TRZlC, 12. avgusta 1860
Izdajatelj: Zavod »Tržiški vcstnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 60M0S-2-189 — Celoletna naročnina 3G0 din, posamezna   številka   15 din
LETO IX.
ST. 15
GLASILO-SOniALISTlČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
Na startu so dirkači iz devetih držav
Nedvomno bodo leto.sn.je VIII. mednarodne motociklistične in avtomobilske dirke za »Nagrado Ljubelja 1960* v okviru državnoga hitrostnega gorskega prvenstva v središču zanimanja številnih ljubiteljev molociklističnoga Športa in naravnih lepot okrog Ljubeljskega prelaza. 2e po prvih dogovorih za sodelovanje na mednarodni prireditvi na Ljubelju, ki jih v teh dneh vzpostavlja s številnimi inozemskimi tekmovalci prireditveni odbor prireditelja dirk — Avto-moto zveze Slovenije v izvedbi trži.škega Avto-moto društva, sklepamo, da bo prav letošnja ljubeljska prireditev morda presegla vsa dosedanja srečanja nekaterih najboljših tujih in domačih vozačev, ki iz leta v leto skušajo poskrbeti za številna presenečenja.
Letošnja osma. repriza mednarodnih motociklističnih in avtomobilskih dirk za »Nagrado Ljubelja«, ki bo obenem zabeležena tudi kot ocenjevalna vožnja za državno hitrostno gorsko, prvenstvo, bo, sodeč po prvih pri-
javah, medsebojnih izmenjavah mnenj in misli morda rekordna, saj v informacijski biro prihajajo, dnevno številna vprašanja z ozirom na start in pogoje nastopa iz številnih evropskih držav, zanimivi ponudbi pa sta prišli celo iz daljne Avstralije In .s črnega kontinenta Alrik Jack Findlav in : :>nku;
jer sta ;ovalec avte-kanski n Fra-
Opatije 19U0 v mobi lov, sicer južno-Grand prix Champion ser-Jo-nes želela ustrezni pojasnili za nastop na letošnji ljubeljski prireditvi. Fraser je v tem času na nekaki tekmovalni turneji po Evropi, kjer nastopa na številnih prireditvah s svojim najnovejšim modelom športne izvedbe »Ponscheja«, ter želi, seveda O'b primernih pogojih, ki bi mu zadostovali za nastop na Ljubelju, tudi primeren odgovor prireditelja.
Gost iz Avstralije želi nastopiti v kategoriji motorjev do 350 in 500 cem s svojim tekmovalnim strojem Mann Norton, ki sodi nedvomno med najnovejše do-
-_--
Katici Šebad so odkrili I
V nedeljo, 31. .julija, so v partizanski vasi Gozd odkrili spominsko ploščo aktivistki Katici Šebad, ki je padla 1943. leta. Odkritja spominske, plošče so se udeležili tudi predsedniki Občinskega odbora, .Zveze borcev ter SZ»L in številni vaščanl ter drugi občani, ki so poznali Katico kot neustrašeno aktivistko in boiko za zmago nad išizmom.
Prezgodaj je omahnila v boju, za, katerega je dala vse svoje sile, a ni dočakala tistega, za kar se je borila in Ki tako želela I — svobode. Spominska plošča bo vedno spominjala ljudi, da se I je v Gozdu rodila, živela in padla Katica. Scbad, neustrašena i borka za svobodo.
Trličan Stanko Slcpančič se bo pomeril z najboljšimi domačimi in tujimi tekmovalci in upa na dober uspeh
V.
.J
sežke v avtomobilski industriji. Poleg o.beh izrednih ponudb velja omeniti vsekakor še trikratnega prvaka Belgije v kategorij-skih razredih motorjev 125, 175 in 250 cem Pierrota Veryroegcna, ki je poslal ponudbo, z željo nastopa v konkurenci motorjev 125 in 250 cem s strojem Ducati in Molobi. Tudi Švicarji že resno premišljajo o letošnji mednarodni ljubeljski prireditvi. Yves Lingme želi nastopiti z »Norto-n«m« 350 cem, Kurt Remund z F. N. 500 cem, prikoličar Claude Lambert, sicer njihov državni prvak, pa z BMW RS 500 cem -ustrezna pripomba — stroj je novejše izdelave. Nizozemca Gijs Oesterbann in Mertin van Son sta v svojih pismih podala želji za nastop v kategorijah 350 in 500 cem, kjer bi tekmovala z »Nortonom« 350 in 500 cem. John Tickle z »Norlonovo« prikolico motorjev do 500 cem, David Coo-dc, John Brierlev z avtomobilom
ter Graham Smith z »Nortonom« 350 cem in Rey Johnso.n z »Junior jem« 500 cem so med prvimi prijavljenci z »Otoka«, medtem ko njihovi francoski tekmeci nič manj ne zaostajajo za njimi, saj sta Jean Tauzalin z MV Agusto in Nortonom 350 cem ter Moulin, drugoplasirani na državnem prvenstvu v vožnji s prikolicami. — Tudi Avstrijci so. poslali že prve ponudbe, med katerimi velja omeniti zlasti starega znanca ljubeljskih zavojev Fritza Klin-kana z »Arielom« 500 cem, nadalje Walterja Guaklana, Kurta Schachla, Walterja Svitela in Eberharda Juseihicha, ki naj bi nastopili večinoma s stroji »Norton«, »NSU« in »AJS R 7«. Dosedanji zvrhan koš ponudb in želja zaključujejo za nameček .še Zahodni Nemci s predstavniki: Kurt Guthier - NStI 250 cem, Gerhard Koch — Po.rshe ter Xaver Heiss in Hans Pesi.
Ivan Virnik
2
Trržiški vestnih - številka 13
Kaj je in kaj ni pokazala letošnja občinska revija
Na Cenovem so zaželi graditi nov Zdravstveni dom, ki ga Tržič že dolgo pogreša. V njem bodo splošne in specialistične ambulante, zobna ambulanta, lekarna in upravni prostori Zdravstvenega doma
Obisk dveh mladinskih pevskih zborov
Za tržiško šolsko mladino je program so odpeli na pamet in bil važen kulturni dogodek, ko so se s pesmijo kar najbolj pri-sta nas obiskala kar dva mla- bližali avtorjevi originalnosti. — dinska pevska zbora lz Kranja.    Izvajali so skladbe, ki spadajo
Prvi je nastopil mladinski mešani zbor osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom tov. Eda Ošabnika. Zbor jo zapel asom pesmi, med katerimi so bile nekatere kar precej tehnično zahtevne. Dobro zaseden zbor je žel pri poslušalcih toplo odobravanje. Program je obsegal dela naših domačih skladateljev in je predstavljal mozaik slovenske; zborovske ustvarjalnosti. Slišali smo partizanske, umetne, delovne in narodne pesmi Radovana Gobca, Janka Pri-bošlča, Eda Ošabnika, Cirila Preglja in Slavka Mihelčiča. — Zbor odlikujejo zvokovno lepo oblikovani glasovi, čista intonacija, in lepo skladno niansi-ranje.
V drugi polovici koncertnega sporeda je nastopil mladinski mešani zbor osnovne šole Stane Žagar. O njem nam je že znano, da je sodeloval na nedavnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Ta zbor vodi profesor Janko Pribošič. — Ves
Okrajni, svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj je na podlagi sklepov, ki so bili sprejeti proti koncu lanskega leta, pozval vsa društva v kranjskem okraju, naj sodelujejo s svojimi sekcijami na občinskih revijah in kasneje na okrajnih, odnosno republiških revijah. To je bila zares koristna pobuda tega prosvetno-kulturnega organa, saj že več let ni toilo tradicionalnih tekmovanj, ki so vedno naletela na ugoden odmev pri ljudeh in v posameznih primerih z uspelimi nastopi presenetila javnost in dokazala, kaj vse zmore naš delovni človek tudi na tem področju. Ne smemo pozabiti, da je tudi kultura sestavni del naše socialistične preobrazbe.
Revije .lmajo namen, da pokažejo uspehe, pa tudi neuspehe na raznih delovnih področjih; da pomagajo poživljati in vsestransko razgibati, dosedanje delo in da sekcije streme za tem, da so prireditve prilagojene novim in sodobnim oblikam dela.
Na Ravnah so zgradili nov beton ski most, pifcko katerega bo peljala nova cesta
neizogibno v vsak repertoar. Mladi poslušalci so tudi ta zbor nagradili z navdušenim aplavzom.
r \-^
Doma in po svetu
Prvi minister vlade Indonezije, ki sc je Stini dni mudil v naši državi, jc iz (Dubrovnika odpotoval v Rim. Ob odhodu jc izjavil, da je bil z obiskom nadvse zadovoljen, ker se jc še temeljiteje seznanil z našim gospodarstvom in družbeno ureditvijo.
Pri nas se je tudi mudil indonezijski minister za obnovo in industrijo, ki se je z našimi gospodarstveniki razgovarjal a sodelovanju na gospodarskem .področju.
Dne 3. avgusta se je v domovino vrnila jugoslovanska himalajska odprava, ki je 1. julija zavzela vrhova Trisul II in III.
V Kongu in pokrajini Katanga jc položaj še vedno zelo napet, vendar upajo, da bodo sile Združenih narodov le zagotovile mir.
Ccjdonski parlament je Izvolil za novega ministrskega predsednika vdovo bivšega predsednika Bandaranalkea.
V.
In kaj je pokazala letošnja občinska revija v Tržiču?
Na splošno moremo reči, da je uspela, saj so sodelovale kar tri sekcija tržiške DPD Svobode in sicer pevska, godbena in dramske sekcija. Na tej reviji pa žal niso sodelovala okoliška prosvetna društva. Vsekakor bo treba tem društvom posvetili več pozornosti in jim pomagati, da se bodo vsaj v bodoče lahko prijavila za tekmovanje.
Ocenjevalno komisijo na reviji so sastavljali tov. Peter Lipar, predsednik glasbenega sosveta Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, profesor Janko Pribošič iz Kranja in zastopnik DPD Svoboda Tržič.
Kako so ocenili pevsko
sekcijo?
Ugodno! Nastopil je moški zbor, ki ima trenutno 24 članov. Izvajal je več pesmi in od teh sta bili dvo ocenjeni. Mešani zbor, ki šteje 56 pevk in pevcev
je v konkurenci za nadaljnje tekmovanje izvajal dve pesmi in tri pesmi izven konkurence ob spremljavi orkestra. Oba zbora je vodil tov. Oton Zazvonil. Občinstvo je nastop zborov nagradilo s  spontanim aplavzom.
Ne ibi bilo odveč omeniti še nekaj problemov, s katerimi, se bori ta sekcija. Dejstvo je, da jo v dvorani Cankarjevega doma nastopati zelo težko, ker ni akustična in zato je potrebna pri nastopajočih kar največja pazljivost in koncentracija, da zbor doseže potrebno zvokovno zlitost glasov in skladnost. Zato bo treba misliti na gradnjo odgovarjajoče dvorane in na ta način izboljšati delovne pogoje.
Tudi problem kadrov je zelo pereč. Vsekakor ne more zbor ostati pri takem številu pevcev in bo treba pomnožiti njihove vrste z vsemi tistimi, ki posedujejo lep glasovni material in imajo veselje do takšnega kulturnega izživljanja. Tudi dotok mladine je neznaten. Kljub temu, da smo o tem že tolikokrat razpravljali, je doslej ostalo samo pri besedah. Mladinska oiiga-nizacija je doslej prav malo storila za zboljšanje takega stanja.
Kljub tem pomanjkljivostim in nerednemu prihajanju na vaje pa so temelji še vedno trdni in s skupnim prizadevanjem, da zbor nadaljuje s še večjim delovnim poletom lahko pričakujemo, da ho ta sekcija dosegla še večje uspehe, saj je že sedaj dobila ustrezno priznapje sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, ko je bil nastop zbora na obč. reviji ocenjen z naslednjimi besedami: »Strokovna komisija je ugotovila, da je vaš zbor dosegel kvaliteto, ki ustreza za nastop na okrajni reviji pevskih zborov.«
(se nadaljuje)
Dne 5. avgusta 1895 je v Londonu umrl Friderich En-gels. — ,1945 se je v Beogradu začel I. kongres Ljudske fronte.
Dne 6. avgusta 1939 je bila na Veliki planini nad Kamnikom V. državna konferenca SKOJ
Dne 7. avgusta 1945 se je v Beogradu začelo 111. zasedanje AVNOJ
Dne 15. avgusta 1896 se je v Ljubljani začel ustanovni kongres jugoslovanske So-cialno-demokratske stranke.
Dne 20. avgusta 1936 se je začela velika stavka tekstilnih delavcev Slovenije.
O ljudeh, ki jih vsak dan vidimo, pa vendar malo o njih vemo
Tržič je eden izmed tistih krajev, ki ima največ avtobusnih zvez z Ljubljano. Zato je prav, da o ljudeh, ki so v službi pri avtobusnem podjetju tudi naš list enkrat neka} napiše.
Najbrž ni več Tržičana, ki se ne bi peljal z avtobusom do Kranja ali Ljubljane. Ko sedemo v avtobus in se popeljemo iz tržiške »luknje«, se nam zdi nemogoče, da bi med potjo nastala okvara ali prišlo do kakšne druge nesreče. Šoferja vidimo kot sestavni del stroja. Sele takrat, ko grozeče zacvilijo zavoro in se avtobus sunkovito ustavi, pomislimo, da mož za krmilom le ni sestavni del stroja, ki avtomatsko premika ročice in vrti, krmilo. Pozorneje si ga začnemo ogledovati in naše mišljenje o neki udotbnosti na prvem sedežu (ko se mi včasih drenjamo in stiskamo), se počasi spreminja. Vidimo, da šofer ne miruje niti sekundo. Njegovi nogi stolno preskakujeta po pedalih, saj mora samo pri popolnoma normalni enkratni vožnji iz Tržiča v Ljubljano in nazaj samo z levo nogo približno tristokrat pritisniti na pedal, medtem ko desna noga preskakuje kar po dveh pedalih.
Šoferjevemu očesu ne sme uiti nobena sprememba na cesti, nenehno pa mora gledati tudi na armaturno desko, kjer so merilni instrumenti. Ti instrumenti mu pokažejo, če ima dovolj zraka v zavornih bobnih. Samo pomislimo kaj bi bilo, če bi avtobus, ki tehta približno deset ton zdrvel s potniki vred brez zavor nekje iz Podljubelja. Potem mu poseben instrument kaže, če je olje pod pravilnim pritiskom, druga naprava mu pokaže temperaturo vode v hladilniku, ibrzinomer oa ga opozarja, da ne prekorači predpisane hitrosti 70 km na uro.
Tudi šoferjeva ušesa morajo tanko poslušati, kaj se dogaja v stroju. Ze najmanjša sprememba ropota motorja opozarja voznika na nepravilnost in morebitno nesrečo. Prav zato, ker vsak voznik dobro pozna svoje vozilo, ga lahko dobro in varno upravlja in ga nerad da v roke drugemu. Človek se navadi stroja, stroj pa človeka.
Najvažnejše delo pa seveda opravljajo roke, saj v najbolj kritičnih trenutkih samo malenkosten premik krmila lahko povzroči hudo nesrečo ali pa reši ljudi in vozilo pred poškodbami. Večkrat potnikom zastane dih, šoferji pa na videz mirno obvladajo vozilo. V pogovoru je neki tržiški šofer dejal, da doma, ko sede za mizo, še enkrat v mislih preleti vso pot in da šele takrat pomisli, kaj vse bi se mu lahko pripetilo tisti dan. Z roko si potegne preko čela in si prepodi težke misli, saj ve, da ga drugi dan čaka spet isto delo.
Velikokrat slišimo potnike, ki se jezijo na šoferje, češ, da h> sitni, da se jim nič ne ljubi, da
so važni ali še celo pijani. Vsak potnik pa pra.v .gotovo ne pomisli, zakaj je šofer nataknjen.
Slaba cesta, pozimi sneg, poledice, megla ter vsak dan sre-čavanja s tisočimi pešci, kolesarji, mopedisti in drugimi vozili ni lahka stvar. Prav šoferji se najbolj bojijo pijancev, ker ne vedo kam ga bo zaneslo in največkrat je tako, da je vsa cesta »njihova«. Vse to in še vrsta drugih nevšečnosti se pojavlja vsak dan v njegovi službi in včasih popustijo še tako mirni živci. Zato potniki ne smejo šteti šoferjem v zlo sitnosti ali natak-njenosti.
Za šoferje in sprevodnike ni nedelj, ne praznikov. Takrat, ko se najbolj veselimo prostih dni in se odpravljamo na najrazličnejše izlete, imajo oni največ dela.
Vsak šofer prevozi na tržiški progi mesečino približno 7.000 km in bi tako v pol leta po ekvatorju obšel zemeljsko oblo.
Kljub vsem težavam in naporom pa ljubijo svoj poklic in so ponosni, ker jim družba zaupa v upravljanje take velike vrednosti (en avtobus stane 15 do 18 milijonov dinarjev), vendar so te vrednosti majhne v primeri z življenji .potnikov, saj jih vsak dan prepelje šofer 400 do 500.
Za zaključek sezone sta pevska in glasbena sekcija priredili uspešno .izveden glasbeni večer v Kropi. To gostovanje je bilo izvedeno v počastitev 10-lotnice delavskih svetov, pa tudi z namenom, da se spoznavamo med seboj tudi na kulturno prosvetnem področju.
Pred izvajanjem koncertnega sporeda je pozdravil poslušalce tov. Ludvik Tramte, član upravnega odbora DPD Svoboda. Pevski, spored, ki je bil brez dvoma zanimiv, so Kroparji navdušeno pozdravili. Posebno pompozno so učinkovale pesmi ob spremljavi orkestra in pa za razvedrilo Sa-rabonov kvintet.
Ker so tudi, Kroparji navdušeni bolj za vedro petje in mu-ziko, kot pa za resno glasbo, so pevci in orkester izvedli tudi dela zabavnega značaja. Komentator na prireditvi je bil tov. Jože Ahačič, ki je poskrbel, da se je občinstvo zabavalo in hkrati napovedoval spored. — Glasbeno in pevsko vodstvo pa je bilo zaupano tov. Otonu Za-zvonilu. Kroparski poslušalci so bili nadvse zadovoljni in je ta večer zanjo kar prehitro minil.
Malokrat se »godi, da avtobusi tako prazni samevajo na postaji. Kmalu sc bodo nabrali potniki, ki bi sc radi popeljali v Kranj ali Ljubljano in šofer bo spet vrtel krmilo, menjal hitrosti in pazil, da bodo vsi varno prispeli tja, kaimer so bili namenjeni
Atrakcija — Pruckner
Ze nekaj dni, neposredno pred letošnjimi osmimi mednarodnimi gorskimi dirkami na Ljubelju, \e razvidna iz prijav posameznih dirkačev skorajda že tudi dokončna startna lista za nastop v osmih tekmovalnih kategorijah.
V razredu motorjev do 125 cem velja omeniti zlasti nastop odličnega francoskega zastopnika Jana, MV Aguista, za:hod:no-nem-škega gosta Mannfreda na Pato-nu in Schadlarja (Avstrija) na tekmovalnem stroju Puch 125 cem. Brata Tanuitija iz Avstrije in njihov rojak Josel so edini prijavljeni tekmovalci v kategoriji motorjev 175 cem, medtem ko izpopolnjujejo elitno zasedbo v razredu do 250 cem nekateri odlični domači in tuji tekmovalci, med njimi Leidbeg, Taniuti, Inzko, Hinterreger, Behrand Ka-rel-Hans in Klein Suster (Avstrija), Luthi — Švica, Guthier in Klaus (Zab. Nemčija) ter domače zastopstvo na čelu z državnim prvakom Leonom Pintarjem, Ljubljančanom Čudnom in Trži-čanom Pod reka r jem.
Tudi naslednja kategorija motorjev do 350 cem obeta izredno
zanimivo borbo zlasti med gosti iz Avstrije — Joslom, Warelom, Berksleitner in Berendom, nizozemskima predstavnikoma Mar-tinusom in Oosterbanom, ki se bosta tokrat prvič predstavila na Ljubelju ter Francozom Tauza-linom. Absolutni rekorder Ljubeljske proge Alfred Pruckner bo nedvomno atrakcija v nastopu motorjev najvišje kategorije, saj se ravno v omenjenem razredu obeta zanimiv nastop, ki naj bi odločal o vrstitvi na mestih izza simpatičnega Avstrijca, ki mu je prvo mesto dejansko že oddano.
Tudi prikoličarji bodo pritegnili pozornost gledalcev, saj ee med prijavljenimi tekmovalci nahajajo znana imena. Ritter in Butcher (Zah. Nemčija) bosta imela v Ticklu (VB), Rmondu (Švica) in dujanskemu zakonskemu paru Pongratzu in Aschelar-ju vsekakor velike nasprotnike.
Sodeč po dosedanjih prijavah bo na ljubeljski progi nastopilo več kakor 80 tekmovalcev iz Avstrije, Zah. Nemčije, Francije, Vel. Britanije, Nizozemske, Švice, Italije, Finske in Jugoslavije.
ZDRAVSTVENI DOM V TRZlCU na osnovi 35. in 36. člena Zakona o javnih uslužbencih (lic   list FLRJ, št. 53-664/57)
RAZPISUJE
MESTO SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE
Pogoji za to mesto: srednja strokovna iizobraaba in po možnost! nekaj prakse v računovodski službi;
Osnovna iptoča po Zakonu o Javnih uslužbencih, položajna plača pa no pravilniku o plačah zavoda.
•Rok za vlaganje prošenj je 15 dni od objave.
0603
7915
KoTor in njegovi ljudje,
KOVOR, v začetku avguste 1960.
Lepo jutro me je zvabilo na reportažni iztet v Kovor, do koder pride kolesar v dobre četrt ure. Ze klanec iz Tržiča proti Bistrici povzroči pešcem in voznikom motornih vozil mnogo hude krvi, saj je cesta res slaba. Ostro kamenje pošteno tanjša podplate na čevljih in plašče na kolesih, -motorjih in avtomobilih. Se večja pa je jeza nad Cestno upravo, ko. pride človek v Dunaj co, kjer je kamenja in peska/ kar na debelo. Takšne ceste so. za silo dobre morda le še za gorske vasice po Liki ali Crni gori, kjer še ni razvit motorni promet, ne pa za naše kraje.
Na vrhu Dunajce se pokažejo prve hiše v Kovorju, pred njimi pa v tem časiu opaziš kosce in žamjice, ki spravljajo oves.
Ura je pol osmih in prvi otroci že skačejo pred hišami ter dajejo vasi še posebno živahnost. Vsa vas je prebujena in vaščani opravljajo najrazličnejša poljska dela in domača opravila.
Pred hišo me je že čakal sekretar Občinskega odbora SZDL, tovariš Jože Slular, ki mi je Ob-
ljubil, da mi bo vodič in vir podatkov, zu katere se bom zanimal.
»Najbolje bo, da najprej obiščeva odbornika pri Občinskem ljudskem odboru, tovariša Franca Zupana, ki nama bo o Kovorju in njegovih ljudeh lahko največ povedal,« je dejal tovariš Štular in me po ozkih vaških poteh peljal na konec vasi, kjer je Kunštova domačija. Tovariš Zupan je že vedel, čemu ta obisk in naju jo peljal na vrt, kjer smo v sonci vinske trte začeli odvijati klobčič kovorsklh problemov . . .
Pa naj vam še prej predstavim in nekaj povem o tovarišu Zupanu, ki že vsa povojna leta zastopa interese Kovorjanov v Občinskem ljudskem odboru in se poteguje zato, da bi njihova vas šla v korak z napredkom, 'ki je zadnja leta zelo velik.
Gotovo ga vsi poznate! To je tovariš Franc Zupan, dolgoletni odbornik Občinskega ljudskega odbora v Tržiču
Tovariš Zupan je k mozaik pri šestdeseti v pokoju. Vendar n ni pokoj, kot bi si predstavljal, ker je U še vedno delaven ii počitka. Delo okro; vzame nekaj časa, c že kar rezervirano z:-in konference. Svet sivo in gozdarstvo ljudskega odbora pra la pod predsedstvo Zupana, ki je hkrati sodnik vodovodne si
Naj mi tovariš Zu; če sem napisal nek
repa
zdrs
h iin je ze |egov pokoj ga nekdo jvarlŠ Franc i ne pozna ; hiše mu istalo pa jo i razne seje
za kmetij-Občinskega v dobro đoni tovariša
tudi predaj pnos ti. pan oprosti, a j vrstic o
njem in njegovem delu, čeprav tega ni želel in je kar preveč f.ikroimon, ko govori o sobi.
»Ja, žc petnajst let hodim na seje Občinskega odbora Tržič; koliko ur sem že presedel tam! Še to mandatno dobo ostanem odbornik, potem pa prepustim delo mlajšim, ki bodo še z večjim veseljem prijeli za delo«, je pristavil tovariš Zupan.
V teh petnajstih letih se jc naše življenje že korenito spremenilo in zato sicm prosil odbornika Zupana, naj ml pove, kako se je raizvijal in napredoval Kovor v teh letih.
»Ce pogledam druge kraje, ki
pomagati, da bi čimprej pritekla zdrava voda po novi napeljavi.« •
Razgovor se jc razvnel in ura je hitro takila, zato sem povprašal tovariša Zupana, kakšni so zbori volivcev in o čem vaščani največ razpravljajo.
»Lahko rečem, da so naši zbori 'ros živahni, posebno, če razpravljamo o gospodarskih vprašanjih in o problemih, ki se tičejo naše'vasi. Volivci radi razpravljajo In predlagajo marsikaj koristnega prav zato, ker vedo, da Občinski ljudski odbor upošteva njihove želje in da ni več listih časov, ko so »mestni
V nekaj letih je zraslo na severni strani Kovorja celo naselje novih hiš in zgleda, da jih bo še več
so se ras temeljite spremenili, vidim, da je Kovor v trinajstih letih kaj malo napredoval. Zadnja leta sc je le zganilo in pred kratkim smo dobili novo hišo, v katero se je že preselila trgovina, ki jo bila do .tedaj menda najslabša v vsej občini. V tej hiši bodo prodajali tudi meso in mleko in Kmetijska zadruga bo imela skladišče, poleg tega pa sta še dve družini dobili stanovanja.
C
pogr< bi in
'»pomnim tistih let, ko i graditi zadružni dom, tko škoda je bilo, da išli dlje, kot samo do
o ter
rvanja. > toči
:a clru/Jbcne u bi dobilo odobna sta-toda zvoniti ->.  Sedaj ni
Nova stavba, v kateri Je trgovina, ki je zelo lepo urejena. V spodnjem delu hiše pa je prostor za skladišče zadruge in pa prodajalni za meso in mleko
aoDitev za .našo vas, saj se z gradnjo vodovoda uresničuje stoletna želja Kovorjanov, imeti vodo v hiši. Lani v jeseni smo s prostovoljnim delom izkopali tisoč metrov jarka za, cevi in tudi letos  bi  bili pripravljeni
možje« razpravljali in določali, kaj bo dobila ta ali ona vas. — Prav živahno smo razpravljali o huškem mostu. Stari most je dotrajan in zato je Občinski ljudski odbor dodelil 300.000 dinarjev za nov most, vendar z deli še niso pričeli, ker Ima Komunalno podjetje preveč dela. Torej občina ni kriva, kol mislijo nekateri, krivo je Komunalno pod-jetje, ker še ni pričelo delati.«
Ko smo govorili o kmetijstvu in kmetih, je pogovor nanese! na Kmetijsko zadrugo Tržič, ki ima v Kovorju posajenega 2 hektara ribeza in precej njiv krompirja v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci. Prišlo jc že tako daleč, da zasebniki ponujajo zadrugi zemljo, kari mladina uhejja v tovarne in zato na posestvih primanjkuje delovne sile.
Tovariš Stular meni: »Problem uhajanja vaške mladine v tovarne bo treba začeli reševati, ker delati dopoldne v tovarni, popoldne pa doma na polju, se ne da. Tako trpi delo v tovarni in doma in majhna delovna storilnost ne pelje k napredku. Odločiti se bo treba: biti delavec ali kmet, danes oboje nc gre več.«
kakršni so
Kmetijske zadruge, je dejal tovari.š Zupan, še najmanj deset
let
bodo takšne, kakršnih si
vzj
m«,
ojiti
Mladi
jn je < mol. i
to
-:'t>
i.l'
'bo zadruga res postala potrebna, ker sami ne bodo mogli tako hitro napredovati, da bi na trgu konkurirali zadrugi in njenim kooperantom. Sp'loh pa jo tako, da gre danes kmetom ms dobro in tarnanje o v. Rilcih davkih ni utemeljeno. — Kdaj so se še kmetje vozili z mopedi na njive in travnike? Kdaj so pred kmečkimi hišami stali avtomobili? Iz vsake hiše slišimo radio in kmetje si moderno urejajo stanovanja. Vse to je zelo dobro in pametno, vendar je to dejstvo, da so razne kritike in tarnanja odveč.
Cisto prav ima, ko govori tako in res človek na vsakem koraku opazi, da Kovor postaja moderna vas. Na severnem delu vasi nastaja celo novo naselje. Torej individualni standard kaj hitro raste! V nekaj letih je zraslo več novih hiš, kol prej v več desetletjih.
Ko sva s tovarišem Stularjem merila pot proti Hudem, mi je pripovedoval o naprednem in marljivem gospodarju Jožu Ro-' žiču. Jože je bil zaveden že med NOB, bil v partizanih in tudi po vojni ni nikoli odrekel pomoči. V času, ko je bila uvedena obvezna oddaja se ni nikoli pro-tivil dati masti ali žita. Tudi sedaj sodeluje z zadrugo in je eden izmed naprednejših kmetovalcev.
Dobila sva ga na njivi, ko je z družino spravljal zgodnja krompir, ki je odlično obrodil. Ko sem ga vprašal, kaj meni o sodelovanju z zadrugo, je dejal: »Sodelovanje ima dobre, včasih tudi slabe strani. Toliko govore o zagarantiranih cenah, vendar letos še nočejo povedati, kakšne te cone bodo. Če bi vsi kmetovalci sodelovali z zadrugo, bi, po mojem, šlo dobro, tako pa ne-nekateri celo nagajajo zadrugi in kooperantom. Nekateri smo zatirali koloradskega hrošča in
rop iti
ti I nt
zemljišča, drugi pa ga tako je uspeh zatiranja manjši. V takih primerih bi moral Občinski ljudski odbor ostro posredovati. Kot sami vidite, je krompir zelo in tudi pšenica je odlično oifc dila, zato mislim, da bo VSI leto več kmetov spoznalo, da sodelovanj« z zadrugo le Spisi Ker ga je delo priganjalo je konj nestrpno odganjal muhe, sva se od tovariša Rožiča poslovila in krenila proti Kovorju.
O političnem in kulturnem delu pa mi jc tovariš Karel Rožič, pred-iodnik vaške organizacije SZDL povedal tole: »Najbolj delavna organizacija na vasi je SZDL, ki izpodbuja
1>
in
dar le'la do-
vovanju v raznih šivih in organizacijah. Ve: političnega in kulturnega ne bomo poživili toliko časa, kler na bomo dob.H dvorane, kjer bi ne sestajali. Stara dvorana Sploh lii m reza več, ker je pozimi premrzla, poleti pa zaradi kmečkih del ne moremo računati na aktivno delo.
Mlad.nsko organizacije v vasi ni, kar so skoraj vsi mladinci člani mladinskih aktivov v tovarni. Še namiznoteniški klub, ki je nekaj časa deloval, je razpadel, tako da sedaj mladina tlela le v gasilskem društvu in nekaj v kulturno umetniškem druspvu, Edina zabava za mladino je kino v Tržiču ali pa si daje duška v raznih avanturah, ki satno kvarijo njen ugled.
Mislim, da se bo s prihodom novo učiteljico v jeseni vsaj malo poživilo kulturno življenje, ki ga sedaj skoraj ni opaziti. Tudi klub mladih zadružnikov je nekaj časa obstojal, vendar je tudi ta razpadel preden jo začel z delom.
Osnovna organizacija SZDL se bo trudila, da bo, kolikor bo mogla, poživljala politično in kulturno delo na vasi in s tem pripomogla k napredku Kovor-ja.«
Na tem kratkem izletu po Kovorju sem so prepričal, da Ko-vorjani le ne živijo iz dneva v
Mar bo še kdo de.jal, da gre kmetom slabo? Slika je dokaz, da temu ni tako
dan, ampak da se zavedajo, kako hitro teče čas, ki jih priganja k naprednejšemu in boljšemu življenju.
Ko steni s polno glavo vtisov in misli, kako naj napišem reportažo o Kovorju in njegovih
ljudeh, poganjal, kolo proti Tržiču, isem na cesti peljal mimo Fikupine delavcev, ki že popravljajo .slabo cesto in bodo odstranili še ta »kamen spotike« med Tržičem in Kovorjem. Slike in tekst: Vlado Krjavšek
tovarna obutve Tržič
PO KONČANI REKONSTRUKCIJI BOMO ŠE IZBOLJŠALI KVALITETO
Tovariš Jože Rožič ni imel dosti časa za pogovor, ker sta priganjala delo in konj
Trgovsko podjetje »Ljubelj« v Tržiču razpisuje mesto poslovodje za trgovino z neprekinjenimi delovnim časom. (Stroka: šipecerija in galanterija.)
Pogoj i:
dovršena osemletna šola — šola za učence v sospodarslvu trgovsko  stroke s strokovnim izpitom   —   6-lctna praksa
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop po dogovoru ali pa lahko, tudi lakoj.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja:
TRŽI C, Parliizanska fi
V takem prijetnem naselju šotorov so taborniki preživeli štirinajst veselih dni ob Sori v Ratečah
Delavci BPT na oddihu
Ob večerih televizor privabi mnogo radovednih gledalcev
Elej, tabor stoji
Ne bi bili taborniki, če ne bi .šli taborit! Tako so dejali člani rodu Severne meje in sklenili, da bodo štirinajst dni prebili ob Sori blizu prijetne vasice Roteče, nekje na sredi poti mod Skofjo Loko in Medvodami. Skrbni organizatorji so poskrbeli, da je 34 tabornikov sprejelo prijetno platneno naselje, ko so prišli otovorjeni s kovčki, da bi tu preživeli nekaj prijetnih dni.
Mnogim dopustnikom, ki so se odpravili na morje ali planine, je muhasto vreme pokvarilo proste dni in tudi tabornikom ni prizanašalo. Vendar tudi v slabem vremenu in dežju ni manjkalo dobre volje. Razna tekmovanja s sosednjim taborom, z mladinci iz Reteč in prijetni večeri ob tabornem ognju so tako krajšali čas, da je kar prehitro minil.
Tovariš Štalc, ki je skrbel, da kuharica, tovarišica Bečanova, ni imela skrbi, kaj naj skuha mladim lačnim želodčkom, je na taborjenju praznoval svoj 55. rojstni dan. Ker so mu taborniki »otirali«, se jim je oddolžil s sladkorčki, ki jih jim je razdelil zvečer, ko so stali v zboru in poslušali zapovest ter spuščali zastavo.
Kljub veselju in sproščenosti pa je bil v taborišču vzoren red in so tekmovali, kdo bo lepše uredil svoj šotor. Zadnji večer so najboljši prejeli nagrade, zanimivo pa je, da so najstarejši taborniki imeli najbolj razmetane šotore.
V naravi hrana še bolj tekne, kot doma in to je vedela tudi kuharica, ki je tabornikom odlično kuhala, jim cvrla miške in pekla pecivo. Samo za eno kosilo jim je napekla kar 135 palačink.
Ce jim je bilo vreme kakšen dan naklonjeno in je sonce segrelo Soro, so se kopali, listi, ki se niso naučili plavali pa vozili na blazinah, da so vsaj tako videli, kako lepo se je voziti po vodi.
Niso pa naši taborniki le brezskrbno živeli in čakali na obilne obroke hrane, ampak je bil vsak dan nekdo dežurni tabora, dekleta so pomagala kuharici, ponoči pa so stražili tabor in pazili, da ne bi kdo odnesel česa iz kuhinje, ali jim ukradel zastave.
Na taborjenju so se tudi naučili marsikaj koristnega in so prišli domov bolj izkušeni s sklepom, da bodo še ostali taborniki in drugo leto spet odšli preživljat počitnice pod platnene strehe.
Še tako slabo vreme ni pripravilo malega tabornika ob dobro vodjo in sem takole nasmejanega ujel v aparat pred njegovim šotorom
Ljudje so zadovoljni s hrano, vendar pa upravičeno kritizirajo postrežbo, ki je slaba in največkrat je treba kar predolgo čakati
na kosilo
Počitniški dom Bombažne predilnice in tkalnice, kjer bo mnogo članov tega kolektiva preživelo del svojega letnega dopusta. P.PT jc bila prva tržiška tovarna, ki je za svoje delavce organizirala prijetno letovanje ob morju v Poreču. Delavci so sc navdušili nad tem in je vsako leto več ljudi, ki bi riidi svoj oddih preživeli ob morju
MORJE
je ena velika luža • • •
. . . da, tako je glasno vzkliknil mali Peterček, ko je skočil iz avtobusa, ki ga je pripeljal k morju, kjer bo preživljal brezskrbne počitnice. To je bilo 5. julija, ko je prva skupina otrok počitniške kolonije Društva prijateljev mladine prispela v Poreč. 23 otrok pod vodstvom Lee, Jožice, Jelke in Toneta. Vse tri izmene bodo dale sonca in morja 70 otrokom.
Zamisel, organizirati obmorsko letovanje socialno šibkih šolskih otrok iz naše občine, je vznikni-la na eni izmed sej odbora Društva prijateljev mladine. Vsi člani odbora so hili navdušeni nad
idejo, samo društvena blagajna ne, ker je bila prazna. Predlogi članov odbora, kako naj bi organizirali letovanje, so kar deževali. Sklenili so, da bodo otroci taborili v šotorih, prostor za šotore je dala BPT in tudi njihova kuhinja je skrbela za lačne želodčke.
Otroke je v sodelovanju z refe-rentarh oddelka za. socialno skrbstvo in na predloge razrednikov odbrala posebna komisija Društva prijateljev mladine. V po-štev so prišli otroci socialno šibkih družin in otroci tistih političnih delavcev, ki zaradi prezaposlenosti staršev ne bi mogli
Nerazidružlflvo prijateljstvo človeka z motorjem
Pravega športnika in doslednega borca na asfaltnih stezah In strmih zavojih Ljubelja, Stanka Stepančiča, je poprosil naš športni sodelavec, naj mu odgovori na nekaj vprašanj.
»Začetki tvojega Športnega ude j stvovan J a?«
»Že leta 1950 sem kot 10-letni deček občutil posebno veselje do tekmovalnega športa, ki me še danes ni zapustilo kljub nekaterim razočaranjem, ki pa jih mora vsak športnik pozabiti.«
»Kateremu uspehu pripisuješ poseben 'poudarek?«
»Nedvomno lanskoletni zmagi nad' odličnim Nemce ml Wiinsche-jem na Ljubelju. Morda se bo komu zdelo, zakaj ravno nad njim. Pred leti sem na Ljubeljskih dirkah opazoval Wiinsehe-ja ob njegovem stroju in skrbno zasledoval vsak njegov gib. Pripomnil je, da mora dirkač delati z glavo In ne z rokami, kar mi je ostalo v zelo dobrem spominu. Prav zaradi tega mi je zmaga nad tem Nemcem še bolj pri srcu.«
»Tvoj vzor na športnem področju?«
»Med domačimi dirkači drž. prvak Leon Pintar, s svojo tehniko vožnje, drznostjo in tovarištvom, med tujci pa odlični Ceh František Stiasny in svetovni prvak v moji kategoriji Italijan Carlo Ubialli na MVI Agusti.«
»Najprijetnejši trenutki v tvoji dosedanji karieri?«
»Vsekakor uspehi v minuli sezoni, zlasti v okviru ocensko-terenskega prvenstva Slovenije.«
»Katerega izmed svojih rivalov posebno ceniš?«
»Ljubljančana Oblaka, mladega Mrzela in odličnega predstavnika BiH Bucala.«
»Največji športni dogodek minule sezone v Tržiču?«
»Brez pomislekov bi se odločil za mednarodne gorske dirke na Ljubelj u.«
»Morda se spominjaš najbolj žalostnega trenutka?«
»V spominu mi je ostal dogodek, ko sem pred leti na hitrostnih dirkah okrog Tržiča vseskozi vodil, tik pred ciljem pa sta me moja zasledovalca presenetljivo prehitela, tako da sem se pač moral sprijazniti z usodo.«
»Kako vskladiš svoj študij s športom?«
»Vsaj za sedaj še dobro, v bodoče pa ne vem, ker...«
»Tvoje osebne želje?«
»Izpolnitev pogojev za vpis v tretji letnik strojne fakultete In seveda uspešen zaključek študija, dober tekmovalni motor, ki naj bo hiter in zanesljiv in seveda predvsem zdravje. Ne želim, da z motorjem zmagam, ampak da prevozim zanesljivo vso progo, kar je za mene najpomembnejše. Po študiju pa nameravam motociklistlčnemu športu dati slovo.«
Ob zaključku mi je Stanko zaupal, da hi rad svojo športno kariero zaključil na avtomobilu, hkrati pa se je iskreno zahvalil prizadevnemu AMD Tržič za vsestransko razumevanje in pomoč, zlasti pa Franciju Globočniku, ki ima za razvoj tekmovalnega športa, največ zaslug. Ivan Virnik
C** ']&w\
Najiprijetnejši trenutki so bili v»ak dan takrat, ko so tovarišicet delile malice
z njimi na letovanje. V prvi izmeni sta bila dva taka otroka. Tako so člani odbora DPM imeli ogromno dela, da se je njihova zamisel v tako kratkem času res uresničila. Preskrbeti je bilo treba šotore, vso drugo opremo in prevoz.
Zveza prijateljev mladine iz Kranja je poklonila za kolonijo moko, riž in mleko. Pomagala so tudi podjetja iz Tržiča in v kolonijo je lahko odšlo v treh izmenah 70 otrok. Težko jo bilo zbrati izmed 200 potrebnih, 70 najbolj potrebnih. Ce se bo v prihodnje 'povečalo število članov Društva prijateljev mladine in, če bodo pomagali kolektivi in občina, bo potrebno zvišati število otrok, ki bodo lahko odšli letovat, vsaj na 200. Vse leto bomo morali tudi nabavljati potrebno opremo in si zagotoviti dovolj vodilnega osebja. Upamo, da nam BPT ne bo odrekla naklonjenosti.
Ko je bila vsa potrebna »krama« zbrana, jo je tovorni avto odpeljal v Poreč, kamor so čez dva dni prispeli že tudi prvi začasni lastniki platnenih hišic. Vsak šotor je dobil svoje ime: Orli, Himalajei, Risi, Pepelke, Metuljčki, Indijanci, itd. Otroci so tekmovali,   kateri šotor bo
najlepšo pospravljen. Pospravljanje šotora ni tako enostavna stvar, kot pospravljanje sobe doma. Šotor je majhen in v njem komaj najdeš prostor za kovčeg. Druga garderoba ima mesto kar na vejah bližnjih dreves in raznobarvne jopice, hlačke, itd. poživljajo taborišče.
Vsi, otroci in »ŠICE« vas lepo pozdravljajo in obljubljajo, tla se bodo v našem listu še kaj oglasili.
Začasne lastnike šotora je naš reporter ujel pri popoldanskem počitku pred šotorom
mm
Prijetni so bili večeri ob tabornem ognju
KOOPERATIVA
EXP O RT-1M P O RT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA  ULICA 4
Telefon:
uprava 21-053
hiš. centr. 20-377,20-021
IZVAŽA : mehak in trd rezan les, gozdne sortimente in lesne finalne izdelke ter izdelke domače obrti
UVAŽA: pluto in izdelke iz plute
SLOVENIJALES
PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
izvaža
in prodaja na domačem trgu vse vrste lesa in
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11 pohištva
Bombažna predilnica in tkalnica
Kolektiv BPT Tržič obljublja ob 75-Ietnici svojega obstoja, da bo še vnaprej proizvajal kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 50, prejo za domačo obrt in sicer mulle, double, knitting in hardwater.