič 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvala veljajudi g. župniku, pevkam, g. Hitiju, GD Vranoviči in Beti Črnomelj. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
V 67. letu starosti je umrla naša upokojena delavka
CIRILA BEČAJ
iz Jezera 23
Od pokojnice smo se poslovili v nedeljo, 29.6.1997, na pokopališču pri sv. Marjeti na Ponikvah pri Trebnjem.
Delavci in upokojenci AKRIPOL-A, proizvodnje in predelave polimerov d.d., Trebnje
ZAHVALA
Draga mama,
ker si znala razsipati z žarom svoje življenje na vse strani, je bilo tvoje življenje lepo.
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama
MARIJA NOVAK
z Uršnih sel, Vaška cesta 67
Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Novo mesto za zdravstveno oskrbo in patronažni sestri Jelki za nego na domu. Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, iskrena hvala. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred in ge. Mojci Zupančič za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mamice
SLAVKE ŠKRUBEJ
iz VVestrove ulice 44
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča
STANKA
NEMANIČ
roj. Kostelec
z Božakovega pri Metliki
Beseda hvala je premalo, da bi mogli izraziti hvaležnost vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in dr. Mlačku. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in spremstvo pokojne na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
POPRAVEK
Pri zahvali za IVANA KASTELCA z Vrha pri Pahi je po pomoti izpadla zahvala Lovskemu društvu Otočec. Prizadetim se opravičujemo!
ZAHVALA
Ljubita si življenje, ljubila svoj si dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom.
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
V 45. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra in teta
BERNARDA BUTALA
z Butoraja 3 pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenim delavcem in vsem, ki ste ji v času bolezni kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevkam za zapete pesmi, govornikoma za poslovilne besede, kolektivom Esol, Livar in Beti iz Črnomlja ter Revozu iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil same naš dragi
‘ JOŽE BRKOPEC
z Gornje Težke Vode 12
Iskreno se"zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zvonovi pri Treh farah žalostno pojo, ker bliža zadnje se slovo, k počitku ateja neso, od tam ga več nazaj ne bo.
Misel na Vaše pošteno življenje, prezlato srce in skrbne roke nam vlivala moč bo v nadaljnje življenje, dokler v večnosti ne snidemo se.
V 70. letu starosti je končal svoj življenjski boj naš predragi oče
FRANC SLANC
iz Čuril 24 pri Metliki
V dnevih žalosti in trpljenja nismo bili sami, zato se danes želimo zahvaliti vsem sorodnikom, še posebej sosedam, številnim prijateljem in znancem kakor tudi sodelavcem, ki ste v težkih dnevih bili z nami, nam s svojo prisotnostjo in izrečenim sožaljem pomagali, da smo lažje kljubovali žalosti, ki nas je navdajala. Najlepša hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali denarne prispevke za obnovo cerkva pri Treh farah, kakor tudi vsem, ki ste pokojniku darovali toliko sveč. Posebno zahvalo smo dolžni celotnemu osebju Pljučne bolnice Novo mesto, še posebej dr. Glucksu in dr. Šopovi za izjemno požrtvovalnost v času dolgotrajnega zdravljenja kakor tudi ZD Metlika in dr. Mlačku za pomoč v težki jjolezni. Najlepša hvala Društvu čebelarjev Metlika in g. Severju za ganljivo slovo pred domačo hišo, članom GD Rosalnice in g. Vidicu za besede slovesa ter sodelavcem Kolpe iz Rosalnic. Hvaležni smo gospodoma Albinu in Jerneju za prelep pogrebni obred, pevcem in g. Janezu za zaigrano Tišino. Vso zahvalo smo dolžni tudi g. Hitiju za popolno organizacijo pogreba. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnemu storili karkoli dobrega v življenju, ga obiskovali na domu v času težke bolezni, ga spoštovali in imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: sin Franci, hčerka Marija z družino, brat, sestri in ostalo sorodstvo

ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, koliko trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V cvetu mladosti nas je po težki bolezni zapustila draga sestra in hčerka
ANICA ZAPLATAR
iz Škovca pri Tržišču
K večnemu počitku smo jo pospremili 23. junija na pokopališču v Tržišču. Ob težki preizkušnji, ko komaj verjamemo, da je ni več med nami, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene bolezni in v dneh slovesa stali ob strani, nas opogumljali in vlivali novega upanja. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za darovane svete maše. Prav tako hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in se od nje poslovili ob mnogo preranem grobu. Posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Vovkovi in sestram iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, kolektivu Okrajnega sodišča v Sevnici, kolektivu Stillesa, govornikoma g. Jamšku in g. Zagrajšku, g. Brcarju za odigrano Tišino, pevcem iz Tržišča in Mokronoga ter sorodnikom, sosedom, sošolcem in učiteljem. Iskrena hvala tudi Pogrebnemu zavodu Novak ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še
enkrat iskrena hvala!
Ati, mami, brata Franci in Julij
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga sestra, teta in
botra
ANICA HOČEVAR
iz Ljubljane - Fužine
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pokropili, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, počastili njen spomin s cvetjem, svečami in svetimi mašami ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, pogrebcem in govornicama za poslovilne besede.
Vsi njeni
TA TEDEN MS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 3. julija - Irenej Petek, 4. julija - Urh Sobota, 5. julija - Anton Nedelja, 6. julija - Bogomila Ponedeljek, 7. julija - Ciril, Metod Torek, 8. julija - Špela Sreda, 9, julija - Veronika LUNINE MENE 4. julija ob 20.40 - mlaj
kino
BREŽICE: 3: in 4.7. (ob 19. uri), 5. in 6.7. (ob 19. in 21. uri) ter 7.7. (ob 21. uri) akcijski film Nevarno tveganje. 3. in 4.7. (ob 21. uri) drama Skrivnosti in laži. 9.7. (ob 21. uri) romantična drama Emma.
ČRNOMELJ: 4.7. (ob 19. uri) ameriška komedija 101 Dalmatinec. 4. in 5.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Metro. 6.7. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Svetnik.
DOBREPOLJE: 6.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Zverine.
GROSUPLJE: 4.7. (ob 20. uri) ameriška komedija Zverine.
KOSTANJEVICA: 5.7. (ob 20. uri) film Dantejev vrh. 6.7. (ob 20. uri) erotični film Slačipunce.
KRŠKO: 6.7. (ob 18. uri) film Svetnik. 8.7. (ob 20.30) akcijski film Nevarno tveganje.
METLIKA: 4.7. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Svetnik. 6.7. (ob 10. uri) ameriška komedija 101 Dalmatinec. 6.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Metro.
NOVO MESTO: Od 3. do 9.7. (ob 19. uri) komedija Michael. Od 3. do 9.7. (ob 21. uri) akcijski film Nevarno tveganje.
RIBNICA: 5.7. (ob 22. uri) ameriška komedija Zverine.
ŠENTJERNEJ: 4.7. (ob 18. uri) film Dantejev vrh. 4.7. (ob 20. uri) erotični film Slačipunce.
VELIKE LAŠČE: 5.7. (ob 20. uri) ameriška komedija Zverine.
film %
• ANAKONDA, akcijski triler (Anaconda, 1997, ZDA, 90 minut, režija: Luis Llosa)
Tam, po Šimih zamočvirjenih prostranstvih Amazonke, se vije ena taka prav prešerna, štirinajst-metrska kača klopotača. No, pravzaprav ni strupenjača, je pa zelo “nabildana ” stiskača. Prav promiskuitetno nenasitno se zapodi za komerkoli, in ko te (po)-prime, ni več rešitve, saj je naval strasti, ki so bolj kot eros - tana-tos - itak pa sta pojma blizu, saj je orgazem kot fina majhna smrt - hudo nenaden in intenziven. Tako lahko, prižet k njenemu gladkemu, voljnemu in jedremu životu, tesno v objemu, na štiri oči in v tišini, ki jo njena prisotnost povzroči vsicer vedno nadvse bučni džungli, poslušaš le še suho pokljanje svojih koščic, potem pa še neprijetne in zamolkle eksplozije razpotegnjenega ožilja. Ja, njena zaslepljena zvestoba vodi naravnost do groba. Za grobnico ti posodi svoje drobovje, v katerem te najprej spoštljivo balzamira s prebavnimi tekočinami, ker pa so njeni ljubezensko-ubijalski instinkti še vroči, te kaj hitro izbljuje in vso igro ponovi. Pa kaj, če partner ni živ! Kot da bi to kaj spremenilo! Mogoče je le v začetku, pri malo manj “rajcig"predigri. Saj veste, anakondo najbolj obnori, ko v vodi, na desetine metrov daleč, s
svojo neverjetno občutljivostjo za temperaturne spremembe, začuti nič hudega sluteče toplokrvno bitje.
Podobne, morda nekoliko bolj spoštljive, predvsem pa sakralne besede, v svojih mitoloških slavospevih kači velikanki klepljejo nekatera amazonska plemena, ki beštije prav po božje častijo in jih imajo, mazohisti, celo za svoje zaščitnice. Takšni so tudi Ljudje iz megle, Širimaši, Indijanci, ki jih išče ekipa antropologov in filmarjev. Kmalu trčijo na brodolomca Jona Voighta, zelo fanatičnega, ciničnega in vsega hudega vajenega kačelovca. Voight, ki izgleda kot šeflagerkampa, seveda ladjico obme tja, kjer se mu obeta biznis življenja. Ekipa se upira, nekaj pa jih pospravi tudi anakonda, tako da ostaneta le seksi hispanka Jennifer Lopez in zvesti nigro Ice Cube, režiserka in snemalec, dovolj da se po koncu kalvarije še vedno posname dokumentarec. Aja, pa vodja odprave, bledoliki Erič Stolz, ki v maniri filma Ko si spal vse skupaj na smrt bolan prespi.
Prvi dve tretjini mineta, povsem pravilno, čeprav tudi nekoliko mlačno, v pripravah na veliki finale, v zadnji pa je več scenarističnih kiksov. Ekipa kar nič ne ve o tam res prisotnih velikankah, več očitnih znakov, kam jih Voight vodi, mimo spregledajo, in za vrhunec, stiska ljudi zdmžuje, oni pa se poleg ravsanja z Anko (ljubkovalnica za anakonda) grizejo še z njim, edinim kvalificiranim za boj zoper požrešno hudičevko.
TOMAŽ BRATOŽ
bela tehnika
PRALNI STROJ Gorenje, malo rabljen, ter dvojni plinski kuhalnik prodam ali menjam. ® (068)25-662.	6675
ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, pro-dam ali menjam za drva. ® (068)341-182.	6798
kmetijski stroji
KOSILNICO FIGARO z vozičkom, dolžina kose 130 cm, staro 15 let, prodam. ® (0608)32-040.	6658
MOTORNO ŠKROPILNICO Pano-nija, nahrbtno, lepo ohranjeno, in večjo količino sadjevca in slivovke prodam. ® (0608)65-076.	6669
TRAKTORSKO ČRPALKO Ferolit, novo, in kabino za Zetor 47 prodam. ® (068)30-246.	6689
TRAKTOR IMT 533, dobro ohranjen, prodam. ® (068)73-584.	6718
NOV PLUG IMT, 10 col, sejalnico za pšenico in prikolico za prevoz živine prodam. ® (068)73-483.	6747
KOSILNICO BCS 127 bencin- petrolej, prodam. ® (0608)43-247.	6768
NAKLADALKO SIP 22, rotacijsko koso Sip, silokombajn Mengele, pajka na 4 vretena in motokultivator s priključki prodam. ® (0609)626-177.	6787
ZETOR 6911, 1100 delovnih ur in gozdarsko prikolico z dvigalom prodam. ® (068)58-213, zvečer.	6789
KOMBAJN za izkop krompirja ugodno prodam. ® (068)69-226.	6809
SAMONAKLADALKO Sip, 22 m3, ugodno prodam. ® (068)47-397.	6814
(EEMMlMi
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja
UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006.
Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ^

DOLENJSKA
BANKA
Ponudba meseca
VEZAVA TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV OD 31 DO 90 DNI
TOM + 4% fiksno
DVOMESEČNA NAJEMNINA ZA SEF
OD 450 DO 850 SIT
IZDAJA POTNIŠKIH (TRAVELER’S) ČEKOV Thomas Cook, American Express, Swiss Bankers in National VVestminster bank FIZIČNIM OSEBAM
PO POLOVIČNI TARIFI BANKE.
.	OBVESTILO	■
■ ■
*	Pri Planinskem društvu Kranjska Gora je še vedno odprt žiro 1
*	račun št. 51530-678-88088 za pomoč družini ponesreče-j nega reševalca dr. Janija Kokalja.
J Za vsakršno pomoč se GRS in družina prisrčno zahvaljujejo. ,
kupim
BALIRANO SLAMO kupim ® (068)78-353.	6712
KOSILNICO BCS kupim. ® (068)83-705.	6721
DELNICE PID, B in G serije, odkupujemo. Gotovina takoj pri vas doma! ® (041)676-170 ali (061)575-287.	6728
UGODNO ODKUPUJEMO delnice Krke, Save, Pivovarne Laško in Union. Odkupujemo tudi delnice privatizacijskih skladov: Vizija, Activa, Čertius, Cap invest. Pridemo na dom, gotovina takoj! ® (0609)69-664.	6767
motorna vozila
MERCEDES BENZ 200 D, kot nov, redno servisiran, rumen, 160.000 km, letnik 1978, prodam. ® (068)49-525.
6655
JUGO KORAL 45, letnik 89, prodam. (068)26-669.
GOLF D, kovinske sive barve, letnik 1990, in fiesto, letnik 1990, oba v zelo dobrem stanju, prodam. Martin Kuntarič, Pristava ob Krki 9, 8312 Podbočje.
6661
JUGO 45, letnik 1988,34.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)322-232. 6663 R 4 GTL, letnik 1985, moder, 140.000 km, prodam. ® (068)321-373.	6664
LADO SAMARO, 5V, karavan ali ri-vo kupim takoj. Gotovinsko plačilo! ® (061)1263-400 ali (0609)614-484.	6670
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, prodam. Dol. Ajdovec 3 a, ® (068)87-704.
6672
ALFA ROMEO 33, letnik 1988,
71.000	km, prodam. ® (068)83-316.
6673
AX 1.4 GD, letnik 1991, rdeč, 87.000 km, registriran do 10/97, zelo ohranjen, prodam. ® (0608)74-157, Martin. 6677 JUGO KORAL 45, letnik 1988, lepo ohranjen, registriran do 7/98, nove gume, 94.000 km, prodam. ® (061)857-007.	6678
Z 35 - 8, z dvojno kabino, vozno z B-kategorijo, registrirano, prodam. ® (0608) 34-947.	6679
MOTOR TOMOS AVTOMATIC, letnik 1995, kovinsko moder, bela lita platišča, kot nov, prodam. ® (068)81-747.	6683
R 5 CAMPUS, letnik 1993, kovinske barve, registriran do 4/98, prodam. ® (068)65-498.	6688
ŠKODO 120 L, letnik 1988, 56.000 kTn, ugodno prodam. ® (068)45-598.
6692
OPEL ASCONO 1.3 S, letnik 12/83, registrirano do 30.12.1997, prodam. ® (068)57-491.	6696
R 5 CAMPUS, letnik 1990, 4V, prodam. S (068)83-111.	6705
R 5, letnik 1993, 3V, registriran do 25.3.1998, vinsko rdeč, odličen, prodam. ® (068)73-069.	6707
R 5 CAMPUS plus, letnik 10/93, prodam. ® (068)26-734.	6723
GOLF GL 1.3, letnik 1991, kovinsko rdeč, lepo ohranjen, prodam. ® (068)42-768.	6724
CLIO RN, letnik 5/93, rdeč, 5V, centralno daljinsko zaklepanje, prodam. ® (068)65-619.	6726
JUGO 45, letnik 1989, 52.000 km, ugodno prodam. ® (068)325-206. 6730 LADO SAMARO 1300, prvi lastnik, belo, 60.000 km, vredno ogleda, prodam. ® (068)83-131.	6731
FIAT UNO, letnik 1992, prodam. ® (068)21-033.	6732
R 4 GTL, letnik 1988, 61.000 km, registriran do 1/97, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (0608)84-321.	6734
R 5 CAMPUS, letnik 12/89, rdeč, 3V, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Roman Knez, Makute 2, Uršna sela. 6735 FIAT TIPO 1.4 i.e.s., letnik 1993, registriran za celo leto, odlično ohranjen, z dodatno opremo, 43.000 km, prodam za 11.500 DEM. ® (068)64-066.	6737
R 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do 9/97, prevoženih 76.000 km, prodam. ®(068)42-115.	6739
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991 prodam ali zamenjamzaclio, letnik 1995. ® (068)23-585.	6741
GOLF D 1.6, letnik 1989, bel, 5V, 5 prestav, prodam. ® (068)21-972. 6746
JUGO 45, letnik 1990, prodam. ® (068)73-833.	6750
NISSAN SUNNV 1.6 SLX, črn, registriran do 6/98, prodam. ® (068)65-686.
6751
GOLF JX D, letnik 1985, registriran do 3/98, dobro ohranjen, rdeč, prodam. ® (068)42-648.	6755
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 4/98, 70.000 km, alu platišča, moder, prodam. ® (068)78-170.	6758
GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 3/98, rdeč, prodam. ® (068)68-003, zvečer.	6759
r------------------------------- - S
■	Za gotovino odkupujemo 1
1	počitniške prikolice. PRO *
| CAMP,tel.061/162-18-15. J
GOLF D, letnik 12/89, prodam. ® (068)75-260.	6761
FIAT PUNTO 55, letnik 1995, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (068)73-451 ali (0609)619-625.	6764
JUGO 45, starejši letnik, registriran do 6/98, BMW RT 80, letnik 1991, in 2 nova kolektorja prodam. ® (068)21-575.
6766
JUGO 45, letnik 1986, moder, registriran do 2/98, prodam. ® (068)341-476.
6772
MITSUBISHI COLT, letnik 1991, prva registracija 1993, turkizno zelen, registriran do 3/98, ugodno prodam. ® (0609)628-851.	6776
FICKA prodam. ® (068)78-283.
6777
R 4 GTL, letnik 1990, registriran za celo leto, bel, ugodno prodam. ® (068)26-195.	6779
LADO SAMARO , rdečo, letnik 6/93,
42.000	km, prodam. ® (068)322-362.
6781
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. ® (068)81-137.	6784
GOLF D, letnik 12/87, lepo ohranjen, registriran do 12/97, prodam. ® (068) 73-766.	6785
SUZUKI SWIFT 1.6 GLS, letnik 1994, garažiran, 48.000 km, prodam. ® (068)49-239.	6786
GOLF D, lepo ohranjen, letnik 1989, kovinsko siv, tonirana stekla, strešno okno, registriran do 6/98, prodam. ® (0608)62-754.	6793
R 5 TOP FUN, letnik 1993, lepo ohranjen, redno servisiran, garažiran, prodam. S (0608)89-042.	6801
126 P, starejši letnik, registriran do konca leta, ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)59-521, zvečer.	6806
HROŠČA 1200 J, letnik 1976, obnovljenega, voznega, neregistriranega, prodam. ®(0608)80-399.	6811
TOVORNI AVTO Z 83-10, 5 t, letnik 1985, registrirano do 4/98, prodam. ® (068)45-436.	6812
OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, registriran do 5/98, dobro ohranjen, prodam. ® (068)52-709, zvečer. 6815 R 5 GTS, letnik 1989, bel, 5V, 65.000 km, prodam. ® (068)51-862.	6816
R EXPRESS 1.9 D, zastekljen, daljinsko zaklepanje, letnik 3/95, prvi lastnik, prodam za 13.500 DEM. ® (068)26-163.
6818
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. ® (068)325-523 ali (061)133-94-54.	6328
RABLJENO KUHINJO Marles prodam. ® (068)73-291, zvečer. 6754 VEČ KOSOV starega pohištva prodam. ® (061)667-116, zvečer. 6774
posest
OPUŠČENO KMETIJO ali posest na dostopni razgledni legi, do 10 km od avtoceste Ljubljana - Zagreb, kupim. ® (061)1311-107, v službi, od 8. do 15. ure, Laznik.	6666
IZOLA, nov počitniški apartma z vrtom, na mirni lokaciji, prodam za 82.000 DEM. ® (066)773-131 ali (066)773-777.
V SEVNICI prodam novo hišo z vodo, elektriko in plinom, na lepi sončni legi, 700 m2 zemlje. ® (0608)82-262 ali (061)441-552.	6695
4 HA ZELO lepega smrekovega in mešanega gozda v Golobinjku na meji z Globodolom prodam. Dostop z avtom iz Mirne pri Novem mestu. ® (061)126-24-37, zvečer.	6714
HIŠO v Novem mestu prodamo. ® (068)84-215.	6745
V	NOVEM MESTU ali bližnji okolici, po možnosti ob reki Krki, najamem starejšo hišo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na fax oz. po tajnici na ® (0608)41-106.
6753
GOZD 1.10ha,vŽejniku-Roje, 71 a na Blatu, Ševnica, in tri bale žice, višine 1 m, prodam. ® (068)28-651, po 19. uri.
6765
HIŠO do 175.000 DEM kupim v No-vem mestu ali okolici. ® (068)27-738.
6771
PONIKVE pri Trebnjem, prodam zazidljivo parcelo, 2100 m2.® (068)44-200.	6792
NA RIGLJU pri Dolenjskih Toplicah prodam 10 a vinograda. ® (068)65-187.
6795
STAREJŠO HIŠO na Armezu s cca 0.75 ha zemljišča prodam. ® (0608)71-735.	6805
ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Novo mesto - Dolenjske Toplice (Srebrniče), do 1000 m2, kupim. ® (068)65-466.	6810
V	OKOLICI ČRNOMLJA prodam 22
a zazidljivo vikend parcelo in 200 m mreže za ograjo ovc. ® (068)51-087.	6817
prodam
INVALIDSKA VOZIČKA, navadnega in električnega, oba skoraj nova, ugodno prodam. ® (068)47-522.	6653
SINTHESYZER ROLAND E 70 prodam. ® (068)27-289.	6654
MLIN ZA KAVO, trgovinski, cirkular z 11 operacijami in mizo za namizni tenis prodam. ® (068)64-333.	6657
DIATONIČNO HARMONIKO cis, fis, has, staro 5 let, Resnik, nujno prodam. Anica Bajuk, Radoviča 1 a, Metlika.	6659
BELOKRANJSKO belo vino, 400 1, prodam. ® (068)68-230.	6665
KRITINO, salonit plošče in slemenja-ke, 8-valne, nove, prodam. ® (068)52-909.	6668
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. ® (068)65-420.	6671
VINO CEPLJENKE in domače sadno žganje prodam. ® (068)47-645.	6674
ZA 20.000 SIT prodam oblačila, velikosti do enega leta, voziček, torbo, stajico, posteljico, kenguruja. ® (068)341-009, zvečer.	6680
VINO, dober cviček, 5001, prodam. ® (0608)75-169.	6682
KAMP PRIKOLICO, brako, rabljeno 20 dni, skoraj novo, prodam ® (062) 412-609.	6685
VINO ŠMARNICO po 150 SIT/1 m kravo, staro 9 let, prodam. ® (068)65-871, Kren.	6686
RDEČE in belo vino ugodno prodam. ® (068)89-218.	6697
OPAŽ, 690 SIT prva klasa, 520 SIT druga klasa, talni 1.150 SIT, smrekov, suh, z dostavo ® (063)4^1-082, Andrej.
6700
VEČJO KOLIČINO bukovih kalanih drv z možnostjo dostave na dom prodam. ® (068)322-754.	6703
HARMONIKO MELODIJA Valentino in meso mlade krave prodam. ® (068)49-396.	6706
UČBENIKE za 3., 4., in 5. razred osnovne šole ugodno prodam. ® (068) 65-497.	6709
VINO ŠMARNICO po 100 SIT, rdeče po 150 SIT prodam. * (068)69-480.
KOZOLEC TOPLAR, 6 oken, ugodno 'prodam. ® (068)83-544.	6725
DOMAČE ŽGANJE prodam. ® (068)22-025.	6742
ELEKTRIČNEGA PASTIRJA z žico in železnimi izolatorji ter količki prodam za
35.000	SIT. ® (068)87-355.	6743
10 M mešanih drv, namizno tračno žago in menjalnik za golf D, starejši letnik,ter motor Tmos APN 6 prodam. ® (068)322-654.	6744
NOVO kopalno kad, dva nova hrastova podboja, kubik in pol rezanega smrekovega lesa, 20 x 18, prodam. ® (068)322-998.	6752
VINO, dolenjsko belo,in rdeče, zelo kvalitetno, prodam. ® (068)47-192, zvečer.	6756
BELO in rdeče vino prodam. ® (0608)80-367.	6763
KORUZO in ječmen, oboje pakirano v vrečah, prodam. Rajer, Vinji Vrh 7 a, Šmarješke Toplice.	6782
ŽLAHTNO VINO cviček prodam po 250 SIT/1. ® (068)42-954.	6790
PREŠO, 80 -litrsko, za 30.000 SIT in hladilnik, 50 - litrski,za 22.000 SIT prodam. ® (068)25-577.	6791
LADIJSKI POD, opaž, brunater balkonske ograje po najugodnejših cenah dobite pri Fer-line, d.o.o., ® (0608)70-343.	6794
NAVADNO HARMONIKO Melodija, kot novo, prodam. ® (068)81-503.
6803
GUMI VOZ, 13 col, in vinski sod, 1300 litrov, prodam. ® (068)73-219.
6821
razno
V NOVALJI na otoku Pagu oddamo lepo opremljene apartmaje po ugodni ceni. Če želite čisto morje in prijeten oddih, nas pokličite! ® 0038553 661-458 ali 0038553 661-963.	6273
RENT A CAR Marjan Bradač, s.p., Kočevarjeva 1, Novo mesto. Izposoja kombi in osebnih voizil R trafic, Espace, R 5, Opel vectra. ® (068)322-012 ali (0609)616-360.	6660
POMOČ pri izterjavi in razne poizvedbe nudim. ® (061)332-790.	6694
RAČUNALNIŠKE IGRICE.Brezpla-čen katalog! ® (068)59-572.	6708
BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE z zdravilnim talismanom nudim. ® (068)28-250.	6719
BIFE s skladiščem in teraso oddamo v najem. Lokacija: Dolenjske Toplice. ® (68)65-682, Gramat gril, d.o.o., Dolenjske Toplice.	6738
NOV APARTMA za 3 do 4 osebe, v Medulinu pri Pulju, mirno okolje, lastno parkirišče, oddam od 22.7. do 1.8.197. Cena 70 DEM/dan. ® (068)47-192, zvečer.	6757
PISARNIŠKE PROSTORE v centru industrijske cone v Šentjerneju oddamo. ®(068)81-235.	6770
POSLOVNE PROSTORE, 37 m2, 32 m2 in 21 m2, v Novem mestu, Kandijska 28 in Resslova 1 a, oddamo. ® (068)321 -366, popoldan.	6819
službo dobi
ŽELITE OPLEMENITITI vaše znanje in vaš denar? Pridružite se timu vrhunskih mojstrov direktne prodaje. Pohitite! Možnost dobi samo 100 primernih oseb. Pokličite nas na ® (063)452-237, 471-048, 740-279 in (041 )668-314.	6459
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. ® (0609)622-668.	6687
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:	...............................
Ulica in kraj:	. . .•..........................
Pošta: ........................................
Naročniška številka:	.............. Podpis:
Datum:.......................
frizerski salon
MIRA
je od 1. julija dalje lahko vaš novi frizerski salon!
v
Zenske in moške pričeske urejamo
vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Se priporočamo!
Mira Rustja, s.p.
Marjana Kozine 3, Novo mesto T? 068/ 22-361
V NOVEM MESTU dobi delo mlajši skladiščni delavec z vozniškim izpitom B kategorije. * (0608)87-824.	6690
MESARIJA HOČEVAR, Dol. Težka Voda 7 b, takoj zaposli marljivega delavca za delo v klavnici in snažilko. Oglasite se na sedežu firme od 8. do 14. ure.
6729
DVE NATAKARICI, stari do 30 let, takoj zaposlimo v gostinskem lokalu. Stanovanje urejeno! * (061)887-368.
*•	6740
DEKLE zaposlimo v gostinskem lokalu. ® (0608)31-435.	6773
DEKLE za delo v bistroju zaposlimo. ® (068)325-567 ali (0609)617-700. 6796 ZASTOPNIKI in akviziterji! Vaše delo ni več tisto, kar pričakujete? Poiščemo vam novo! Vabimo vas k vpisu svojih podatkov v našo bazo posredovanja. © (0609)635-324.	6799
službo išče
SPREJMEM kakršnokoli honorarno delo, lahko tudi na vašem domu. Šifra: »ZANESLJIVA«.	6736
SPREJMEM šivanje na dom (hlače, jakne, bluze). S (0608)87-655.	6749
ZAPOSLITEV kot trgovka v okolici Žužemberka ali Trebnjega iščem. © (068)87-157.	6813
stanovanja
UPOKOJENCU ali upokojenki v mestu ali okolici za stanovanje pomagam ali plačam. Šifra: »SAMA«.	6733
STANOVANJE v Straži, 47 m2, prodam. «(068)83-347.	6748
PRITLIČNO STANOVANJE v Šentjerneju, 74 m2, v individualni hiši, prodam. S (068)23-708 ali 321-136, od 7. do 8. ure.	6783
MLAD PAR brez otrok najame enosobno stanovanje ali garsonjero na relaciji Novo mesto - Kostanjevica - Krško. ® (068)45-069, popoldan.	6800
GARSONJERO, po možnosti opremljeno, v Novem mestu, najamem. S (068)321-796.	6820
v •	i •
živali
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, © (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, * (068)49-711.	4753
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, © (0608)71-375.	6557
TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev, in krave prodam. © (068)75-206.	6652
PERZIJSKE MUCKE, dolgodlake, Čistokrvne, mladičke, prodam. © (0608) 71-026.	6656
2 BIKCA, siva, težka 130 do 150 kg, prodam. © (068)78-302.	6662
TELE, staro 8 tednov, prodam. © (068)65-645.	6667
BIKCA, primernega za nadaljnjo rejo, starega 9 tednov, prodam. ® (068)30-095.	6681
MLADE MUCE oddamo. ® (068)73-106.	6684
BIKCA SIVCA, starega 3 tedne, in vino šmarnico po 130 SIT prodam. © (068)65-012.	6691
PRAŠIČA in kravo za zakol (polovico ali celo) prodam. © (068)25-148. 6693 TELIČKO, staro 10 dni, prodam. © (068)76-291.	6698
BIKCA SIVČKA, starega 1 teden,prodam. ® (068)30-242.	6699
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 1 teden, prodam. ® (068)78-256.	6701
PAR JUNCEV, težkih po 350 kg, prodam ali menjam za brejo kravo © (068)76-316.	6702
TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, iz A-kontrole, prodam. ® (068)41-423. 6704 10 DNI starega telička sivca prodam. ©(068)73-175.	6711
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. ©(068)81-643.	6713
2 TELIČKI simentalki, težki 120 kg, prodam. ® (068)42-956.	6715
2 KOZI, stari tri mesece in pol, mati dobra mlekarica, prodam. © (068)41-314.	6716
Osnovna šola Trebnje Kidričeva ulica 11 8210 Trebnje
objavlja prosto delovno mesto
učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas.
Nastop dela 1.9.1997. Prijave pošljite v desetih dneh po objavi razpisa.
PODJETNIKI lisi PODJETJA
Samo za vas glede na vaše potrebe opravimo:
•	graverske storitve (napisne ploščice ali table)
•	storitve iz varstva pri delu (izpiti, elaborati ipd.)
•	knjigovodske storitve
Pokličite:	TRI-K, d.o.o.
Dvor 60, 8361 Dvor Tel./Fax: 068/87-221
9 TEDNOV STARO, 130 kg težko tele, šarole, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)76-150.	6717
DVA BIKCA, težka 250 kg, in 2 breji kravi po izbiri, vajeni paše, prodam. © (068)49-037.	6722
2 ČRNO-BELA bikca, stara 14 dni, prodam. ® (068)24-069.	6727
BIKA, 500 kg, prodam. Peter Mali, Šmihel 42, ® (068)325-066.	6760
BIKCA, starega 8 tednov, in kravo po izbiri prodam. © (068^85-733.	6762
BELE in rjave kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo ter jarkice pred nesnostjo prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, ® (068)67-108.	6769
TELIČKA, starega 10 dni, in vino, belo in rdeče, prodam. © (068)44-578.
6775
2 TELIČKA, stara 10 dni, prodam. © (068)89-146.	6778
ŠARPLANINCE, mladiče z rodovnikom, ugodno prodam. © (068)83-453.
6780
ČISTOKRVNO PSIČKO škotski ovčar, staro 2 meseca, zelo lepo in največjo v leglu, prodam. ® (0608)87-395. 6788 130 KG težkega prašiča prodam. © (068)27-091.	6797
MLADE KRAVE s teleti ali brez njih in telico prodam. © (068)73-092.	6802
TELICO ŠAROLE ali bikca simental-ca, starega eno leto, kupim. ® (0608)75-190, zvečer.	6804
PUJSKE, težke do 30 kg, prodam. ® (068)41-153.	6807
DVE KOZI prodam ali menjam za eno kozo mlekarico. ® (0608)51-270. 6808
ženitne ponudbe
ŽENSKA, 48 let, izobražena, čedna, čuteča, želi spoznati sebi primernega moškega. Samo poštene ponudbe pod Šifro: »DOLENJSKA«.	6720
Frizerstvo Karmen
Ilirska 6, Šentjernej Tel. 068/81-017
MATRIX — friziranje z vrhunskimi ameriškimi lasem prijaznimi preparati.
Polaganje parketa in ostala vzdrževalna dela. Dušan Štupar, s.p., tel. 068/28-576.
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 1 56 sit min
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Rozmanova 15, 8000 Novo mesto Telefon: (068) 325-316
pri nakupu
šolskih potrebščin
Kupon velja od 01.06. - 31.08.1997
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./tax: 068/24-791
CENTER ^ SUZUKI
•	prodaja vozil	• ugodni krediti
•	rezer. deli in dodatna	T + 6%
oprema	• ugodni leasing
•	servis	polog od 20% do 50%
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
CABRIO	29.990 DEM
1000 DEM doplačila za trdo streho
UrhrlnPJUHI
CABRIO	19.990 DEM
SVVIFT	15.990 DEM
2 x AIR BAG, centr. zakl., el. pomik stekel...
BALENO klima 1.3GL3V	21.990	DEM
1.3GL4V	22.990	DEM
WAGON	28.990	DEM
WAGON 4x4	31.990	DEM
Kredit 1 — 5 let T + 6%
Servisiramo tudi avtomobile ostalih znamk!
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, dedek, tast, stric in svak
JAKOB
IVEC
z Rožanca
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo sodelavcem Kmetijske zadruge Črnomelj, OŠ Semič, GD Petrova vas, organizaciji ZB Petrova vas, Društvu upokojencev, govornikoma Franciju in g. Absecu za izrečene besede slovesa, pevkam in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Posebna hvala osebnemu zdravniku dr. Boriču, osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, Pljučnega in Internega oddelka Novo mesto ter Domu starejših občanov Črnomelj, ki so skrbeli za pokojnikovo zdravje.
Žalujoči: žena Anica, hčerki Zdenka in Bernarda z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša sestra, teta in svakinja
JOŽEFA
ŽUGELJ
z Dol. Dobravic 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto- Vis-ceralnemu oddelku za lajšanje bolečin, govornici ge. Rezki Kralj, g. Maleriču za pogrebne storitve, pevkam in g. župniku za lepo opravljeno mašo in obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
_	___	—— v
KRKNZDRAVIUSCk Jk
_______HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
K ... _____________	s
ZAHVALA
Pri organiziranju nogometnega turnirja za pokal Novega mesta so z denarnimi prispevki ali pa z materialno pomočjo pripojnogli: Mestna občina Novo mesto, Gimpeks, Daba, d.o.o., Fotolite, KZ Krka mesarstvo Graben, trgovina Roni, Ljubljanske mlekarne, KIK interier, Radio Krka, Pizzeria Eldorado, Ambient, d.o.o., Bife Rezelj, Mizarstvo Vrhovšek, Otočec, Vaš kanal, Fitnes camp, Kandijska 60, Opel Kruno - poslovalnica Novo mesto, Radenska, Sitotisk Černič, Tiskarna Vesel, Gostilna na vasi, Dolenjske pekarne, Dolenjski list. Posebna zahvala velja Agenciji za šport Novo mesto, Nikec trgovini
na debelo in g. Francu Zadravcu.
Tajnik Š.D. DABA: ZDENKO IVANČIČ
88,90 MHZ 89,70 MHZ
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po n 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 o 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
HI-PO, pisarniško pohištvo 0C Brezje, Grosuplje •B /fax: 061/764-467, 762-100	Najugodnejše cene kvalitetnega pisarniškega pohištva. Pisarniški sklop z omarami že za 129.000 SIT.
ODKUP DELNIC	Delnice Krke, Uniona, Petrola in druge kupim za gotovino po najugodnejši ceni. Tf 061/131-92-15
KOMBI PL0SCE
troslojne, 5 cm
BETONSKI TLAKOVEC NIVEDURP
deteljica	25/1
KOVINOTEHNA
Prodajni center v Intermarket centru v Brežicah, tel.: 0608- 62-857
nemogoče je mogoče
V SOBOTO, 5. JULIJA od 9.oo do 13.oo PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKIH IGRIC!
KULIR PL0SCE
40 x 40 cm, 1 kom.
BETONSKI ROBNIK KERAMIČNE PL0SCICE
100 x 20 x S
Gorenje "Samos" 20 x 20 cm
1,139siT/m!
PORTRET TECjA TEdNA
Štefan Mišja
Črnomaljec Štefan Mišja, sicer Prlek po rodu, je v policijskih vrstah pristal čisto po naključju. Še v gimnaziji je razmišljal o pravu, potem pa ga je prijatelj prepričal, da je šel v kadetnico. Pa mu ni žal. Prav nasprotno. Na delo, ki je v današnji družbi pogosto necenjeno, čeprav je težko, je ponosen, če ga dobro opravi, slednje pa je pravzaprav dokazoval vsa svoja službena leta, za kar je letos ob dnevu policije za izredne uspehe pri izvrševanju delovnih nalog in za prispevek na področju varnosti prejel tudi srebrni znak zaslug za varnost, pred tem je bil odlikovan z bronastim znakom, pred devetimi leti pa z medaljo dela.
Ko je leta 1970 zaključil šolanje v Tacnu, je sicer mislil, da bo dobil službo v Ljubljani, saj je aktivno treniral judo in karate, vendar je bil poslan v Novo mesto, kjer je bil miličnik eno leto -mimogrede, tam je spoznal tudi sedanjo ženo, s katero imata dve hčerki - potem pa je bil premeščen v Črnomelj. Sprva je bil vodja varnostnega okoliša, potem je postal komandir oddelka milice v Semiču, sledila je premestitev za komandirja policijske postaje Metlika, od leta 1983pa je uspešno vodil policijsko postajo v Črnomlju.
Pred 7 leti je postal vodja sektorja stalnega dežurstva na UNZ Novo mesto, z reorganizacijo policije pa je postal inšpektor za
posebne naloge. Skrbi jeza organiziranje, vodenje in varovanje najvišjih domačih in tujih predstavnikov oblasti, za specialno in telesno vzgojo delavcev, ukvarja pa se tudi s pritožbami občanov. Prav pri slednjem je še kako * občutiti ugled policistov. “VJugoslaviji je bil ugled kar dober. Da sta bila organizacija in delo policije odlična, se je izkazalo tudi med vojno za Slovenijo, vendar je ugled policije v očeh javnosti leto ali dve po vojni začel vidno upadati. V medijih so se kar vrstile zgodbe, ki so kritizirale policijo. Tako se je v enem letu število pritožb čez delo policistov podvojilo, saj so očitno ljudje začeli bolj kritično gledati na dogajanja v družbi, demokracija pa je postavila na preizkušnjo tudi ugled policije, "pravi Štefan in poudarja, da povečano število pritožb ni pomenilo dejanskih kršitev, saj je kar štiri petine pritožb povsem jasno neutemeljenih. Občani namreč pogosto ne vedo, kakšne pristojnosti imajo policisti.
Čeprav je Štefanova služba takšna, da zahteva celega človeka vse dni v tednu, zaradi česar je mnogokrat trpelo tudi njegovo družinsko življenje, kar še posebej občuti sedaj, ko ima več prostih vikendov, nikoli ni pomislil, da bi pustil policijsko delo. Ob službi je končal višjo šolo za notranje zadeve, ob tem pa je vedno našel čas tudi za vinograd in šport. Rad namreč teče, igra nogomet pri veteranih Bele krajine, pa tudi juda ni opustil - lani je bil na državnem prvenstvu med veterani drugi.
Policijsko delo mu je prineslo precej bridkih in neprijetnih trenutkov. Predvsem takrat, ko se je srečal z žrtvami, v katerih je prepoznal znance, ali pa ko je moral s kolegi posredovati ob kršitvah javnega reda in miru, ko je potrebno včasih uporabiti tudi prisilna sredstva. “Kljub temu sem se ves čas trudil, da bi delal dobro, vestno in pošteno, tako da se danes upam vsakega pogledati v oči, "pripoveduje Stefan, te vrline pa kot vodja mentorstva na UNZ Novo mesto prenaša tudi na mlade policiste.
TANJA GAZVODA
Oskrunjeni simboli slovenstva
Na dan slovenske državnosti so se v Majerletovem gaju v Vojni vasi pri Črnomlju objestneži spravili nad lipe in jih vandalsko obsekali - Bo opustošenju kdaj konec?
VOJNA VAS - Majerletov lipov gaj v Vojni vasi pri Črnomlju je bil že večkrat tarča objestnih nabiralcev lipovega cvetja. Ni jim bilo namreč dovolj, da bi lipovo cvetje obrali na drevesu, temveč so temeljito obsekali drevesa, tako da so na marsikateri lipi ostali le še štrclji vej. Martin Majerle je že trikrat poklical policiste, ki so si vse zapisali in fotografirali, kdo bi bili objestneži, pa niso mogli ugotoviti, ker je nabiralcev več, in tako se sledi zabrišejo.
Zadnjič je Majerle poklical policijo pretekli teden. Obiralci so namreč oskrunili dve njegovi ter dve lipi soseda Beronje. “Da bi bila farsa še večja, so se spravili
ODVZELI 15 MOTORJEV
KRŠKO - Med 1. in 22. junijem je bila na območju UNZ Krško preventivna varnostna akcija “Motorist”. V tem času so policisti obravnavali 156 motoristov in mopedistov. 31-im so izrekli opozorila, predvsem zaradi vožnje brez čelade, zoper 86-im pa so ukrepali. Hujšim kršiteljem cestnoprometnih predpisov so odvzeli tudi 15 motornih koles in koles z motorjem. V času akcije so policisti obravnavali dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena motorista. Motorista nista povzročila nesreče, žal pa je zaradi hudih poškodb en motorist umrl. Policisti zadnje čase opažajo, da motoristi in mopedisti vse pogosteje uporabljajo čelade.
STOPIŠKE IGRE
STOPIČE - V nedeljo, 6. julija, ob 14. uri bodo v Stopičah na šolskem igrišču Stopiške igre. Te vesele igre prireja tamkajšnje gasilsko društvo, povezoval jih bo znani Sašo Hribar, ki je že lani to delo na veselje številnih obiskovalcev in nastopajočih opravil izvrstno in nadvse duhovito. Po igrah bo veselica, na kateri bo igral ansambel Slavček. Vrli organizatorji pripravljajo bogat srečelov, na katerem bo moč zadeti celo 5-dnevno bivanje za 2 osebi v Grand hotelu Emona v Portorožu.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pritožbe zaradi učiteljice - Pooblaščene investicijske družbe še ne morejo izplačevati dividend - Zakaj ni bilo predsednika Milana Kučana na roški slovesnosti?
Stražanka je v svojem in v imenu več drugih staršev potožila nad delom učiteljice, ki poučuje 5. razred v osnovni soli Vavta vas, češ da je v tolikšni meri problematična v svojem ravnanju z otroki, da je to moteče. Kot je povedala, so starši poskušali vodstvo šole opozoriti na problem, vendar so ostali nemočni, zato zdaj poziva vse starše, ki so bili ali so še prizadeti, naj se združijo in s skupnimi močmi kaj dosežejo v dobro naslednjih generacij učencev.
Povprašali smo ravnatelja osnovne šole Vavta vas Maksimilijana Starca, ki pravi: “Do mene starši niso nikoli prišli s kakšnimi takšnimi zahtevami. Tu pa tam sem slišal kakšno pripombo, da imajo otroci težave z omenjeno učiteljico. To sem razumel kot objektivno okoliščino, saj je peti razred selektiven, v njem se začne predmetni pouk, ki ga otroci niso vajeni, in tako pride do določenih težav. Pripombe so morda tudi zato, ker učiteljica poučuje kar štiri predmete, med njimi matematiko, s katero imajo ucenci večkrat težave. Če so pripombe staršev argumentirano res-
Halo, tukaj DOLENJSKI UST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na
čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar
vam bo pozorno prisluhnil.
k___

ne, potem, mislim, je prava pot, da se oglasijo pri meni ali uradno napišejo, kaj jih moti. Šele na osnovi tega lahko ukrepamo.”
Bralka iz Vinice se je ob branju zadnje številke Dolenjskega lista razburila, ko je prebrala zapis M. Čadoniča o tem, da se upokojenci in učitelji sprašujejo, kdaj bodo dobili regres. Ona in še veliko nji podobnih, ki so desetletja delali, a so zdaj ostali brez dela, ne po svoji krivdi, se komaj tolčejo skozi življenje, namesto regresa pa kvečjemu dobe listek za plačilo dohodnine od tistih bornih nadomestkov za brezposelnost.
Leopold Korevc iz Črnomlja se je ponovno oglasil (in se še bo, kot obljublja), ker ga močno žuli to, kar se dogaja s certifikati. Kot mnogi drugi je vložil svoj certifikat v eno od pooblaščenih investicijskih družb, v Vizijo, a ko je vlagal certifikat, je bil prepričan, da ga v Dolenjsko banko; vpisno mesto je bilo namreč na ekspozituri te banke. Zdaj v časopisih bere, kako tisti, ki so lahko svoje certifikate vložili v uspešna podjetja, dobivajo izplačila dividend, vlagatelji v družbe pa nič. Prepričan je, da ie bil prevaran hkrati z mnogimi drugimi državljani, ki so žrtve “prevare stoletja”. “Kaj bo z mojim certifikatom? Ali bom sploh kdaj kaj dobil zanj?” se sprašuje.
Povprašali smo pri Viziji in Jožica Roge(j, računovodkinja Vizije, je povedala, da pooblaščene investicijske družbe še ne izplačujejo dividend, ker morajo najprej porabiti zbrane certifikate in šele potem bodo lahko začeli izplačevati dividende. Letos do tega zanesljivo še ne bo prišlo. Do konca leta pričakujejo, da bodo delnice uvrstili v kota-cije Ljubljanske borze, izplačila dividend pa bodb morda prihodnje leto ali pa še kasneje.
Nad zdravstvom se je pritožil pacient, ki se je te dni znašel brez svoje zobozdravnice; odšla je na porodniški dopust, njega pa niso
nad simbol slovenstva prav na dan slovenske državnosti. Sumim, da gre za Rome. Boli me srce, ko gledam obsekana drevesa, stara okrog sto let, ki sojih zasadili moji predniki, in zaradi tega sem še bolj ponosen nanje. Ne bi imel nič proti, če bi me prišli obiralci vprašat, če lahko oberejo lipe. Dovolil bi jim, če le ne bi delali škode,” pove Martin Majerle. Ob tem pa ga skrbi tudi, ker je le kakšen dan pred obiranjem v bližini škropil s herbicidi. Sedaj se boji, da bodo obiralci cvetje pro-
dali - o čemer pa skoraj ni dvoma - in da bo imel kdo zaradi tega še zdravstvene težave.
“Romi se tolikokrat pritožujejo, da se jim godi krivica, ne razumem pa, da sami delajo takšne neumnosti. V tem primeru se je naredila krivica meni in mojemu sosedu, ki je drevesa še posebej skrbno negoval, zato je toliko bolj prizadet. Najhujše pa je, ker se bojim, da temu vandalizmu ne bo konca. Nekaj v prejšnjih letih ob-sekanih lip se je sicer že obraslo, toda obiralci jih lahko hitreje ob-sekujejo, kot se lahko obrastejo,” pravi zaskrbljeni Majerle, ki nikakor ne more razumeti, da ponekod lipam posvečajo izredno skrb in jih celo zdravijo, da jih obdržijo pri življenju, v njegovem gaju pa jih malopridneži vandalsko uni-
CU^°' M. BEZEK-JAKŠE
SIN PREMAGAL OČETA
JESENICE - Na tretji letošnji gorskohitrostni dirki na Golico sta sodelovala tudi člana novomeškega kluba Avtoplus Alojz Pavlič in Peter Pavlič. V tekmovanju za clio pokal je bil sin Peter drugi, oče Lojze pa tretji.
OBSEKANE UPE - Martin Majerle se boji, da se bo vandalizem nad lipami nadaljeval. V ozadju ena od obsekanih lip.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
j
MOSTJE POPUSTIL
SEVNICA - V četrtek dopoldne se je zrušila polovica starega kamnitega mostu v Šmarju čez potok Sevnično. Pred novo poslovno stavbo “AR-projekta” so se lotili asfaltiranja parkirišča. Ko je del čez stari most ostal neas-faltiran in je nanj zadnjič zapeljal tovornjak Cestnega podjetja, poln asfaltne mase, je kamniti obok popustil in zadnji del tovornjaka z asfaltom in deli mostu so zgrmeli v potok.
Most je lastnina sevniške občine, podjetnik Rajko An-drojna naj bi ga le vzdrževal tako, da bi imel dostop do parkirišča. Še pred desetletji je most prenašal ves promet v mesto Sevnica. Sedaj se vidi, da so se v mesto vozarili pravzaprav po blatu in pesku. Most so le zasilno krpali, viden je bil betonski del, ki je sedaj skupaj zgrmel v vodo. Posamezni kamni oboka so razpokali, mednje se je s cestišča zlivalo blato in pesek. Preostala polovica mostu je podprta s precej trhlim lesom, ki še kljubuje zobu časa. Presenetljivo je, da se iz Androjnovega projektan-skega podjetja nihče ni potrudil pod most, da bi videl, v kakšnem slabem stanju je. Sedaj vsaj po načrte^a obnovo ne bo dalečv Po pripovedovanju starih Šmarčanov je bil most zgrajen med 1. in 2. svetovno vojno in je bil spomeniško zaščiten.
A. Ž.
Jurčičev Sosedov sin pod zvezdami
Premierna predstavitev Erženove dramatizacije Jurčičeve povesti Sosedov sin v muljavskem gledališču na prostem - V igri nastopa preko 50 domačinov
nikjer hoteli sprejeti; da bi lahko nadaljeval z zdravljenjem. “Ko bi vsaj še delovala dežurna zobozdravstvena ambulanta, a so jo ukinili,” seje razjezil. Dodatno gaje razsrdil še velik plakat, na katerem piše, da so medicinske sestre ljudje in pol, njega pa so na hitro odslavljale na vratih, še predno je povedal, kaj ga teži. Ni mu preostalo drugega, kot daje poiskal zasebnega zobozdravnika. Zdaj pa se seveda grenko sprašuje, čemu sploh plačuje prispevke za zdravstvo.
Bralka Dolenjskega lista je močno razočarana nad predsednikom slovenske države. Prejšnjo nedeljo je bila v Rogu, kjer se je na obletni maši zbralo okrog 10.000 slovenskih državljanov, med predstavniki oblasti pa ni bilo predsednika Milana Kučana. “Če je predsednik vseh Slovencev, potem bi moral najti pot do kraja, kjer se je tolikšno število njegovih državljanov poklonilo spominu tisočem in tisočem pomorjenim Slovencev. Ali hodi samo tja, kjer je njemu všeč?” se sprašuje naša bralka.
Jožica Šuk|je z Dolnje Lokvice pri Metliki je v torek, 24. junija, dopoldne izgubila denarnico s
16.000	tolarji, 100 nemškimi markami in vsemi dokumenti. Pred vožnjo jo je za hip zataknila za brisalec, pozabila nanjo in speljala, na poti pa je denarnica seveda padla na cesto. Ko je pozvedovala, so ji povedali, da so pri vasi Trnovec videli, da je ustavil siv avto, iz njega je stopila ženska in na cesti pobrala črno denarnico ter raztreseni drobiž. Kerje torej najditelj delno znan, ga Sukljetova po tej poti prosi, da ji vrne vsaj dokumente.
Za konec pa še pohvala: J.K. iz Novega mesta v imenu več mamic izreka javno pohvalo Janezu Pavlinu, ki vodi tabor mladih v Dolenjskih Toplicah. Pavlin ima velike zasluge, da so se otroci v skupini malih šolarjev iz Novega mesta v taboru imeli zelo lepo kljub slabemu vremenu.	MiM
MULJAVA - V petek, 27. junija, so se nekaj po 9. uri zvečer prižgali reflektorji v dolinici za Jurčičevo domačijo na Muljavi, zadonela je pesem Goriških fantov in na osvetljeni sceni se je oglasila pojoča muljavska govorica, domala takšna, kot so jo govorili pred dobrimi sto leti v teh krajih in so jo zdaj muljavski gledališki navdušenci ponovno oživili v svojem gledališču na prostem, kjer že 16. leto zapored uprizarjajo dramske priredbe svojega velikega rojaka, pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča.
Tokrat je kraj z okolico zaživel za like iz povesti Sosedov sin, ki jo poznavalci ocenjujejo kot najboljšo Jurčičevo povest. Pisatelj jo je ustvaril po Levstikovi kritiki Desetega brata in v marsičem sledil njegovim pripombam. Dogajanje je postavil v tedanji čas, v središče pa trdnega kmeta in njegovo družino oziroma ljubezen med kmetovo hčerko in nepre-možnim sosedovim sinom. Spori in nesporazumi, v katerih se od-slikuje nekdanji svet slovenske vasi, se razpletejo v korist zaljubljencev ter v srečen in poučen konec. Povest je za gledališče priredil in zrežiral igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Janez Eržen, domačin, ki je duša mu-ljavskega gledališkega fenomena. V glavnih vlogah so nastopili: Franci Ilovar kot kmet Smrekar, Jana Erjavec kot njegova žena, Damijana Kutnar kot njuna hči in Dušan Grden kot sosedov sin, v stranskih vlogah in v vlogah statistov pa je nastopilo še okrog petdeset domačinov vseh starosti, od starejših možakov do otrok. Za sceno in poslikavo je poskrbel Dore Južna, za luč in ton Vinko
Sever, za kostume Marija Rus, za masko Jože Sinjur, organizacija je bila na skrbi Tatjane Lampret, v tehnični ekipi pa so delovali Tone Bregar, Marjan Lampret, Stane Kovačič in Dane Zupančič.
Težko bi našli na Slovenskem kraj, ki tako zvesto leto za letom živi s svojim pisateljem, kot to pod umetniškim vodstvom Janeza Eržena že vrsto let počno Muljav-ci in okoličani. Doslej so na oder postavili že vsa pomembnejša Jurčičeva dela, od Desetega brata do Jurija Kozjalca, v svoje naravno gledališče pa so privabili na tisoče obiskovalcev. Tudi Sosedovemu sinu naj jih ne manjka, saj je ogled te ljubiteljske predstave pod zvezdami, morda povezan še z ogledom Jurčičeve doma-
SREBRNA MASA
DOBREPOLJE - V nedeljo, 6. junija, ob 10. uri bo bral srebrno mašo v župnijski cerkvi na Vidmu domači duhovnik Franc Novak, župnik v Grosupljem. Novak je župnik že 25 let, rojen pa je bil na Vidmu v Dobrepolju.
STRELA NAGAJALA
TURJAK - Poročali smo, daje območje nekdanje krajevne skup-* nosti Turjak pred kratkim za občinski praznik dobilo nov vodovod. Med nedavnimi nevihtami pa je treščilo in novi vodovod je prenehal delati. Okvaro so kmalu popravili. Seveda so nekateri krajani že začeli ugibati, da vode do popravila ni bilo zato, ker so popokale nove vodovodne cevi, kar pa seveda ni bilo res.
čije, lahko res prijetno doživetje. Predstave bodo še 4., 6., 11. in 12. julija ob 21. uri.
M. MARKELJ
ODTRGALI TABLO UPRAVNE ENOTE
DOBREPOLJE - V noči od nedelje na ponedeljek, 30. junija, so neznani storilci odtrgali z občinske stavbe na Vidmu tablo Upravne enote Grosuplje. Tu se ob nočeh zbirajo “nočne ptičice”, ki so že prej polomile drog za zastavo, redno tu razbijajo steklenice itd. Prej so se zbirali za šolo, zdaj, ko je urejeno občinsko središče, pa se pred občinsko stavbo.
POKLIČITE
Če ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije
SKRBNO IZDELANA SCENA - Muljavci so se potrudili, da so v svojem letnem gledališču izdelali zanimivo sceno, pozornost pa je pritegnila predvsem maketa vaške cerkvice. (Foto: MiM)
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Truga
Nekdanji logar Tone Vla-šič iz Straže ni bil le dober poznavalec gozdnih parcel in lastnikov gozdov, ampak tudi razumevajoč človek. Kmalu po tem ko sem nastopil prvo službo, sva odka-zovala drevje za posek kmetu, ki je imel bolj slabo ho-sto, rad pa bi sekal čim več. Na neki manjši jasi je rasla ena izmed redkih bolj debelih smrek.
"Rad bi jo za trugo," je pričel z žalostnim glasom prisotni lastnik.
"Kar dajva jo odkazati, tovariš inženir, "je predlagal Tone, “saj vidite, da je pod njo tudi nekaj podmladka. Doma pa res nimajo nobene dile. ”
Gledal sem starega kmeta in si mislil, da morda res ne bo več dolgo. In tako je bila smreka zaznamovana. Kmalu pa sem iz nadaljnega pogovora razbral, da ne gre za trugo-krsto, ampak za tisto za prevoz peska...