ti r«k «. liti CHICAGO, ILL., TOREK, 19. NOVEMBRA (NOV. 19), 1940 Sufcscription 88.00 Vaarlj STEV.—NUMBER 227 riti zasedli italijansko 0zo v Albaniji iktator Mussolini grozi Angliji in Grčiji (OVA KONFERENCA NA DUNAJU U)ND0N, 19. nov.—Poročilo gl^ke časopisne agenture Mer is Belgrada se glasi, da !Korica. italijanska basa v Al-pjji, padla in da so grške lete Ejjfcv mesto danes ob eni tiM. 19. nov.—Diktator Mus-,tini je včeraj na konferenci s hfetičnimi voditelji grmel, da vojna ne bo končana, |akr ne bo Anglija poražena, lenem pa je naglašal, da mota |i italijanski narod pripravljen i trtve in da se bo kampanja nti Grčiji nadaljevala. IhuHolini je priznal, da ao bile ki italijanske bojne ladje podkovane, ko so Angleži bombar-|n]i Taranto, pomorsko baao, Ml nobena ni bila potopljena. Bilje je rekel, da je sodelovanje U Italijo in Nemčijo vsestran-I« hi da državi korakata sku-Gotovo je, da bo hrbtenica [je prej ali slej zdrobljena, i vojna se je šele pričela. i Atene, 18. nov. — Tu poroča-jo, di ho italijanske čete pričele trjevati požicije pri Pinarettu, irovju zapadno od Korice, po siku pred grškimi brambovci. »ektorju Pindus prodirajo Gr-I naprej v Albanijo. Prvi oddel-iso oddaljeni že 25 milj od gr k meje. "Naši težki topovi domini] Ihtejrifno cesto, ko t Ersekom," se glasi poroči- ifrtkega poveljstva. "Velik voj-I plen je prižel v naše roke po egu Italijanov iz Konice, mesta, »terega so fašisti zasedli po in liji grškega ozemlja V sektorju pri Konifi so Ita ani dosegli prve uspehe v-pro-nnju proti Janini, glavnemu Memu industrijskemu "mestu, i tega sektorja so se moral ilijani umakniti zadnji teden, rike čete so včeraj prekoračijo Kalarffias in se približale •nwpolisu, Albanija. "Od morja do jezera Presba kujejo naše čete ostanke »Me italijanske armade," pra-Iporočilo. "Edinice bojne morite in letalska sila bombar- ijo fašistične vojaške kolone oiadja," 18. nov. — Vrhovno po- Prtvo omenja v svojem poro. 1 "dite napade in protinapadi fronti ob grško-albanski Italijanski letalci mečejo w na Krške ceste, železnice voi«*ke koncentracije. Bombe v nekaterih krajih razbile ko-^"»cijsk«' zveze in povzročile M'jo med grškim 1 vojaš- Obrambni načrt -7 •• ------------- - -- ^^^^^^ naletel na odpor j Argentina proti ko« operaciji z Ameriko Buenos Aires, Argentina, 18. nov. — Neki visok uradnik je izjavil, da se Argentina ne navdušuje za kooperacijo z AmerU ko glede obrambe zapadne hemi-sfere, ker ne vidi nevarnosti napada. Poučeni krogi trdijo, da se vlada ne strinja z načrti, ki sta jih osvojili Urugvaj in Ptra-gvaj, glede konstrukcije letalskih in pomorskih baz, do katerih naj bi imele dostop vse ameriške države. Ti načrti predvidevajo poseganje v argentinsko sfero vpliva. Očitno je, da Argentina zasleduje svojo politiko v zadevah, ki se nanašajo na skupno obrambo ameriške hemisfere. Ona je že namignila, da bo zgradila oporišča brez sodelovanja sosednih držav. Predstavnik argentinskega zunanjega urada je zanikal poročila, da Argentina ovira razgovore med Ameriko in urugvaj-sko vlado o obrambnih načrtih. Dasi je Argentina podpisala deklaracijo o solidarnosti med ameriškimi državami, ki je bila sprejeta. na konferenci v Havani, Kuba, pred nekaj meseci, je zdaj naglasila, (ia bo-sama skrbela za svojo obrambo. San Joee, Urugvaj, 18. nov. — Jugoslovansko poveljstvo premešano Ojačanje letalske obrambe aytloa 11 letalski na-. padi na nemška središča i^lffT1; }*L T' ^ PristanUino mesto veljniki letalske sile in druge ter pete armade na meji Albanije in Bolgarije kakor tudi šeste armade, ki straži obrežje ob Jadranskem morju, so bili imenovani po napadu na Bitolj, mesto, ki leži v bližini grško^albanske meje. Vojaški krogi vidijo splošno premešanje v armadi kot posledico bombardiranja Bitolja in poročil o gibanju nemških čet v Rumuniji in Bolgariji. General Dušan Simotič, bivši poveljnik druge armade, jo bil imenovan za načelnika letalske sile. Simotič, letalec v svetovni vojni, je bil načelnik letalskega štaba pred dvema letoma. Razrešen je bil dolžnosti po sporu z generalom Milanom Nedičem, ki je nedavno resigniral kot vojni minister. V Belgradu je bilo zdaj naznanjeno, da bo Jugoslavija ojačila letalsko obrambo, da prepreči napade na svoje ozemlje. Hamburg v plamenih ITALIJANSKA LUKA BOMBARDIRANA London, 18. nov. — Angleški etalci so vrgli Če8 tisoč lažlgal-nih in ^razatrelilnih bomb na Hamburg v napadu, ki je trajal vso noč, se glasi poročilo letalskega ministra. Bombe so zanetile požare v tem Dljvečjem pri- staniščnem P* pomorsko bazo ob južno v.hod- rušile pomole in poškodovale obrožju indokine. Ta bi ji jedelnice. ^ !H,u|i|a p|t| obrambi vzhodnega Druge mase angleških letal so „, stočasno bombardirale Arttverp.j Neki vj|lok j kj uradnik v Dunkirk in letalska oporišča na fe ^ je deja|t da tokljHkt ozemlju, katerega so zasedi ^ |e yedno upg| dg M gj Nemci. Bremen Kolin Dort- ()dno4aji mpd japon(,ko in Ame-mund-Ems In indua rijska sre-'riko ^^ jn da ^ ilednjt dišča v Porurju so bila tarča an- - Angleški maršal pride v Ameriko Reorganizirani« poveljstva letalske sile l j a Ro- i aousuuu včeraj naglasil, da ima Urugvaj vso pravico glede gradnje obrambnih baz s pomočjo Amerike. Vlada se je odločila za odstranitev vseh ustavnih ovir, ki onemogočajo uspešno izvajanje obrambnega programa. Madrid, Španija, 18. nov. — Tukajšnji list Arriba piše, da bo Urugvaj izvršila samomor, če bo odstopila pomorske in letalske baze Združenim državam. Proti taki akciji bi. protestirale celo sence starih španskih .osvojeval-cev. ' / Japonski pritisk na Indokino fianghaj, 12, nov. —Poučeni krogi trdijo, da je začela Japonska pritiskati na vlado francoske Indokine za nadaljnje milita-ristične koncesije, da se bo lah ko upirala skupni angleško-ame-riški kampanji na Pacifiku. Poročilo is Hanoja, Indokina, omenja, da bo Japonska kupovala kavčuk, premog in tivila v Indo-kini in da bo pakt glede bodočih trgovinskih odnošajev med Japonsko in Indokino podpisan. Japonska bi rada dobila kon trolo nad zalivom Camranhom Lewis resigniral kot predsednik CIO! Spet neareča pri delu Girard, O.—George Verbanlč, član društva 49 SNPJ, je bil te dni poškodovan pri delu V tovarni—vroče železo ga je opeklo na levi nogi—in nahaja se v mest- _ j L j ' m vfii bolnišnici v Youngstownu, O, ,nem obrežju Indokine. Ta bi ji ,^ohn~ Bogataj, član mladinske-uri obr*mbl vzhodnega g§ odde,ja prristem drultvu> je m v bolnišnici St. EIIsabeth's v Youngstownu, gjeških bomb. Na drugi atrani so nacijskl priznala sfero japonskega vpil va v Aziji. Dalje je rekel, da bi a _______ — -—.....- -----------^ino sovjetska Rusija imela ko-lič. Lastnik pravi, da Je »« leUlci napadli s bombami mesta'riiti od vojne med Japonsko in ofcenj vsekakor podtaknjen po v severozapadnem in južnoza- Ameritb, za katero ni nobenega saboterjih. Goreti Je začelo v padnem delu Anglije in london-' iroka< Vsa sporna vprašanja ae -----" "------- ----' ska predmestja. V bitkah v ara- iahko Wijj0 „ pogajanji. ku so Angleši sestrelili trinajst nemških bombnikov, sami pa so iagubill štiri letala. Nemški težki topovi so sipali krogle na Dover In okolico z ozemlja Cape Gris Neza in Ca-laisa, Francija. Bombardiranje > ». J® sledilo angleškemu napadu na Iiondoa, 1«. nov. — Maršal neiri4ke "invazljake baii^Vi Unije CIO podprle stavkarje Masno piketiranje letalske tovarne powney, Cal., 18. nov. — Na masnem shodu, katerega se je udeležilo več tisoč članov unij CIO, je bila sprejeta resolucija, ki zagotavlja vsestransko pomoč avtni uniji, ki je odklicala stav ko proti Vultee Aircraft Co. Kon flikt je nastal, ko je kompanija odbila zahtevo glede zvišanje mi nimalne plače na 75 centov na u-ro. Kompanija je dobila vladna naročila v vsoti $84,000,000. Unija je naznanila, da je v stavki za-vojevanih čez tri tisoč delavcev. Tovarna je morala zapreti vrata zadnji petek, ko je unija odredila piketiranje. Na shodu so unije CIO obljubile podporo stav- karjem. , . . Sem sta včeraj dospela majo* Sidney Simpson od vojnegs de-partmenta in Arnold Tolles. član spravnega biroja federalnege delavskegs departmenta, da poravnata konflikt med unijo in kompanijo. Nemilte tovarne \ V ruskih mestih London, 18. nov.-List Times je objavil poročilo svojega do-pisnika. da bo Nemčijs grad-la orožne in municijske tovarn* v ruskih mestih. Bombni napad, -.-.jo iuko da vzame na nacijska tndoitrijska sredi*- B00 ameSklJ- !u bo oročamo članom narodnih in mednartkinlh unij, naj Izberejo in lavolijo v urade mofte, o katerih poštenosti so popolnoma prepričani. Osebe a zločin-skimi rekordi ne smejo imeti uradnih poalclj." Eksekutivni svqt Je okrcal v svojem poročilu Tourmana Ar-nolda, pomožnega federalnsga justlčnega tajnika, ker proseku-tira unije zaradi kršenja proti-trustnlh zakonov. Arnoldu očita, da že dve leti vodi ksmpanjo pro-Iti delavskim unifsm. Na konvenciji ADF bo nasto-ipil kot govornik vojni tajnik jHenry L. Stlmson. Pričakuje se, da bo apeliral as mir v delavskem gibanju In podpiranje programa narodne obramba. Formalna aretacija Bluma, Daladierja Bivša premier ja prideta pred sodiiče Virhy, Francija, I«. nov. — Uon Blum, Edoukrd Daladler, bivša premlerja, In general Maurice (iaaaelln, bivši yrhovni IHivelJnlk francosko-anglsške o-borož*n* sile, so bili včersj formalno aretirani. Doslej so se nshajali pod policijskim nadzorstvom, po sretaciji pa «o Mil odvedeni v Bourresol v bližini Kio-ma. Akcija pomeni, da bodo ti z drugimi bivšimi voditelji vred, ki "so obdolženi odgovornosti, da so pahnili nepripravljeno Francijo v vojno a - N*»m^ljo, jioefšvljenl pred sodišče. Hlum, !>sladier in Gamelin so bili že otwiolfeni zanemarjanja svojih uradnih doll-nostl, priprav za narodno obrambo in vodstva politike v nasprotju z Interesi Francije. • Atlantic Clty, N. J„ 18. nov. — John L. l*wis, oster kritik notranje in aunanje politike Roo-sevetlove administracije, Je opozoril konvencijo unij Kongresa industrijskih orgsniaaclj na nevarnost gospodarskega poloma po sedanji vojni in predložil program, ki nsj bi preprečil polom, i-"Ta program," Je dejal, "aahteva stopnjevalno avišsvanje mezd in kupne sile ter redukcijo delovnih ur. To bo omogočilo uposli-tev brezposelnih. Potrebna Je tudi zakonodaja, ki naj bi dala zaščito in priliko do dela vsem, ki hočejo delati. l*wi* Je krltizirsl delavsko politiko obrambne komisije, federalni detektivski b|ro in druge federalne aktivnosti, omenil pa nI, koliko članov Imajo unije CIO in ne financ. '»»«»1 da zaradi legalnih 'in pridruženim unijam noče objavili finančnih poročiT. Uwis je opozoril delegste, da so se se-| stali v isti dvorsnl, v kateri se je rodil CIO pred petimi leti In (sicer na konvenciji ADF. On se !je deloms dotaknil vprašanja enotnosti v vratafi organizirane-gs delavstvs in Izjavil, da nje-| gov predlog, ds Ameriška delavska federselja Izda čarterje vsem unijam CIO, vprslanje Jurlsdlk-cije |* naj se reši (»oineje, nI še naletel ns preprlčevslne ugovore. O Greenu, predsedniku ADF, ki Je napovedal razkol v unijah CIO, je l*wis dejal, "da Green, kot običajno, značilno tvišga v temi, ko koraka mimo pokopališča. On Je slab prerok In vidi strahove, kjer jih nt" ■ . . i* 'rrMMHnn — f < . t • u PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tJrtdnllkl In oprsmllkl prostori 8887 South LewndsU A v«. Offto* of Publteatlon t887 South Uvndsl« PROSVETA THE ENLIGHTENMENT U LAM IX) IN LASTNINA til.OVKNHKK MABODNB „ f«JUt*0*NK /tDNOTK of jrtllif -1 br M*'*m NiIImmI ImmIH (nM| «» N« lhdrrr'r" ~ rataai for Um Ualto4 KlaUa I«m»I ChUmgn, aad Caaada M M por yoar. Cbicaco and Ckn« |TW por jraar. forofea aouatrksa ft m |»f C, u(U*"« po tUA^fM <%up\m» In aonar©*mlk tlaokuv aa a« vrataio Kokofiai lltorarao okUn <«otrtleo. po-fMU. dramo, pasa.1 itd. | a« vraoja potlljatalja la r siufaju.; la 1» prtk+ii pMt»l«w. Advortisintf raUo ua a*r«^na ie vedno kakor pred sto leti s papirnatimi glasovnicami — ki so ponekod pravcate plahte — in delumo Andrejeve križe na vrhu liste ali pred imeni kandidatov. To zahteva ogromna osebja volilnih uradnikov, Atevcevi, paznikov In drugih, poleg tega pa ta pred potop-ni sistem daje tisoč in eno priložnost za volilne goljufije in pomote, kar ima za posledico pravdo. ponovno štetje in nove in nove izdatke. Vse to bi odpadlo, če bi kongres uvedel enuk zakon za vse države in papirnate glasovnice zamenjal z električnimi volilnimi stroji, ki bi spro-. ti lieležili in Atoli glasove v lokalnih centralah in v glavni centrali v VVashingtonu. Na ta način bi lahko federalni volilni urad v VVashingtonu naznanil popolen izid volitev v eni uri po ^ zaključenih volitvah — in vsa tista komedija štetja glasov in naznanjanja v radiu, ki traia dolgo ure in dolge dneve ter drži milijone ljudi v agoniji, bi odpadla. Stavimo nekaj, tla bi takien strojni sistem znižal stroške volitev za I h ilovico in prihranil ljudem na zdravju, ker bi kilo manj iivčne napet ont i. In Ae nekaj jo potrebno. Volilci se. bi morali izobraziti, izšolati za volitve! Volilna pravica daje veliko odgovornost in za to odgovornost je r treba državljanskega in (mlitičnega znanju. Kadar inozemec dobi volilno pravico z državljanskim listom vred, mora narediti izpit o državljanstvu in če ne pokale dovolj znanja, ne dobi volilne pravice. Cemu ni takšnega izpita tudi za domačine? Ta diskriminacija ni demokratični Vsak voliloc bi'moral ob regUtraciji ■ položiti izpit in če pade. bi moral biti poslan v šolo do prihodnjih volitev. ■ Nepismeni bi «ie Glasovi iz naselbin S pota V Minnesoti je na dan premirja svetovnega klanja pričel pihati snežen vihar in mnogo avtov je obtičalo v zametih,,, kakor tudi busov, ali pa so prihajali z veliko zamudo. Sole so bile zaprte, ker nf brila le burja, marveč tudi tako nosila sneg, da se ni nikamor rtdeio, ljudje pa so padali po ulicah od močnega viharja. Nahajal sem se med svojo zbirko štiri milje nad Duluthom v Vili Scholastici. Čeprav sem bil precej oslabel radi zopetne parmesečne bolezni, sem vendar ie precej močan, toda ko sem stopil iz Vile Scholastice, me je veter zvrnil kot v vrtincu, mi iztrgal zavojček nekih stvari iz roke in raznesel na vse strani. Ko to plAem, gledam zmrzujo-če ptice, ki so se do 11. novembra veselo spreletavale, ker imeli smo vseskozi lepe dneve. Ta dan seip ubogim pticam prvič natresel hrane zunaj okna. Zdaj lovci prihajajo v Minne-soto, ker se 16. nov. prične lov na srnjake in drugo zverino, oziroma bo že v teku, ko bodo te vrstice objavljene. Lokalni listi so že prinesli imena bolj visokih lovcev, kot so zdravniki in podobni. V Minnesoto in sosednji Mlchigan prihajajo lovci Iz vse Amerike. i . Matija Pogorele. V spomin materi Zust Auburn, lil,—Zelo me je pretresla vest o smrti® France« Žust v Moon Runu, Pa., bolje poznana kot"Tnati Z ust. Dokoričala je pot življenja, ki je bila strma iti b6-deča. Bila je hči preprostega kmečkega stanu. Zibelka ji je tekla pred 73 leti v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Bila je priljubljena in poznana v tamkajšnji okolici kot dobrodelnica ln tudi onim Revežem v starem kraju je rada poslala kak dolar, ker se je zavedali}, kaj je revščina^ katere je sama mpogo prestala tam v stari domovini. Pred 30 leti je prišla V Ameriko za možem in takrat se je zanjo pričela nova doba. Dobila je več fantoV na hrftno in stanovanje. Jmela je veselje- do gospodinjstva ln dela okrog doma. Rada je govorila s tujci o tem in onem, kako se imajo rojaki po drugih naselbinah. Citata je Pro-sveto in Glas naroda dnevno, odkar je prišla v to deželo,, sploh vse, kar ji je prišlo v roke. Ko so priAli rojaki v Moon Run za delom, na obisk ali agitatorji slovenskih listov, so Be radi shajali pri materi 2ust, ker jih je z veseljem sprejela in jim postregla prigrizkom in prenočiščem in če je bilo mogoče, tudi s kaj boljšim. Za take postrežbe ni nič računala. Imela je vedno pred očmi, kako hudo je biti brez dela in v revščini. Prav gotovo si bo marsikdo obudil spomin, ko .bo šel mimo njenega stanovanja, čeA tu je živela mati Zust, a ni je več. Res, bila je postrežljlva Torej mati 2ust, sedaj ležlA in počivaA tam, kjer nas vse čaka. ^akon narave zahteva in nihče se mu ne more ubraniti. In to je tudi edini enakopravni zakon. Po valovih življenja čaka slehernega Zemljana smrt in miren mati Žust srečno, srečno! Mirno in sladko počivaj! Sorodnikom moje globoko sožalje. John Homez. Politični cirkus ln zabava * Sharoa-Farrell, Pa.—Politični cirkus je za nami. Besedna bitka, ki je trajala tri mesece, se je razkadila. Nelzvoljeni mrliči ležijo, da se odpočijejo in premišljujejo otsvpji usodi, ker so se tako prefcwšili, da jih njih ljubi volilci niso hoteli poklicati k jaslim. Saj so bili pripravljeni vse storiti, vse so obljubili, kar jim je prišlo na misel, ali ti pro-kleti volilci so pa kola zaobrnili v drugo stran. Ce bi v Ameriki mogli živeti od obljub, bi vsi imeli velike trebuhe. Marsikdo se je vprašal, kam bo šla mladina s svojimi glasovi. Ali izkazalo se je, da ameriški volilci ne dajo nič na prazno slamo, ampak glasujejo po svojem prepričanju. Pretrgali so tudi tradicijo dveh terminov. Torej izgleda, da se Amerika ne pogreza v tradicije, ampak kar je dobrega, se naj sprejme, pa naj bo greh gor ali dol. Marsikdo je mislil, da bo predsednik Roose-velt izgubil samo radi tretjega termina. Republikanci so si meli roke, češ kako lahka bo zmaga. Poleg sendvičev so dajali tudi kavo. Ker se pa ameriški volilci dobro spominjajo, kakšno brozgo so morali piti, so tudi kavo odklonili. Vemo, da v deželi vsega bogastva bi bilo lahko bolje kot je, ampak .tega je kriva reakcija. Sedanji predsednik je več storil za delavstvo, kot so storili v zadnjih 40 letih pod republikansko upravo. Ameriški narod ni vsega sam kriv, marveč so krivi tudi delavski voditelji. Samo poglejmo Lewisa, kaj je on storil volilni kampanji: obrnil ae je in stopil na stran Willkieja. Ali je tak človek voditelj delavstva? Republikanci so mu menda obljubili pozicijo v kabinetu in on se je vrgel z vso' silo v naročje največjim delavskim izkoriščevalcem. Imel sem večkrat zanj dobro besedo, ali zdaj pa je najboljše, da se njegova resignacija sprejme in njega pošlje v pokoj. Ako bi bili zmaigali republikanci, bi se prokleto slabo godilo ameriškemu delavstvu. ZnHbali bi plače in namesto krajšega de-lovnika bi ga še podaljšali, tako zvant WPA bi bil odpravljen in tudi marsfkaj drugega koristnega, seveda samo tisto, kar je v korist delavske mase. Delavstvu bi bile odvzete vse pravice, igra v Wall streetu bi se ponovila in bankirji bi lepo pobrali denar. Vse to bi storili, ker bi imeli re-akcionarji vso oblast v rokah. Poglejmo samo našo držaivo. Pred dvema letoma smo imeli volitve za governerja. Pojavil se je naš sedanji James, ki je takole govoril na svojih shodih: Delavci pri WPA 40 izkoriščani, delati morajo za 54 copakoV na me-sep, izvolite mene in jaz vam bom dal najmanj 74 copakov in delo vam bom znižal na manj ur. Seveda delavci so z veliko večino glasovali zanj."Kakor hitro pa je prilezel v governersko kočo, je pokazal svoj bič. Delavci, upo-sleni pri WPA, so dobili namesto $74 samo $48 na mesec. $6.50 gije. Stal je tudi mnogo denarja, ki ga v takih slučajih nikdar ne primanjkuje, ker smo ga mi bedni morali prispevati v blagor republikancev in demokratov, da bodo nas še nadalje vodili za nos in nam oznanjevali, da je noč svetlejša nego dan. . Kakor pri mnogih prejšnjih volitvah, tako je tudi pri zadnjih delavstvo z veliko veČino glasovalo v svoj kvar in odobrilo kapitalistični bič, ki ga nad nami vihtijo služabniki današnjega reda. Našo državo so poplavili in odrešili republikanski odrešeni-ki in nam ponovno obljubili ^lato tele na krožniku. Naš gover-ner J. P. Heil je bil z majhno večino ponovno itvoljen, da nam kaže pot in nas tolaži z republikansko demokracijo; ~r; Na volilni dan sem glasoval za 18 delavskih kandidatov, toda samo dva sta bila izvoljena. Vsi drugi so bili poraženi po republikancih in demokratih zato, ker so slednji glasnejše oglaševali svoj evangelij in se bolj zvito sklica vali na to ljubo demokracijo. Ko sem poslušal razne kampanjske govore, sem si mislil, ako bi bila demokracija tako debela kakor svinja, bi od same rar dosti poginila. Po volitvah so si republikanski in demokratski lovci demokracije podali roke, si odpustili ^ I^^H grehe in drug drugemu zašepe- pošteno upravičen. Ti nepozabna nja delovnlka so jim ukazali, da tali: dobro smo jih namazali! Mi Boj za demokracijo Milvvuukee.—Zdaj, ko se je zopet nekoliko ohladila kapitalistična mašinerija, ki je s podvojeno silo obratovala noč in dan in omamljala bedno delavsko maso dolge mesece, smo se končno zavedli v naročju republikancev in demokratov in spoznali, da smo prav tam kot smo bili prej. Boj za demokracijo in odrešenje delavske mase je bil srdit in ker je tako odločila delavska nerazsodnost. Kar ae tiče naiih aktivnosti na društvenem polju, moram priznati, da ni dosti spremembe. Poleti smo bili zelo zaposleni s pikniki, zdaj smo pa z domačimi zabavami in kartnimi tekmami. Kdor danes ne zna kvartati, je starokopitnež. Tako pravijo oni, ki domov dobitke prinašajo in pravijo, da se za majhen denar veliko dobi. . L. Ambrozich, 747. morajo delati 20 ur več na me- smo pa ostali v ozadju ponižani, »ec. (Delovnik in plače pri WPA " odreja zvezni kongres, delovne pogoje pa administracija WPA. —Ured.) Pod prejšnjo upravo bo delavcem pri WPA preskrbeli prosto vožnjo, ako so morali na delo izven mesta, sedal pa morajo sami trpeti vozne stroike. Pod prejšnjd upravo si se lahko pritožil, ako ti ni bilo kaj po volji, sedaj pa kar vse lepo vzemi in tiho bodi, ali pa krepaj od gladu. Slovenski dom je zaključil na zadnji seji, da priredi veselico 30. nov. zvečer. Igral bo Umekov orkester. Ta veselica bo nekaj posebnega. Torej v soboto, 80. nov., vsi delničarji in družabni člani pridite s-svojimi družinami vred v Slovenski dom. Vstopnina brezplačna.Vsi tisti, ki imate članske karte, jih prinest te s seboj. , - ? INadalje se naznanja Vsem članom naših društev, da je V decembru volitev odborov pri društvih, gospodarskih in kulturnih ustanovah. Udeležite se torej sej, brez da bi bili obveščeni. Prav tako je glavna letna seja Slovenskega doma 22. dec. ob 1, popoldne. Udeležite se, ker tukaj so vloženi vaši trdo zasluženi centi. Od vas je odvisen uspeh. Pridite na lian z dobrimi nasveti in priporočili. Izvolite odbor, ki bo gledal za blagor naB vseh. Delavske razmere so tukaj zelo slabe, odkar je bil ustavljen obrat v tovarni za pločevino. Mladi fantjeso se nekam razgu-bili, mi, ki smo prekoračili Kristusova leta, pa Čakamo, kdaj nas bodo poklicali, Toda je že hudič, ker imamo tako malo sreče. Najtežje delo je iskanje dela. Frank Kramar. / Z Midwayja Midway, Pa.—Na obrazu matere se je čitalo, da globoko obžaluje, ker je njena hči na naši veselici v naglici pomotoma vzela površnik druge ženske. Storila je vse. da se je ta pomota izravnala in ji izrekamo priznanje. Tudi članstvo našega društva je obžalovalo to pomoto. Kakor hitro se je slišalo, da je vse izravnano, je bila tudi med članstvom videti zadovoljnost. Priznanje gre tudi dotični, ki je šla brez površnika domov in čakala rezultata brez vsakega ugovora. Kaj takega ne stori vsaka oseba. Vse to stori-Ha človefca vtis, da smo med poštenim in zavednim članstvom in ako se pripeti pomota, jo izravnamo mirno. Priznanje gre tudi Prosveti za sodelovanje. —~ — Novica o smrtni nesreči Johna Ferjana iz Harmarvilla me je tako presenetila, da sem kar prenehal čitati in mislil, da je to nemogoče. Se par dni prej sva bili skupaj na federacijski seji. Pogovorila sva se in se ločila kot dobra prijatelja. Družini moje globoko sožalje. — - Mislim, da je na mestu, da se že sedaj pričnemo pripravljati na prihodnjo konvencijo SNPJ, ki bo v Pittsburghu. Vse moramo urediti, da se bodo delegatje res počutili kakor med brati. Gotov sem, da bo odbor, izvoljen na federacijskih. sejah, kos svo^' ji nalogi. Redko imamo priliko pokazati to, kar je v resnici naša SNPJ. Odboru tole v .premislek: Naše društvo namerava povabiti delegacijo k nam za en večer na zahteval mnogo časa ener-'^av0: Minski krožek za- počitek, do katerega je vsakdo | manj ko prej. Namesto skrajša ,^meli na U>nmni. noben način vpliti, prav tako ne Na ta način bi se ameriška demokracija zelo izboljšala. Prepričani smo. da to enkrat pride. Zakaj ne bi prišlo ie dane)? ftani unije Amalgamaled „f Slreet Klectrir RMilu»v A Motor ( osrh Kmplove* »iketirai« poMtsjo avtobusne družbe Greyhound Line« v New Vorku po okUru stavke. nje priredil igro. Res smo oddaljeni 21 mijj od Pittsburgha, ampak to ni danes nobena daljava. Tudi na Stanovanju bodo lahko pri nas delegatje, seveda na njih željo. In tisti, ki imajo sorodnike ali znance v bližini, bodo raje na deželi. Od nas več ljudi dela v Pittsburghu in se dnevno vozijo tja in nazaj, ker (je dobra železniška zveza. Vse to se bo seveda zgodilo, ako pridemo do sporazuma s odbofcom; ako tiam ne bo ustreženo, tudi ne b^ne-bene zamere. Za banket že sedaj zbiramo cente, ker je priporočljivo, da pričnemo hraniti eno leto prej. Spominjam se »prinfffieldske konvencije kakor tudi elevelandskč leta 1937, kako so nam postregli. Prijateljem napredka in občinstvu naznanjam, da posetite našo naselbino v nedeljo, 1. decembra. Ta dan priredi mladinski krožek 22 SNPJ lepo igro, ki bo trajala dve uri in pol. Pokažimo mladini dobro voljo. Na predek mladine je tudi napredek članstva jednote. Dvignimo kampanjo po vseh naselbinah. Ako mladina vidi igro, tudi sama želi sodelovati. Pazite na vabilo v angleški sekciji Prosvete, kjer bo mladina raztolmačila, kakšna je igra. Ta dan naj bo dan mladine in udeležimo se Čim več mogoče tudi mi. Vstopnice za federacijsko veselico, ki bo v Pittsburghu 30. nov., so pri meni in plačalo jih je društvo. Moškim bodo razdeljene, kakor se kdo priglasi brezplačno, dokler ne poidejo. Za ženske je prav tako naredil gospodinjski odsek in mislim, da so pri tajnici. V nadi, da bo to lepa zabava, je tudi potrebno, da smo navzoči. John Sire, 89. Od starega Savana Puebki. Colo.—Vsak človek si ohrani in obuja svoje spomine. Vsakdo rad pogleda v pretekle dogodke, ki jih je doživel v življenju, pa bili veseli ali žalostni. Najljubši 90 mu spomini na dobre, .veeele, ljubke čase. Spominja » svojih dobrih prijateljev, vesele družbe, v katero je zahajal v prostem čaau. se t njimi Veselil in kratkočasil. Vsakdo ai v miJih poželi ie tistih veselih dnevov is cvetoče pomladi, časov, v katerih je rea luino bilo. (Dal)* M I atnaU Ob tednu Anton Garden REFORME IN VELIKI OCtJ Dopisniki Prosvete najbrže preJ portretirajo splošno razpoloženje ameriškega delavca irM* uJI volitev. Ko člov^id^^ t^r^^ novno izvolitvijo Rooseveltl 8 ^ ^^ pn tem ostalo, da delavstvo ne U Razvidno je, da RooseVelta mrn.i Z ^ nekakega Velikega očeta, in doS/bT H v Belf hiši, bo vse dobro. (It Deloma je to razumljivo, ker on Je re, kazal globokejše razumevanje križev i„ J življenja širokih delavskih L T r. ? trebo nekaterih večjih socialnih rZt Saj še ni tako dolgo, manj ko 20 let ko M še Ameri&ka delavska federacija borila 1 njim _ proti vsaki vrsti socialnega zavaro nja in vladne protekcije delavcev. peder2 je pod Gompersovim vodstvom in tudi šT »neje smatrala, da bi taka zakonodaja olh unije, ker bi se delavstvo naslanjalo za nonl na vlado in bilo tudi odvisno od nje nam« da se naslanja na svoje organizacije' vlada je tiranska in si lahko podvrže tudi delav organizacije. To je bila oficielpa filozofija ameriškega lavstVa skozi dolga leta, več ali manj skoraj velike krize leta 1929. Zadnja leta Gomp sovega vodstva je federacija končno pritt v vladno protekcijo žensk in otrok pri d toda o kakšni vladnj protekciji delavcev, bo, z reguliranjem delovnika, minimalne mezde podobno ni hotela nič slišati; prav za prav takezakonodajske zahteve na vsaki konvenj obsodila. Nekako 15 let nazaj je bila prisi na izreči se za starostne pokojnino, ker je 1 ta zahteva že toliko prodrla med članstvi priključenih unij, da se ji ni mogla več upii ti. Vendar pa je še obdržala svoj tradicion ni antagonizem proti širokopoteznej&im soci nim reformam s strani vlade. Ta antagonizem, ostanek gomperstva, ki bil prežet z desničarskim sindikahzmom ai riške sorte, se je sesul v prah z nastopom like krize pod Hoovrovo administracijo, je Roosevelt prišel na krmilo, so že tudi ki servativni ameriški unijski voditelji zahtei vladno intervencijo proti veliki bedi in br mejnemu izkoriščanju delavstva, proti ka remu bo tudi vse unije odpovedale, kolikor je še ostalo. Tako so razmere storile iz Roosevelta — likega očeta. On ni bil nikdar prej znan zagovornik socialnih reform. Kot goveri države New York je sicer pristal na nekat zahteve organiziranega delavstva,' predvs za protekcijo*delavk. Toda ko je bil prvič miniran za predsednika na demokratski leta 1982, ni nihče v njem videl socialnega formatorjai' Izvoljen je bil največ vsled te ker je bilo ameriško ljudstvo do grla sito publikanskega Nerona, ki v svoji socialni posti nI hotel videti velikanske bede 15 m jonov brezposelnih^ kakor tudi ne bede b krotiranih farmarjev. Mencken je pove resnico, ko je zapisal, da bi bil leta 1932 v -kdo na Rooseveltovem mestu porazil Hoovei In ker Roosevelt ni mogel nadaljevati Hooverjevo politiko, ^»kor bi tudi ne m a nihče drugi na njegovem mestu — niti s Hoover, če bi bil ponovno izvoljen — jej prisiljen lotiti se socialnih reform, da je n deželo s kapitalizmom vred pred absolutn propadom in splošno anarhijo. Sila kola mi. Tako so se tudi ameriški kapitalisti še celo burbonci! -4-. sprijaznili več ali man newdealskimi socialnimi reformami, ko so s znali, da bi dežela ne mogla živeti Jurr^ InteligentnejšUcapitalisti, med katerimi jfc di Roosevelt, v"leh reformah celo vidijo, di potrebne za obstoj kapitalizma, ker se zave jo, da ne more noben družabni sistem, zRra, na moderni strojni produkciji, vzdržati, se široke ljudske mase nahajajo v bedi in manjkanju. "The Priče System" je odv; od kupne sile prebivalstvs, ta pa seveda uposlitve in zaslužka ter vladne podpore v ali drugi obliki delanezmožnim. Torej glavni povod za vse socialne in lavske reforme je iskati pred vsem v raz rah, ki so jih izsilile, ne pa v Velikem ocei Beli hiši. V normalnih razmerah bii tudi » sevelt ne bil nič drugačen kot predsedn.k M ženih držav kakor je bil prej k°t ^en države New York. Sigurno je, da b. ne nobenih socialnih in delsvskih reform, er demokratska stranka nanje nikdar i* ^ la, oziroma bi jih bilo le toliko kolikor b. izsililo ljudstvo. Poleg tega si je potrebno predsednik v zakonodajnem področju (Dalje na 3. strani) Pred dvajsetimi (Iz Prosvete, 19. novembra Domače venti. Na Elyju. lu v rudniku ubil 36-letni AleA Svtf«h nad Ljubljano, član SNPJ. • I Dtlavnhe venti. Velika brezposelno* I na vzhodu Amerike. k Iz inozemstva. Liga čl jo med Italijo In Jugoslavijo gleo ln Reke. * ■ - Sovjetntca Rueijn. Sovjetsks cariste na Poljsko in v GsIknJ" ^ NOVEMBRA ceste zelo razdrapala. fovo budno oko. Razočaran fant MEHBER kovice J z starega kraja gnezdo jajc. Ivanček si je iz6ral dvoje jajc in jih je prinesel v I kuhinjo. Ker pa ni bilo matere več v kuhinji, je vati z ognjišča nekaj žerjavice in jo je odnesel na podstrešje v namenu, da bi si morda skuhal jajca na samem. lUUBAVNA TRAGEDIJA |V SREDIŠČU OB DRAVI Mlada Tinca K. in 31 letni Ru-Idolf R. sta se imela že del j ča- t Slovenije mtrsa žrtev Kenjena ________ i »«tec 8 septembra.—V Lo- sa rada. Poslednji čas pa se je je zadnji dve leti silno jela Tinca nekam ohlajati, kar križišče, je stalno zavit v da Tinco ustreli. Ko se je dne 8. & oblake prahu, ki ovirajo sept. mudil pri njej, jo je med Kje in razgled. Zelo se je po- [besedičenjem ustrelil^^esno Atevilo motol^i^Mii—M^I^BM cestah, menda skesano premislil. Stekel Slo tudi število motorjev, ki stran prsi. Tisti hip pa se je tano dirjajo po cestah, menda skesano premislil. Stekel *P7a so se začeli tudi množiti je po avto ter jo odpeljal v or-Erliivi dogodki in karamboli. moško bolnišnico, fanta pa so Dne 7 sept. so se vračale od prijeli orožniki ter ga zaslišujejo. . ^ - - mnogo let, da nudi lepote in ve- ISOV1 IZ sel j a željnim duševni ulitek • .. , krasno slovensko pesmijo. Zato naselbin * vredno potrebno,da ga pod- Iprete. Ker sem preoddaljen, ne (Nadaljevanj« s k. strani.) morem biti med vami Savani in fc ■ tl , Kar se mene tiče. nisem več Save in sodelovati za lOtrok ni vedel, da je šel v naj- mjad ^ tu ^ uiostnih. In ker si tut-udeleže »e Savlnega kon-lamic iprinesel na podstrešje nih čtLaov rad ne kličem v spo-i . . . aiaviuu. naj žerjavico. Ogenj se je nato naglo min> jih raj4i ne obujam> ^ vi >k>ven|ka pesem in nje kraa-razširil1 na podstrešju. Ko so za- prijetnih( ljubkih čaaih 9e pa v "« melodije kakor tud vsi Isti, pazili domači da na podstrešju miglih pomudim z ieljo, da bi se'ki * P0-1"4^1 in iz- gori je bilo že prepozno. Ko je 4e Vrnili. V mislih Imam čas mo- Jlti! Ivanček videl kaj je storil, se jeta enajstletntfa bivanja v je gotovo zbal kazni, zato se je chicagu. Tam je v presledkih skril pod deske in je menda mi- trudapolnega dela res lušno bilo. slil, da bo ogenj sam od »eb« Tam sem imel mnogo prijateljev, ugasnil Ob tragičnem udarcu, ki kl 80 W|j delavni v vseh panogah je zadel Maroltovo družino, so- M .bližanje delavstva in za nje-čustvuje z njimi vsa obširna korivt Človek, ki se poču- trebeljevska občina. velike množice ljudi. q£eTA ŠESTIH OTROK Dne j^bno mnogo se jih je vrnilo z I je ~UBIL ^rnim vlakom Na motorju se ^ 1Q 8€pt€mbra _Pred je vračal tudi Bazmov fant v tričlanskim ^^ bolnega fctedršico. Fant je peijai na i,.^ y ^ u se je zagovarjal pdnjem sedežu svojo mater, M letni mizar in ^^ Ja_ doli« let staro Jalovec iz Mrzle vasi pri Ca- injo ugledne ^.^^^Htežu, zaradi uboja. Obtoženca je ^ke družine v MdriUd. N« L^ Svetnik d/. Pintar. Gorenjemu Logatcu, . .. ' više od mesta nedavne *>n« 23- i™}* P*?ti večeru so je pripeljal nasproti *f v zidanici posestnika iz Dolenjega Logatca Franca Baškovca v Mrzli vasi po- Anton Medved, 21. Američani pred 25 tisoč leti ti dolžnega, da nekaj prispeva v 1 dobrobit človeštva, se počuti v Itaki družbi zadovoljnega In veselega. Taka skupina požrtvovalnih I delavcev, v katero sem rad za- O Prešernovem koncertu Waukegan, IU—Bila sem na koncertu pevskega zbora Prešerna. Zelo se mi je dopadlo. Val pevski zbori so želi velik aplavs. Petje Prešerna je bilo nekaj sa-nimivega in krasnega. Vidi »e, da Imajo pevci v resnici voljo in zanimanje ta petje. Videla sem tudi, da Prešernova zabava ie sama vabi občinstvo k udeležbi. Tudi drugi zbori so nastopili po- pri peljal mm Voiu^m^rist^i m^|8€8tnik Baškovec, Janez Jalovec ligniti. Zadel je konja v pr- ■ 8V0J° Potnik Karel fin mu zadal precejšnjo rano. ^amc s svojo ženo m Karel Ra-Ltem ko je sin odnesel fožje dovanovič V zidanici sta se Ja- Edbe, so bile posledice za • kl J* bl1 Grame ^ mater usodnejše oble- sPrla» nakar je Grame dejal, da iTjepod konji s hudimi rana- ima Pri sebi samokres. Baškovec P posebno na glavi. Takoj so * opozoril Gramca, naj se ne 3o prepeljali v bolnišnico, kjer^as takimi stvarmiGramc pa 2 bori s smrtjo zaradi pretresa M* odvrml; « Jfalovcfa I nov samo prestrašiti. V tem trenut- Tje bila nesreča še popolnej- ku Jalovec proti Gram- it, so po karambolu zastonj is- ™ >n f ^H« zidanice Nato Uli aktovko, v kateri je pone- f vrata zidanice zaprli Grame irečenka nosila okoli din 60,000, * trikrat ustrelil in grozi kijih je bila prevzela v Ljublja-\Movai potem pa se je pomiri Dia neko ugodno sklenjeno kup- M« "del na travo Nekaj minut ^ Našel se je lopov, ki je U. pozn^je se je družba, ki je bila ristil temo in gnečo in se po- v ' o^11*' da do" til aktovke. Tako Bazinovi ™v. Jalovec je neopaženo po-ijo poleg usodne nesreče še ^ v zidanici dolg kol Ko so veliko motno škodo. ^Prh vrata'. ^P" Jflovf .h 1 Gramcu, ki je sedel na travi, in LN ZASTOJ ga s kolom udaril s tako silo po E1JSKE KUPČIJE . glavi, da mu je preklal lobanjo, Savinjski hmelj, je že obran. nat<> Pa j« & večkrat MmahnT Ijarji čakajo na kupce. Zar Po njem in ga močno poškodo-limivo je, doslej iz- val tudi po prsnem košu in tre- zno malo zanimanja za hmelj puhu. Gramca, ki je b 1 oče še-t Savinjski dolini. Nekaj kup- » lh/>trok so prepeljali v breži-«v .si je ogledalo hmeljske vzor- *k<> bolnišnico, kjer je drugi dan e, vendar je prišlo le do redkih izdihnil. kupčij. Sicer je bilo sklenjenih Janez Jalovec je bil obsojen na tekaj prodaj hmelja po 40 do 4 leU robi je, Mariji Gramčevi, 45 din za kg, vendar je v glav- vdovi po usmrčenem Karlu lem kupčija še v popolnem za- Gramcu, pa mora plačati 10,000 Itoju. Hmeljarji, ki potrebujejo din odškodnine. Jnar so zaradi tega v resnih ^ OR za2gal DOMAČIJO ^beh.,Letina je bi a letos do- M ZGOREL ki in imajo mnogo več hmelja kakor lani, kupcev pa od niko- Janče, 10. septembra.—-V na-kr Ljudje so v strahu, da ne M ju Gaberju se je pripetila hU-tti za tem kakšna umazana špe-Jda nesreča v družini posestnika kulacija, ki bi hotela izsiliti niž-[Valentina Marolta, ki je tudi je cene. Zato je potrebno, da se uslužben v domači trebeljevski » kupčijo pobriga Hmeljarska občini za občinskega slugo. Te adruRa, ki naj pripomore do čim dhi je bil gospodar zaposlen na Wjih cen savinjskega hmelja, travniku, njegova žena pa je kuhala svinjsko pičo. Bilo je kma-^OVL^ANJE TKMEUNE lu popoldne. V hiši ji je zmanj-*EZI)K kal0 vode in je stopila s škafom Ministrski svet j »tudenca, ki ni »to kora F®* o izpremehbah ih dopol- ^v. oddaljen od hiše^Se preden N o minimalnih mezdah. ^ ^ t S « ^o uredbo je povišana temelj- m| ■ ^f^g^-TJ ^minimalna mezda za pomožno «k«tanje in trenueknatoseje ^ od 2 na 4 din za uro. Na * Wju te temeljne mezde bodo Preplašena mati je »lojni bani določili minimalJ"* P0!? ' »*ide za svoja področja. Za P*"4*1' 0™>lti n| . kvalificirane delavce se lahko Nenadno pa so ugotovil , da nI ** določijo od 10% pod in nikjer 4 letnega Maroltovega Mf'« nad temeljno mezdo, sinka Ivančka. Ko je zajel ogenj «"*!jna minimalna mezda, ki vso streho, so zaslišali • pod-[Podpisana z novo uredbo in strešja obupne dečkove krike Jnimalne mezde, ki jih predpi- Medtem je pritekel domov tud stopijo v veljavo prav oče Valentin, ki se je brž povzpe 0 v 15 dneh po objavi. po lestvi na podstrešje. Pa ga je HBUn.^4 prehuda vročina vrgla nazaj in gKHKfA NA ŽELEZNI- M je pri nadaljnjih poizkus h KRlZlftCu moiJ še precej opekel, ne d. b > « He je na železni- mogel do sinka Od groze ao tre f? križišču pri Smartnem ob peUli vsi, ko je ogenjj ?V^'dila težka železniška Ijal hišo, na forečem podstreAju f** ^ je skoro zahtevala pa je klical na f5**' žrtev. 33 letni posestnik Ivanček, do katerega niso mogl^ h Pokleka iz St. Andraža pri Cim bolj je gorelo, tem tolj so " IH-Ijal a konjem pivo, pojemaM fantičkov, kr/k«-^ mJ-,, " 'n steklenice na goro večjo težavo so rešili Ma^lto-P« So je |x»ljal čez progo, je vim le nekaj obleke in živino so vlak. lokomotiva je za- izgnali iz hleva. P/ *«dnjj del voza, ga pre- Maroltovim je zgorela hiša do ** «n vlekla nekaj metrov po Ul. Ko so kasneje brskali po ru-J ^dnja kolesa je lokomo- levinah,. so našli pod kupom ^ kinoma razbila. Konjem desk zoglenele kosti nesrečnega ' zg toda n€ Vsled kak-vili tu velike bizontove velblode 4ne ogebnogti, marveč iz skupne in mamute. Geologi so ugoto- potpebe ia ^ij« gkupno delo-vili, da so ameriško ledeno dobo vanje Po v$eh ^ naA!h pre-prekinili vsaj\ trije daljši presled- pJrtkih in BUgeatijah smo posta- ki, ko so bile podnebne prilike „ 4e ldru|eni in živahni ter Wonrflrtll «n Mbllv, Zd.i0 M približno takšne kakor danes. |f večjo vnemo sodelovali za U tem koncertu in zabavi. Zdelo se Znak unije mlekaraklh farmarjev v newyor*ki državi. Najdaljša država na konca sveta novci! Vidi se, da vas občinstvo čisla in ceni. Kaj pa muzlka? Prvič sem vi dela Bergantove sestre ii Liabo-ne, O., in reči moram, da so Izvrstne. Kako veselo Igrajo slovenske in angleške komade In zraven pojejo. Zabavo so delale vsemu občinstvu, starim In mladim in vse m je zadovoljno vrtelo. V spodnji dvorani pa je igral Omerzov trio. Frank Gradišek je Srenkal na svojo kitaro in mutika Je bila lepa. Veselega občinstva sta bili polni obe dvorani. 2e dolgo ae nisem počutila tako veselo in zadovoljno kot na Iste razmere so bile v Severni vršltev nalog, katere smo si sa-Evropi, kjer pa so ugotovili štiri mi naložili. Včaaih, kadar smo toplejša meddobja. bili preveč nagtjivi in neposluš- Bryan in Ray izjavljata, da se nji smo dobili od pevovodje Ja-* je napredovanje in nazadovanje k<|ba Muhe "popra" (toda ne ledovja v starem in novem sve^ prev«fe). On Je bil precej natan-tu dogajalo istočasno ter je ime- e©n, pri vsaki najmanjši napaki lo po vsej priliki tudi iste vzro- s0 ga ušesa zabolela. Postopal ke, ki jih pa ne poznamo. Pred- je z nami zelo pohlevno (še pre-zadnjič ja koloradsko ozemlje več), Žrtvoval je z nami veliko pokrilo z ledom pred kakšnimi nadčasa, ne da bl zahteval kako 25,000 leti, kar so izračunali po plačilo. Njemu je bilo več za usedlinah vjozetaljih, kl so se po dosego dobrega petja kot za vse nazadovanju leda spremenila v drugo. Ravno tako pianistka, jezera.* Najdbe v Lindenmeler-I njegova soproga, jevi dolini izvirajo bržkone iz do-1 Kot čitam, bo Sava priredila be neposredno po tej predzadnji koncert V nedeljo, 24. nov. Rad edeni dobi. Se pred kratkim je bi bil prt programu Z *vami na znanost zavračala nazlranje, da odru, aH pa vi* vsaj gledal iz 3j ljudje živeli v Ameriki ie v dvorane in poslušal. Zal, d* tega edeni dobi. N mogoče. Bom pa z vami v du- hu, želeč vam mnogo vsestran \ iskega uspeha. Priporočam pa Uelavci in vsemu slovenskem občinstvu obrambni program Chicagu in okolici, da posetlte Chicago, 18. nov. — Dr. Harry Savin koncert. Z vašim dobrim A Millis, ki ga je predsednik posetom boste dali Savi novega Roosevelt imenoval za člana fe- življenja, pojačali njih energijo deralnega delavskega odbora, je za nadaljnje delovanje na kultur-dejal da podaljšanje delovnih ur nem polju. Kakor potrebuje člo-idaj 'še ni potrebno. Ce bo po- vek za svoj telesni razvoj dobre, daljšanje zahtevalo izvajanje tečne hrane, tako potrebuje za programa narodne obrambe, naj veselo razpoloženje dobre dušev-u: A-ioi,M nrUm»vali Hvoi delež Ine hrane. UkoU se uniči s kruhom in podobnim, žaloat in tuž-nost pa z lepoto In veseljem. Po- mi je kot tla sem doma na slovenskih tleh. - Ko to piftem, je objel Chiesgo n okolico mrzel val. Menda so tisto burjo poslali is Minnesote o sem 11, nov. šla po ulici* se mi je-tdelo, da nimam nobene teže, tako me je veter oblasti, Pa so rekli, da je samo Minnesoti burja, toda tudi tukaj je ostra. Snega le ni, ko to piftsm, a ni daleč od nas, ker som sednje države ga le imajo. . I Mary Oblak. >i delavci prispevali svoj >rez godrnanja. I Ali ste že naročili Proaveto ali I mislimo, kakšen bi bil svet brez Mladinski list svojemu prijatelju umetnikov, brez cvetlic, slik, klali sorodniku v domovino? To je pov, drame, glasbe In druge lepo-edini dar trajne vrednosti, kl ga te, kl nas duševno poživlja, vedr za mal denar lahko poftlJeU svoj. in krepi cem v domovlDo. I Pevski zbor Sava se trudi že Kar<< prepe- jdencu po vido'," so našli Marolto- Fantička je zapeljala na pod- lahkomiselnost. M*io h se razbila. Neza-lprsj, preden je šla mati k CfljHko bolnišnico. atroci, ki so stikali po »lami. Grupa švicarskih tojakev lu uuaevril. t gorav)«. Ob tednu (Nsdajjsvsnjs it. itrsni.) od kongresa. On lahko suges-tira zakonodajo, od kongresa pa je odvisno, če jo sprsjme ali ne in v kakšni formi. Kongres pa s zopet odvisen od pritiska od zunaj, "od doma" — volllcev — od organiziranega kapitala ali drugih skupin, kl Iščejo projekcije svojih interesov ali posebnih privilegijev. In kdor Je močnejši In politično vplivnejši, tisti navadno zmaga tudi v kongresu. Sevsds ae kongres ozira ;udi na predsednikove ftelje in voljo že rsdi njegove politične moči, ker tudi on Ishko kongresu nagajs prav toliko kakor slednji prvemu. Kar se Roosevelta tiče, ga bo sodila zgodovina. Ce bl ne bil kandidiral v tretji termin, bi si najbrže že zaslgural mesto med največjimi predsedniki (Združe nih držav. Ampak zdaj nI nič sigurnega, ker ima pred seboj še Itiri leta. In v prihodnjih itirih letih se z njim lahko zgodi kakor se je zgodilo z WiUo nom. Tudi on je slovel kot Aam-pion človeških In socialnih pravic, toda umrl je razočaran In od neštetih pomilovan, ker si ni znsl ohraniti slave za zgodovino. Tudi z Rooseveltom se lahko tako zgodi, ker današnji časi so še bolj opasnl kakor v Wllsono-vl dobi in krona slave Ae bolj izmikajoče. Lahko se sgodl, da bo to krono slave, kl mu Je bils že zagotovljena, zapaael v tretjem terminu, slično kakor Jo Je Wilson, ko je sledil ameriškim armadam v Evropo po premirju. fte več, lahko se zgodi, da ga bo ameriško delavstvo prsv tako navdušeno prekllnjslo kakor "Pri nas vemo kaj malo o državah Juina Amerike. V političnem pogledu beremo tu in tam kako senzacijo, da je bila v tej ali oni državi revolucija, da je postal predsednik ali diktitor U n ta general. Mogoče ve kdo še tudi to, da so se v teh državah In se Ae križajo interesi rsslič. nih velesil. To pa Je tudi vse. O socialnem življenju vedo Ae največ tisti naš! izseljenci, ki so si skuAali v njih preskrbeti eks|. steneo, katere jim domovina nI nudila.-Hplolno mnenje Je, da ao te države majhne s Izjemo Brazilije ali Argentine. O zadnjih dveh vemo pri nas tudi Še največ. Mnogo mfcnj pa poznamo Chile. Republika Chile Je najdaljša drŽava na svstu in tudi izredno ozka. Dolga jo preko 4,200 km, nsjvsčja njena Alrlna pa znaša km. Njena površina Je en pbl krat večja od Francije, V severnih področjih Je zadosti toplo sa bombaž, v sredini je mt-lo podnebje, na Jugu pri 50 vzporedniku Je pt te polarni mraz, Raztegnjena je na ozkem pasu med Tlhflh oceanom in Cordllle rami, kl se dvigajo do 7,000 m visoko. Vendar Je povprečna temperatura ugodna skoraj 1 vseh predelih/ V osrednjih pre delih goje vinsko trto ih Imajo velik« plantaže sadja. Uspevajo pa tudi vso naš« žitaric«. V t«m delu je tudi glavno meato Hanti ago d« Chile, ki ima milijon pre-bivalcav, univerz«, velike industrije papirja in številne založbe, Na Jugu so ogromni gozdovi (60.000 km"), pa tudi pos«vl, sadovnjaki In slasti goj« tu živinorejo. Na skrajnem jugu goj« milijon« najboljših pasem ovac Z« to J« prineslo ogromno bogastvo čilenskim v«lepos«stni šklm magnatom, med kat«rim so tudi imana nekaterih bivših naših izsslj«nc«v. ft« mnogo večja so rudna bogastva. Na prv«m mestu J« znani čilski soli Ur. Pridobivajo ga iz rud« "ca lich«." Uporabljajo ga za gnojiva, A« večji pom«n pa ima rad tega, ker ga uporabljajo pri pro-itvodnji smodnika. Holiter "b«lo zlato" j« torej čilski mono pol, ki prinaša lastnikom ogrom n« dobičk«. Iz vod«, kl ostan« po proizvodnji solltra, pridobivajo Jod. Tudi tega Chil« izvaža in krij« 70% «v«tovn« potreb« Proisvodnja bakra J« na drug«m mestu v svetu. l*tno ga izvozijo »00.000 ton. Ima v«llk« zalog« ž«l«za, premoga, zlata, srebra, borasa, soli, žvepla, kalcljs-v«ga karbonata (za temeni), kaolina, aluminija itd. Republika Chll« obstoja dobro stoletje, odkar s« J« osvobodila špansk« nadvlad«, Je pradomovina Araucano« Indijancev, kl so ■vojo domovino n«koč vn«to brs-nlli pred španskimi osvajslci. Njihovi potomci so danes ž« vklenjeni v celoten tok gospo-dsrstva in pomagajo ustvarjati zračno progo, po kateri bi potovanje trajalo le A dni. Ogromna bogastva, ki ao se sbrala v rokah nekaterih rudniških magnatov in po«ebno last« nikov velikih latifundlj A« is kolonialne dob& na drugi strani pa nlsak življenjski standard, so poleg spletk tujih velesil povzročitelji trenj v življenju republl. k« na skrajn«m jugu novega kontinenta. Zadnji dve leti jI predseduje Pedro Aguire. Gabon pod ( kontrolo rebelev Gtmral D« Gaull v Librevillu Undon, 18. nov. -n Port Gen-tU, drugo mesto v Gabonu, francoski koloniji v srednji Afriki. Js podal rebelem bres boja. Tako se glasi poročilo, ki ga j« prejel glavni stan g«nurala Char-«sa De Gaulla, načelnika francoskega odbora v Londonu. To pravi, da je kolonija Gabon postala d«l svobodnega francosk«-gs lmp«r!ja. General D« Gaulle j« zadnji petek obiskal LtbrevlU«, glavno m«sto Gabona, in storil korak« gl«d« zalaganja masta s živili. On J« tudi obiskal vojak«,, ki so bili ranjeni v bitki za posest Li- -brevills. Komunike dostavlja, da j« večji d«l francoske ol)oro-ften« sil« v koloniji pridružil re« belem. , ...... ' * Ameriška letala ga Urugvaj Montevldeo, Urugvaj, 18. nov. — Vlada Je naznanila, da se bo pričela (»ogsjstl s Am«riko, da dobi letala, protiletalske topove In drugo orožj« v zv«sl s lsvsja-nJem svojsgs oborožitvenega programa. Urugvaj bi rad dobil tudi tri ameriške rušile«, da ojači svojo bojno mornsrico. Vprašanje hitrega oboroAavanJa Urugvaja zavisi od produkcij« bojnih l«tal in orožja v Združenih državah. Urugvajska vlada j« nedavno Izjavila, da J« pripravljena odstopiti več pomorskih bas A-m«riki v zameno za bojna i«tala. Ona ima razgovore tudi s Argentino In Brazilijo glede konstrukcij« pomorsk«ga oporišča pri PunU d« Usti. * ga dane« navdušeno slavi, Clo-t moderna bogastva. Tudi OR09 vek, ki se zaveda velik« trage-idanes ne nosi vač tako uprsvič« dlj«, ki bi bils vzrok taki spre m«mbi, tega ne fteli, toda to j« odvisno tako od Velikega očeta v Bell hiši kakor tudi od tistih, kl so mu priprsvljanl slepo sle* diti. Zdi se ml, da so v očeh bodočnosti danes nsjvačjl predsednikovi prijatelji njegovi — levičarski kritiki. no svojega Imena, kot prej. "Chll«" J« izraz Iz lndfjsnsk«ga narečja "aymsra" In pomeni "konec sv«ta." Psnamskl prekop In teleznlšk«, avtomobilske ter aeroplansk« zveze preko Bu+» nos Alreaa, «o Chll« precej ^približale tudi Evropi. Pred seds-iiJo vojno so nameravali uvesti Komunistična stranka pretrgala zveze z Moskvo N«w Vork, 18. nov. — Na js-redni konvenciji komunistična strank« Je bila sprejeta resolucija, "da stranka pretrga s ves« s Internacionalo v Moskvi in vsemi drugimi organisacijami sunsj Združenih držsv." M t«m m Je stranka izognila skciil v smislu provizij Voorhisovega zakona, ki stopi v veljavo v januarju. Ts zakon zahtova med drugim, da s« morajo vse po zunanjih viadsh kontroliran« orgsnizacije registrirati pri federalnem Juatičnem departmmtu. Na konvenciji je govoril Kari Browder, tajnik komunistične stranke, ki J« dejal, da ta zakon ograža demokratične pravice ameriškega ljudstva. RADA III IZVEDELA m pravo t m« in naalov John Bntlnar-Ja. kl fthrt v Artf*ellnt. Pr«Um rojak* »ko J« komu «r»no, naj Mi le israSs, sfl fe k« —m «iu naj m ogkMi m n—U*. JMnlovu h. I7SSS Hi. Clalr Aet^ Innd, Okle. —(Adv.| - ..................... Miličerj po l o -ni roman iz vojne l. i moj i EMILE ZOLA rrek>žil VLADIMIR LBV8TIK .................................................... Vrli ljudje vzlic vmiru! Res da ni bilo več (S* nadaljuje.) Nato je z eno samo beaedo izrekel svoje spoznanje: "Fuč!" Jean s svojim preprostim, zdravim človeškim razumom je v skrbi stresel glavo! pro-kleta smola za armado, da ima takšnega voditelja! In Maurice, ki je deset minut kasneje vfeael svojega dobrega obeda stisnil Prosperu roko, da postopaje požge par cigaret, je nesel » seboj to cesarjevo podobo, kako je v kratkem trabu jezdil mimo bled in omahujoč. To je bil zarotnik in sanjač, ki mu je v trenutku dejanja rtedostajalo žive moči. Pravili so, da je zelo dober, sposoben velike in plemenite misli, in tudi zelo trdne volje, kakor večina molčečih ljudi; bil je tudi jako hraber, ker je kot fatalist, vedno pripravljen podvreči se usodi, preziral nevarnost. Toda zdelo se je, da se ga v velikih odločitvah loteva nekaka omotica, da je ves hrom, kadar treba izvršiti dejanje, onemogel in nesposoben, borituse proti usodi, kadar se obrne proti njemu. In Mautfce ae je vprašal, če ne gre tu o posebnem fiziološkem položaju, ki ga bolezen dela še hujšega, in če ni bolezen, od katere cesar očividno trpi, sama vzrok te rastoče neodločnosti in nesposobnosti, ki jo razodeva že izza pričetka vojske. To bi bilo razložilo vse: en sam kamenček v mesu enega samega človeka, pa se rušijo cesarstva. Zvečer^o apelu je zavladalo po taborišču gibanje; častniki so hiteli med šatori semintja ter prinašali povelja za odhod, ki je bil dolo-čen za drugo jutro ob petih. Razburjenje, nemirni in polno presenečenja, je zgrabilo Mau-rica, ko je slišal, da je zopet enkrat vse izpre-•menjeno: ne bodo se umikali .proti Parizu, temveč pojdejo proti Verdunu, da se združijo z Bazaineom. Razširila se je govorica, da je poslal U med dnevom brzojavko, ki poroča, da ae umika; Maurice se je spomnil Prospera in častnika, ki sta bila prišla iz Monthoiaa in sta nenjara prinesla depešo. Torej je zmaga vendarle ostala cesarici in ministerskemu svetu, spričo neprestanega obotavljanja maršala MacMahona — cesarici v njenem strahu pred„ povratkom cesarja v Pariz ter njeni trdovratni odločnosti, s katero je vzlic vsemu silila armado naprej, poizkušaje tako poslednjo rešitev dinastije. In tega klavernega cesarja, tega revnega Človeka, ki nI imel več mesta v svoji državi, je imela zdaj vojska voziti s seboj kot nepotreben in nadleženjovor z ostalo prtljago čet, obsojenega, da vlači kot trpko ironijo na svoje cesarsko dostojanstvo svoje telesne stražnike s seboj, vozove, konje, kuharje in kuhinjske vozove a srebrnimi ponvami in šampanjcem, in z vsem pompom cesarskega ornata, vezenega s srebrnimi čebelami ter po-metajočega kri in blato na velikih cestah poraza. O polnoči Maurice še ni spal. V groznično nemirni dremotici, ki so jo prekinjale težke sanje, se je valjal pod svojim šatorom. Naposled se je podal na prosto; bilo mu je y olajšavo, stati pokoncu in sopsti sveži zrak, v krepkem vetru, ki je vejal naokoli. Nebo je bilo pokrito sHežkimi oblaki, noč se je bila skalila, v neskončnost se je širila tema, iz katere *o svetili le še ugašajoči ognji pred banderom kakor osamljene zvezde. In v tem temnem miru, molčečem brez življenja, se je čutilo po-lagno dihanje sto tisoč ljudi, ki so ležali na tej zemlji. Maurice, ki ga je minevala tesnoba. se je zavedU bratovskega čuvstva, polnega prizanesljive ljubezni do vseh teh spečih, ki so imeli kmalu tisoči njih ležati v smrtnem snu. discipline med njimi, res da so kradli in pili. Toda koliko trpljenja so bili tudi že prešteli, in koliko opravičenja je bilo zanje v pobitosti celokupnega naroda! Slavnih veterancev izza Sebastopola in Solferina je bilo še majhno Število, pa še ti uvrščeni med mlade čete, nesposobne za dolgotrajen odpor. Ti Štirje armadni zbori, naglo sklicani in sestavljeni brez vsa-katere trdne vezi, so bili armada obupa, čeda, pokore, ki so jo gnali k žrtvovanju, da nemara vendarle omečijo srd usode. Do konca ji je bilo iti to krlževo pot in poplačati grehe vseh z rdečim valovjem svoje krvi; to je bila nje veličina celo v strahoti nesreče. Maurice je v tem trenotku, v grozi ponočne sence, spoznal veliko dolžnost. Nič več se ni udajal širokoustnemu upanju v pravljične zmage; ta marš proti Verdunu je bil pohod v, smrt, ki ga je sprejemal z veselo in hrabro vdanostjo, ker je pač trebalo umreti. 4. Dne 23. avgusta — bilo je v torek — ob šesti uri zjutraj so podrli taborišče, in vseh stotisoč mož chalonske armade se je dvignilo, gotovih k odhodu; neskončna vrsta se je mahoma premaknila, kakor reka ljudi, ki se je ob hipnem jezu razširila v jezero, nato pa zopet nadaljnje svoj tek. Vzlic vestem, ki so krožile prejšnji večer, je bilo mnogim veliko presenečenje, ko so videli, da obračajo Parizu hrbet in marši-rajo na nepoznani vztpk, namesto da bi nadaljevali umikanje. Ob 6. uri zjutraj je bil 7. zbor še brez patron. Na kolodvoru, ki je bil poln zalog, dova-žanih iz Metza v velikanskih množinah, so top-ničarji Že dva dni z naporom vseh moči izkr-cavali konje in vojne potrebščine. Toda šele v poslednjem trenotku so odkrili v nerazrešljivi zmešnjavi železniških vlakov vozove s strelji-vom. Kompaniji, kateri je pripadal tudi Jdan, se je pri tem poslu posrečilo naglo poiskat voz ter priskrbeti dvestoinštirideset tisoč patron. Jean jO ravno delil vsakemu možu svojega oddelka predpisanih sto patron, ko je kompa-jiijski trobentač Gaude zatrobil k odhodu. 106. polk ni smel skozi Reims, ker je povelje za marš velevalo izogniti se mestu v loku, da dospejo na veliko cesto, proti Chalonsu. Ali tudi zdaj so bili pozabili določiti čase za odhod zaporedoma, in tako je nastala takoj ob prvem koraku na skupnih cestah velikanska zmešnjava., Topnjitvo in konjenica sta hip za hipom prekinjala in obrala pohod pehote. Cele brigade so morale stati s puško ob nogi dolgo uro na njivah, preden so dobile, prosto pot. Najhujše pa je bilo, da je jedva deset minut po odhodu izbruhnilo strašno neurje, dež kakor o vesoljnem potopu,'ki je dobro uro premakal moštvo do kosti in dajal telečnjaku in plašču na njegovih ramah neznosno težo. Vseeno se je 106. polk lahko pomaknil dalje,% ko je odnehal dež, dočim so se zuavi, ki so morali čakati na bližnji njivi, kratkočasili s tem, da so ome-tavali drug drugega s krogljami iz ila In s kepami blata, ki so delale na-uniformah packe ter budile viharen smeh. Skoraj neposredno nato se je zopet pokazalo solnce, svetlo, solnce vročega avgustovega jutra. In tudi veselost se je vrnila; ljudje so se kadili kakor namočeno perilo, ki ga razpro-streš pod milim nebom; kmalu so bili posušeni, podobni umazanim psom, potegnjenim iz močvirja, in so »e smejali strjenim brizgom blata, ki so jih nosili na svojih rdečih hlačah. (Dalje prihodnjič) i Elektrokephale Damir Feigvl Prostorna soba. Ob stenah je stalo več omar s steklenimi vrati, skoz katera so se videli najrazličnejši fizikalni aparati. Taki predmeti so ležali razmetani tudi povsod po sobi, po postelji, po stolih, |jo tleh in pričali na prvi |K>gled, da služi soba pridnemu in vestnemu fiziku kot laboratorij. Pridnosti in vestnosti ni mo-Kel nihče odrekati učenjaku Breekvarju. Celo njegovi nasprotniki so x|>oAtljivo Kovorili o njegovih zmotnostih in se mu odkrivali, kadarkoli so g* srečali na ulici. Nepremično zroč v tla. kakor bi pazil, da stopi res na vsako drugo dettko zaraazttne|tyi poda, je sto|«l Breskvar, odet v črno haljo, gori in doli po sobi. Po glavi so mu pa rojile najrazlič nejže misli. J Po dveletnem trudapolnem delu se mu je izum vendarle posrečil. PoHrečll? Ali ni bil izum-plod njegovega talenta? Sam bi si ne znal točno odgovoriti na to, zato je pa Breskvar rid privoščil sreči njeno sodelovanje, da si jo tesneje prikuje k svoj usodi. Na dolgi mili med obema ok noma je stala njegova iznkfdba Z imenom Elektrokephale. elektrona glava, £ je krstil. S Um aparatom je lahko gledal izumitelj okrog vogla, poslušal, kar se je tam govorilo in sprejemal vonje dotičnega kraja. Aparat ni bil velik, a vendar so z njegovo pomočjo uživale oči, uAesa in nos. Vse to potom posebnih električnih žarkov. Ta aparat te je napravil takorekoč nevidnega, stopil si v vsako družbo, slišal vse, ne da bi se tega zavedale navzoče osebe. Predpoldne je bil napravil ireskvar svoje prve poskuse. Zaklenil Je vrata, zaprl herme-tlčno veternice, spustil neprodlr-ne zavese, da je vladala popolna tema v sobi, spravil s posebno vzmetjo mali strojček v neslišen tir, naravnal žarke, vpoštevajoč njihovo Jakost in daljavo do za željenega cilja, in že se je prika zala pred njim slika, čedna in točna: vrt pri •'Unlomr'. Videl je prijatelje, sedeče okrog mize. V nos mu je udaril tobakov dim prijatelj Milan je kakor vedno kadil albanski tobak, Peter pa običajno listje iz dunajske šume — iz kuhinje sem se je pa pometal fmrd loltačne duhove duh po svetem golažu. "Dober je bil golaž. Drag je, a tolažim se s tem, da lx»mo najkrajšem £a«u jedli novo jed ki bo vsebovala vse hranilne snovi in bo laicenl. Breskvar izum Ija tako stvar, vsaj enkrat se je irrazil o neki e|*>halni iznajdbi. "Le pusti Breskvarja pri mi ru! Ou ima pat svoje veselje Dober fant je, a za sedanjo doto je priiel prezgodaj ali pa prepozno na svet. Futurist, ki prise-ra na edinega preobrazitelja ce-ega sveta—elektriko; alkimist, ki veruje v kamen modrijanov!" Da. da! Človek res ne ve, kje končuje inteligenca in kje začenja modrost!" Dovolj! Zopet je zavladala ireskvarjevi sobi tema. Slika je zginila. To so bili torej njegov prijatelji, ki so mu večkrat, in o še pred nedavnim časom, da-. ali poguma, bodrili ga k vztraj nosti in mu zabičevali, naj se ne da pobiti od slučajnih neuspehov! $olza mu je silila v oko, energična kretnja njegovega kazalca ji nI dovolila izstopa. Pritisk na vzmet in nova slika se je prikazala. Znana mu soba Duh po vijolicah, izvirajoč predvojnega toaletnega mila. Pri mizi je sedela njegova Milica in pisala pismo. Gotovo njemu, svojemu zaročencu. Vabila ga je naj-brt na sestanek.#Toda ne! "Dragi mi Oskar! Srce moje! 7oti. Odprl je okna in stopal neprenehoma po sobi. Kaj kosilo! Kdo bo jedel v takih trenutkih? Bil je na vrhuncu. Parkrat je že mislil razbiti svoj aparat. Bo li ta njegov izum sejal samo nesrečo in žel uničene eksistence? Prevara je tako lepa, samo vedeti ne ameš ničesar o njej. Da ni bilo električne glave, bi mel še prijatelje, bi imel še zvesto nevesto 1« Toda ne! Ljudstvo, posamezniki se morajo poboljšati. Svoje besede, svoja dejanja naj urede tako, kakor jim veleva čast. Iz strahu, da ga opazuje z apara i tom znana ali neznana oseba, postane človek boljši. Vse bolezni, na katerih boleha človeška druž-' ba, bo ozdravil ta aparat. i Lahko se pa vda človeštvo hinavščini. Vsi postanejo igralci, saj aparat ne prodre v notranjost, ne vidi v srca. In zopet je pretehtal Breskvar vse razloge, ki so govorili proti aparatu in za aparat. Eh, kaj! Isto je kakor z dinamitom, koristil bo človeštvu v veliki meri, a škodoval mu bo približno enako. Ta zaključek ga je nekoliko potolažil in sedel je utrujen na stol 1 Se en poskus! Zopet je bila tema v sobi. Brez pravega cilja je izpustil Breskvar svoje žarke in šli so. Zanje ni bilo ovir. Le dalje, naprej, jiaprejl Prikazala se je slika. Cista, točna kakor prvi dve. Fizikalen kabinet, v njem profesor. Pri mizi sedi in piše. Pred njim koščki razbitega stroja. Kaj nefci piše? "Spoštovani in* neznani mi gospod izumitelji Davi sem opa zoval s pomočjo svojega aparata Vaš izum. Ta je enostavnejši in popolnejši od mojega. Moj aparat se je imenoval Elektro-oph-talmos, električno oko. $e je imenoval, pravim, ker ga ni več, razbil sem ga kmalu potem. Pred mano leže še njegovi ostanki. Vi ste električnemu očesu pridruži-i še električno uho in električen nos in tako ustvarili električno glavo. Čestitam VSfia lt ,temu uspehu! Prepričan sem, da boste še danes prebrali to moje pismo. Zastonj otem se ubijal celo eto, Vi ste me prekosili. Moj španski ponoe,— jaz senrnamrež profesor fizike na madridski ;ehniki(— ne prenese tega. Zato sprejmite zadnji pozdrav . .." n profesor je telebnil na tla. Sr-■ce mu je počilp, | Dolgo je gledal Breskvar ta prizor. Tožilo se mu je po neznancu, toda istočasno ga je prešinilo nekako zadoščenje, .»zmagoslavje. Spoznal je, da je nje gov izum nadkrilil vsa njegova pričakovanja, saj so njegovi žarki' na poti iz Španije preložili španski izvirnik na slovenski jezik. Da bi pisal Španski profesor slovensko pismo, je bilo pač izključeno! Dušilo je Breskvarja. Odprl je okni na široko, da je prihajal v sobo sveži zrak, ki mu ga ni bilo nikdar dovolj. Na čelu so se mu pojavile znoj ne kapljice. Obrisal jih je z rokavom svoje halje. Kaj sedaj ? Ali naj izroči izum javnosti? Da napravi lastnike nesrečne, kakor je napravil njega, ko mu je pobral v par tre nutkih prijatelje in nevesto? Njegovo strto srce in počeno sr ce španskega učenjaka sta bila prva uspeha novega Izuma. Ni li bilo to slabo znamenje? Se li ne drži izuma že prokletstvo, srčna kri ? Bodo li odtehtala dobra dela take in enake nesreče? A Breskvar se je spomnil pre-čutih noči, .spomnil se je, kako si je belil glavo noč in dan, kako se je potil, kako je prezebal v svoji delavrfmi, in zdaj naj bi bi ves njegoV trud zaman? Ne, in stokrat nr! Prijatelji in nevesta naj se zavedajo svoje krivde! To bodi edino njegovo zadoščenje I In sed^l je k mizi in začel pisati pisma. V njih je na kratko pojasnil pomen svojega aparata in ponudil svojo iznajdbo vsem ministrom. . J Dolgo je laltal odgovora. Sko-ro vsa ministrstva so odklonila končno njegovo ponudbo, edino le ministrstvo sa ljudsko prehrano jo je sprejelo. To pa ne morda radi tega. da bi s pomočjo novega aparata dognalo, kdo skriva i živež, kdo ga kopiči, kdo strada Slika kaže nemške bombnike nad Rokavskim prelivom. Poslednje pismo Elie Guerke iz Doris strmi na pismo v svoji roki in še enkrat raziskuje velike, odločne poteze pisave. Ali ni morda kake prisrčne, mile besede, ki bi jo pritegnila k sebi. Ni je. Vsakdanje opazke, nekoliko površnih izgovorov. Ali je to res vse, kar ji hoče povedati? Ali ne čaka teden za tednom na teh nekajf vrstic kakor na nekaj potrebnega za življenje? Doris odpre predal svoje pisalne mizice. Tam leži snopič enakih pisem, pokončna pisava na svetlosivem papirju. To so dragi, mali prijatelji, ki so ji pomagali premostiti bridko za-puščenost in ohraniti prijateljstvo, sklenjeno V nekaj kratkih, nepozabnih poletnih dnevih v tujini. Cita pisma po vrsti. Sprva so to vesela priznanja mlade, močne ljubezni. Ali se še spominjaš? Nisi pozabila, veš, takrat . . . Tako vprašujejo pisma, tesno povezana z doživetji takratnih kratkih skupnih časov. Potem so bolj utrujena, bolj prazna — tožijo nad samoto tujini, na pusto vsakdanjost. Kako si je prizadevala, da bi mu s svojimi pismi pomagala, da bi v njem prebudila nova zanimanja* ko se je že zdelo, da je bilo v stariK doživetjih že vse povedano, ko so spomini p<£ stajali obrabljeni in megleni! Ko vse to ni pomagalo, ga je začela klicati. Pridi k meni, morda le za nekaj ur, toda pridi! Njegovo delo mu tega ni dopuščalo. In tako jeodmev od druge strani stalno slabel. Doris je čutila, da jo oddaljenost zmeraj bolj, zmeraj strašneje odtujuje od njega. Kako se je vse njeno bitje upiralo temu počasnemu umiranju! In zdaj tole pismo! Brez vsebine, prisiljeno! Doris tišči čelo na steklo v oknu. Pred hišo žalostno pleše suho listje/ Ne V Vsaj.x nekaj mora ostati ohranjeno, nekaj si hoče pustiti, pa četudi samo ko drag, poslednji spomin! Rajši hiter konec kakor tole plazeče se ginevanje! Brž seže po papirju in peresu, kratko jedrnato, odločno. "Ce misliš, da imam prav, potem mi ne piši več! Bodi zdrav! Hvala!" " Zalepi ovoj ko. Hiti sama v dež, posluša, kako je pismo votlo zadonelo na dno poštnega nabiralnika. Nepreklicno poslednja beseda! Potem »sedi v svoji mračni sobici na preprogi in posluša tiho Šepetanje ognja v peči. Bodi« močna, hrabra! T^da kaj tiplje po njej iz teme, nežno kakor pajek? Spomini se je dotikajo. Vrtijo'* se drug za drugim v pestrih olikah, spomini na lepoto in veličino, v kateri je tako trdno verovala. Oglaša se pesem. Draga, mala Doris, pravi znani glas. Sonce obseva neznaten košček življenja. Izginilo je! Le ne bodi sentimentalna! Doris vstane, hodi po ulicah, išče luči. razvedrila. Ali je že prej£T pismo? Zobe tišči v ustnico, potaplja se v delo, hoče odbiti naval misli. In drugi dan hiti, naravnost k pisalni mizici. Ali ne leži tam svetlosivo pismo? Nobenega pisma. Doris slednjič ve, da je to čakanje dajalo njenemu praznemu življenju polnost, da si je sama vse uničila in odrezala pot, ki bi jo morda vendarle privedla k i^e- mu. Ali ni zdaj vseeno, kaj jo čaka? Zdaj pa stoji nenadno pred njo, sredi njene male sobice, ka- njena objokana lica v m roke. "Hvala ti, draga, mala Dl ris," ga sliši govoriti. "Tvoj pismo mi je prineslo moč, ki jo morda ne bil ime! več, m< da pridem do tebe. Mahon sem spoznal,'da ni nič ailneji ga kakor bojazen, da bi te ut nil izgubiti!" Ali ste že naročili Prosveto i Mladinski list svojemu prijatelj ali sorodniku v domovino? Toj edini dar trajne vrednogti, ki za mal denar lahko pošljete m kor da je zrasel iz tal.* Jemlje cem v domovino. KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1940 izdala sledeče tri knjige: :j KOLEDARi povečan in z bogato vsebino. MARSEUEZA, spisal v spomin 150-letnice francoske Velike revolucije Herman Wendel. SLOVJENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota. Vse te tri knjige dobite poštnine proito za$l. Velika zaloga drugih knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Pisfte po cenik 2. 3. Knjigarna Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Illinoii in kdo se masti na račun drugih take nepotrebne stvari kakor so ljudi. Nel Ministrstvu je ugaja- usta in želodec po možnosti tudi lo dejstvo, da nima aparat ne pri vseh potrebnih državljanih, ust. ne želodca, zato je pa tudi Ca deluje tak stroj brez ust in takoj naročil^ posebnemu izve- brez želodca, zakaj bi ne sledil o tem raimillja? Ali ne tado- dencu, naj poskuša odstraniti temu zgledu vsak državljan?! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO jurr M Sini. Liat Prosveta atane .. v enako. z. člane .1. nečlsne eno letno naročnino. Ker pa člani ie plača « ^ d. tednik, ae Jim to priiteje k naročnini. Torej mi* 1». *£ok.; J. liat predrag ta člane SNPJ. Liat Proav.U, J. val. gotovo Je v vaaki družini nekdo, ki bi rad čital li*t v„ak dan. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha b.U 4 ■ SNPJ, ali če ae preseli proč od druiine in bo sshljral ' tednik, bode moral tiali član i« dotične ^imekjeUk ^ naročena n. dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravn.*t in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako U*a tedaj mora upravnittvo »niiati datum xa to vsoto haročnmu. Cena liatn ProaveU Je: * Za Zdrui. države In Kanado 96.M 1 1 tednik In..........................4.80 2 tednika in...............S.60 S tednike In........................2.40 4 tednike in................120 5 tednikov in..T................nič Za Evropo je., , . j.„«rla sli MosT • Izpolnite »podnji kupon, priložite prfrrt«> JJT^ Order v pianu la *i naročite Proaveto. Ust. ki J« ^ _ Za pcero in Chicago !• 1 tednik in........... 2 tednika in.......... S tednike in ......... 4 tednike in........... 5 tednikov in......... .......»».00 «M 5.1» 3.N 171 1J» PROSVETA. SNPJ, ? . - 2057 So. Lawnda)e Ave. ^ u_ Chicago. III. ' .....j Priložene poiiljam naročnino ca Hat Prosveto *•»«' iružtTa ........... 1) Ime...................................... Naalov ..................................'-Vllj^j* *iaa* Catavlte tednik in ga pripišite k »oji naročnini * MoJe druiine: f) ...................................................... M ............... s>..................................... _ Ji 4) ......... .............; Meeto........ Nov naročnik. Država naročnik