Uolcnjske Novice iz-bujajo vhhI; iirvi in tretji četrtttk; ako je ta dan pr.izuik, dan poprej. Ciitia jim je za celo leto 1-t K, 7,a pol leta 7 K'. NiiroOnina 7-a NcmĚijo, Uosuo in druge evropske drŽave atiuSa Ki'—Iv, za Ameriko IS--Lint i)i (igiusi Ke pluěu.jejo iitipiej. K. Ví4e drugi ]K>lovici razmešamo 2 do 3 kg apna na redek belež. Apnen belež zlijemo na to v 1'aztopino hipermanganata in takoj potem škropimo. Grozdje moramo s to zmesjo prav tetiieljito pubi izgati, tako da od njega kar kaplja. — Hipermanganat učinkuje hitro, ampak le kratek Čas. Zato ga raztopimo vselej s,a]no toliko, kolikor ga zaiiioremo v par urah porabiti. Topi se hitro. __ B. Skalický. Poučilo, kako Je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile poškodovane po toči. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala. daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kalio je s takimi trtami ravnali. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 dni počakati, da se po njej napi'avljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji nacîii z ostrim nožem obležati: .1. Vsa močno ranjena ali zelo raz-kosarjena peresa je stian porezati. — 2. Na Šparonili ali na])njencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezat-i. Mladike z grozdje»! se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdjem še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom. — d. One mlaiiike, katere stoje na rezniku (palcu ali ščapn) ter imajo dati les za ua-l)ravo reznikov ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezali in ohraniti, ker je dingače tudi (j'gatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim udaiiikam vršički odbiti, odi'eŽemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapei'iitca (zalistnik), ka-tfera takoj naprej laste in nadomestil je třti odbiti vršiček. Ostale zapeinice za-ščipnemo za diugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za juihodnje leto, pri tem ))a gledamo, da ostane trti skupaj vsaj T) do 6 mlailik. Ako pa toča še toliko ndadik na trti ne p^isti, da bi iz njih napravili reKiiice ali {)alčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tii mladike, katere po navadi poženejo iz staregB lesa. — 4. P^i v-sem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste udadike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da iijib les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) Škropiti in meseca se|)tembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšali. Škropljenje je sploh prvo delo, ki ga je treba koj po toči izvršiti, B. Skalický, Žitna žetev« Prihaja Čas žetve, izpolnjujejo se ce-bdetne nade kmetovalca v obilni ali pa tudi slabi žetvi. Stáři izrek pravi: kakor si sejal, tako bodeš tudi žel. S tem je rečeno, da [iioraniu zemljo dobro gnojiti, dobro pi'eorati, pridelek v Časti r^sti tudi pravočasno in dobro oskrbovati, da se nam kar največ mogoče razvije in napravi obilo semetia. Zrelo žito poznamo po tem, da ima steblo rumeno barvo, da so kolenčki na steblu posušeni, zgubančani in da je seuie v klasu tako trdo, da ako ga črez noht pripognemo, se prelomi na dve polovici, kakor bi ga z nožem přeřezal. Ko smo se na ta način prepričali o zrelosti, je treba pričeti z žetvijo. Moja šestletna opazovanja žetev na Slovenskem mi silijo pero v i'oko, da iz-prcgovorim nekoliko o izvrševanju iste. V naših krajih nisem še ijiti enkrat ^opazil, da bi kdo naših posestnikov uporabljal drugo orodje za žetev žita, kakor samo srp. Srp so uporabljali že stari Egipčani za Žetev in še danes je na mestu za žetev kakih tnalih parcel ali semenskih Zgodovina francišhonsIiBga samostana in Gerhve v Novem mestu. Sestaull P. Dlfanz FuMan. p. Maksimilijan Cleviser 1739—17^0. Kozina Tauber 1741—1742. Deodat Zebul (Čebul) Ljubljančan, lektor glis 1742 t v Stični in tam pokopan v samostanu. P. Ciril Makay, Ljubljančan, pridigar, 1743i ^ p. Albert Cerne vdrugič 1744, Godfrid Pfeifier, Radovljičan, icklor generalni 1745-1747. P. Beno Waltreicb, vdrugič 1748—1750. Angelin Coballi, Kaiimičan, lektor 1751. P. Godfrid Píeifíer, vdrugič 1752—1753. Ari]angel Mihelitscb (Mihelič), Ljubljančan, lektor glis 1751. P.Adolf Bobner, pridigar 1755-1757. Jakob Wokalilsch (Vokalič), pridigar 1758-17G0. P. I^lorijan Tscbokl (Čokelj), lektor bogoslovja 1761. P: Bernardin Schurg, pridigar 1762 do 1763. P. Bonavita Dietrich, Ljubljančan 1764. Ber naraslo v zgoraj omtjnjenih panogah, tem bolj se bo množilo društveno premoženje. Zatorej vabimo na 27. julija t. I. pu-poldař) vsu Zgornj omenjene vojne invalide k obilemu sestanku v St. Jernej brez ozii'a na krajevne razmere se nahajajdčih vojnih invalidov. Pi'osi se pa, da vsi, katerih namen je, se udeležiti zgoraj omenjenega sestanka, blagovolijo pravočasno naznaniti di'uštvu, da se ve nabaviti vse poti'ebno. — K obilni vdeležbi sestanka vabi —^društvo. Iz št. Jerneja. Na zadnji semenj, dne 16. junija so postavili živinorejci že dokaj lepe živali.. A kupčija je bila bolj klaverna in ne bo nič boljša, dokler bodo meje na vse strani zadrte. Manjkalo je Pajerca pa Laha, ki so svoj čas toliko tisočakov po uaših sejmiščih pustili. Recite kar hočete, mi bodeino vedno trdili — sosed potrebuje soseda, sicer nastane splošna stagnacija. Vsled tega je cena živini sila padla ! Voli, za kateie je imel kmetovalec Še jeseni 9000, so šli sedaj za 4200. In pujski V Za 100 K je žena tacega kupila, da ga je komaj nesla. Ker so pa cene blagu, katerega kmetovalci potrebujemo, vedno še tako visoke, je lahko umljivo, da se poljedelca polastuje neka malodušnost. Seve, Če tako ostane, nikakor ne bode mogel kriti z dohodki stroškov — delavci so tndi še vedno enako di'agl. Posledica mora biti zopetno zadolževanje. — Nova tržna tehtnica nam je Že sedaj dobro služila. 54 strank jo je samo smajni dan vporabilo. — Blaga za obleko je bilo na tigu že obilo, tudi par usnjai jev. A kakor že povedano, sila drago je bilo. Par borih nogavic 30 K! Iz Prečine. Vedno slišimo o raznih tatvinah in grozodejstvih in to posebno pri nas, kjer se klatijo po liostah ciganske druhali. Tako se je dogodil dne 15. junija 1.1. ta-le slučaj; Posestnik Jože Laviič iz Prečine h. št, 2G,, je prišel omenjeno nedeljo od sv. maše domov. Ko je o|H'avil Živino in si skuhal, je šel s pušo preganjat nadležne vrane. Komaj se oddalji od hiše, ki je na samoti ob hosti, že zasliši neki ropot. Hitro gre proti svoji hiši, a mn že molita naproti dve puški. Padlo je proti njemu kakih deset strelov, eden ga je zadel nad kolenom v levo nogo. Ko pa stopi v hišo, je bilo že vse razmetano. Uzmoviči cigani so mu odnesli premoženja v vrednosti do 10.000 K in sicer: U30 K v gotovini, voj. posojila za 200 K, eno hran. ktijižico za 3G00 K, eno vrečo moke, več suhega mesa, en pav čevljev, klobnk in več praznične obleke. Omenjeni posestnik vljudno piosi, če bi kdo prišel na sled tej tatvini, da bi to nemudoma sporočil njemu ali orožnikom. Res, Živimo v časih, ko Človek ni varen ne svojega imetja, ne življenja. Dolžnost vsakega posameznika je, da pomaga izslediti in izročiti take propalice roki pi'avice. Iz Brusnic. Ker nam je stara Avstrija pobrala prejšnje bronaste zvonove, kateri so imeli jako lepe in ubrane glasove, smo po prihodu novega g. Župnika kmalu bili vsi edini v tem, da napravimo nove. In res, o veliki noči smo naročili v tovarni na Jesenicah en zvon za župno cerkev v Brusnicah, enega za podružnico v Ga-brju. Brusniški tehta 940 kg in ima jako lep in nmčan glas, akoravno je vlit iz jekla. Pohvalno je treba omeniti, da so v Brusnicah vaščani sami spravili zvon v zvonik in sami pritrdili na jaiem brez vsakega tozadevnega mojstra tako, da je v nedeljo, 6. julija zvečei" že glasil se iz vi.sokega „turna" line. Iz Radovice. četrtek, 3. julija, je bit za nas dan gi'oze. Več dnij prej že je po malem deževalo, tega dne okrog poludnc pa se tiebo stemni, grom in tresk pretresa ozraÊje, nakrat pa se med silnim vihai'jejii vsuje kot oreli debela toča, ki v Getrt uri zliije iti potiiamlca vse sadeže po njivah, tako, da se tu in tam več ne pozna niti kaj je lastlo. Trto pa, ki je bila ravnokar v bnjnem cvetju, stolče in oklesti tako, da so ponekod ostali le še goli atrclji. Pogled na vitiograde, ki so letos izredno lepo obetali, je kar grozen. Strni bo treba kositi. Etiaka nesreča nas je zadela pred 8 leti, ravnotako na Četrtek in tndi oki'og jioliidne. Sicer se nas pa toča ne ogne skoro nobeno leto. — Treska in liudega vremena, reši nas, o (-rospod! Fraiijo Neubauer: Molitev v nevihti. ^ o Bog, ko Tvoja strašna moč udarja in udarja v noč, ko je/:a spet in spet zašije in bn<)ournik lije, lije, ko srda svit nam jemlje vid in stresa liiš se plašni zid, ko se tre-ioči dvigamo in v temo luč prižigamo, a spet in spet zasikne zmaj, srdit, da mu zaprt je raj, in težki se groinóv vozovi drvé nad našimi domovi, takrat si jak in velik Ti, a slábi smo in majhni mi. Kako trepečejo molitve, proseč pokoja in rešitve! A ti ne glej na strast in grebl Srcá se bednega usmili, ki vije, krči se v boléli, obupa že podlega siti! Na njive naše glej takrát; na njih je plod, naŠ up bogat! Nevihta siva pa in Čiiia ledeno mrzla skriva zrna! Ne ilaj, da padla bi na plod, da mi bi divje 'zakričali, polblazni si lase ruviUi! Ne daj, usmiljeni Gospod! Doma6e in tuje novice. Prihodnja številka Dolenjskih Novic izide v četrtek 31. julija in poteiu dalje vsakih 14 dni ob četrtkili. Promoviran, Dne 2. julija je bil v Inoniostu promoviran doktorjem modi'o-slovja č. g. Josip Tiii'k. Čestitamo! Godbeni klub v Metliki priredi v nedeljo 20. julija t. 1. v čitalniških prostorih zabavtn' večer. Spored: Igra enodejanka: „Ne kliči vraga I" Godba na lok. Ples. — Vstopnina za osebo 3 K. Cisti dohodek se porabi za nabavo godal. Začetek ob pol 9. tiri zvečer. Na državni gimnaziji v Novem mestu bodo v počitnicah uradne ure ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 11. ure. Kadar ne bo posloval ravnatelj, ga bo tia-domeščal g. proť. Germ. 'Sklep šolskega leta na novomeški gimnaziji. Hadi diaginjskih razmer je pustila šolska oblast, dijake na dom že 29. junija, dočim je bil uraden sklep 5. t. m. Sklep šolskega leta smo praznovali dne 29. junija s slovesno sv. mašo. Po daljšem času smo zopet slišali pri šolski maši dijaški orkester, ki je igral izborno. Čuditi se moramo spretnosti mladih igralcev. Letno sklepno šolsko mašo smo prvič sklenili s hiiinio „Bože pravde" iti „Lepa naša domovina". To se mi zdi posebno pomembno. Nam Jugoslovanom priatoja. da poveličujemo in molimo za svoj rod, svojo domovino, svojega kra^a, ne i)a za tuje nemške kneze in domovino, kakor smo moi'ali v sužeiijskih časih doslej. Gimnazija je štela letos 189 rednih učencev in 24 privatisik in 2 eksternista. Uspďi je bil letos: Od-tičnjakov je bilo U (5 priv.), sposobnih Hi (10 priv.). v obče sposobnih 20 (4 pi'iv.), nesposobnih 31 (2 priv.), ponavljalni izpit iiiiH 10 učeticev {2 priv.), naknadni izpit 2 (1 priv.), neizprašani 4 (1 ekster-nist). — Pri letošnjetii zrelostnem izpitu je bilo 12 katididatov, med njimi 2 kan- didatiïqi in 5 bivših dijakov. Zrelostni izpit so napravili vsi, med njitiii 8 z odliko: Ausec Adolť iz Škocijana, Gebauei-Miroslav iz Smarjete, Gnim Ognjeslav iz Smartnega pri JjiUji {z odliko), Heiinan Franc iz (Gradca (z odliko), itovačič .Tosip iz Martinje vasi pi'i Mokronogti, Pehani ITubert iz Trebnjega (z odliko), Purebei' Emil iz Žabje vasi. Sila Anton iz Trsta. Žužek Alojzij iz Vel. Lašč, StefanoviČ Ljubomir iz Novega mesta, Rozman Albina iz Sp. Šiške in Va.sič Nada iz Pulja. Maturanti gimnazij in reatk — v učiteljsko službo. Zaradi občutnega' pomanjkanja učiteljstva ljudskih šol namerava višji šolski svet pritegniti v učiteljsko službovanje maturante srednjih Šol. Za tiste, ki bi bili pripravljeni stopiti v učiteljsko službo, se priredita posebna pedagoška tečaja na učiteljiščih v Ljubljani in v Mariboru, in sicer že v letošnjih počitnicah. Koncem tečaja najjiavi vsak kandidat do-dattii izpit in stopi v učiteljsko prakso ter dobi plačo provizornega učitelja. Kdor se hoče posvetiti učiteljski službi pod temi pogoji, naj se zglasi pismeno ali ostibno na ravnateljstvu drž. učiteljišča v Ljubljani ali v Mariboru. Šola. Za gitiiuazijo se je zopet zgla-silo veliko število učencev iz mestne šole. Vsied pomanjkanja drugih šol so starši večkrat prisiljeni, dati v gimnazijo tudi svoje manj nadai'jetie sinove, kai' pa ni v korist ne staršem, ne otrokom. Potre bnjemo pri nas ne-le obrtnih in trgovskih tečajev, temveč tudi meščansko šolo kot nadaljevalnico ljudske šole, ki se pa naj spi'emeni v petrazrednico, da ne bo treba učencem nesmotreno sedeti ilve leti v četrtem razredu. V tem slučaju bi odpadle paralelke raznih razredov in bi se lahko dobil pi'ostor za peti razred. Dne 3. julija Je zborovala novomeška podružnica Slomškove Zveze. Navzočih 28 članov. Referati o zgodov. pouku na tiižje in višje organiziranih šolah so biti dobro premišljeni ter logično sestavljeni. Glede U. J. U. se je sklenilo sledeče: Zborovalci z največjim navdušenje pozdia-vijo U. ,T. U. ter vstopijo v Unijo pod temi pogoji: 1) Ako se jiri snovanju U. .7. U. pritegnejo člani Slomškove Zveze k sodelovanju. — 2) Ako boiio društva, ki sprejemajo člane v U. .1. U., sestavljena iz člaTiov Slomškove Zveze tei' članov učiteljskih društev. — 3) Ako bode glasilo U. J. LL nov, nepristranski »Čiteljski list, ki bo imel pred oČmi samo interese učiteljskega stanu. Občni zbor Podpornega društva za dijake. V nedeljo G. julija se je vršil ob 9. uri dop. v novomeški gimnazijski posvetovalnici občni zbor „Podpornega djuštva za dijake na novomeški gimnaziji". Vodil je zborovatge društveni načelnik, gimii, ravnatelj J. "Wester. NaČelnikovo poročilo omenja, da so se dohodki znatno pomnožili, ker je pristopilo k društvu veliko novih članov in so nekateri člani in dobrotniki prispevali večje zneske. Dijaki niso prejemali — razun v enem sltičajtt — podpor v gotovini, pač pa so dobivali knjigo iz podporne zaloge in risarske potrebščine, ki so predrage, da bi si jih dijaki sami nabavljali; tudi je plačevalo društvo za ubožne dijake zdravila. V jeseni namerava dijaška kuhinja zopet začeti svoje delovanje; društvo jioilpira dijaško kuhinjo, torej se bodo društveni izdatki znatno pomnožili. Zato bo treba poiskati novih virov. Načelnik poziva navzoče, naj podpirajo društvo in mu pridobivajo novih dobrotnikov. V iitienu revizojjev poroča trgovec g. J. Picek, da sta našla z g. ,Inl. Ivolietotn račune v najlepšem redu in predlaga, da se izreče načelniku kot blagajniku priznanje in zahvalo za uspešno delovanje it) sprt'tno vodstvo. Načelnik omenja, da gre zahvala članom in odboi'nikom, ki so ilelovali v prospeh društva ter izreka zahvalo vsem, ki so na katerikoli način podpirali društvo, zlasti omenja gg, višjega okrajnega zdravnika dr. Vavpotiča, pri-mai'ija dr. Sti'aška in dr. (^holewo, ki so brezplačtio lečili dijake, ter gg. lekarnarja Atidrijanića in liergmanna, ki sta oddajala zdravila po znatno znižanih cenah. Načelnik omenja, da bo poslal Članom in drugim dobrotnikom tiskano poročilo o društvenem delovanju. Nadeja se. ila se bodo dobrotniki posluževali priloženega čeka ter naklonili di'uštvn izdatnih podpor, da bo za moglo tem u^jiešneje podpirati pridne in potrebne dijake našega zavoda. Na predlog pioť. Germa se je namreč -sklenilo, da pristopi di'uštvo k čekovnemu uradu. ^ Bela žena je pobrala v cvetu svoje 19 letne dobe gdč. Pavlino Končina, uradnico pri davčnem oblastvu v Novem mestu, v petek 11. julija po kratki, zelo mučni bolezni ter bila pokopana 13. julija ob pol 1 ], uri dopoldne. Blagopokojne so spiemili k prezgodnji jami nje sodrnžice tukajšnje Marijine kongregacije in obilo občinstva. Naj počiva v miru! Dar. Natiiesto venca na krsto rajne gdč, Končinove je darovalo osobje davč-tiega okrajnega oblastva v Novem mestu znesek 46 kron v prid oslepelim slovenskim vojakom, vdovam in sirotam. Smrtna kosa v Novem mestu. Dne G. t. m. je umrla gospa Ivana Vidic, soproga vpok. finančnega nadpaznika, po petletni mučni bolezni, stara 55 let. Naj počiva v miru! Umrla je 7. t. m. najstarejša prebivalka v Novem meslii, g. Marija, Antonija Marussig iz lienč, vdova višj. carinskega uradnika. Z občudovanja vredno ljubeznijo in potrpežljivostjo je negovala 92 letno starko njena' sestra, ubožcem vsled njene plemenitosti in milosrčnosti dobro znana gospa dr. Keršovajiijeva. — Naše' najsrčnejše sožaije. Razglas. .Mestni občinski odbor je v svoji seji dne 31. maja 1919 cenik, po katerem jdačujejo trgovci, kramai'ji in drugi prodajalci na letnih sejmih in tržnih dřieb v Novem itiestu prosl-ornino od proda jalnic (štantov) itt prostorov sledeče določil: 1. Stojnina prodajaln (štantov) K 3'— 2. Predpudl......K 1 — 3. Kočni voziček .... K —•40 4. .iei bas, koš, pletenica, vieča K —'10 5. l)vov[»režni voz.....K 1'— i>. Jednov|)režni voz ... K —'50 7. Od jednega konja ... K —'50 8. Od jednega žrebeta . . .K —-50 9. Od jednega vbla, bika . . K —'50 10. Od jedne krave .... K —-50 11. Od jedne telice, junca, teleta K —-50 12. Od jedtiega ipiasiča ... K —50 13. Od di'obence (koze, ovce) . K —'20 Vabilo. Invalidno podporno društvo v Št. Jerneju priredi v nedeljo-27. t. m. v dvorani veselico s sledečim sporedom : Jaka àtokova bui'ka s petjem v dveh dejanjih: Trije ptički. Pri igri se vrši prijateljski večer na Čast gostom. Prosta zabava. Šaljiva pošta z lepotiČno koiduirenco Vstopnina: Sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K; stojišča 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen za po-vzdigo Invalidnega fonda, se preplačila hvaležno sprejemajo. Predprodaja vstopnic v trafiki pri g. A. Lampetu, K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. DomaČi oder, v četrtek, ilne 3. t. m. so priredili pri gospe Gabrielčič malčki Andrianič, Gorjup, Kavčič, Ki'amberger in Si)roc prav ljultko domačo pi'ireditev: več deklamaciji petje, sviranje tia gosli ter igrico „Materin god". Z uspehom smo bili zadovoljni poshišav(;i v polni mei'i ; zadovoljni bodo pa tudi revni otroci koroških beguncev, katerim je poslal „odbor malih" ves donesek, vsotico 28 ki'on. — Malčki novomeški, posnemajte! Pri tem se učite in veselite ter stoiite Hog» in nai'odu pi'i-jetno delo. Strela je ubila po.-íestnika ,)ožel'a ňtravs.v Sred. Lipovcu, župnije Ajdovec. Bil je j)riden gospodar in kiščanski mož. Naj v miru počiva! Orožne vaje letnikov 1889 in 1888. K dvemesečni oi'ožni vaji bo.sta vpoklicana letnika 1889 in liî88. Letnik 1889 mora priti k vaji 2G. t. m., I^ř-nik 1SH8 pa 30. t. Iti. ,Oni, ki se ne bodo pravtičasno javili, bodo morali za kazen več Časa služiti kot se je to zgodilo pri zadigem vpoklicu. V interesu vsacega {»osameznika je, da se pravočasno javi. Natančneje povedo lepaki, Filatelistični klub za Slovenijo v Ljubljani se je ustanovil. Gospoilje in gospe, ki, želijo prisittpiti k temu klubu, kateri jim nudi priliko, si pridobiti po ceni pismene znamke, naj izvolijb svoj pristop pistneno prijaviti t. č. tajniku Miroslavu Ďerne v Ljubljani, Giuberjevo nabiežje 16. Vsak član kluba je obenem tudi član hrvatskega filatelističnega društva ter dobiva kot strokovni list „Jugoslovanskega filatelista", — Odbor. Izgubil je nekdo 2. julija od Bršliiia do Mirne peči usnjato denainico. V njej je bilo nad 500 kron denarja, 2 prstanr, 6 ventil, cevic. Pošten najditelj naj odda ]u'oti nagradi na upravništvo Dol, Novic. Raznotero» Pivo Je znano od pamtiveka. Vsaj Kitajci ga poznajo že nekaj tisočletij, Egipčani so ga imenovali po mestu Pelosia, ki je stalo blizu današnjega Sueza, pelo-sijsko pijačo. Tračanje, ki so prebivali blizu (Jarigrada in prebivalci.aeverne Male Azije so |>ili pivo. Židje so poznali dve vrsti piva, svetlo — lažje po imeini Zhi-toum in- temnorjavo — težko, ki so mu rekli Karin. Aristoteles opisuje pivo in opilost ter njene posledice na čistost duha. Kakor piše Tacit, je bilo pivo starih Germanov pijača. Strabo piijtoveduje, da se je mnogo, piva popilo y juŽiii Belgiji in na Flanderskem. Piva torej ni iznašel brabantski vojvoda Jan I., ki je znan pod imenom Gambrinus; — ampak njegova zasluga je, da je pivo za njegove vlade postalo bolj popularno. Pasja pojedina. Grot Moiny, polubrat Napoleona 111, je bil eden najelegantnejŠih kavalirjev pariškega dvora. Ravno radi tega ga je poročila gi'ofica Somojlova, znana vsled.svojega zanimanja za godbo in za pse. Nekega d.ne je priredila i)asji bal. Glavna točka jo bil nastop njenih lastnih šestih psov, imenovanih po kra^j^ Karolu. Vsak povabljeni pes je imel pravico, da pripelje svojega lastnika s seboj. Psi 30 imeli svečano pojedino; olepšali so jim zabavo s končnim balom onih četvero-nožcev, ki so bili nalašč za to dresirani. — Naenkrat nastane velika rabuka, Grofica Somojlova zakriči in plane nad velikansko dogo, ki je bila ravnokar zadavila eiiega njenih krasnih šesterih psov. S tem je bil pasji bal končan. Nalezljiva bolezen. Ponarejalci de-imrja ■ so se že pojavljali v starih časih. Tako se je že v letu 1529. dognalo v Kotni gori, da je tam klobučarica Ana plačala s ponarejenim denarjem in po njeni izpovedi so prijeli v Kolinu moža, od ka-. terega je bila dobila denar, kakor je trdila, y letu 1514. si je u.^tanovil svojo denarno kovačnico v Kutni gori Jurij Nedvedek, kr/Jiar, s svojim tastom in leta 154G.se je zagovarjal iz enake obtožbe suknostrižec David ter za njim cela vrsta drugih sleparjev. Seveda v Kutni gori je bila to lahka reČ. lîilo si je treba nabaviti v zlo-glasiii kovaČnici napravljene pesmice, pa je šlo. Iz vsega tega je videti, da je sle-parstvo zmeraj cvetelo, ker je bila že^a, priti do blagostanja, zmeraj nalezljiva bolezen. Konec sveta. O koncu sveta je v Bukovini I'azSii'jeiia pravljica, ki je danes skoiaj resnična, — Ko se nekoč približa konec sveta, bo na zemlji najprej več krvavih vojsk, lakota in celi oblaki kobilic. Pod nebotii bodo letali ptiči z železnim kljiniofn in bodo izkljuvali oči vsetii živim, orja-ški zmaj bo izpil vso vodo iz rek ter popasel loke in gozde. Zemlja bo gorela do sedem čevljev globoko, na kar bo nastal vihar, ki napravi tri griče ob dolini Jo-zafat. Potem še-le pride Kristus, in na oniii gričih bo po,sledttja sodba. Ko bo izrečena razsodba, bo sveta Mati božja trdno spala, da bi nje vroče pi'ošnje ne bile v oviro večni pravici. Gospodapstvp. v Sejmi v KantJiji. Oiialej se bodo zopet i'edno izvi'ševali mesečni sejinovi v ICandiji 1HÎ Noven) mesMi vsak ietrtek po ir>. vsa-cega meseca. — Županstvo èiiiiliel-StopiÎe, (lne 3. julija 1919. Župan; iîui'c. Razglas. V smislu g 1., odst. 3, na-l'edbe níitiistrsťVa za prehrano % dne 7. marca 1919, Št. A 2084, določile ao se najvišje cene za piodajo svežega mesa v obiini Novo mesto od dne 12. julija 1919 nadalje, kakor sledi: 1) Za goveje meso prednje 1 kg K 2) Za goveje tiieso zadnje Ik^ K lU'— 3) Telečje meso . . . 1 kg K 8'— 4) Svinjsko meso. . . 1 kg K 12 — Přiklade Bme biti največ 20"/o. Stranke se opozarjajo, do vsak prestopek takoj naznanijo pi'i mestnem županstvu. Živinski setnnji na Dolenjskem bodo: 25. julija v Veiiki Loki, 28. jnlija v Lu-kovkii in Toplicah in vsak pondeljek prašičji semenj v Novem mestn. Cena pivu. Na naše poročilo v 2». številki smo prejeli iz Metlike čestjtko, da smo Novoitieščani še si'ečni, ker pijento pivo še po ceni, med tem, ko stane v Metliki vrč 2 K, liter pa 4 krone; Kai-lovško pivo pa stane vrč 2 K 20 v. ali liter 4 K 40 v. Pa, da bi bilo pivo! In seveda tudi brez ledu in z generalno porto! — Torej novotiieški pivopivci: le potolažite se! Sicer bomo vsi pili še di'ažje pivo, če bo cena matei'ijaiu, delavcem in carini le še i'astla višje. Gospodinjski tečaji po deželi. Po- verjeništvo za kmetijstvo' namerava pri-i'editi več gospodinjskih tečajev po deželi, ki se imajo pričeti Jeseni in trajati po 10 tednov. Za take tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podiiiž-nice in druga društva ali pa posebni, v ta nartien sestavljeni odboii V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12 do 16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi «čerike, strošlte za učiteljico in uČne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za dve .učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo oziroma odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, da se pi'iredi v njih ki'aju letošnjo jesen gospoilinjsHi tečaj, naj se čimpreje obiiiejo na povei-jeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljna pojasnila. Pošljite darove za slepe vojake! _#_ Društveni vestnilc. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za sodni okraj Novo mesto je sklenila pri od-borovi seji, katera ae je vršila dne 14. junija 1919 ob 20. uri, sledeče; tliailne ure zadrage so oii nedeljah od 9. do 11. ure v lastnem lokalu Naroilni dom, pritličje, leva Ker je veliko mojstrov hrez olutniii listov in izvršujejo obit, se jih poživlja, da se lakoj pri zgoraj ometrjeni zadrugi jirijavijo. Ravno tako naj l)rijavijo mojstri dotičnike, kateri izvršujejo kjerkoli in kakštio obrt hiez usposobljenosti in učnega spričevala, da se napiavi enkrat red pi i obi'tih. Posebno se oiiozarja na šivilje, v vednost naj bode tudi mojstroit!, kateri še niso vplačali piistopiiine, vjiisnine in osvobodnine zase ali za učejice, da v teku 14 dnij doig iioravnajo, sicei' se jih bo v vseh teh gori navedenih stvai'eh potoni otdasti zasledovalo. Pomočtiiške preizkušnje se vršijo v mesecu juliju ; naj se vsi, katei'i imajo preizkušnjo vsposoblje-iiosti dokazati, prijavijo ob niadniii urah v zadrugi. Uaviio tako se uioiajo odslej zanaprej vsi pomočniki z delavskitiir knjižicami pi'i omenjeni zadi'ugi prijaviti in odjaviti. ■ Novo mesto, 17. junija 1919. Načelnik : Franc Ulažoii. Dve molzni, sanski kozi sla ita prodaj v Kandiji St. 16, . Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j Sa^eij VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 10 letih v posameznih mesecih. iSIescca julija smo imeli silno vročino in sfi'ašiio RUŠO, kakišiie niso potJNiili najstarejši ljudje, stai'i čez 80 let, in to ol» Času,' ko lahi i'astlinstvo — v juniju in juliju — največ vlage za uspešno l'ast. Da tudi v tem mesecu ni deževalo, je bila kriva zopet burja, ki je dižala že nekaj mesecev. Včasih pa je vlekel tudi silen veter, ki je hotel vse prevrniti, ki je pa še bolj izsu.šal zemljo, imeli smo navadno tudi silno vročino. Tako je kazal toplomer nai)rimer 1. opoldne v senci 28 0, a 3. pa na soincu celo.55 C. Vsled hude vročine se je po župniškem vrtu trava že prve dni julija tnočno posušila, ila je bila zemlja kar gola, na več mestih pa indi razpokaiia. Tudi strni so bile vsled vi'očine preje tlo-zorele, in nekat.(ii'i so žvli rž in šcnico že prvi teden julija. 11. je imela Knlpa 2B0 topline. Najhujšo vročino smo imeli 10. popoldne, ko je kazal toplomer ob 4. 33*5 0. Vsled sti'ašne vročine in suše se je sušilo tudi že v začetku meseca nekateio drevje, sadno in di tudi posušilo. Na je zemlja l)olj kamenita in bolj proti solncn, je bilo hrastje, kakor so pravili ljudje,, skoraj vse suho in kakoi' iiožgano. Tudi po drugih hostah se je sušilo drevje, hrastje, bukve, gabri, breze, po vi tih pa op's vročine in suše v Beli Krajini, pa ga sadno drevje. Tudi stelja (prapi'ot) je bila „Slovenec" ni smel priobčili, kakor mu je po nekodi že v tei» nicsecu čisto zrela iu spoioč''« uredništvo, ker ni dovolila vo- Naznanilo. Podpisana uljudno naznanjata slavnemu občinstvu, da sta združila svoje obrti in s tem razširila skupno delavnico tako, da imata vedno v zalogi naj-obilnejso izber visokih in krušnih peči, štedilnikov in lončevine. Otvorila sta-tudi trgovino s porcelanom, kamenino in lončevino v Novem mestu na glavnem trgu št. 94, kjer se bodo tudi vsa naročila za pečarsko obrt sprejemala. — Potrudila se bodeta po možnosti zadovoljiti p. n. cenjene odjemalce s solidno ceno in trpežnim delotii. Klemenčič & Appe, tvornica pečarskih in lončenih izdelkov v Novem mestu. pa jih je sejalo tudi Šele zdaj proso in ajdo, ker niso mogli preje. Nekateri so tudi zdaj šele sadili kumare, ker so se bile (u vc posušile in presajali presad. Ta strašna suša pa ui bila samo pri nas iu po vsi Beli Krajini — in po nekodi še hujši, kakor pi i nas, n. pr. na Preloki, v Giada(i», 8emiču — ampak tudi po drugih krajih in deželah, kakor po Hrvatskem, ____________________ Ogi'skem, Dahtiaciji, sploh po južni Avstriji, diugo, ki se je kasneje ' kakor je bilo slišati, česar pa časopisi ni.so Žežljn nad Vinico, kjer «"'«li poročati. Tudi po Gorenjskem, in posebno še v Ljubljani, kjer mcseca junija ni neki 4 ledne padlo kaplje dežja, so imeli hudo sušo. .Pisec tega sestavka je bil poslal sredi julija „Slovencu" obširen suha, kakoi' v jeseni. 15. je dal pisec tega sestavka na župuiškem vrtu tudi grabiti listje izpod sadnega dievja, katero .se je sušilo in odpadalo, kakoi' v jeseni. Vsled , strašne snŠe in vetrov je kazala tudi skoraj vsa letina prav slabo, nekateri pridelki pa so bili že uničeni, posebno fižol, ki so ga uničevali tudi že Čítí, deloma pa tudi^ krompii', ki so ga tudi črvi uničevali, in pa tnrŠica, ki so je uničevale pa tudi še uši. Posušili so se bili tudi vsi bali iti skoraj vsi vodnjaki po župniji, usahnilo je pa tiuli tiekaj studencev. Ljudem je bilo zopet prav hudo za vodo, katero so morali zopet voziti iz Kuipe, pa ne samo bližnji, ampak tudi dalnji iz Bednja, Pri-binec iu Tribuč, zadnji iz Desincsa. Že 9. julija je rekla neka oseba Hednja župniku; „Včeraj je pri nas živina po ^osip M n mm mestu št.sz Tudi paše namreč ni bilo skoraj nič. Po vrtih je bilo kakor zgorelo, ker ni bila trava po prvi košnji nič pognala. Ljudje so vozili zopet, skoraj po noči in po diievu mimo župnišča vodo iz Kiilpe. Vsled preobilne šuše so odj)adale tudi slive, skoraj edini sad, ki je bil obrodil to leto, in so bile večinoma tudi prav polne, razuu v Ti'ibučalt, kjer so bile pozeble, da je bilo pod drevjem vse višnjevo, nekatere so se bile pa prisušile na drevju., Razuii sliv so odpadali močno tudi orehi, koder niso bili pozebli. Hudo je bilo ljudem tudi že v tetii mesecu za liiano, ker niso itiieli, razun strni, skoraj kaj kuhati, posebno ter bo SVOJO obrt zopet izvrševal točno iu solidno. Priporočuje se olxMnstvii v ua-daljtia naročila. Naznanilo. CenjeiieniH občinstvu naznanjam, da izvršujem pojn-avila vseb vrst strojev brez iïîjeniê. Delo J« doltro iii cene so priuicriu'. Se vijudiio priiKiročuJem Fr. ltl{l':ŠAN, Žabja vas šl. 16 pri Novem mestu. D^losip CholewQ se je vrnil in ordinira zopet ob listi, katerim so bile pošle stare zaioge. delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 3. nre popoldne. Ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure dopoldne, in sicer v hiši občinskega urada v Kandiji. Ni bilo ne fižola, ne krompirja, ne zelja. Po zelenjadnib vrtilj je bilo tcrdi vse suho, ker ni moglo nič rasti. Prav hudo je bilo tudi Ženskam, ker niso imele kaj iirati in kuhati svinjam. Obirale so zopet, trtno peije, pa tudi lesliovino, bezgovino, Ustje od črešenj in lip, bralo so koprive, osat iu plevel, kar so tiiogle didiiti, Vsled silne suše so tudi mladi prasci, ki so bili v spomladi silno dragi, močno padli v ceni, ker jim ni bilo kaj polagati. V drugi polovici meseca je sicer uekolikokrat deževalo, loda večinoma le prav malo, toliko da ne je letina nekoliko, osvežila in da se je zmočil piah po cestah, izdatjiega dežja pa nismo bili dobiti že či'z 3 mesece. Šele 21, je bil dež nekoliko namočil, da so mogli ljudje za silo orati, prišli so pa veudarle do Suhega pri oranju. Šele ta dan iu nasied"J' so sejali repo, več Več karbidnih svetilk iu Iifdiiij kartiida sc, dobi v iNovejn mestu liiš. št, Itil, Ki. Fiorijiiua tr^'. ' Lepa, bela birmska obleka bele nogavico in beli Solni za 10—12 letno deklico, na prodaj. Vse skupaj 100 kron. — Ogleda se pri g. Hladnikovi v Novem niestu do 31. t. ni. , . TESARSKA DELA vsake vrste iti'(;vziime po ziucrnili cenali tesarski mojster, ki rai!polii(,'a s šestimi pomočniki Anton ŽlíŽKIÍ, Karteljevo št. (i, poŠta Alirnapef.. ni jaška cenzura, da tie bi bili izvedeli sovražniki Avstrije, kako slaba lelina nam je pretila. 2tí. julija je bil pri nas bivši belokianjski poslanec g. Dermastia, da si je ogledal po naroČilu dež. odbora, koliko škode je napravila suša. V tem mesecu smo imeli 5 procesij za dež, 4 k Mariji-Pomočnici v Dolenjce, in 1 iz Guščika v Tribiiče, — Povprečne topline smo imeli v tem mesecu zjutraj ob 6. od 14 do 22 5 O, popoldne ob 3. pa po 18 do 32'5C. Kupi se malo posestvo s hišo vr«td, ki naj lii stalo okoli íttXM) K. Niijnije bi se kupilo v bližini Ht. .lei'neja na Dolenjskem. Ponudbe na upravo Dol. Novic,._ od Kfjakov so Je vrnil stavboni in umetni kljiičavniťtii- Zahvala. 1'ovoJoni smrti iiiojcf nepozabne, iakruno ljubljenu sestre, goape MarijBi fintonije Morussig vdove vi£, carinskega uradnika izrekam vsom, ki bo iiani stali ob !iti".ini za časa boluzrt rajiiic«, zlasti pi-eiast, vikarju, g, AL (Jua^liji za lolažiltie obiske, dalj« vsem, ki «o aprutiiili pokojnico k zailiijymu poĚitku — svojo iiajiskronejSo /.aLvald, Uli ika, vdovu dr. KorSovanijova. Novo mesto, 10. julija 1319, Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja poljedelske stroje vseli vrst. — Zahtevajte eenik ! Laneno seme kupim v vsaki množini. Vzorci z navedbo najniže cene naj se pošljejo na naslov: Fran SKERLEP - Jezica pri Ljubljani. Kupujem in prodajani po dnevnih cenah: čreslo, laneno seme in vse poljske pridelke. A. TONEJC - Novomesto št. 230. Ajbiš gomilice; zlati grmiček (taužentrože) in druga zdravilna zelišča, korenine in semena kupi lekarna J. BERGMANN Novo mesto. Gumi za cepllenje trt priporoča Ign. V O K, specialna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana. Sodno ulico st. I Proda ses par juncev za vožnjo, bika ple-menjaka, ovna, kozo in nekaj volne na marofu Srebrniče, pol ure pešpota iz Kandije. Kovaáki učenec 14 do 16 k'l star, iz [loStene tiiSe, se sprejme takoj v poduk pri Ivanu F1 o ri j a n CI C u, kovaču na Slalenku pri Novem mestu h. it. 16._ Proda ses dobro ohranjen gramofon s 13 obojestransko igrajočimi pločami, Singer šivalni stroj, kuhinjska mizica, ma-Hnček za kavo - nočna omarica, „Platen" Neue Heilmetode (3 knjige), ženske bluze, moške srajce, obuvala v Malenškovi (prej Malijevi) hiši pri Božjem grobu - Kandija._ Prodam kozo izvrstno mlekarico, - Marija Jurši6, Kandija št. 12.