Ve s t n i k. Najvišji dar. Za zgradbo novega šolskega poslopja na Homri v kamniškem okraji je presvetli cesar podaril 200 gld. podpore. Ker je šolska občina mala in so stroški za novo poslopje voliki, je ta ditr kaj dobro došel. Desetletnica. Dne 18. t. m. bode preteklo desot let, odkar je preblagorodni gospod Andrej baron Winkler c. kr. deželni predsednik na Kranjskem. Od leta 1848. se še nobedcn deželni načelnik kranjski ni vzdržal toliko šte\ilo let na prevažnem svojem mestu. Veseli nas od vsrga srca, da je ta izredna čast doletela preblagorodnega gospoda baroua Winklerja, ki je deželi naši v vsakem oziru očetovski dobrotnik, obema narodnostima strogo pravičen in šolstvu našemu blago naklonjen. Pod Djegovim predsedstvom se je število novo ustanovljcnih in razširjenih ljudskih šol izdatno pomnožilo, izdelali so se novi učni črteži, imenovali se uovi c. kr. okrajni šolski nadzorniki s posebnim ozirom na želje kranjskega učiteljstva, s katerim je bil preblagorodni gospod baron vselej prijazen in v osobncm občevanji ljubeznjiv. Iskreno želimo, da bi Bog še dolgo vrsto let ohranil takega vplivnega pospeševalca in prijatelja našemu ljudskemu šolstvu na njegovem imenitnem mestu. In multos annos! Osobne vesti. G. Ivan Pianecki, učitelj v Waldherrjevem zavodu, dobil je stalno tretje nčiteljsko mesto na štirirazrednici v Radovljici, gosp. Andrej Kmet, tretji učitelj na štirirazredni deški šoli v Tržiči v kranjskem okraji pa. stalno drugo učiteljsko mesto na tej šoli. — Začasne službe so dobili in sicer: g. Ivan Cvirn, začasni učitel.j v Cerkljah, tritjo učiteljsko službo na deški šoli v Tržici, g. Rudolf Završnik, začasni učitelj v Cerknici, učitoljsko službo na jednorazreilnici v 01ševjju — obe službi v kranjskem šolskem okraji in g. Maks Ivanetič, bivši učitelj v Bosni, učiteljsko službn na jednorazrednici na Dolah v litijskem okraji. — Kot nadomestni učitelji so vstopili in sicer v Škofji Loki dosedanji nadomestni učitelj na drugi mestni deški šoli v Ljubljiini g. J. Jaklič (na mesto nadučitelja g. F r. P a p e1, v Tržiči bivši učitolj g. Anton Globočnik (na raesto učitelja g. K. Mallyja) in v Pirničab v ljubljanski okolici g. Bernard Janc za obolelegei tarnošnjega učitclja g. K Weberja. — Umirovljena ,je gospodičina Karolina Perušek, učiteljica v Post >jini. Gospodu Jožefu Cepudru, učitelju na II. mestni deški šoli v Ljubljaui, je priznana druga službt no-starostna doklada. 0 tej priliki je visoki c. kr. deželni šolski svet rošil tudi načelno vprašanje. Doslej je bila navada, da so se učitelji m, ki so služili poprcj na kmetih, pozneje pa bili premeščcni v Ljubljano. tudi v njih pre)šnjem svojstvu priznane starostne doklade od 40 gld. povišale na 60 gld. Zdaj Si1 je pa izreklo naielo, da takšen učitelj pridrži starostne doklade po 40 gld. in da se mu priznajo šele tiste starostne doklade po 60 gld., kati-re dosluži v Ljubljaui. Iz našega društva. Prihodnji in ob jcdnem poslednji letošnji zimski vcčer bode v sredo dne 26. t. iii., h katercmu p. n. udc uljudno vabi odbor. Ferdo Vigele f. Umrl je due 3. t. m. za pljučno boleznijo učitelj na Robu pri Vilikih Laščah g. Ferdo Vigele. Pokojnik je bil možakpoštrnjak v vsakem obziru. Rodil se je leta 1841. pn Sv. Šttfanu na Kornškem. Do li-ta 1869. je uf.iteljeval v svoji don.ovini ter bil že od kta 1861. sotrudnik našega lista. Kot iskren in navdušen narndnjnk se je udeleževnl naiodncga gibanja na Koroškem. Srce mu je gorelo za narod, za katiTPga naprcdek se je duševno in gmotno žrtvoval in si je nakopal vsled tega mnogo nasprotnikov v Korutauu. Nnrodni nasprotniki so mu ogienili življen.jr, odpovedal se jc učiteljstvu ter bival liekaj let v Ziljski Bistrici, kamor se je liil dobro prižcnil. Kot nescbičtn in pržrtvovalen nnrodnjak in vslcd nesrcč je izgubil muogo imotja. Zapustil je ožjo svojo doinoviiio ter se leta 1879. preselil na Kranjsko, kjer je služboval kot učitelj v Zagradci in na zadnje na Robu. Kot vzgleden narodnjak in jpklen znafaj je bil ob s1 ojem času na Koroškem in po Sloveuskem sploh na glasu in mnlokateri naših tovarišcv je vslod svoje znacajnosti užil toliko grenkih ur kakor on, dokler ga blcda smrt ni rešila zemoljskega trplji nja. Šolstvo je izgubilo ž njim jako spretnega učitelja, tovariši njegovi blagcga prijatelja. Za njim žaluje narod in domovina, žalujemo vsi, zlasti pa zapuščena vdova in troje nepreskrblji nih otrok. Pogreb nJeg°v je bil vkljub neugodnemu vremenu kaj lep in povsem dostojen. Izkazali so mu zadnjo čast razun nnogobrojne množicc domac.ih in sosidn.jih faranov tudi c. kr. okrajni sodnik veliko-laški g. D. Snflaj, učitelji tovariši iz Vilikih Lašč, Dobrepolja, Sodrežice in Škoiijana ter vie veUčastitih dubovnikov. Zapeli so mu lepe nagrobnice. — On nas je ostavil, a zapustil nam je li p spomin vernega, značajnpga, za svoj rod vnetega in delavnega moža, kateri naj v nas vzbuja iste plemmite čute, katerim je on zvest ostal do zadnega dihljeja! Blag nm spomin! Ivan Kermavner f. Umrl je 3. t. m. po dolgi bolezni g. Ivan Kermavnor, nadučitelj v ŠentVidu nad Ljubljauo. Pokojnik je bil rojcn v Ljubljani 1857 1. Služboval je najpred v Šmartuem pri Litiji, pottm v Zagorji ob Savi, v Logatci in naposled kot nadučitelj v Šcnt-Vidu nad Ljnbljano, kjer ga je nemila smrt položila v prerani grob. — Pokojnik je bil jako nadarjen učitelj. Leta 1878. je bil pri okupaciji v Bosni, kjer se je b;ije nevajen raznili neugodnostij vnjaškega življcnja pokvaril svnje zdravje. Pogreb njegov je bil povsem dostojen čiisti Ijudskega učitelja. Zadnjo č.ist mu je izkazalo mnngobrojno število domačili faranov, domači gospodjo duhovniki, tovariši in učitpljice i/. Ljubljane, okolice Ijubljanske in ccki utMtelji iz Kainnika, med njimi pa obče priljubljeni in spoštovani c. kr. okrajui glavar okolice ljubljanske vehč. gospod Iv. Mahkot, ki je s svojim prekrasnim nagiobnim govorom pokazal, kako je tndi on spoštoval umrlega pokojnika V lepi in gladki slovenski besedi povdarjal je govornik delavnost pokojnikovo. Ta prelep in gaiiljiv govor je napravil velik vtis na vsacega, ko je čul, kako neizprosna smrt trga nit za nitjo na telesu našega osodepolnega življenja ter ne prizauaša tudi možu v najkrepkejši dobi. Učitelji tovariši so zapeli svojemu tovarišu pred šolo in na grobu žalostinko. Pokojnik je zapustil vdovo in čvetero drobnih ncpreskrbljenih otrok. V rairu počivaj ! Jožef Krajnc f. Dne 21. prosinca t. 1. je umil v 61. letu svoje dobe g. Jožef Krajnc, nadučitclj pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, kjer je služboval blizu 30 let. Pokojnik je bil vesteu učitelj, miroljuben tovariš in zvest sin svojega naroda. Zcmljira niu lahka! Iz poslednjih sej vis. c. kr. deželnega šolskega sveta. 1'ioJnji gimnazijskega učiteljskega zbora v Ljublj.ni, da bi bila pepclnica pmst dan, ni se ustreglo. — G!ede popolnitve četrte učiteljske službe v Rattčab, trctje učiteljske službe v Dobrcpnljah in v Tržiči in učiteljske službe na Dnbih (Mnrialbal) in v Olševku se pooblaste dotični okrajni šolski sveti, da imonovane službe zafasno popolnijo. — Sklcne se knzensko premeščenje nckcga nadučitelja na diugo službcno mesto, kakor ukor nekcmu drugemu iiaiinčitpju in njpga prpmeščpnje iz služb( nib ozirov. — Dekliški šoli šolskih sestir v Rppnjah se pridele vse deklice iz šolskega okoliša Vodice. — Reši se pmšnja, oziroma pritožba gledo odškodDine z;\ pouk veronka na dvi h šolah. — Ufiiteljski vdovi gospej Frančiški Zupanovi v Postojini sc prizna in določi pokojnina. — Glede sestave učnega osobja za novo podgimnazijo v Ljubljani sp stavijo prpdlogi naucnemu rainisterstvu. (Stalna imenovanja učnih močij, v teh sejah sklenjenih, priobčili smo že na drugcm mpstu). Otroške varovalnice ljubljanske občni zbor jp bil dne 25. svična. Pieilsednica visokorodna gospa baroniia Wurzbach je otvorila zbornvanjc. Potem je ekonoin g. Albert Samassa porucal o ničunu za leto 1889. in o proračunu za leto 1890., katpra sta sp soglasno potrdila. Iz dirrkcije iz-itopivši udje sp zopet volijo. Fuukcijonarji pa se izvolijo: za prpdsednico gospa baronira M. Wurzbach, ožjima direkcijskima udoma gospa J. Kastner in gospa E. Raspi, za ravnatelja rapstni žnpnik č. g. J. Rozman ; za pkonoma in hišnega nadzornika g. Al bert Samassa; za blagajnika in knjigovodjo g. M a k s S aniassa. Zavod je preteklo ltto obiskovalo 148 otrok,  l(i sn se v zavodu bavili vsflk dan od 8. do 11. ure do| ohulne in od 1. do 4. ure popoludnp. Od tph  otrok je 60 v mesecih: grud( n, prosinec, svečan in sušpc opoludnp tudi dobivalo hrano v zavodu. Pouk,  ali bolje vzgojo otrok oskrbuje gospodičina Ana  Hermaun kot voditeljica, gospodičini N. Staral in K. Ahčin kot otroški vrtnarici. Ako pomislimo, da ta zavod obiskujpjo po večini otroci bolj ubogili roditpljpv, kateri po svojem stanu in službovanji sami  ne morpjo dostojno skrbeti za domačo vzgojo svojih malih, je trud in požrtvovalnost vsph sodelovalcev in podpornikov vsp hvale vredna. Nesreča v šoli. Z Jesenic na Gorenjskem sp poroča : Dne 7. t. m. se je igrala v šoli dvanajstletna deklica Mina Pretnar z dinamitno kapico ttr praskala s peresom dinamitni prah. Dinamit se uname in npsrpčni deklici na levi roki odtrga tri prste, na desni roki in po obrazu pa jo zplo rani. Vsi učpnci so bili v groznem strahu. Ko se je deklica zavpdla, povedala je, da je nevarno igračo dobila od svo.je součenke, katere oče je rtidokop. Prpiskava sp je pričpla. Stariši, pazite na svoje otroke! ,,Sloc," Učni tečaj za učitelje obrtno-nadaljevalnih šol na državni obrtni šoli v Gradci. V 5. številki smo priubčili imcna ufiiteljev s Kranjskega., ki so vzprejeti v ta tečaj. Razun 5 kranjskih učiteljev se tega tečaja udelpžujejo še 2 učitelja s Koroškega in 8 učiteljtv s Štajerskega (nied slednjimi 5 iz Gradca). Dela imajo dosti, kajti uee sp vs.ik dan od 8. do 12. ure dopuludup in od 2. do 4. ali do 5. ure poprihidne. Razun tega njorajo zvpčer hospitirati v tamošnji obrtni uadaljevalni šoli. Učni predmetje so: stavitoljstvo (Baukunde), strojni clemtnti, fteborni rpdi, nauk o projekciji, imietno-obrtuo nblikoslovje, prostoročno risanje in geometrično risanje. Vsak udeleženec niora imeti svoje risalno orodje in sam si preskrbljevati vse, kar potrebuje za risanje, kar pri toliko risarskih urab mnogo stoji. Kdo naj plačuje stroške za verouk, ki ga dele posvetni ljudski učitelji? Upravno sodišče na Dunaji je te dni načelno določilo, da spadajo i-i inuni racije za vemuk, ki ga ilele posvetni učitelji, v potrebščine dotičnih šol, torcj normalnošolskpga zaklada. Verski zaklad ni flolžan pokriti tpb stroškov. Poljedelske šole. Po izkazu vis. c. kr. poljedt-lskpga ministerstva je bilo koncem meseca sušca 1889. 1. stanje poljedeljskih učnih zavodnv v Avstriji slpdpče: 1 visoka šola, 16 srednjih in 83 nižjih šol. Od tch so: a) državni zavodi: 1 visoka šola, 1 srednja in 4 nižje šolp; b) deždni zavodi: 9 srednjib in 21 uižjih šol; c) občin?ki zavndi: 1 srednja šola in 2 nižji šoli; d) društvpni z:ivodi: 5 srpdnjih iu 55 nižjib šol; e) zasobci zavod: 1 nižja šola. Vsph slušatpljpv je bilo 28G4. V tem htu se je število zavodov za 6 pomnožilo. Od tch zavodov jih največ spada na Cesko, na Kranjsko samo dva: sadje- in vinorejska šola na Grmu in podkovska šola v LjubIjani. Postbnih tečajev (Sppcialcnrse) je bilo 18fc9. 1. 162 in sicer za sledpčp stroke: za Ijudske učitelje (šolske vrte), za melijoracijo, za sadjerojo, vincrejo, vrinarstvo, mlekarstvo, čebplorpjo, živinnzdravništvo in podkovstvo. Ukovina na srednjih šolah. Šolski odspk poslaniške zboinicc državncga zbora na Dunaji se je prpd kratkim posvctoval o prošnjah za oproščenje ukovinc v prvpm polulptji prvega razreda na državnih srednjih šolah. Poslanec d r. Fuss se je potezal za znižanje ukovine sploli, posebuo pa za to, da se ukovina za Dunaj določi z isto vsoto, kakor je določpna za druga mesta, torej za znižanje od 50 na 40 gld. Minister baron Gautsch izjavi, da nikakor ne misli na znižanje ukovinp. Odspk je potem sklenil vlado naprositi, da bi sp ua državnib srednjib šolab tisti ubogi učenci oproščali ukovine že v prvem polulctji prvegn razreda, katere bi učiteljska konfprcncija v oproščanjp prcdlagala, ali pa, da bi se takim učencem vs>ij podaljšal vplačilni obrok. Z Nižeavstrijskega. Iz lptDega poročila deželnega šolskega sveta nižeavstrijskeg.i. zi 1 1888/9. jo vlada izprevideln, da j« v nekaterih okrajih razmerje med številom in znfiskom priznanib kaznij zaradi šolskih zamud in ined številom in zneskom vpla- i^anih kaznij zelo različno. C. k. namfistnik jc tedaj z ozirom na to, da te kazni svoj namen — izbol.jšanje šolskega obiskovanja — morejo le doseči, ako sp priznme kaziii takoj izterjajo, zaukazal, da morajo okrajni glavarji na t.o stvar pospbno in oaobno po/orni biti, nJzterjane knzni takoj iztcrjati in v prihodnje v tej stvari liitro in odlofno postopati. — Dunajsko mestno oblastvo pa je izdalo ukaz vslhi obrtnim zadnigam glpde šolskcga obiskovanja rokodelskib učencev. Nadziralni odsek obrtnih šol je namroA r.izvidcl, da mnogi obrtniki ne zglašajo svojih uCencev takoj jiri vzprejpmu na pristojnem mostu in tako se mnogi rokodelfifi daljp časa odtegnjejo šolskpniu obiskovanjn. Mestni magistrat torej opozoriijp obrtnike da njih dolžnost, da puste svojim učencem obrtiie večerne in nedeljske šole (pripravljalnp, nadaljpvalne, obrtne in strnkovne šolp) obiskovati in da to obiskovanjp tudi nadzorujpjo. Otroška varovalnica. V nekih londonskih uli- cab, kamor redko kcdaj pride kak tujec, stoji po- slopje z vclikanskim napisom: ,,Nobpnemu zapuščc- nemu otroku se ne zabrani vzprejem". Z nzirom na veliko bedo, ki se jasno bere na obrazih in na obleki žen, ki vsak dan tu prosijo za vzprpjem otrok, je to v istini velikoduši n napis! Velikost tega za- voda si moretno štle prcdstaviti, ako pomislimo, da nskrbnje povprečno 3200 začasno bolnih, pobablieaih in ponesrečenib otrok. Ko se kak otiok ozdravi, skrbi zavod za njega še dalje ter ga izobrazuje v vednostih za življcnje potrebnih. Kadar so go.jenci usposobljcni, da se morejo že samostojno preživeti, preskrbi jim znvod še kako primerno mesto in s tcm je popolnjena dolžnost zavoda do zapušenpga otroka, katerega je ta morda pred leti v oskrbo vzprejel. Ta zavod je prod 23 lcti ustanovil ljudo- mili dr. Barnarel. Zahvala. Slavno društvo ,,Narodna šola" je daruvalo tukajšnji šoli mnogo raznega šolskpga blaga: pisank, risank, pisalnega in risalnega orodja. Za ta veledušni dar se v imeni obdarovane šolske mladine najtoplejše zabvaljuje lvatt lio/lič ucitelj. Špnt Jurij pod Kumom dne 24. sv< čana 1890. Zahvala. Prekoristuo društvo ,,Narodna šola" je poslalo za mali donesek tukajšnji ubogi pa pridni šolski lnladini obilo šolskega blaga, namieč: vsako- vrstnih pisank, risank, peres, držal, pisal in sviuč- nikov , za kar se v imeni svojem in v imeni obda- rovane mladine srčno zahvaljuje hvaležni Trata, dne 2. sušca 1890. L. lOiifi.: solski voditelj. Zahvala Slavno društvo nNarodna šola" je blagoizvolilo za znesek trcb goldiuarjev, katire sta darovala podpisanemr« za ubogo šolsku mladino f. g. I. Škrjanpc, žu;*nik in g. A. Magajnn, načelnik krajnega šolskpga sveta v Vremah, obilo raznpga šolskpga blaga pndariti. Bhigima dobrotnikoina, kakor tudi vrlciuu društvu izreka tem potem v imeni »bdarovanib učencev najprisrčnpjo zabvalo Anttnt Slnthi Vrcme, 5. sušca 1890. šoiski vodituij.