Politika Sp. Podravje • Lokalne volitve 2018 prinesle osem novih županov O Strani 2 in 3 Nogomet Kidričevo • Aluminij z zgodovinsko zmago pomagal Mariboru O Stran 13 » (*ï^tï fr M I il i vi Ç v &u i^c.^ -d Er ■ M a \ >U : o ,•' H.' > Œ V rM U ¡¡J o"" • T • s i o tajerski Ptuj, torek, 4. decembra 2018 Letnik LXXI • št. 94 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89.8 «98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si "O v »vi Bančništvo Ptuj • Kaj je razlog zaprtja NKBM v Rabelčji vasi O Strani 2 in 3 Promet Podravje • Avtocesta zgrajena prej in ceneje O Stran 5 Kmetijstvo Spodnje Podravje • Slaba letina ptujskega luka O Stran 8 Kronika Slovenija • Letos neverjeten porast nedovoljenega prehajanja državne meje O Stran 24 v Šport Tenis • Če se po jutru dan pozna ... O Stran 15 Spodnje Podravje • Praznični mesec trka na vrata Čarobni veseli december V petek so v več slovenskih mestih, tudi na Ptuju, slavnostno prižgali lučke, ki krasijo ulice in trge. Okrašena mesta bodo z drsališči, ponudbo na stojnicah in prazničnimi vsebinami vabila vse do konca meseca. December je tudi čas obdarovanj. Že jutri, v sredo, bo otroke obiskal sv. Miklavž, prvi od treh decembrskih mož. Foto: Črtomir Goznik Gospodarstvo • Glaser: »Za Ukrajinca je Perutnina kot žlahtni dragulj« o Stran 9 Sociala • Kakšne zgodbe pripovedujejo 1» 1. 1 . ..1 . V. It I ljudje, ki jih je življenje potisnilo na družbeni rob o Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«. 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale prihajajoče jesensko-zimske dni. , Več v notranjosti časopisa. l. rf 2 Štajerski Aktualno torek • 4. decembra 2018 Spodnje Podravje • Drugi krog lokalnih volitev prinesel še štiri nove župane Na Ptuju Gajškova, v Vidmu Marinič, Letošnje lokalne volitve so v občine Spodnjega Podravja prinesle nemalo sprememb. Že prvi krog je dal štiri nove župane, menjala samo dva župana. Volivci v mestni občini (MO) Ptuj so takrat mandat zaupali Miranu Senčarju, volivci v občini Foto: Črtomir Goznik Nuška Gajšek je na Ptuju prepričljivo zmagala. Foto: osebni arhiv Janko Mere je dosedanjega dornavskega župana premagal za 29 glasov. Foto: osebni arhiv Danijelu Vrbnjaku je s 600 glasovi razlike v Ormožu uspelo premagati Alojza Soka. Foto: Rado Skrjanec Branko Marinič se vrača v politiko. Postal je novi župan občine Videm. Tokratne volitve so nanizale številna presenečenja: od slovesa dolgoletnih županov, ki so dajali vtis, da so nepremagljivi, do prihoda novih, ki so v prostor vnašali optimizem, pozitivizem in pogled usmerjali predvsem v prihodnost. Ker se dosedanji župan MO Ptuj Miran Senčar ni odločil za vnovično kandidaturo, je bilo jasno, da bo zgodovinsko mesto ob Dravi dobilo novega župana ali županjo. V tekmo za župansko funkcijo se je podalo sedem kandidatov, zmago je v drugem krogu slavila edina ženska med njimi, 37-Ietna Nuška Gajšek (SD). Gajškova, po poklicu diplomirana politologinja, smer obramboslovje, je v politiki deset let. Zaposlena je v državnem zboru kot strokovna sodelavka v poslanski skupini SD. Vsakodnevno je iz Ptuja odhajala na delo v Ljubljano. Zadnja štiri leta je bila vodja svetniške skupine SD v ptujskem mestnem svetu. Zmago je slavila že v prvem krogu, ko je premagala vseh šest tekmecev. V drugem krogu se je pomerila z nekdanjim ptujskim županom Štefanom Čela-nom in ga premagala kot za šalo. Zbrala je dve tretjini glasov volivk in volivcev (66 odstotkov), Čelan pa 34 odstotkov. Gajškova je dobila 6.159 glasov, Čelan 3.130. Volilna udeležba je bila 48-odstotna. Pred štirimi leti, ko sta se v drugem krogu pomerila Čelan in Senčar, je bila volilna udeležba višja (53-od-stotna), Senčar je prejel 5.776 in Čelan 4.699 glasov. Iz podatkov je razvidno, da je tokrat za Čelana glasovalo 1.500 ljudi manj kot pred štirimi leti. Čelan je postal župan mesta Ptuj leta 2002. Na funkciji je ostal do jeseni 2014, ko ga je premagal Miran Senčar. Tokrat se je odločil za vnovično kandidaturo in že druge volitve zapored pogorel. Podobno kot Čelan se poraza na volitvah verjetno tudi niso nadejali župani občin Ormož, Videm in Dornava. Vsi so bili na funkciji več mandatov. Alojz Sok je občino Ormož vodil tri mandate. V nedeljo mu je po 12 letih župansko funkcijo s 600 glasovi prednosti spodnesel 35-letni Daniel Vrbnjak (SDS), ki je doslej deloval v gospodarstvu. V Talumu je zaposlen na vodilnih in odgovornih delovnih mestih. Deloval je v ormoškem občinskem svetu, bil je svetnik stranke SDS. V Ormožu je bila volilna udeležba 52-odstotna. Za Vrbnjaka je glasovalo 2.965 (56 odstotkov) in Soka 2.358 (44 odstotkov) volivcev. V primerjavi z volitvami 2014, ko je Sok zmago slavil v prvem krogu, je izgubil skoraj 900 glasov. Takrat je bil tudi skoraj popolnoma brez konkurence, saj je drugouvršče-nemu kandidatu uspelo zbrati le dobrih 500 glasov, tretje- in četr-touvrščena pa še manj. S porazom se je v nedeljo srečal tudi dosedanji župan Vidma Friderik Bračič. Občino je vodil 16 let oz. štiri mandate. Zmago mu je tokrat prepričljivo spodnesel Branko Marinič (SDS). Volilna udeležba v občini Videm je bila 52,5-odstotna. Marinič je prejel 1.485 (60 odstotkov), Bračič 988 (40 odstotkov) glasov. Tudi Bračiču je podpora pri volivcih v primerjavi z letom 2014 padla. Tokrat ga je volilo 360 ljudi manj. V Dornavi se po treh mandatih, od leta 2006, poslavlja župan Rajko Janžekovič. V nedeljo ga je za 29 glasov premagal neodvisni kandidat Janko Mere. Volilna udeležba je bila 57-odstotna. Mere je prejel 650 (51 odstotkov) in Janžekovič 621 (49 odstotkov) glasov. Tudi Janžekovič je pred štirimi leti med volivci užival večjo podporo. Takrat je zanj glasovalo 72 odstotkov volivcev, zbral je 844 glasov. Ptuj, edina mestna ■ v« v • občina z županjo Nova županja Ptuja Nuška Gajšek je po izvolitvi poudarila: „Dobila sem podporo ljudi in ta šteje. Nisem pričakovala tako velike razlike v rezultatu, izid me je seveda pozitivno presenetil. Verjamem, da je k zmagi pripomogla predvolilna kampanja, ki smo jo peljali zelo povezovalno in konstruktivno. V ekipi sta prevladovala pozitiven duh in pripravljenost za sodelovanje. Menim, da so se Ptujčani naveličali delitev. Pred nami je priložnost, ko res lahko stopimo skupaj, se poenotimo in delamo dobro za Ptuj. Hvaležna sem predhodnikom, ki so gradili temelje mesta. Ne bomo gledali v preteklost, zanima nas prihodnost. Jutri je nov dan, treba bo zavihati rokave in začeti delati s polno paro. Z mestnimi svetniki si želim tvornega sodelovanja, da se poenotimo in povezani delamo v dobro Ptuja. Prizadevala si bom za razvoj mesta in podeželskega dela občine." Na očitek, da je na političnem področju še premalo izkušena, Gajškova odgovarja: „Vsak, ki stopa v politiko, je do neke mere neizkušen. Deset let delujem v nacionalni politiki, štiri leta v lokalni. Povsod, kamor prideš, se je treba učiti. Moja prednost je, da se zelo hitro učim, sem se pripravljena učiti in sprejemati nasvete. Ne delam se vsevedneža, ampak dovolim, da mi tudi kdo, ki je pametnejši ali iz-kušenejši od mene, kdaj kaj pove in svetuje." Zadnji teden volilne kampanje so šli udarci, podobno kot pred štirimi leti, ponovno pod pas. Gajškova je bila deležna kar nekaj diskreditacij. „Od tega smo se distancirali. Mi smo peljali pozitivno naravnano in korektno kampanjo. Zato lahko danes tukaj stojim s pokončno držo, vsakemu pogledam v oči, nikomur nisem nič dolžna, nikomur nič ne očitam in z nikomer nisem sprta. Menim, da je to dobra popotnica za nadaljevanje dela v mestnem svetu." Novi ptujski županji je prišel za zmago na Ptuj čestitat predsednik LOKALNE VOL n lokali 1 sez^. V""' ka* Osem od 19 občin ptujsko-ormoškega območja je na volitvah dobilo nove župane. od šestih haloških občin (Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik), ena na Ptujskem (Destrnik). Ptuj • Kaj je razlog za zaprtje poslovalnice Nove Odločitev razburila Ena izmed štirih poslovalnic Nove KBM na Ptuju naslednji tente iz Rabelčje vasi so preusmerili v poslovalnico Novi trg, kar Vodstvo banke je svojo poslovno odločitev pojasnilo, razlog za nezadovoljstvo nekaterih komitentov med drugim pripisujejo napačnim informacijam, ki naj bi se pojavljale v predvolilnem času. 7. decembra bo poslovalnica Nove KBM v Rabelčji vasi na Ptuju (Ulica 25. maja) zaprla svoja vrata. „V novi KBM si prizadevamo za učinkovitejše in racionalnejše poslovanje. Po preučitvi vseh okoliščin smo sprejeli odločitev, da bližnje enote združimo," je odločitev pojasnila Katarina Grgič, direktorica podružnice Vzhodna Slovenija. Komitente so preusmerili v poslovalnico, ki je v centru mesta, a so pripisali, da lahko izberejo tudi katero izmed preostalih dveh; torej na Bregu ali Rogoznici. V Rabelčji vasi tako čez nekaj dni ostaja le še bankomat. „Poslovalnica je zelo pogosto obiskana in večkrat pretesna. Opravlja usluge za 5.000 krajanov ČS Ljudski vrt. Vodstvo banke pa usmerja te uporabnike in svoje komitente v druge poslovalnice. Svojo odločitev utemeljujejo z racionalnejšim poslovanjem na račun krajanov in komitentov in z združitvijo enot, kar prinaša veliko nezadovoljstva pri opravljanju bančnih storitev občanov v dolgih vrstah. Ali je osnovni cilj NKBM profit ali kakovostno, ažurno in drago plačano opravljanje bančnih storitev v poslovalnicah za občane, posebej ČS Ljudski vrt in MO Ptuj? Sam banko-mat, sodobne elektronske in mobilne storitve ter poštne storitve ne morejo nadomestiti neposrednih bančnih storitev v poslovalnicah," meni Marjan Lenartič, ki je komitent Nove KBM od leta 1968. Na banki sicer svojo odločitev za zaprtje poslovalnice utemeljujejo z torek • 4. decembra 2Q18 Aktualno Štajerski Z Ormožu Vrbnjak in Dornavi Merc enako tudi drugi, kije bil prvo nedeljo v decembru. Pred štirimi leti sta se v 19 občinah na ptujsko-ormoškem območju za-Sv. Andraž pa Darji Vudler. I TVE 201S ' 1LAS Največ nestrankarskih županov, sledijo SDS-ovi Šest izmed 19 županov v občinah Spodnjega Podravja je nestrankarskih (Merc, Žumbar, Pukšič, Toplak, Vudler, Butolen), petjih zastopa barve SDS (Marinič, Vrbnjak, Leskovar, Borko in Glažar), štirje SLS (Kaučič, Kokot, Fakin, Benko), dva NSi (Cvetko, Pravdič) in ena SD (Gajšek). Župan Markovcev Gabrovec je na volitvah nastopil kot kandidat LDS in SD, župan Hajdine Glažar pa poleg SDS še s podporo SD in SLS. vah^ ID'1 Foto: Črtomir Goznik Med njimi obe mesti (Ptuj in Ormož), štiri polju (Dornava) in ena v Slovenskih goricah državnega zbora in stranke SD Dejan Židan. „Tukaj sem, ker sem v Nuško Gajšek ves čas verjel. Vesel in zadovoljen sem, da ji je uspelo zmagati. Seveda bomo s tem v državnem zboru izgubili dragoceno sodelavko. Ima izjemno veliko znanja, je zelo samozavestna in študiozna. To, kar želi narediti, tudi izpelje. V državnem zboru jo bom pogrešal. Ampak privoščim Ptuju, da ima tako dobro županjo." Čelan: „Nimam namena rušiti mesta" Štefan Čelan, ki je po štirih letih poskušal ponovno osvojiti funkci- KBM v Rabelčji vasi krajane teden zapira svoja vrata. Komi-pa je nekatere močno razjezilo. argumenti, da so še vedno najdosto-pnejša banka v Sloveniji, saj imajo 50 lastnih poslovalnic, večino njihovih storitev pa da že opravlja tudi Pošta Slovenije v kar 500 poslovalnicah. „Celo zahtevo za potrošniški kredit je možno oddati v Poslovalnicah Pošte. Naše stranke lahko praktično vse osnovne bančne storitve uredijo tam," pojasnjujejo v Novi KBM. „Za-vedamo se kritik, ki se sprožijo ob zaprtju poslovalnice, a dejstvo je, da hkrati tudi odpiramo nove poslovalni- ¡1 Foto: Črtomir Goznik ce, le da to ni tako odmevno. Treba je razumeti, da se sodobno bančništvo spreminja in večina poslov poteka digitalno. Kljub vsemu smo najdo-stopnejša banka v Sloveniji. Kar tri poslovalnice v razdalji 2-5 kilometrov na Ptuju ostajajo. V tednih pred volitvami so se pojavljale številne napačne informacije. Poslovna odločitev banke se je zlorabljala v predvolilne namene. Dejansko število strank v omenjeni poslovalnici je bilo bistveno nižje od številk, s katerimi so nekateri razpolagali," so odgovorili iz Nove KBM. Ker je to poslovna skrivnost, nam podatkov o številu komitentov poslovalnice Rabelčja vas, niso posredovali. Neuradna, a zelo zanesljiva informacija pa je, da je tam bančne storitve opravljalo okrog 1.500 komitentov. Očitno premalo, da bi bilo to finančno znosno tudi za samo banko. Razlog za sprejetje poslovne odločitve o zaprtju poslovalnice naj bi bil tudi v stroških infrastrukture in ne kadrov. Kot so pojasnili, nobena od zaposlenih ne bo zaradi zaprtja brez službe. Dve delavki sta izbrali poslovalnico, kjer želita v prihodnje delati, tretja se bo upokojila. Dodatnih ukrepov na našem območju, v smislu zapiranja poslovalnic, v banki z najdaljšo tradicijo bančništva v Sloveniji, ne načrtujejo. „Dva ključna cilja, ki sta pred nami, sta modernizacija in digitalizacija. Marsikaj se s tem poenostavlja, dejstvo pa je, da moramo vsi skupaj v korak s časom," so prepričani v Novi KBM. Ob tem dodajajo, da je uporabnikom na razpolago tudi okrog 250 bankomatov. Med drugim tisti v Ra-belčji vasi. Dženana Kmetec jo prvega v mestu, je povedal, da tako velike razlike v rezultatu ni pričakoval. „Računal sem na bolj tesen izid. Veselim se mladih političnih moči. Pripravljeni smo sodelovati, če bodo za to izpolnjeni pogoji. S svetniško skupino SD smo v minulih štirih letih izjemno dobro sodelovali, Gajškova je bila zmeraj korektna sogovornica. Meni na dan zmanjka ur, da bi to mesto gradil. Kaj šele, da bi ga rušil. Po tem nimam nobene potrebe. Upam, da se ne bomo šli ponovno politike izločanja, kot se je to dogajalo v minulih štirih letih." Čelan je z nekaterimi političnimi podporniki pred drugim krogom sklenil programsko koalicijo, ki pa ni dala želenega rezultata. Če bi ga, bi bil danes žu- pan on. Napovedal je, da ga čez štiri leta v županski tekmi zagotovo več ne bo. In kaj bi Čelan Gajškovi ob začetku županske poti položil na srce? „Ko vem, kaj jo čaka, me boli srce. Ne želim ji nagajati, temveč prvenstveno pomagati. Zagotovo pa bo sila, sila težko. Izpolniti vse želje je nemogoče." Vrbnjak, Ormož: „Zmaga rezultat napornega dela" Tudi novi ormoški župan Danijel Vrbnjak ni skrival navdušenja nad rezultatom. „Za nami je naporno delo. Zadovoljni smo, da se je obrestovalo. Po prevzemu funkcije se bomo z uslužbenci občinske uprave, svetniki in drugimi pogovorili o nadaljnjem delu, vse s ciljem doseganja razvoja. Treba se bo povezovati, sestaviti čim bolj operativno ekipo. Želim, da Ormož postane prepoznavna občina, s posluhom za ljudi in mlade družine, novimi delovnimi mesti. Cilj je, da bodo ljudje v tem okolju ostajali, se počutili dobro. Seveda bi bilo tudi dobrodošlo, da bi k nam prihajali tudi ljudje od drugod in iskali svoje priložnosti." Mojca Zemljarič V petih občinah so dosedanji župani na volitvah izgubili mandat 1 Občina Ormož Alojz Sok Danijel Vrbnjak Dornava Rajko Janžekovič Janko Merc Cirkulane Janez Jurgec Antonija Žumbar Videm Friderik Bračič Branko Marinič Destrnik Vladimir Vindiš Franc Pukšič V treh občinah dosedanji župani niso kandidirali I Občina I Novi(a) župan(ja) Ptuj Nuška Gajšek Podlehnik Sebastian Toplak Zavrč Slavko Pravdič V sedmih občinah so dosedanji župani ponovno zmagali I Občina Kidričevo Anton Leskovar Juršinci Alojz Kaučič Sv. Andraž Darja Vudler Markovci Milan Gabrovec Gorišnica Jože Kokot Središče ob Dravi Jurij Borko Sv. Tomaž Mirko Cvetko V štirih občinah dosedanji župani niso imeli protikandidata I Občina Hajdina Stanislav Glažar Žetale Anton Butolen Majšperk Darinka Fakin Trnovska vas Alojz Benko Vir: DVK Spodnje Podravje • Velika božična dobrodelna akcija »Božično darilo na vsaki dlani« Prvi teden decembra tudi Spodnje Podravje vstopa v enega najbolj čarobnih delov leta. Postali bomo del največje priložnostne, plemenite in humanitarne družine. V dvotedenski kampanji, ki bo vodila do finalnega dvodnevnega dogodka, bomo vse podredili temu, da omogočimo in približamo čar božiča vsaki družini v Spodnjem Podravju. Tako želimo s pomočjo SMS-centra, s poslanim sporočilom: DARUJEMO ali DARUJEMO5 na številko 1919, 14 dni pomagati pri zbiranju finančnih sredstev. V dvodnevnem dogodku, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, pa računamo še na dodatno pomoč dobrotnikov, ki se nam bodo pridružili v programu Radia Ptuj. V petek, 14., in v soboto, 15. decembra, pripravljamo poseben do- godek pred ptujskim nakupovalnim centrom Qlandia. Skupaj s partnerji bomo pripravili lično urejen radij-sko-terenski studio, v katerega bodo lahko pokukali vsi mimoidoči. Postavili bomo številne stojnice, pri katerih bodo sodelovali tudi varovanci različnih organizacij, delili bomo dobrodelne obroke juh, čaj, kuhano vino, zbirali prostovoljne prispevke, skratka počeli vse tisto, kar v veseli december tudi sicer sodi. Člani Rotary cluba Ptuj in sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj bomo zelo aktivno sodelovali pri pripravi dobrodelnega programa. V njem bomo vabili vse, ki nam lahko pomagajo izboljšati jutrišnje Spodnje Podravje. Dva dni bomo na terenu v živo ustvarjali najbolj prisrčen, zabaven in dobrodelen program. V soboto, 15. decembra, točno ob 20.00, ko zaključimo akcijo „Božično darilo na vsaki dlani", želimo v živo razglasiti znesek zbranih sredstev, ki bo s skupno akcijo božič zares približal tistim, ki si ga sami ne morejo pričarati. Osnovni cilj akcije je donacija sredstev za darila in ostalo pomoč otrokom in mladostnikom socialno ogroženih družin Spodnjega Podravja. Pomagate lahko tudi vi. Vsak dar šteje. Pošljite SMS z besedo DARUJEMO ali DARUJEMO5 na 1919 in darovali boste en ali pet evrov za darila in pomoč najbolj potrebnim v Spodnjem Podravju. Hvala! Verjamemo, da projekt predstavlja eno lepših zgodb o vlogi in poslanstvu Rotarijanstva in družbe Ra-dio-Tednik Ptuj ne samo v Podravju, ampak tudi širše, in da bo vloga, ki jo imamo v družbi, izpostavljena v najbolj pozitivni luči. Domen Hren VeIíIía božiČNA dobRodElNA AkcijA Štajerski {ImdioPTUI 70 fer Pocfoage na mofidiani bcjiáic danilo n&i/éaéld¿an¿ * * PoŠljTE SMS Z bESEdo DARUJEMO Ali DARUJEMO? na 1919 HvaIa! Z vašo pomoto bo Ietos božiČNO damlo Tudi na tîstî dlANi, kjER sícer ne bi bilo. 4 Štajerski Podravje torek • 4. decembra 2018 Ptuj • Praznični prižig luči Začel se je veseli december S slavnostnim prižigom luči, prihodom Ledene kraljice in ognjenega spremstva so se tudi na Ptuju začeli dogodki, ki napovedujejo začetek najbolj prazničnega dela leta. Organizatorji obljubljajo izjemno pestro dogajanje ter raznoliko kulinarično ponudbo v devetih pravljičnih hiškah. Praznični december se je začel s spektakularnim prižigom luči, ki so ga popestrili mladi pevci zbor učencev ptujskih osnovnih šol. Z melodijami, posebej prikladnimi za ta letni čas, so napovedali pestro decembrsko dogajanje v najstarejšem mestu, tako za odrasle kot najmlajše. S svojimi vragoiijami sta dogajanje na Mestnem trgu v petek začinila tudi škrata Matjaž in Tomaž, ki bosta v prihodnjih dneh redna gosta dogajanja na Mestnem trgu. Čez nekaj dni, 14. decembra, na Slovenski trg prihaja najzabavnejša druščina, ki se je otroci nadvse veselijo; dedek Mraz in teta Zima s spremstvom. Od srede, 19. decembra, se bo praznična mrzlica le še stopnjevala. Z raznolikimi nastopi se bodo predstavljali učenci vseh ptujskih osnovnih šol, odmevale bodo praznične melodije, z otroki se bodo družili škrata Akrobata in brata Malek. Tako kot lani se tudi letos obeta prava glasbena poslastica, v petek, 21. decembra, z glasbeno skupino Melos. Dan kasneje prihaja na Ptuj zasedba BQL, v sredo, 26. 12., Neisha, dan kasneje Ditka, v petek glasbena skupina Blasius, v soboto vokalna skupina II Divji, v nedeljo pa bo na sporedu zabava z zasedbo Aba Mia. Z njihovimi skladbami se bodo otroci poslovili od tete Zime, dedka Mraza in spremstva ter jih pospremili novim dogodivščinam naproti. Ptujska pravljica se bo končala s skokom v novo leto, Karneval band in Bomb shell bodo poskrbeli za to, da bo prestop v novo leto čaroben. Unikatna okrasitev mesta „Soju tisočerih luči, ki so osvetlile pročelja zgodovinskih hiš, in unikatni okrasitvi ptujske vizualne umetnice Stanke Vauda so se pridružili še zvočni dražljaji. Ptujska okrasitev je posebna v simboličnem pomenu, saj govori o cikličnosti letnih časov, plapolajoči beli trakovi vzbujajo asociacije na kurenta, ki v zimsko belino prinese barvito pomlad. Poseben element krasitve so tudi aluminijaste rondelice, ki jih razžarijo sončni žarki, veter pa jih zaziba v prijetni žvenket," o letošnji praznični okra- sitvi pravijo na Zavodu za turizem Ptuj. Letos se prazničnemu okrasju na dveh najlepših ptujskih trgih pridružujeta še dve zeleni smrečici. »Unikatna okrasitev zagotovo pomembno prispeva k privlačni podobi starega mestnega jedra Ptuja. Spre- hod po pravljično okrašenem mestu, uživanje v glasbenem programu in lokalnih dobrotah so doživetja za vse generacije obiskovalcev, ki bi se radi naužili prazničnega duha,« meni Monika Kline. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s petkove prireditve, ko so v mestu prižgali praznično razsvetljavo. Devet pravljičnih hišk; cena najema za mesec dni 780 evrov Od 19. do 30. decembra bo na Mestnem trgu božično-novoletni sejem z gostinsko ponudbo. Kot pojasnjuje Monika Klinc, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, bodo v devetih hiškah ponujali tople napitke, hrano in izdelke lokalnih rokodelcev. Svoje izdelke bodo ponujali ves mesec, so pa organizatorji objavili dva ločena razpisa; enega, ki zajema ponudbo v času od 1. do 18. decembra, ter drugega za drugo polovico decembra. „Pri prvem razpisu gre za popestritev kulinarične in gostinske ponudbe v veselem decembru, pri drugem pa za ponudbo gostinskih storitev in darilnega programa v sklopu dogodkov Ptujska pravljica 2018," pojasnjuje Klinčeva. Najem hiške z gostinsko dejavnostjo in izdelke domače obrti v času od 19. do 30. decembra stane 480 evrov, dodatnih 200 evrov je za najem na zadnji dan leta, 31. december. V drugem razpisu so izbirali ponudnike za najem hiške ali stojnice od sobote, 1. decembra, do 18. decembra, kar stane 100 evrov. Ponudnik, ki bo torej najel hiško na Mestnem trgu za cel mesec, ga bo to stalo 780 evrov. Po podatkih Zavoda za turizem se interes ponudnikov za prodajo v hiškah iz leta v leto povečuje. Cirkulane • S prve redne seje občinskega sveta Proračun bodo sooblikovali občani Le enajst dni po lokalnih volitvah seje novoizvoljeni cirkulanski občinski svet sestal na prvi, konstitutivni seji. Nova županja je že napovedala prvo novost. Nov cirkulanski občinski svet se bo znova sestal še letos. Cirkulansko občino je vse od ustanovitve samostojne občine leta 2006 vodil Janez Jurgec (SDS), minule lokalne volitve pa so prinesle preobrat. Dosedanji župan je prejel 42,05 % glasov, zmagala pa je neodvisna kandidatka Antonija Žumbar. Na volišča cirkulanske občine se je podalo 1.148 ljudi, volilna udeležba je znašala 56,08 % in tako občutno presegla slovensko povprečje (51,18 %). Nov cirkulanski občinski svet sestavljajo: Mitja Arbeiter, Herman Krajnc, Franc Milošič, Simon Milošič in Roman Pešec (SDS); Ivan Heme-tek in Danica Ranfl (SLS); Ivan Glavica (SD) in Mira Petrovič (SMC). Zamenjali oz. poslovili so se torej le štirje občinski svetniki iz preteklega mandata: Anton Bratušek, Estera Črnivec, Renato Grobenski in Anton Podhostnik (ni ponovno kandidiral). Ostali so: Arbeiter, Glavica, Hemetek, F. Milošič in Petrovič. V preteklem mandatu je imela stranka SDS štiri občinske svetnike, v novem je s petimi dobila večino. Na prvi seji so občinski svet in nova županja slovesno prisegli, zahvalili so se prejšnjemu županu (ta se seje sicer ni udeležil) in občinskemu svetu. Žumbarjeva je v nagovoru poudarila: »Kot županja si bom prizadevala, da bodo občani čim bolj vključeni v dogajanje občine. V prihodnje bomo v oblikovanje predloga občinskega proračuna vključili možnost širše razprave zainteresiranih občanov.« Občinskim svetnikom je dejala: »Želim, da pri usmeritvah razvoja občine prevladuje modrost in ne politične ali kakršne koli druge usmeritve.« Eva Milošič Sveti Andraž • Konstitutivna seja občinskega sveta Zamenjali so se samo štirje svetniki Le deset dni po lokalnih volitvah se je novoizvoljeni svet Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sestal na prvi redni oz. konstitutivni seji. Kar trije člani prejšnjega občinskega sveta bodo svoje delo nadaljevali tudi v tem mandatu; to so neodvisni kandidati Tomaž Toš, Jani Druzovič in Andrej Vršič. Nov občinski svet poleg njih sestavljajo še: neodvisna kandidata Vilma Firbas in Vida Štuhec Kuri ter Stanko Fras in Mateja Šamprl z liste Nove Slovenije. Na dnevnem redu seje je bilo sedem točk, vse so bile povezane z lokalnimi volitvami. Predsednica andraške občinske volilne komisije Marta Kokol je predstavila poročilo občinske volilne komisije: »V volilni imenik so bili vpisani 1.003 volivci. Glasovalo je 833 volivcev, kar predstavlja 83,05-odstotno volilno udeležbo.« Za primerjavo: volilna udeležba za celotno Slovenijo je po podatkih Državne volilne komisije znašala 51,18 %. Županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler se je ob slovesni prisegi oz. začetku svojega drugega mandata zahvalila dosedanjemu občinskemu svetu, odborom in komisijam ter čestitala novoizvoljenim občinskim svetnikom. Poudarila je, da si morajo vsi prizadevati za skupno dobro: »Želim, da presežemo kakršnokoli politično ali osebno obremenjenost; izvolili so nas občanke in občani, dali so nam zaupanje oz. mandate.« Sklenila je z besedami: »Zavedati se moramo, da bo vsak od nas kreiral zgodovino naše občine.« Eva Milošič Nov andraški občinski svet se bo znova sestal predvidoma pred božičem, da bo potrdil rebalans letošnjega občinskega proračuna. Foto: EM Foto: EM torek • 4. decembra 2018 Podravje Štajerski 5 Dravsko polje, Haloze • Dokončali so podravsko avtocesto Dober mesec dni hitreje in za okoli četrtino ceneje Prvih 20 kilometrov podravske avtoceste A4 so zgradili pred devetimi leti, lani so dokončali dobrih sedem kilometrov avtoceste med Draženci in Podlehnikom. V petek so prometu slovesno predali še zadnjih šest kilometrov podravske avtoceste, vse do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Prometnih zastojev, sploh v poletni turistični sezoni, zaradi mejnih kontrol s tem sicer ne bo konec, a veselja to ni skalilo. Sodobno štiripasovnico z avtocestnimi priključki Lancova vas, Pod-lehnik-sever, Podlehnik-jug in Zakl, je v prvem delu gradil konzorcij slovenskih podjetij s SGP Pomgrad na čelu, v drugem pa bosansko podjetje Eu-ro-Asfalt. Še zadnje kilometre podra-vske avtoceste so zgradili dober mesec dni pred pogodbenim rokom. Pa tudi občutno ceneje, kot je predvideval investicijski program, je razkril vodja projekta pri družbi DARS Bogdan Vrezner: »Investicijski program je za ta avtocestni odsek predvideval okoli 240 milijonov evrov z DDV. Po trenutno znanih podatkih bo končna vrednost za približno 25 % nižja od predvidene, sami stroški gradnje pa bodo celo za okoli 30 % nižji od predvidenih.« Predsednik uprave družbe DARS Tomaž Vidic je pojasnil, da je gradnja kilometra dražensko-gruškovske-ga avtocestnega odseka v povprečju stala okoli 10 milijonov evrov: »Povprečen kilometer gradnje avtoceste obstoječega avtocestnega omrežja pa je stal dobrih 11 milijonov evrov.« Vrezner je zagotovil, da se cena ni znižala na račun kakovosti: »Velika pocenitev je odraz takratnih razmer. Ko smo pridobivali izvajalca za gradnjo, je bilo dela zelo malo; tako je bila konkurenca med ponudniki zelo visoka.« Nova avtocesta je investicija družbe DARS, a so dob- Podlehniška odskočna deska Podlehniški župan Marko Maučičje povedal, daje ob dograditvi avtoceste občanom odleglo: »Končno se lahko varno prepeljemo z ene na drugo stran doline. Veseli smo, da ljudje ne bodo več čakali, predvsem pa, da ne bo več prihajalo do tragičnih dogodkov (kot ob prečkanju nekdanje glavne ceste).« Poudaril je, daje avtocesta obenem velika razvoja priložnost - sploh zato, ker je Podlehnik dobil kar dva avtocestna priključka: »To je naša odskočna deska.« Maučičev naslednik, novoizvoljeni župan Sebastian Toplak, je dodal: »Avtocesta seveda prinaša koristi, predstavlja pa morda tudi grožnjo za dodaten odliv prebivalcev. Upam, da bomo v našo občino uspeli privabiti tako prebivalce od drugod kot investitorje.« rih 66 milijonov evrov predstavljala evropska kohezijska sredstva. Pri tako zahtevnih projektih brez napak ne gre Kot slavnostna govornica na otvoritveni slovesnosti je nastopila podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Poudarila je, da bo življenje lokalnega prebivalstva ob trasi avtoceste bolj kakovostno in predvsem varnejše: »Boljša prometna povezanost bo nudila številne nove možnosti za mobilnost in razvoj.« Spomnila je, da so v času načrtovanja in gradnje avtoceste nekateri izrazili pomisleke, da je avtocesta namenjena predvsem tranzitnim turistom: »A ni samo to. Nasprotno; je velik korak naprej pri izgradnji manjkajočih avtocestnih povezav na območju države.« Predsednik uprave DARS Tomaž Vidic je pojasnil, da je pri tako zahtevnih projektih nemogoče, da se Slavnostni trak zadnjega odseka podravske avtoceste so prerezali evropska komisarka Violeta Bule, podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter predsednik uprave družbe DARS Tomaž Vidic. Po avtocestah teče polovica vsega prometa Po podatkih DARS imamo danes v naši državi 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, 330 nadvozov in prav toliko podvozov, 228 mostov, 193 viaduktov, 45 predorov ter 35 galerij in pokritih vkopov. Čeprav avtoceste v Sloveniji predstavljajo le okoli 9 % celotne cestne mreže, po njih teče kar polovica vsega cestnega prometa v državi. ne bi dogajale tudi napake: »Toda ključno je, da se na napakah tudi kaj naučimo, predvsem pa, da jih ne ponovimo.« Zahvalil se je vsem, ki so pri načrtovanju in gradnji avtoceste kakorkoli sodelovali, tudi potrpežljivim prebivalcem ob gradbišču. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je zagotovila, da ima Evropska unija zelo jasno prometno strategijo: »Samo v treh letih in pol je bilo v Evropi za 220 milijard evrov investicij v infrastrukturo na področju prometa, zelo smeli so tudi načrti za naprej.« Slovesnost so s kulturnim programom obogatili Pihalni orkester Podlehnik, moški pevski sekstet Kulturnega društva Podlehnik in učenci Osnovne šole Podlehnik, prireditev je vodila Tatjana Mohorko. Eva Milošič Foto: Črtomir Goznik /M //•1 f ¡ •/0 y J K- ¿Srr, m -r EU ZM 4 .«■m ■ mm r. rc\l rvMU MGftCttl \\\»■ S\MV) MS w 6 Štajerski V središču torek • 4. decembra 2018 Ptuj • Kamra - podpora brezdomnim osebam Zgodbe brezdomnih oseb, ki jih piše V sklopu programa Kamra je letos poleti na Ptuju vrata odprlo zavetišče za brezdomne osebe. To je očitno ne le mestu, ampak celotni njimi ima svojo težko življenjsko zgodbo, vse pa povezuje želja po boljšem življenju. Najti svoj košček pod soncem je osnovni namen vseh predstavili življenjske okoliščine, ki so jih pripeljale do brezdomstva. Posamezniki, ki se iz različnih razlogov znajdejo na robu družbe, včasih za preobrat na bolje potrebujejo le spodbudo, občutek sprejetosti in nekoga, ki mu lahko zaupajo. Tudi tej vrsti pomoči je med drugim namenjena Kamra, program za celovito podporo brezdomnim osebam. Ta na Ptuju sicer deluje od lanskega leta, zavetišče pa je svoja vrata odprlo letos poleti. Gre za zavetišče odprtega tipa, saj se ukvarjajo tako z namestitvijo brezdomcev kot posamezniki, ki obiskujejo le dnevni center in potrebujejo občasno podporo na različnih življenjskih področjih. Program sofinancirata Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kljub pomislekom, ki so se porodili predvsem zaradi skrivnostnega načina urejanja in odprtja centra, doslej kakšnih večjih težav ni bilo. To potrjujejo tudi okoliški stanovalci, ki so imeli kar nekaj pomislekov, saj jim je bilo predstavljenih premalo informacij o samem projektu. Kakorkoli, zavetišče zdaj deluje polne tri mesece. Svoje prve vtise so zaposleni in uporabniki z veseljem predstavili tudi javnosti. Od odprtja do danes je pomoč potrebovalo 77 uporabnikov, od tega 25 stalnih, preostali le občasno. Doslej je 15 oseb prenočilo v nastanitveni enoti v prostorih na Zadružnem trgu, kjer deluje Kamra, skupaj so imeli čez 175 nočitev. Mesečni strošek bivanja znaša 80 evrov po osebi, gre praktično za pokritje dela stroškov, do tri noči je nastanitev brezplačna. Kot je bilo pojasnjeno ob odprtju, naj bi tam bivali do tri mesece, v tem času pa bi se uredila glavnina njihovih težav. A praksa kaže drugače. Zaradi bolezni in drugih omejitev številni za urejanje pogojev za boljše življenje potrebujejo več časa. Amadeja Kokot, vodja programa Kamra, pojasnjuje, da jim iz različnih razlogov po potrebi tudi podaljšajo bivanje. „Vsekakor pa jih spodbujamo, da varčujejo, da se potem lažje znajdejo. Ni pa nujno, da bo vsak uspel v svojem namenu. To so težke življenjske zgodbe, ki po navadi izvirajo iz matičnih družin," ugotavlja Kokotova. 20-letno dekle, ki je bilo dobesedno pod mostom Od začetka delovanja centra do danes imajo sicer le enega uporabnika, ki je vključen ves čas. V tem času so pri njih bivale tudi tri ženske, stare med 20 in 40 let. Mlado dekle, ki se je dobesedno znašlo pod mostom, pa ni želelo iskati pomoči drugih inštitucij, so sprejeli z odprtimi rokami. K sreči se je hitro postavila na noge. Ženske po navadi pridejo zaradi nasilja v družini, moške tja pripeljejo težave z odvisnostjo, prepovedi približevanja, invalidnost, nekateri pa tam najdejo rešitev za čas čakanja na upokojitev. „Vsakega, ki pride k nam, sprejmemo z vsem, kar imamo. Tu smo vsi enakopravni. Nikogar ne obsojamo, občutek varnosti, topline in prijaznosti Te dni v Kamri nastaja prav poseben projekt, ptičje hišice, ki bodo krasile mestni park. Slovenija, Podravje • Kaj je prinesla nova dimnikarska ureditev n 1# V#VV «1 1« «1 V 1« #V1 «1 Bo zaradi neočiščenih dimnikov vec dimniških V polnem teku je druga kurilna sezona, odkar je v veljavo stopila nova dimnikarska ureditev. Nov sistem je prinesel nekatere prednosti, hkrati pa tudi zbornici opozarja, da kakovost in rednost opravljanja dimnikarskih storitev upadata. Z letom 2017 je država odprla trg za dimnikarske storitve. Z novim zakonom je odpravila koncesije, lastniki kurilnih naprav lahko sami izbirajo med licenciranimi dimnikarji. Pri dimnikarskih podjetjih, predstavnikih države in drugih smo preverjali, kakšna je situacija na tem področju po novi ureditvi. Odzivi uporabnikov dimnikarskih storitev so različni. Na ministrstvu za okolje in prostor med drugim opažajo, da so uporabniki, ki niso imeli najboljše izkušnje z dimnikarji, zadovoljni, saj ga sedaj lahko izberejo sami. Večinoma so zadovoljni tudi s ceno. Se pa kažejo že nekatere slabosti, kar priznavajo tudi sami. Tako med drugim opažajo, da uporabniki neupravičeno zamenjajo dimnikarsko družbo, če dimnikar ugotovi pomanjkljivosti, ter da nekatere dimnikarske družbe ne opravljajo vseh storitev. Pri večstanovanjskih stavbah ugotavljajo, da ponekod namesto večine lastnikov izvajalca izberejo upravniki ter da še vedno prihaja do zapletov, ker je izbrana dimnikarska družba pri uporabniku in na skupnih napravah druga in je težje ugotavljati dejansko stanje vgrajenih naprav. Hkrati pa so zaskrbljeni zaradi informacij, da ljudje zavračajo storitve, ker imajo izbranega drugega dimnikarja, česar pa, kot pravijo, ni mogoče preveriti. A takšna praksa lahko pomeni povečano tveganje za požar ali zastrupitev. Sekcija dimnikarjev: "Na trgu dimnikarskih storitev vlada kaos" Sekcija dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarja, da kakovost in rednost dimnikarskih storitev upadata ter da ni nadzora, kar lahko pomeni tudi več dimniških požarov in drugih nesreč: »Dimnikarske storitve se danes ne opravljajo sistematično, novo vgrajene peči se ne prijavljajo dimnikarskim družbam, številni dimnikarji names- to vseh predpisanih storitev izvajajo samo čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav, številni uporabniki pa celo zmotno mislijo, da bodo z izogibanjem dimnikarskim storitvam prihranili. Državljani tudi lahkomiselno v nasprotju s predpisom menjavajo dimnikarske družbe, v cilju, da tudi za neustrezno peč pridobijo pozitivno mnenje. Iz kratkega opisa jasno izhaja, da na trgu dimnikarskih storitev trenutno vlada zmeda, uporabniki so tarče številnih zavajanj in nepoštenih poslovnih praks, vgrajujejo se peči, ki so brez ustreznih dokazil (certifikatov) ali pa presegajo dovoljene emisije, prav tako se vgrajujejo dimniki brez dokazil (jih sploh nimajo ali pa so jim certifikati potekli), ki ogrožajo varnost stavbe. Vse navedeno pomeni manjšo varnost in ogrožanje javnega interesa, kamor spadajo požarna varnost, varstvo zdravja, varstvo okolja, učinkovita raba energije in kakovost zraka.« Boj za stranke Dvakrat več dimnikarskih podjetij Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je število dimnikarskih podjetij in dimnikarjev po sprostitvi trga izrazito naraslo. Medtem ko je ob koncu koncesijskega sistema 63 dimnikarskih podjetij s 348 dimnikarji skrbelo za okoli pol milijona kurilnih naprav po državi, danes lahko izbirate med 115 dimnikarskimi družbami in 426 dimnikarji z licenco. no usposobljeno inšpekcijsko službo za okolje.« Prav pomanjkanje nadzora predstavlja veliko težavo, še trdijo: »Inšpektorat za okolje in prostor ne zmore opravljati nadzora niti nad uporabniki niti nad dimnikarskimi družbami, saj se sooča s kadrovskimi in strokovnimi težavami. Inšpektorat za okolje ne izvaja nadzora nad strokov- nostjo delovanja dimnikarjev in dimnikarskih družb, ne preverja pravilnosti izdanih zapisnikov pri uporabnikih, niti ustrezno ne obravnava negativnih zapisnikov, zaradi česar posredno zanemarja varnost državljanov in javni interes. Na tak način se posredno podpira nestrokovno izvajanje storitev posameznih dimnikarjev, kar vodi v ogrožanje varnosti državljanov in onesnaževanje okolja. Izpostaviti velja centralne kurilne naprave na trdno gorivo, ki nimajo dokazil o ustreznosti ali pa že iz dokumentacije izhaja, da presegajo dovoljene emisije. S številnimi tovrstni primeri je Inšpektorat za okolje že seznanjen, državljanom in dimnikarskih družbam pa kljub temu V boju za stranke se po trditvah zbornice tako dogaja, da nekateri dimnikarji oz. dimnikarske družbe za neustrezne vgrajene kurilne naprave sploh ne izdajo negativnega zapisnika, na drugi strani pa dosledni dimnikarji izgubljajo stranke. »Sistem dejansko ne deluje, kot bi moral, saj bi za tako utopičen ekonomski eksperiment potrebovali močno in strokov- Foto: Črtomir Goznik V državi imamo okoli pol milijona kurilnih naprav, za nadzor nad dimnikarsko dejavnostjo pa skrbi le pet inšpektorjev. »V evidenci izvedenih dimnikarskih storitev, kamor se vpisujejo male kurilne naprave in na njih opravljene storitve, so vpisane vse izvedene storitve, tudi čiščenje dimnikov. Trenutno na voljo ni pregleda za vse naprave, razvidno pa je, če je bila in kdaj je bila storitev za vpisano kurilno napravo opravljena,« pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. torek • 4. decembra 2018 V središču Štajerski 7 • V* 1* • neizprosno življenje... regiji še kako potrebno. Skupaj imajo kar 77 uporabnikov, od tega 25 stalnih. Vsak med naših sogovornikov, ki so za javnost odprli vrata svojega trenutnega domovanja in iskreno požarov? pasti. Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški je tisto, kar potrebuje vsak posameznik. Po navadi je to tisto, kar jim manjka. Menim, da jasna pravila in prav ta naš odnos prispevajo k temu, da doslej nismo imeli težav ne z nasiljem ne s prekomernim pitjem v zavetišču," pravi Kokotova. Dober odnos, ki ga imajo med seboj, pa tudi z delavci in prostovoljci, izpostavljajo tudi uporabniki oz. brezdomne osebe. Kokotova poudarja, da ne želijo kaj preveč kopati po preteklosti uporabnikov, da pa ti sami pogosto čutijo potrebo, da se nekomu odprejo in izpovedo. „Naša posebnost je tudi v tem, da smo hkrati zavetišče za brezdomne in dnevni center, kjer imajo uporabniki možnost prenočevanja, čez dan pa možnost vključevanja v dnevne aktivnosti (individualni pogovori, družabna druženja, skrb za osebno higieno), ki posameznike opolnomo-čijo in jim dajejo možnost ohranjanja dostojanstva. Nekateri uporabniki so z izkazano pripravljenostjo sodelovati postali sodelavci v programu, prostovoljci, nekateri pišejo pesmi in misli, ki jih objavimo v časopisu Kralji ulice, drugi so se našli v izdelovanju ptičjih hišic, s katerimi bomo ponudili varnost in zavetje pticam v ptujskem mestnem parku. Velikokrat so to „institucionalni" otroci Lokacija na Zadružnem trgu se je izkazala za primerno. Za možnost za nov začetek, ki jim je dana v sklopu tega programa, se bodo uporabniki zahvalili s posebnim projektom. Ustvarjajo ptičje hiške, ki so zahvala za vse donacije. Večina uporabnikov prihaja iz Ptuja in okolice, občasno tudi iz Maribora, Murske Sobote, Radencev, Ormoža in drugih bližnjih krajev, kjer nimajo takšnih centrov. „Tu jim damo občutek domačnosti, želimo jim ponuditi priložnost, da si ob naši pomoči uredijo dostojno življenje. Velikokrat so to 'institucionalni' otroci, ki težko uidejo preteklosti in zgodbi, zaradi katere so bili na robu," meni vodja Kamre. Zraven nje sta zaposlena še dva javna delavca in okrog 15 prostovoljcev. Brez njih, pravijo, ne bi zmogli in v veliko pomoč bi jim prišel dodaten strokovni kader. „Pomemben je pozitiven nazor. Včasih se kdo enostavno ne zmore sam pobrati. Je pa to po navadi lažje mladim, ki so zdravi, najtežje je starejšim, invalidnim osebam. Nekaj naših uporabnikov je bilo na cesti, nekateri so spali v avtomobilih, zapuščenih starih hišah. Številni imajo finančne težave, so zdravstveno omejeni. Prav vsak ima svojo zgodbo. Brezdomstvo kot pojav ni nekaj, česar bi se morali bati, a ga kljub temu moramo kritično sprejeti kot odraz sistemskega 'reševanja' konkretnih problemov posameznikov v stiski. Vsak med nami se lahko znajde v tem položaju, saj nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje," še pove Kokotova in doda, da program Kamra kot tak krpa sistemske pomanjkljivosti. Dženana Kmetec Kakšne so zgodbe brezdomcev, kako so se znašli v teh situacijah? Uporabnik R., 44 let: ločitev staršev, bivanje v vzgojnem domu, invalidnost ... Pred uporabnika R., ki trenutno biva v Kamri, je življenje postavilo številne preizkušnje. Po ločitvi staršev je najprej živel z mamo, a je že pri devetih letih pristal v vzgojnem domu, kjer je bil do 14. leta. Nekaj časa je nato živel pri očetu, a ker se nista razumela, je šel od doma. Bivanje sije v zameno za delo našel na dveh kmetijah. „Tam sem bil kot hlapec, garal od jutra do večera, zato sem si poiskal drugo delo in začel hoditi v službo," se spominja. Pri 37 letih seje ponesrečil, zaradi padca s strehe je invalid. Po rehabilitaciji v Soči je stanje sicer boljše, a kaj dosti delati ne more. Sedem let je stanoval v domu upokojencev, od tam je šel v dijaški dom, a ker se ni dobro počutil, je iskal boljšo priložnost. Pred nekaj dnevi je iz Radencev prispel na Ptuj, kjer se, kot pravi, počuti odlično. „Moja želja je enostavna. Želim si samostojnosti, svojega stanovanja in enostavno možnost zaživeti na novo," pravi R., ki je prav to željo napisal tudi skritemu Božičku, ki mu že nekaj let pišejo slovenski brezdomci. „Ne morem se dovolj zahvaliti vsem ljudem, ki mi v Kamri pomagajo. Z uporabniki se dobro razumemo, si skušamo pomagati, kolikor le lahko," pravi. Uporabnik B., 62 let: po 36 letih delovne dobe ostal na cesti, lačen, jedel ni tudi po 10 dni Vse od odprtja naprej v Kamri biva uporabnik B. „Bil sem lačen, na cesti, tu pa mi je lepo. Želim si le majhno sobico, ki bo moja, takšno, za katero bom plačeval skromno najemnino. Prej po deset dni nisem jedel, bil sem brez dokumentov. Po 36 letih delovne dobe sem ostal brez vsega. 12 let sem bil tudi varnostnik, danes sem pač tu, ampak vem, da se bom postavil na noge," v solzah delček svoje težke življenjske preizkušnje predstavlja B. Prepričan je, da ljudje, ki imajo dovolj materialnih dobrin, ne razumejo takšnih, kot je on. „Poskušajte preživeti s 300 evri mesečno," še dodaja. Čaka pokojnino, takrat bo vsaj zanj življenje bistveno lažje. Uporabnik V., 49 let: spil sem tudi do šest litrov vina dnevno Za razliko od številnih drugih uporabnikov pa ima uporabnik V. svoje lastno stanovanje. Kljub temu je redno uporabnik centra Kamra, obiskuje ga skorajda vsakodnevno. Pogovor z zaposlenimi in uporabniki mu pomaga, da ga odvrne od alkoholizma, s katerim se bori že več let. Zaposleni v Kamri so ga usmerjali do odločitve za zdravljenja od alkohola, tudi spremljali so ga, a žal se doslej odvisnosti ni uspel upreti. „Veliko mi pomeni, da me tu ne obsojajo. Ker sem večino dneva sam, sem bil depresiven, zato sem spil tudi po šest litrov vina na dan. Zdaj sem si nabavil mačko, hodim na druženja in pogovore v Kamro in res se boljše počutim. Upam, da bo od zdaj naprej šlo le še na bolje," sklene. Foto: DK še vedno ni bilo podano pojasnilo, kako bo inšpektorat zaščitil zavedene potrošnike, ki so v dobri veri vgradili neustrezne kurilne naprave. Trenutno so uporabniki na milost in nemilost prepuščeni sami sebi, namesto da bi jim inšpektorat pomagal urediti neustrezno stanje, ki ga povzročajo neodgovorni prodajalci, dobavitelji in neodgovorni inštalaterji, ki na račun vgradnje neustreznih kurilnih naprav celo služijo,« še opozarjajo. Monika Horvat Nekateri dimnikarja odpošljejo, v» v v • • 11 1 1 • • čiščenja in pregleda ne dovolijo Da se je zmanjšalo število strank, ki dopustijo izvajanje dimnikarskih storitev v predpisanem obsegu, ter da je tako vse več kandidatov za dimniški požar, prikimajo v dimnikarstvu Kamin: »Nov Zakon o dimnikarskih storitvah ne doseže uporabnikov, ki nimajo izbrane dimnikarske družbe in posledično ne omogočajo izvajanja dimnikarskih storitev. Slednjih okoljski inšpektorat s svojimi petimi inšpektorji ne doseže. Trenutni sistem jim namreč ne omogoča nadzora nad tistimi, ki nimajo vpisanih kurilnih naprav in posledično neizvedenih dimnikarskih storitev. Število slednjih seje v zadnjih dveh letih povečalo za trideset odstotkov. Na tem področju čaka vse deležnike še precej prizadevanj in vloženega truda, da bo nov zakon služil svojemu namenu.« Kot pravijo v mariborski družbi, so odslovili vse tiste uporabnike, ki že pred sprejemom novega zakona o dimnikarskih storitvah niso želeli spoštovati zakonodaje in so poskušali sami določati roke ter obseg dimnikarskih storitev na svojih kurilnih napravah. »S tem smo dosegli, da lahko svojim zvestim uporabnikom ponudimo kakovostnejšo in dostopnejšo storitev po sprejemljivih cenah. Poteza se je izkazala za uspešno, saj beležimo veliko novih uporabnikov, ki želijo, da naša družba skrbi za njihove kurilne naprave. Med njimi so tudi tisti, ki so v predhodnem obdobju, na podlagi proste izbire, izbrali drugega izvajalca dimnikarskih storitev in z njegovim odzivom, ažurnostjo, strokovnostjo in zanesljivostjo niso bili zadovoljni. Številčno gledano imamo v naši družbi v tem trenutku večje število uporabnikov dimnikarskih storitev, ki jim redno, v polnem obsegu in v predpisanih rokih, izvajamo dimnikarske storitve,« še povedo. Pohorje • Prva smuka v tej sezoni Otvoritveni dnevi od 14. do 16. decembra Na mariborskem Pohorju so minuli konec tedna omogočili prvo smuko v sezoni 2018 / 2019. V soboto so zagnali vlečnici Areh in Cojzerica. »Na teh progah smo v preteklih dneh ob nizkih temperaturah izdelali dovolj snega, da smo ju lahko pripravili in odprli za smučarje. Vlečnici Areh in Cojzerica bosta obratovali med 9. in 16. uro, sprva bodo veljale promocijske cene dnevnih smučarskih vozovnic: za odrasle bodo stale 17 evrov, za mladino 14 in otroke 10 evrov. Prav tako so 1. decembra začele veljati sezonske smučarske vozovnice za sezono 2018 / 2019. Uradno odprtje smučarske sezone (Visit Pohorje Ski opening) oziroma otvoritveni dnevi bodo potekali od 14. do 16. decembra. V teh dneh bodo še veljale omenjene promocijske cene dnevnih vozovnic, za smučarje in ostale obiskovalce pa 14. decembra pripravljamo tudi velik koncert na Snežnem stadionu,« so sporočili iz mariborskega javnega podjetja Marprom, ki upravlja smučišča. Smučišče Mariborsko Pohorje je največji smučarski center v Sloveniji. Ljubitelji belih strmin lahko uživajo na več kot 40 kilometrih smučarskih prog, primernih za smučanje vseh težavnostnih stopenj. S ponudbo lahkih in zahtevnejših prog je Pohorje primerno za vse smučarje, še zlasti se je uveljavilo kot priljubljeno družinsko smučišče. Pozimi se ponaša z več kot sedmimi kilometri osvetljenih prog za nočno smuko, poleg smučanja in deskanja obiskovalcem ponuja še vrsto drugih zimskih dejavnosti. MZ Foto: Črtomir Goznik Minulo soboto so na Pohorju odprli letošnjo sezono smuke. 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 4. decembra 2018 Spodnje Podravje • Slaba letina ptujskega luka Polovica pridelka uničenega Ptujski luk s certificirano označbo zahteva posebno pridelavo in pobiranje. Letos je zaradi večjih nalivov pred pobiranjem pridelka kar polovico vsega luka uničilo obilno deževje na območju, kjer to zelenjavo pridelujejo. V skupini pridelovalcev ptujskega luka je zbranih pet kmetov in za pridelavo te čebule namenjajo približno 10 hektarjev njivskih površin. »Letošnji pridelek bi lahko bil dober, vendar je v pozni vegetacijski dobi veliko nevšečnosti povzročilo vreme. Predvsem na našem območju je mesec pred koncem rasti opusto-šilo neurje. Čebula je bila že velika, deževje pa je pustilo posledice. Nekateri pridelovalci so pridelek pustili kar na njivi. Na primer na naši kmetiji pa je izpad prihodka iz čebule 50 %,« pojasni Anja Pignar, vodja skupine pridelovalcev čebule z geografsko označbo Ptujski luk. Pignarjeva še razlaga, da je ponekod ob spravilu na njivah ostalo približno polovica pridelka, ki je bil popolnoma uničen, nekaj pa so ga izločili tudi ob prebiranju. Pričakovani pridelek se je tako letos zmanjšal za polovico, ponekod tudi za 70 %. Država želi več pridelovalcev luka Z objavo javnega razpisa, preko katerega se dodeljuje podporo za povračilo stroškov certificiranja, se Milijon evrov za shemo kakovosti Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo javni razpis za sodelovanje v shemah kakovosti, ki potrošnikom jamči nadstandardno kakovost kmetijske proizvodnje ter kmetijskih proizvodov in živil. Pridelovalcem bodo razdelili milijon evrov nepovratnih sredstev, podpora je namenjena povrnitvi stroškov, ki jih imajo kmetijska gospodarstva in pravne osebe z vključitvijo v upravičeno shemo kakovosti. Nepovratna javna sredstva se v ta namen zagotavljajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in proračuna Republike Slovenije. V okviru razpisa bodo tokrat podprli kmete, ki pridelujejo izdelke z zaščiteno geografsko označbo, zaščiteno označbo porekla, ekološko pridelavo in registrirano shemo kakovosti vin. Pogoj je, da ima upravičenec veljaven certifikat, od prve pridobitve certifikata pa ne sme miniti več kot štiri leta. To pomeni, da želi ministrstvo predvsem spodbuditi nove pridelovalce izdelkov s certifikati, kot so označbe Bovški sir, Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Kakovostno vino ZGP, Slovenski med in Ptujski luk. Pridelovalci, ki imajo certifikat manj kot štiri leta, se tako na razpis lahko prijavijo do 21. decembra. Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala preko zaprtega javnega razpisa. Upravičenci prejmejo pavšalno plačilo na kmetijsko gospodarstvo, in sicer za koledarsko leto pridobitve certifikata in še naslednja štiri koledarska leta. Če upravičenec prvič pridobi certifikat pred koledarskim letom oddaje vloge na javni razpis, se petletno obdobje upravičenosti skrajša za koledarsko leto prve pridobitve certifikata in še toliko koledarskih let, kolikorjih je preteklo od koledarskega leta prve pridobitve certifikata do koledarskega leta oddaje vloge na javni razpis. Foto: MZ Ptujski luk je staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Za pridelavo je obvezen certifikat ekološke ali integrirane pridelave. Spravilo je obvezno ročno. Prodaja se spleten v tradicionalnih vencih ali v manjših pakiranjih. želi povečati interes kmetijskih go- stva zavezana slediti višjim standar- živali, varovanja okolja in številnih spodarstev za vključevanje v sheme dom kakovosti hrane od običajnih z drugih nadstandardov. Preko poo-kakovosti. Z vključevanjem v sheme vidika specifičnih lastnosti proizvo- blaščenih certifikacijskih organov kakovosti so kmetijska gospodar- dov, zdravja potrošnikov, dobrobiti pa se nad izpolnjevanjem teh zahtev opravlja tudi neodvisni nadzor, ki potrošnikom jamči kakovost pridelave in kmetijskih proizvodov ter živil. Tudi pridelovalci se zavedajo, da je ptujski luk pridelek z dodano vrednostjo. Ima znano poreklo in popolno sledljivost, vendar pa po mnenju Pignarjeve trgovci v Sloveniji take izdelke premalo poudarjajo: »Le iz- delki z označbami ZGO, ZOP in ZTP zagotovijo potrošniku zapisan izvor izdelka.« Lukarji si zato želijo več spodbud. Sicer pozdravljajo razpis ministrstva za kmetijstvo, ki spodbuja predvsem nove pridelovalce, a si želijo tudi spodbudo za vse, ki se s pridelavo že ukvarjajo. Vida Božičko Ptuj • Delavnice predelave mleka Izdelovali jogurte in sire Približno 15 udeležencev delavnic seje na posestvu kmetijske šole Turnišče tri dni učilo osnovnih postopkov predelave mleka. Nekateri so prišli z izkušnjami, drugi so se z izdelavo jogurtov in sirov srečali prvič. Brezplačni tečaj sta v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ptuj organizirala še Zavod za varstvo narave in skupina HALO. Usposabljanje je bilo namenjeno vsem, ki bi radi pridobili osnovno znanje o predelavi mleka v jogurte, kislo smetano, surovo maslo, skuto in različne vrste sirov. Spoznali so tudi pogoje za predelavo mleka v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobili napotke pri preureditvi prostorov in spoznali osnove dobre higienske prakse. Prednost so imeli tečajniki iz haloškega območja, saj izobraževanje potekalo v okviru projekta Life, ki je namenjen izključno reševanju okolja in oživljanju travišč na hribovskih kmetijah. »Skušali smo obravnavati vse pomembne vsebine. Od fermentiranih mlečnih izdelkov, jogurtov, do skute ter trdih in mehkih sirov. Delavnice so predvsem praktične, saj se tako osnov najlažje naučimo,« je povedal mentor Stane Levart. Posvetili so se tudi higienskim standardom pri delu in spoznali vlogo posameznih bakterij v mleku. Predavatelj je pri tečajnikih želel izničiti »ustvarjalni strah«. Tako namreč imenuje začetniško negotovost. Vsi pa se s predelavo mleka vseeno niso srečali prvič. Med tečajniki je tako bil tudi Jože Polajžer, ki se z izdelavo mleka ukvarja že pet let: »Prišel sem, da bi vidim v katerih točkah delam napake, da delim izkušnje z drugimi in se kaj naučim na novo.« Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so prišli iz čiste radovednosti in želje po novih izzivih. Tako tudi Janja: »Želim si, da bi doma bolj zdravo jedli, da bi jedli lokalno. Imamo svoje mleko, tako da bi za lastne potrebe lahko naredila jogurte in sire.« Zanimanja za predelavo mleka je vse več opaža Levart. »Kmetje, ki niso intenzivno usmerjeni v proizvodnjo mleka iščejo dodaten zaslužek. Gre predvsem za manjše ali hribovske kmetije. Imamo veliko dobrih sirarjev in kvalitetnih sirov, kar nekaterim še manjka, je trženje. To mora biti družinski projekt. Nekdo skrbi za čredo in mleko kot osnovni produkt, drugi za sirarno, tretji za promocijo in trženje. To ne more biti domena enega človeka. Tisti, ki je v sirarni, je tam polno zaposlen,« je prepričan Levart. Vida Božičko FOTO: Vida Božičko Tečajniki med izdelavo sirov Ormož • Projekt Uspešno tržimo domače izdelke Na desetih aktivnostih kar 120 udeležencev Na številnih kmetijah znajo pridelati odlične pridelke, a se pri predelavi in trženju običajno zatakne. Foto: Hinka Hržič Največ zanimanja je bilo za praktične prikaze izdelave mlečnih izdelkov. Zato je Ljudska univerza Ormož skupaj s tamkajšnjo občino in ormoško enoto Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj preko projekta »Uspešno tržimo domače izdelke« v okviru LAS UE Ormož zainteresiranim kmetom ponudila nekatere koristne vsebine. V sklopu 17.500 evrov vrednega projekta (13.200 evrov je bilo nepovratnih evropskih sredstev) so od marca do novem- bra izvajali številne aktivnosti, ki so vključevale predavanja, delavnice in tečaje. »Izhajali smo iz razmisleka, da je za zvišanje prihodka ob nespremenjeni površini možno narediti dve stvari: ali se odločiti za ekološko kmetovanje ali pa registrirati dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za vsako od teh možnosti smo pripravili 30-urne delavnice,« je ob koncu projekta povedala direk- torica ljudske univerze Viki Ivanuša ter dodala, da se je deset eno- ali večdnevnih delavnic udeležilo skupaj 120 udeležencev. Hinka Hržič iz Kmetijske svetovalne službe Ormož je dodala, da so med praktičnimi delavnicami največ zanimanja poželi prikazi predelave mleka v mlečne izdelke, kot so poltrdi in mehki sir, maslo, sirni namaz in jogurt. Monika Horvat torek • 4. decembra 2018 Gospodarstvo Štajerski 9 Ptuj • Ob prodaji Perutnine Ptuj smo se pogovarjali z dolgoletnim šefom podjetja dr. Romanom Glaserjem „Za Ukrajinca je Perutnina Ptuj kot žlahtni dragulj" Dr. Roman Glaser je Perutnino Ptuj vodil 25 let. Iz lokalnega podjetja, kije v času slovenske osamosvojitve zaradi izgube jugoslovanskega trga še komajda dihalo in se skoraj sesulo, je v dveh desetletjih ustvaril prepoznavno in močno mednarodno poslovno skupino. Po dobrih dveh letih, odkar je zapustil podjetje in se upokojil, je dr. Glaser v ekskluzivnem pogovoru za Štajerski tednik prvič stopil pred medije. Razgovoril se je o tem, kako so s sodelavci gradili današnjo Perutnino, zakaj so banke nerazumno zahtevale dokapitalizacijo in kako na podjetje gleda danes, ko po treh letih ponovno dobiva novega lastnika. Perutnina Ptuj je pod njegovim vodstvom v 20 letih zrasla v pomembno prehran-sko multinacionalko. Temeljni razvojni in investicijski ciklus, ki je podjetje postavil med največje pridelovalce in predelovalce belega mesa v tem delu Evrope, je potekal med letoma 2002 in 2007. Danes ima poslovne obrate v štirih državah (Slovenija, Hrvaška, BiH in Srbija), podjetja pa v sedmih (poleg naštetih v Romuniji, Makedoniji in Avstriji). „Nikoli nismo tajili, da smo za rast podjetja potrebovali kreditna sredstva. Vsakič smo jih pri bankah tudi dobili. Na nivoju poslovne skupine smo bankam leta 2015 dolgovali okrog sto milijonov evrov, pri 265 milijonih evrov letnih prihodkov. Dolgove smo nemoteno servisirali in pričakovali, da bodo banke poslovanje družbe še naprej podpirale. Žal se je dogodilo, da so se nekateri lobistični centri začeli konsolidirati ter napadati podjetje in upravo. Mobilizirali so tudi banke, ki so začele neracionalno pritiskati na podjetje. Že tako ali tako smo bili v situaciji, ko smo plačevali nadpovreč- no visoke obrestne stopnje. In smo jih. Nato so banke prišle z zahtevo, da izdelamo petletni načrt razvoja. Bančniki so načrt, ki ga je pripravila uprava, ocenili kot preveč optimističen in enostranski. Želeli so mnenje tuje neodvisne referenčne analitične skupine. Ugriznili smo, izbrali Ernst & Young, ki je pripeljal strokovnjake iz Švice. Po petih mesecih spremljanja družbe in pregledov so izdelali analizo, ki je bila približno podobna naši, s končno dikcijo, da je Perutnina dobra, uspešna, razvojno usmerjena, tržno naravnana družba, ki ne potrebuje zunanjih finančnih virov. Kljub temu so banke vztrajale pri dokapitalizaciji. Potem je hiša Ernst & Young s sodelavci iz Ljubljane ter Kaj Ukrajinci s Perutnino Ptuj pridobijo? „Francozi na evropskem trgu pomenijo bistveno več kot Ukrajinci. So izjemno močna družba. Ukrajinci na evropskem trgu ne pomenijo nič. Seveda vozijo v Evropo veliko količino mesa, kot blagovna znamka in izvornost pa ne pomenijo nič. V letih 2016 in 2017 so kupili dva manjša obrata na Slovaškem in Nizozemskem. V enega so vložili tri in v drugega 3,5 milijona evrov, kar je relativno malo. Njim je silno pomembno dobiti srednje velikega, dobrega, uglednega evropskega proizvajalca. Vtem oziru in situaciji je Perutnina za njih kronski dragulj. Primernejšega podjetja, kot je Perutnina, ne bi mogli najti (zaradi geostrateške lege, močnih blagovnih znamk, znanja in tehnologije). Imeli so interes, da kupijo eno izmed francoskih družb, pa francoska vlada zaradi nacionalnega interesa tega ni dovolila," poudarja dr. Glaser. Foto: Črtomir Goznik Če bi dr. Roman Glaser imel danes možnost izbirati kupca za Perutnino Ptuj (ali Francoz ali Ukrajinec), bi se odločil takole: „Izjemno rad imam francoska vina in kulinariko. Tudi po filozofiji delovanja branže so mi Francozi bližje." Odgovor je torej: izbral bi Francoze. Foto: Črtomir Goznik Dr. Roman Glaser je do obljube, da bodo Ukrajinci v prihodnjih letih v Perutnino Ptuj vložili 200 milijonov evrov, nekoliko zadržan. „O tem rahlo dvomim. Tudi zato, ker je njihova eksponiranost zadolženosti relativno zelo velika. Ne znam in ne morem razumeti, da bi lahko v tako kratkem času vsako leto v podjetje investiral po 50 milijonov evrov. Zaradi kompleksnosti vseh postopkov je skorajda celo nemogoče v enem letu investirati 50 ali 60 milijonov evrov. Če se bo to zgodilo, bom zadovoljen. A se sprašujem, ali je to realno in sploh smiselno." podporo iz Beograda in Zagreba izvedla še eno revizijo ter še enkrat prišla do enakega zaključka: da Perutnina ima toliko in toliko dolgov, ki pa jih je sposobna sama servisirati in dokapitalizacije ne potrebuje. Pri bankah je vnovič sledilo nezadovoljstvo. V dolžniško-upniškem razmerju smo sodelovali z osmimi bankami. Nekatere slovenske banke so postale silno agresivne in so na vsak način zahtevale mojo glavo. Kljub ocenam revizije so vztrajale pri dokapitalizaciji: do leta 2015 v višini najmanj 20 milijonov evrov. Če nam dokapitalizacija ne bi uspela, bi upravljanje družbe prevzele banke, kar pa bi bilo za vodenje podjetja izjemno slabo. Seveda smo šli v intenzivno iskanje vlagatelja," je dogajanje izpred petih let pojasnil nekdanji prvi mož podjetja. Kdaj so se med Glaserjem in Rusi pojavila razhajanja Za kapitalski vstop v podjetje so se po Glaserjevih besedah takrat zanimali investitorji iz celega sveta. Poleg Evropejcev tudi Američani, Arabci ... V sklepni fazi izbora se je francoski Paribas, ki ga je uprava pooblastila za iskanje kapitala, dogovarjal z dvema podjetjema: SIJ-em, ki je v lasti ruske družine Zubicki, in romunskim holdingom MHP, katerega lastnik je Jurij Kosiuk. Prvi so ponudili 40 milijonov evrov vložka, drugi 18,5; oba sta za delnico ponujala po osem evrov. Kasneje je sicer Ukrajinec ponudbo zvišal na 8,25 evra za delnico, a le-ta ni bila zavezujoča in tudi ne pravno-formalno vzdržna. Skupščina delničarjev je tako odločila, da sprejme ponudbo SIJ-a. „Po vstopu v lastniško strukturo so novi lastniki predstavili poslovne ideje, s katerimi se sam nisem povsem strinjal. Jasno sem izrazil stališče, da za takšnimi idejami ne morem stati in jih tudi ne spraviti v življenje. Zaradi različnih pogledov so se naši odnosi nekoliko zaostrili, zato smo se razšli. Januarja 2016 sem odstopil s funkcije predsednika uprave in generalnega direktorja. V podjetju sem ostal še nekaj mesecev, nato pa sem se s 43 leti delovne dobe (z dokupljenimi leti vojske in študija 49 let) upokojil. Razumno sem sledil ženinemu nasvetu, naj ne hodim več domov iz službe ob večerih in naj začnem v življenju razmišljati še o čem drugem," pravi dr. Glaser. Kaj bi lahko SIJ gnalo k prodaji Da SIJ danes, po treh letih od vstopa v lastništvo, Perutnino prodaja, je tudi za dr. Glaserja presenečenje. „Tega nisem pričakoval. SIJ je z nakupom ptujskega podjetja v začetku mislil zelo resno. Bil sem prepričan, da bo to njihova dolgoročna naložba. Dogodilo se je sicer nekaj situacij, ki so dale slutiti, da pa morda na Ptuju več ne bodo dolgo prisotni. V družini Zubicki je med bratoma Andrejem in Evgenijem prišlo do razprtije. Razdelila sta si področja in delata vsak zase. Moram reči, da je bil Evgenij bistveno bolj naklonjen prehranski branži kot pa Andrej. Drugo je specifika dejavnosti. Zase priznam, da bi zaradi pomanjkanja panožnega znanja težko vodil avtomobilsko industrijo. Znašel bi se v pekarski, mlečni, mesni industriji, v avtomobilski ali kovinski pa zelo verjetno ne. Temeljna dejavnost Rusov je metalurgija, zato se v prehrambni panogi zaradi kompleksnosti in spe-cifike niso toliko našli ali znašli," o verjetnih razlogih za odhod skupine SIJ iz Ptuja meni sogovornik. Ukrajinski holding z 1,1 milijarde dolgov in 1,1 milijarde letnimi prihodki Za nakup Perutnine Ptuj sta se letos potegovala dva velika evropska proizvajalca perutninskega mesa: francoski LDC in ukajinski MHP. Dr. Glaser oba zelo dobro pozna, saj sta bila kandidata za nakup podjetja že pred tremi leti. Poudarja, da se je v tokratnem prodajnem postopku izkazalo, da je Perutnina v evropskem prostoru na področju pridelave in predelave belega mesa pomemben deležnik z močno blagovno znam- ko. „Francozi poslujejo od leta 1968, Ukrajinci od 1998, Perutnina je danes stara 113 let. Francoski LDC je največji perutninar v Evropi s 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov. Ukrajinski MHP je deseti največji evropski pe-rutninar z letnimi prihodki okrog 1,1 milijarde evrov. Je izredno propulzi-ven in ima v primerjavi z evropskimi proizvajalci drugačno strukturo stroškov (dela, energije, surovine ...). Obdeluje tudi 370.000 hektarjev kmetijskih površin. S Francozi si je fizionomija Perutnine po strukturi delovanja, produkta, ideologije in filozofije zelo blizu. Usmerjeni so v kakovostni produkt, disperzijo produkta. V proizvodnji so se iz področja celega piščanca v precejšnji meri preselili v predelavo - podobno kot Perutnina. Ne morem reči, da bo MHP slabo upravljal podjetje in da bo slab lastnik. Panogo pozna zelo dobro, je kapitalno močan in se resno ozira po velikem evropskem trgu. Zato verjamem, da bo tudi podjetje upravljal odgovorno. Zagotovo se zaveda, kako dobro in ugledno podjetje kupuje, zato bo zanj ustrezno skrbel. Je pa res, da je njegov primarni cilj čim več svojega blaga (svežega belega mesa) iz matičnih tovarn v Ukrajini pripeljati na evropski trg. Krčenja prireje in proizvodnje v okviru Perutnine ne pričakujem. Prepričan sem, da so delovna mesta zaposlenih v Perutnini na Ptuju varna. Možno je, da se kakšni premiki zgodijo na jugu. A glede na to, da je Perutnina v BiH in Srbiji številka ena, tudi za to ne vidim posebne verjetnosti," meni dr. Glaser in dodaja: „Če že govorimo o primerjavah, bom dodal še en podatek. Nam so pri 265 milijonih evrov letnih prihodkov in dolgu sto milijonov evrov očitali prezadolže-nost. Ukrajinec ima pri 1,1 milijarde letnih prihodkov enak znesek dolga. Od tega 970 milijonov evrov v obveznicah, ki zapadejo leta 2024, in 175 milijonov evrov kredita. Na tej osnovi lahko upravičeno sklepamo, da je šlo pred leti za neupravičen in neutemeljen agresiven pritisk politike in bančnikov na tedanjo upravo družbe. Če se ne bi konsolidirale skupine lobistov, ki so mobilizirale banke, te pa so pritisnile na podjetja in uprave, dokapitalizacija Perutnine Ptuj ne bi bila potrebna. Tako bi bila Perutnina še danes slovensko podjetje. Takšen scenarij se ni dogodil samo v Perutnini, ampak v večini slovenskih pre-hranskih družb v Sloveniji, ki so šle v roke tujim lastnikom." Mojca Zemljarič 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 4. decembra 2018 Gorišnica • Dan slovenske hrane v osnovni šoli Učenci o pomenu zdrave prehrane Tako kot lani smo tudi ob letošnjem dnevu slovenske hrane, ki ga po vsej Sloveniji obeležujemo s pripravo tradicionalnega slovenskega zajtrka, na OŠ Gorišnica veliko pozornosti namenili zdravim prehranskim navadam otrok in mladostnikov ter kulturnemu odnosu do hrane in prehranjevanja s poudarkom na poznavanju in pomenu lokalno pridelane hrane. Dejavnosti, ki smo jih ob tej priložnosti organizirali in izpeljali, je bilo toliko, da je bilo na naši šoli veselo kar dva dni zapored. V četrtek je bil organiziran naravoslovni dan, posvečen zdravi prehrani. Za izvedbo naravoslovnega dne so na ravni celotne šole poskrbeli: Društvo gospodinj občine Gorišnica, Čebelarsko društvo Gorišnica, lutkovna sekcija PD Ruda Sever Gorišnica, družba So-dexo, Maja Šmigoc (ZD Ptuj), dijaki in profesorji Biotehniške šole Ptuj ter Srednje šole za živilstvo in prehrano Maribor. Naslednji dan smo aktivnosti na to temo nadaljevali -še pred začetkom pouka, med 7.15 in Učenci OŠ Gorišnica so na na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, osvojili odlično drugo mesto. 8. uro, smo učencem postregli zanje brezplačen slovenski tradicionalni zajtrk, katerega pomen smo poudarili in počastili z izvedbo kulturnega programa: zapeli so pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Gorišnica, ob harmonikarski spremljavi Žige Vozliča so zaplesali člani Otroške folklorne skupine OŠ Gorišnica, de-klamacijo Ciciban in čebela so prestavili učenci 6. b, vse zbrane pa sta s svojim nagovorom počastila tudi člana Čebelarskega društva Gorišnica. To priložnost smo izkoristili tudi za razglasitev novega logotipa in slogana Šolske sheme ter podelitev priznanja in nagrad kuharski ekipi naše šole, ki je letos na državnem kuharskem tekmovanju dosegla izvrsten rezultat. Mladi Gorišničan drugi na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica S to kulturno prireditvijo smo sklenili dvodnevne aktivnosti na področju zdrave prehrane, to pa nikakor ne pomeni, da bomo v pri- hodnje na vse, kar smo se naučili in ustvarili, pozabili. Učencev, ki so dejavni na kuharskem področju, je iz leta v leto več, zato se že več let zapovrstjo vključujemo na vse projekte s tega področja. Da smo pri svojem delu zelo uspešni, priča tudi letošnji dosežek na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. V minulem mesecu so se Dora Šan-dor, Maj Visenjak in Sven Hameršak na tekmovanje pridno pripravljali s pomočjo mentorjev Darka Marina in učiteljice Mateje Matjašič Pevec. Po receptu Darka Marina so pripravili rižoto s kožicami, mladimi koprivami in šparglji ter medeni mille feuille s kostanji in kostanjevo omako. Obe jedi so učenci pripravili in predstavili na tekmovanju, ki je potekalo v sklopu 65. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije v Portorožu. Za izvrstno pripravljeni jedi so si priborili zlato priznanje ter uvrstitev na častitljivo 2. mesto v državi. Vsi, od najmlajšega do najstarejšega učenca in celoten kolektiv šole z vodstvom na čelu, smo na ta dosežek izjemno ponosni. Mateja Matjašič Pevec Foto: MMP Ptuj • Razstava Svet krašenja, Nakit - statusni simbol ali izziv Okrasje kot vez preteklosti s prihodnostjo Leto 2018 je praznično leto za ptujski muzej, praznuje 125-letnico delovanja. »Spodbujamo k temu, da v kar največji meri predstavimo arheološko dediščino,« poudarja direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) Aleksander Lorenčič. Na neki način seje namreč zgodba ptujskega muzeja začela oz. ima svoj vzor prav v arheologiji. Pred 125 leti je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo, ki si je v prvi vrsti prizadevalo za to, da bi ptujska arheološka dediščina ostala doma, da je ne bi odnašali v Gradec in na Dunaj. To so zgledi, ki s svojo sporočilnostjo zavezujejo tudi današnje generacije, saj so se že takrat zavedali pomena svoje zgodovine. Ptujska arheologija je tako bogata, da nujno potrebuje ustrezna razstavišča, a je že sedem let obglavljena. Prav tako vsi oddelki muzeja. Tudi to je sporočilo, ki ga v jubilejnem letu vseskozi ponavljajo v ptujskem muzeju. 22. novembra so v muzeju odprli razstavo Svet krašenja, Nakit - statusni simbol ali izziv. Gre za razstavo, ki po besedah direktorja Lorenčiča predstavlja in približa manj znano muzeološko temo, čeprav sta tako krašenje kot nakit prisotna tako rekoč od nastanka človeštva. Na njej je predstavljen nakit od antike do Foto: Črtomir Goznik Razstava bo na ogled do 15. septembra 2019. današnjih dni, ki ga hranijo v fundu-sih PMPO, Dolenjskem muzeju Novo mesto, Muzeju novejše zgodovine Celje, Pokrajinskem muzeju Celje, Univerzalnem muzeju Joanneum Gradec oz. so njegovi lastniki zasebniki. Avtorici razstave sta Nataša Ko-lar in Mojca Vomer Gojkovič. „Nakit sam po sebi ne izraža le celovitosti predmeta, krašenje, s čimer človek izraža svoj okus za lepo, ampak poudarja tudi uporabnost predmeta iz različnih materialov in za različne namene. Hkrati postaja pestrost uporabe različnih materialov in različnih tehnik izziv za oblikovalce, modne ustvarjalce in ne nazadnje tudi uporabnike. Na razstavi predstavljamo izbor osebnega, oblačilnega, spominskega, položajnega, sodobnega in umetniškega nakita ter povezavo različnih materialov: kovine, stekla, draguljev, kosti, roževine in drugo, v nakitnih predmetih, ki ponazarjajo okras v vseh človekovih življenjskih obdobjih v razponu od antike do 21. stoletja. Izbrani, reprezentativni primerki osebnega in oblačilnega nakita so predstavljeni na klasičen način, v vitrinah, postavitev smo popestrili s ponazoritvami na panojih in s slikovnimi upodobitvami kulture bivanja, oblačilne kulture in nakita z risbami historičnih oblek in rekonstrukcijo načina uporabe," je o razstavi, ki jo spremlja tudi ličen katalog, povedala Nataša Kolar. Razstavo je odprla Ksenja Kovačec Naglič, generalna direktorica direkto-rata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Ptuj je po njenih besedah dragulj, ki ga na vsakem koraku spremljata bogata snovna in nesnovna kulturna dediščina. Z dobrotami na druženju po odprtju razstave so se izkazale članice Društva žena in deklet občine Hajdina. MG Ptuj • Na Olgici proslavili 39. dan šole Šola, kije v marsičem posebna Osnovna šola Olge Meglic je med 19 šolami, ki od septembra naprej sodelujejo v preizkusnem triletnem projektu uvajanja razširjenega programa (RAP). Predstavitvi dejavnosti, kijih v sklopu tega izvajajo, so namenili letošnji 39. dan šole. Šolarji so dokazali, daje to odličen način, da predstavijo svojo ustvarjalnost, aktivnost in domišljiji pustijo prosto pot. „To šolsko leto poteka v duhu novih priložnosti in izzivov na področju učno--vzgojnega dela in drugih dejavnostih, ki vplivajo na življenje in delo šole. Začeli smo z izvajanjem 3-letnega poskusa »Uvajanje prvega tujega jezika v 1. razredu in 2. tujega jezika v 7. razredu ter preizkušanjem koncepta kakovosti razširjenega programa v osnovni šoli. Učenci so se predstavili s številnimi dejavnostmi, od jezikovnih, glasbenih, plesnih, lutkovnih do področja ustvarjanja na tehničnem in likovnem področju, z aktivnostmi urjenja umskih sposobnosti, gibanja in zdravja. Naslov prireditve je bil Re-kreativni, to smo mi, vanj pa smo zajeli vse dejavnosti, ki jih izvajamo na šoli," je ob 39. dnevu šole, ki so ga obeležili v torek, ob 17. uri, v šolski telovadnici povedala ravnateljica Helena Ocvirk. V sklopu razširjenega programa so dejavnosti razdeljene v tri skupine: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, drugo področje je kultura in tradicija ter tretje področje so vsebine iz življenja in dela šole. V program so vključeni vsi učenci, od prvega do devetega razreda, po svojih zmožnostih in interesih. Ena izmed prednosti, ki jo izpostavlja Ocvirkova, so tudi heterogene skupine, s čemer spodbujajo medvrstniško sodelovanje. V treh letih naj bi ugotovili, katere stvari so dobro zastavljene in katere bo morda smiselno spremeniti. „Olgičarji", kot se šolarji OŠ Olge Meglic imenujejo ljubkovalno, so v torek pokazali, da radi ustvarjajo in pridobivajo nova znanja. Nabito polno dvorano staršev in preostalih sorodnikov so več kot navdušili. Vidno zadovoljni so bili tudi preostali gostje, med drugim predstavniki pobratene šole Djuro Ester iz Koprivnice, ki so se prav od te ptujske osnovne šole prišli učiti in bodo morda tudi na Hrvaškem vpeljali koncept razširjenega programa. Dženana Kmetec Šolarji so pokazali, da so izjemni planinci, plesalci, igralci, raziskovalci in predvsem, da se dobro počutijo na šoli. Foto: DK torek • 4. decembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Največji mednarodni preboj Vox Arsane V mednarodnem projektu The Worldwide Holiday Special Ptujsko vokalno skupino Vox Arsana, vodilni vokalni kvartet v jugovzhodni Evropi, je doletela izjemna čast: povabili so jo v mednarodni glasbeni projekt The Worldwide Holiday Special, v katerem skupaj s sedmini drugimi vokalni zasedbami iz osmih različnih držav nastopa s svojo praznično vokalno priredbo O Come, All Ye Faithful, je v imenu skupine te dni povedal Mladen Delin. Gre za največji mednarodni preboj skupine v enajstih letih delovanja. Obletnico praznujejo prav te dni, zato so še toliko bolj ponosni, da so jo začinili s tem izjemnim prebojem oz. dosežkom, da jih je k sodelovanju povabil vodilni spletni portal, ki zastopa vse znane vokalne skupine z vsega sveta. V projektu oz. oddaji sodelujejo: Highline Vocal Jazz (New York, ZDA), The Niskas (Minnesota, ZDA), Touche (Danska) The Company (Filipini), Accent (Švedska, Francija, Anglija, Kanada in ZDA), Sambaranda (Brazilija) Groove for Thought (Washinghton, ZDA) in Vox Arsana (Slovenija). V enournem programu se najprej predstavlja vsaka skupina posebej, na vrhuncu večera se vsi pevci pridružijo voditeljici večera, sopranistki Cheryl Bentyne iz legendarne skupine Manhattan Fransfer (10 Grammy Awards) in skupaj zapojejo večno božično pesem Christmas Time Is Here. Od prvega decembra si ga je mogoče ogledati po vsem svetu na najbolj znanih spletnih portalih (facebook, youtu-be). Vokalna skupina Vox Arsana osvaja z modernim swingom, začinjenim z bogatimi harmonijami, virtuoznimi ritmi jazza ter dinamično barvitostjo večglasnega petja. Na svojih koncertih gledalce popeljejo v svet vokalne ekstaze v stilu legendarnih zasedb Manhattan Transfer in New York Voices. V enajstih letih delovanja se je nadvse uspešno predstavila na številnih pomembnih festivalih v Sloveniji, Franciji, Italiji, Hrvaški, Srbiji in ZDA (Ohio, New York). Redno tudi Foto: zasebni arhiv Vox Arsana na najbolj znanih spletnih portalih (facebook, youtube) po celem svetu sodelujejo s priznanimi slovenskimi in tuji glasbeniki, prav tako so stalni gostje različnih big bandov (RTV Slovenija, HRT, Dom in Totega Maribor). Že od leta 2013 delujejo pod mentorstvom New York Voices, dvakratnih gramijevcev iz ZDA. Leta 2015 so skupaj z Big Bandom RTV Slovenija posneli studijski album Turn It Up z avtorskimi skladbami, lastnimi priredbami največjih filmskih uspešnic in ameriškimi jazz standardi ter svežimi priredbami slovenskih popevk, ki jo bogatita gostovanji izvrstne Nine Strnad in legendarne ameriške skupine New York Voices. Ob 10-letnici delovanja jih je mestna občina Ptuj nagradila z veliko statuo. MG Ptuj • Ob dnevu Rudolfa Maistra Za domoljubje kot vrednoto V dominikanskem samostanu na Ptuju je bila novembra osrednja regijska slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, in 100-letnici konca I. svetovne vojne. Društvo generala Maistra Ptuj je praznik počastilo s koncertom skladb na tekste Rudolfa Maistra. Nekatere so bile premierno izvedene, društvo jih je izdalo v zborniku pod naslovom Kitica mojih, ki jo je uredil Mitja Gobec. Predstavili so jih ženska vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika, MoPZ Rogoznica, MoPZ Urban Maribor in mešani zbor Kor iz Markovcev. Koncert skladb na tekste Rudolfa Maistra je bil še en velik poklon slovenskemu junaku, dobremu poveljniku, generalu, pesniku in velikemu domoljubu, ki je skupaj s svojimi vojaki zaznal zgodovinski trenutek, ko je moral dvigniti sabljo za to, da je ohranil skoraj četrtino slovenskega ozemlja, je ob dnevu Rudolfa Maistra izpostavil Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije. Maistrovo sporočilo je aktualno še danes, potrebovali ga bomo za izhod iz krize. Zanemarjeno je tudi domoljubje; domoljub se namreč ne sprašuje, kaj mu bo država dala, ampak kaj bo sam koristnega naredil ali prispeval za svojo domovino. Letos je izšlo okrog 30 novih skladb na besedila Rudolfa Maistra Vojanovega in Ivana Cankarja, ki je podobno kot Maister napisal okrog sto pesmi. Slavnostni govornik predsednik Društva generala Maistra Ptuj Štefan Čelan je spomnil na prelomne trenutke v novembru 1918. „Ko se spominjamo Maistra in njegovih borcev, ne govorimo le o zgodovinskih dejanjih, kakršna se zgodijo redko v prelomnih trenutkih zgodovine, govorimo tudi o trajnih vrednotah, zlasti o domoljubju, kot osrednji vrednoti, ki mora dobiti ustrezno veljavo, še zlasti pri tako majhnih narodih, kot smo Slovenci." Skladateljem, ki so zaznali pomen uglasbitve novih pesmi Rudolfa Maistra, se je urednik zbornika Mitja Gobec še posebej zahvalil in sporočil, da bo kmalu izšla tudi zgoščenka s posnetkom koncerta, tako da jim bodo lahko prisluhnili tudi tisti, ki sta jih ta spominski dan in dogodek obšla. Zborovodjem je poklonil katalog skladatelja Jakoba Ježa, ki je 23. novembra praznoval častitljivih 90 let. Pevci pa so prejeli državno himno in himno generala Maistra. MG BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se in z nami Pojdite z nami v Linz, prestolnico gornje Avstrije ter kulturno prestolnico Evrope 2009. V predbožičnem času mesto krasi na stotine jaslic z vsega sveta. Obiskali bomo Christkindl, od koder boste odposlali voščila z Božičkove pošte. Ob 200. obletnici prve izvedbe praznične pesmi Sveta noč bomo obiskali mesteceHaltorv. Vrhunec potovanja pa bo gotovo olpnNpz^tovega mesta - akcijska cena izleta 145 eur/ osebo Vključela PottmesserJfevi Foto: Črtomir Goznik Moški pevski zbor KD Rogoznica je pod vodstvom zborovodje Gregorja Lačna premierno zapel uglasbeno Maistrovo pesem 1, kajpada. in za muze ¿ettf' ï UP?" 1T< 1 W - ' '' A Zemljo nalagajte tako dolgo, da je jama polna oz. jo naložite okoli drevesa ali grma rahlo na kup. Po potrebi vse skupaj zalijte. Na nasuto zemljo naložite še listje ali pokošeno travo (slamo) in rastlino privežite ob oporo. Še enkrat vas opozarjam, da se pred nakupom dreves ali grmov prepričajte o končni velikosti in širini rastline. Nekaj let stare grmovnice in drevje se le stežka presadi. Nakup božične zvezde V nedeljo bomo na adventnem venčku prižgali dve svečki. Foto: Miša Pušenjak Božični prazniki s seboj prinašajo tudi božično okrasje. Ze nekaj let je tudi pri nas simbol božiča božična zvezda, ki pa je k nam prišla seveda iz ZDA. Nekaj nasvetov, kako ohraniti njeno listje in barve vse do božiča, da se ne usuje prehitro. Da bo res lepa prav za praznike, moramo paziti že pri nakupu. Božična zvezda prihaja k nam iz toplih in vlažnih krajev Južne Amerike. Tam ne pozna mraza in prepiha, saj živi na robovih tropskega gozda. Prav tako je treba vedeti, da je božična zvezda rastlina kratkega dneva. Ko je dan najkrajši, zacveti, potem pa tako kot ostale grmovnice odvrže listje in nekaj časa počiva. Ko začne listje odpadati, tega poteka ne ustavimo več. Zato je najbolje božične zvezde kupiti kar pri samih vrtnarjih, ki so jih vzgojili. Tam je najmanj možnosti, da se je prehladila na poti od rastlinjaka do trgovine in predvsem v trgovini. Pri nakupu je treba pogledati, ali listje že ne odpada. Prav tako preverite, da rastline ne stojijo kje na prepihu. Da je ne boste prehladili na poti domov, jo dobro zavijte v papir. Nakup božične zvezde naj bo vaš zadnji nakup pred odhodom domov, da se ne bo prehladila, ko bo čakala na vas v avtomobilu. Tudi če jo dajete za darilo, jo odvijte šele v notranjem prostoru, ne zunaj na vratih, na mrzlem. Zelo pomembno je tudi, da božična zvezda ob nakupu še ne cveti. Najprej zanimivost, ki je nekateri morda še ne poznate. Večina pa verjetno že. Rdeče (in drugače) obarvani listi niso cvetovi. Cre le za lepo obarvane ovršne liste, ki ponovno kažejo genialnost narave. Božična zvezda živi v tropskih krajih, ki so znani po prekrasnem, bujnem, pisanem cvetju. Njen cvet pa je majhen, nežen, neopazen, tudi vonja nima posebnega. Opraševalci (ptiči in žuželke) ga med pisanim, dišečim tropskim cvetjem sploh ne bi opazili in rastlina se ne bi razmnoževala naprej, zato se je razvila prekrasna prilagoditev, neopazne cvetove obdajo lepo razkošno obarvani listi. Seveda v naravi kljub temu niso tako veliki, s svojim izbiranjem in žlahtnjenjem jih je razvil človek. Kot sem že napisala, po cvetenju večina listov odpade. To je del življenjskega kroga rastline. Zato poglejte med te lepo obarvane ovršne liste. Tam so cvetovi, majhne kroglice. Če so še zaprte, potem bo rastlina v primernih pogojih dolgo ostala lepa. Če pa so že odprti, majhni cvetovi, bo listje hitro začelo odpadati. Upam, da vam bodo lepotice polepšale decembrske praznike in vas popeljale v srečnejše novo leto. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 4. decembra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 15. del Proti Maunu Še vedno sva bila v Nati, v izjemno urejenem kampu, kjer sva si končno do konca oprala cunje, posušila šotor in si naredila načrt za nekaj dni naprej. Kakih velikih planov si nisva delala, saj je bilo na najini začrtani poti veliko stvari videti in doživeti, tako daje bilo praktično nemogoče načrtovati vsak dan posebej. Že prejšnji dan sva se pri pobu, ki je zbiral potnike za kombije, pozanimala, kdaj približno je na voljo prevoz do Mauna. Maun je bilo nekaj ur oddaljeno mestece, ki samo po sebi ni kaj dosti zanimivo, predstavlja pa izhodišče za čolnarjenje po reki Okavango, ki ima prav v tem predelu največjo delto na svetu. Zjutraj sva šla najprej popit eno kavo v menzo, zraven pa sva še malo povprašala, ali gre kak delavec v mesto, da bi se midva z nahrbtniki priključila. Nekako sva načrtovala, da bova okoli sedmih že pripravljena, a sva morala še spakirati šotor, izkoristila sva tuše in internetno povezavo, tako da je bila ura že kakšnih pol devetih, ko sva se odpravila proti glavni cesti, da greva na štop. Ko sva tako strumno korakala, je pri izhodu s posestva stal en kombi in pogumno sva vprašala, ali gre v mesto. V kombiju so sede- Epicenter dogajanja, Nata li trije možakarji in tisti najbližji mi poreče - ja seveda gremo v mesto, in čakali na naju, ki sva mislila priti že Na bencinski črpalki, ki je veljala še debelo uro, da se je kombi napol-samo vaju še čakamo! Neverjetno, ob sedmih. Ja, ti Afričani nimajo prav za center dogajanja v kraju, sva se nil. Pisana druščina, kot vedno. Ko uro in pol so pač sedeli v kombiju neke sile ... kmalu vkrcala v kombi, a smo čakali smo se končno odpravili, nam je po Foto: Dani Zorko Menjava kolesa z belimi dokolenkami ... kakšnem kilometru - počila guma. Kaj si nor, spet je šlo pol ure časa. Zanimivo je bilo to, da sta imela šofer in njegov pomagač rezervo takoj pri roki, kar kaže, da sta to situacijo pričakovala. Vse lepo in prav, ampak na tihem sva se morala smejati pobu, ki je menjaval gumo. Seveda je bil temnopolt, kar seveda ni nič narobe, ampak nosil je kričeče bele dokolenke in natikače, kot iz kake balkanske komedije. Da pa bi bila zgodba še bolj pestra, mu je zraven ves čas gnjavil starejši možak, eden izmed potnikov. Midva sva tačas iz dolgčasa spet malo štopala in kmalu bi se odpeljala z nekim parom v mer-cedesu, ko je voznik oznanil, da pa zdaj res lahko gremo. V Maun smo prispeli po kakšnih štirih urah vožnje, tokrat po odlični cesti. Maun je peto največje mesto v Bocvani, čeprav izgleda kot večja vas. Te raztegnjenosti krajev sva bila že vajena, tu pa je to prišlo še posebej do izraza, saj je bila avtobusna postaja nekje daleč izven centra, da sva imela kar malo težav z orientacijo. Že v prejšnjih dneh sva si malce nagledala, kje bi bil dober prostor za nastanitev in odločila sva se, da poskusiva ,Pri starem mostu'. Še prej pa sva hotela urediti nekaj malenkosti ,v mestu'. Ker nama je nepridiprav na Vik-torijinih slapovih odnesel kremo za sončenje, sva jo hotela kupiti v nakupovalnem centru, a je v celem mestu ni bilo dobiti, ker so pošle. Znova sva bila na zelo vročem predelu in krema je bila nuja, zato sva kot nadomestek Foto: Dani Zorko nabavila neko vrsto olivnega olja, da je vsaj malo navlažilo in zaščitilo kožo. Sicer sva smrdela kot oljarna, vendar je bilo v veliko pomoč. Druga velika investicija pa je bil ščipalec za nohte, ki sva ga komaj dobila v neki zakotni trgovinici pri Kitajcih. Tako oborožena sva začela iskati prevoz do najine želene nastanitve. Sistema javnega prevoza nisva poznala, zato sva tako dolgo kolovratila okoli taksijev, da naju je eden potegnil na stran in močno spustil ceno. Peljali smo se kar kakšnih pet kilometrov, vendar je bilo vredno, saj so imeli prostore dobro urejene za dobro ceno. Za prenočitev si nisva vzela sobe, ampak kar velik šotor, ki je imel na tleh žimnico. To je bilo super, saj je bilo poceni in presenetljivo udobno. Tudi tukaj so imeli lasten bife, kjer si lahko naročil tudi hrano. Uf, kako sva pogledala, ko sva na meniju zagledala tudi stejk . Cene so bile sicer višje kot v mestu, a za nas zelo zmerne. Takoj zraven je tekla reka in tam so se zbirali tudi ostali vaščani za piknike in druženje, zelo domače vzdušje torej. Tu so ponujali tudi ture na reko Okavango in preostale zadeve, kljub vsemu pa sva za hec še enkrat štopala v mesto, da sva malo primerjala cene tam. Ja, popotniku se to velikokrat splača narediti, drugače bi te vsak prinesel okoli . Turo za naslednji dan sva rezervirala potem kar doma, da sva lahko še malo zbila ceno za nočitev. Vseeno je včasih profitabilno uporabiti kak balkanski prijem... Foto: Dani Zorko Objekt, kjer v Nati dobiš vse. KOLOFON ANANKE - Jupitrov naravni satelit, odkrit leta 1951, ANIHILACIJA - združitev osnovnega delca in antidelca v fiziki, ANTIGEN - snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles, OATES, Warren - ameriški igralec (Blue Thunder) Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 4. decembra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da nekaterim kuram očitno ni jasno, kaj pomeni prosta reja. Namesto da bi se sprehajale po svežem zraku, samo pole-žavajo in se dolgočasijo - najbrž ob mislih na peteline. Mogoče pa bi v skrbi za dobrobit nesnic veljalo naravovarstveno določiti (poleg gibanja na zraku) še, da imajo kure pravico do spolnega življenja in da morajo trgovci njihova oplojena jajca prodajati posebej označena. In po posebni ceni, seveda. Da bodo (nategnjene) kure zadovoljne - čeprav (nategnjeni) kupci najbrž ne. bodo. Govori se... ... da če bi direktorica ptujskega zdravstvenega doma živela v srednjem veku, bi se njena življenjska pot že zdavnaj končala - na grmadi. Ker to, kako uspeva prostorsko in vsebinsko širiti »svoj« zdravstveni dom, ne more nastati brez čarovnije. Za razliko od njenih sosedov prek ceste, ki si skoraj še injekcijske igle ne zmorejo kupiti brez fehtanja pri občinah, podjetjih in občanih, se Metka širi kar mimogrede. Še Prireditvenik malo, pa bo zdravstveni dom višji od ptujskega gradu. ... da je v zvezi s prej omenjeno ptujsko »zdravstveno problematiko« zanimivo še eno dejstvo. Ko statistiki vsako leto objavijo seznam najbolje plačanih javnih uslužbencev v državi, ni na njem nikogar iz ptujskega zdravstvenega doma (niti direktorica ne, pa čeprav že ob šestih zjutraj sprejema svoje paciente), sosede prek ceste pa redno srečujemo na tem spisku. Ne samo enega ... ... da je slovenščina zelo natančen jezik - če jo seveda obvladaš. Pa je mnogi ne. Tako smo oni dan slišali (lahko bi tudi brali) poročilo, da je avto-mobilist na neki »cesti povozil pešca, ki je umrl«. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je tega mrtvega pešca nastavil na cesto, da ga je avtomobilist potem povozil. Ker natančen poznavalec slovenskega jezika bi - v skladu s pravili - dejal (in zapisal): Av- tomobilist je povozil pešca in ta je umrl.' ... da smo se nedavno obregnili ob predvolilne županske kandidate, ki bi se z veseljem slikali na odprtju gruškovske avtoceste. Sedaj pa se je ministrica AB. Je to kaj drugače? Ima kake ekstra zasluge za to gradnjo? Večjih ima podlehniška civilna iniciativa, kije bila med zelo glasnimi pobudniki za avtocesto! Pa je ni nihče povabil na odprtje! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 5 7 3 2 1 8 6 7 5 4 6 3 1 8 9 4 7 4 8 6 1 9 4 5 2 3 1 2 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQQ Bik ¥¥ ©©© € QQ Dvojcka ¥¥¥ ©© €€€ Q Rak ¥¥ ©© € QQQ Lev ¥ ©©© €€ QQ Devica ¥¥¥ © €€€ QQ Tehtnica ¥¥ © € QQQ Škorpijon ¥¥¥ ©© €€ Q Strelec ¥ ©©© €€ QQQ Kozorog ¥¥ © €€€ Q Vodnar ¥¥¥ ©© € QQQ Ribi ¥¥ ©©© €€ Q Torek, 4. december 09:00 Majšperk, KPC, dan odprtih vrat društvenih prostorov Društva invalidov Majšperk in Kidričevo, do 12.00, ob mednarodnem dnevu invalidov 17:00 Majšperk, Zimske urice za predšolske otroke, zgodba in delavnica Sreda, 5. december 10:30 Ptuj, Qcenter, Šviga švaga, ringa raja, v Qcenter Ptuj Miklavž prihaja, predstava Žalostni klovn, prihod Miklavža v spremstvu angelcev in parkeljnov, obdaritev otrok 17:00 Majšperk, KPC, Miklavž za otroke, za otroke od 2. do 5. leta 17:00 Skorba, Dom krajanov, Miklavžev večer za otroke, predstava Pismo skritih želja, obisk Miklavža s spremstvom in obdaritev 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Mravlje so še na zvezdah Četrtek, 6. december 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, tradicionalno miklavž-evanje za otroke 18:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, Dejan Miletič: Črna voda, odprtje razstave, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 19:00 Slovenska Bistrica, Športna dvorana SŠSB, Miklavžev koncert Big Banda Slovenska Bistrica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Totalno katastrofalna večerja Petek, 7. december 10:00 Središče ob Dravi, Sokolana, Delavnica oblikovanja božične dekoracije iz naravnih in odpadnih materialov 10:00 Slovenska Bistrica, razstavišče Graslov stolp, odprtje razstave Bienale industrijske umetnosti 17:00 Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, Vsakokratna kaotičnost sveta: Tomo Križnar 17:00 Cirkovce, adventni koncert FS Vinka Koržeta Cirkovce 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Božičkova pošta in štafeta na ledu 17:00 Lenart, Trg osvoboditve, božično-novoletni sejem, predstava za otroke, prihod Božička, kulturni program, predstava Tisoč želja in en sam zvezdni utrinek, gledališča Pravljičarna ob 17.00, kulturni program ob 18.00 19:00 Juršinci, športna dvorana, dobrodelna stand-up komedija Taksi, Tadej Toš in Klemen Slakonja, za novo vozilo PGD Grabšinski breg 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Totalno katastrofalna večerja, za izven 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., Primusove vinske zgodbe, Mehurčki v kozarcu penine Mestni kino Ptuj Sreda, 5. december: 10:00 Filmska čajanka: Žaba; 20:00 Liffe po liffu: Zimske muhe. Četrtek, 6. december: 20:00 Kursk: prekletstvo globine. Petek, 7. december: 16:00 Hrestač in štiri kraljestva; 18:00 Liffe po liffu: Zimske muhe; 20:00 Kursk: prekletstvo globine. Velja za teden od 4. do 10 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog decembra 2018 dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? NAVADEN mmlc W PflfLJ i/Oj J m t1" Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Tian Zajšek, Podlehnik. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! - AJb Qelix UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. novembra 2018 Lepi spomini ne bledijo! ta»*» / Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aLi vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! »ociMttnSS uro *iau.. tt.« r»4, j. m*» w ««»«e«uui j IZ VSEBINE Om« si nte «mri mm (tno S Krt J«, made, ¡nma . Paj» (ten 4Í Uf «H« ot»»í» Wim ima n KnttanúAwrilmwiB SunkMiltM o voltu» let» tU mo BRifiiomsKo man v osem pri« Za zdravo pitno ¡^riteglg S HJt KMMTEJ« SKJKSPTOJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega SrgCf-f- Milan KneEevij kandidat ršif-E? za sekretarja medohonskegs r sveta ZK5 Maribor Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 ei Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! I^RTICA ZVESTOBE Radio-Tednik Ptuj * k * OOOOOI Janez Novak Ü i i 1*1 Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! m M Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si if TP* NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUI 55 let Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: S, M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ : Želena velikost vetrovke: OD 0 HI 0 @ ■ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. : Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.0.0. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj u Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) VIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: ;v . ____________' - «£ -i - Jmmm ^^¿•ŽO-.rezzplačnih prilog s koristnimmasvet^^ • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenanPJI^ ,„_ - deklica Analeja. + * l. i (v _I_£2. C?» *)3- * C o C tb« c>» « 0 Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 7 do 13 °C. V sredo in v četrtek bo zmerno do pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 04.12.2018 05.12.2018 06.12,2018 07.12.2018 1 «fr % 0 -2 0 -1 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 12 7 4 11 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V s> V V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m Is Vir: ARSO