V Inomost. Eonrad Fink. Moje potovanje ni bogvekako velikansko, kar je razvidno že iz naslova. Vendar hočem izpregovoriti nakratko o njem, ker mislim, da je mojim tovarišem in tovarišicam bolj redko dana prilika ogledati si ravno to deželo in mesto. Kaj bi jih tudi tja vleklo ? — Ce je kdo res tako dober gospodar, da si od STOje ,,mastne* plače kaj prihrani, si bo ogledal najprej rodno zemljo in potem slovanske pokrajine. Ker sem se pa s tem takorekoč že obsodil, naj povem, da sem se odzval vabilu svojega brata, ki je v Inomostu poročnik. Mislil sem: »Prijatelj, prilika je, bogve, če te zanese usoda katerikrat v oni kraj. Ker si povabljen je prilika še lepša, nekaj boš pa le videl." Ees, ne kesam se. Že je legla pomlad na naša polja in gozde. Tupatam so že pokazali popki nežno zelenje in toplo jib. je obsevalo pomladno solnce. Obetalo se je krasno rreme ia imel sem ga tudi ves čas svojega potoTanja. Odpeljal sem se zvečer z doIeDJskim vlakom proti Ljubljani in po kratkem čakanju kar dalje z gorenjsko železnieo. Vozil sem se od Jesenie dalje po karavanski železnici proti Celovcu, ker sem si hotel ogledati tudi to mesto. Da bi opisoval to vožnjo in Oelovec, se mi ne zdi vredno, ker je povečini že itak znano. Naša vrla »Matiea Slovenska1- pa je izdala letos knjigo o Koroški, kjer dobi vsakdo uatančnejše opise o deželi in mcstu. Čudno se mi je pa vendar zdelo, da železniški izprevodnik ni klioal postaj tudi s slovenskim imenom, čeravno imajo te dvojezične napise. Zadnja postaja z dvojezičnira napisom je Svetna vas (Weitzelsdorf), dasi bivajo Slovenci tja do Oelovca. V Celovcu sem bil skoro štiri ure, tako da sem si mogel ogledati glavne zname- nitosti. Ob polenajstih dopoldne sem se odpeljal proti Inomostu. Pot' drži najprej proti Beljaku. Vrbsko jezero je bilo še docela iamrtnjeno. Lepo je gledati to srebrnosvetlo ledeno planjavo, lesketajočo 8e v zlatih solnčnih žarkih. Vožnja do Beljaka je bila sicer enolična. Spotoma 80 vetopili v kupe trije duhovniki, ki 80 govorili ves fias netnški med seboj. Ko pa je vstopil pri naslednji postaji mlad semeniščnik, 80 inali vsi trije kar naenkrat slofensko. Po goToriei se jim je pomalo, da so pra?i iinovi majke Slave, tod« malo zavedni. Dal Bog, da bi bila mlajša generaeija zavednejša iu branila potujčeyaoje našega Korotana. Čeravno imajo ca tej progi vse postaje lamonemške napise, sem vendar opazil ob potu čez progo slovensko »STarilou. — Drobtinice! Pri Beljaku zavije proga proti severozahodu ter drži vedno ob Dravi. Na levi sem imel krasen razgled na Dobrač, ki je bil še docela pokrit s snegorn. Hitro je šlo dalje po dravski dolini. Levi breg je ves naseljen a prijaznimi hišicatni in vasicami, kjer 80 tudi vile za letoviščarje. Splob se v tej deželi mnogo skrbi za tujski promet in vendar se ne da niti primerjati z divno Gorenjsko. Prihajali so v kupe različni Ijudje. Nekaj posebnega je koroška noša. Stara mamica, z ruto na glari, rrhu oje slamnik z dolgo pentljo: čudna prikazen. Kar je moških doraačinoT, pa ima vsak svoj BJagergwandI" klobuk z nGamsbartom1' in v ustih pipo. Eavnotaki so tudi Tirolei. — Ne razumeš jih dobro, posebno kadar govore hitro. Vendar sem dobil na razna vprašanja še dovolj razločne odgovore. Kmalu od postaje Gor. Dravograd je položeD, s lepim smrekami obrasten brib, po imenu ^Gama ali Karntner Untersberg." Kakor pripoveduje ljudska pravljica, epi v tem hribu Friderik Barbarossa s svojo vojsko; slično kakor kralj Matjaž. Naslednja postaja je že na Tirolskem. V Lienzu — precej živabno mestece — je bil semenj. Vstopilo je v vlak polno kmetov. Govorili so mnogo o kupčiji. Zanimivo je gledati te bradate obraze, ki so si več ali macj podobni. Vsi so seveda kadili iz pip. Pogovarjal sem se z njimi o raznih stvareh. Povprašal sem jih po njiho?em gospodarstvu in doraovju in vsi so mi pravili o tem z ljubeznijo in navdušenjem. Edeu me odvede k oknu ter mi pokaže prijazno hišico visoko gori v rebru. ,,Dort isch mei' Hoam", je dejal in kazal visoko gori na levi dravski breg. Ko sem se Čudil, češ, da je to previsoko, je dejal: nDo3 isch niachts. Wann amol da Schnee aufitaut, nocha gema uauf in die Gebirg und do isch erscht luastig, oben auf der Alm!" Tirolci jako Ijubijo svoj rodni kraj, še bolj pa svoje gore. Hiše imajo visoko t rebrih. Zidane so do polovice, gornji del pa je lesen. Ta del ima navadno hodnik: na strehab pa je težko kamenje, da jih burja ne vzame. Vse skupaj pa tvori prar lično in karakteristično zunanjost. Vozil sem se sedaj že po Pusti dolini (Pustertal). Na obeh straneh se driga mogočno gorovje. Posebno lepo pa je na desnem bregu, kjer so tirolski Dolomiti. Tu vidiš velikanske, divje-romantične skalnate stene in SDežene vrhove. Na teh atenah raste smreka ali bor, ako je le majben prostorček sprhnelega kamenja. Smreka raste v neverjetnih visočinah še precej bujno. Drava postaja vedno manjša in ožja in kmalu je ni videti več. — Toblah! — Kmalu sem se vozil ob reki Eienz. Šlo je dalje po krasni Pusti dolini do Franzensfeste. Tu je moderna trdnjava istega imena, ki naj zapira sovražniku pot do Inomosta. Proga drži sedaj ob reki Eisack. Teško sopihata dve Tpreženi lokomotiri, zakaj peljemo se na Brenner (1580 m). Tu vidiš znamenite azile za potnike. Naglo je drčal vlak potem proti težkopričakoTanemu smotru. Od Brennerja do Inomosta ni nič manj kakor 14 predorov — drugi Semmering. Končno sem rendar po dolgi yoinji dospel okolo devete ure ivečer t Iaomost. Brat me je že prižakoral na kolodvoru. Bil sem srečen, da sem po tolikem času dobil domačega človeka. Šla sra najprej domov, kjer sem si potolazil želodee in nato r bližoji hotel, kjer je bil koncert. Igral je prav iirrstea nLiebbaberorcbester". Ta sva sestavila z bratom še program za posameine dnere.  (D»Jj«.)