Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 19. “ESLOV ENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 8. MAJA (MAYO) 1958 Iz poslanice predsednika Frondizija Po slovesni prisegi je predsednik Frondizi začrtal svoj delovni program v daljši poslanci, iz katere prinašamo ne¬ katere odstavke: “Naloga, ki nas čaka, ne zahteva po svoji velikosti dela enega moža, in tudi ne samo skupine mož. Je naloga vse¬ ga arg. ljudstva in istočasno tudi odgo¬ vornost vseh. Dežela zahteva združeno sodelovanje vseh delovnih sektorjev in popoln doprinos vseh posameznih napo¬ rov. Naj nihče ne čaka, da bo vse pri¬ šlo od vlade. Izvršna oblast bo storila svoje delo, nudila pa potrebno pomoč in poživljala delovnost ustvarjalnih sil, ki vse izhajajo iz naroda samega.” “S koreninami vred moramo iztrgati iz src Argentincev sovraštvo in strah.” “Danes, 1. maja 1958, vlada arg. na¬ roda v imenu vsega ljudstva spušča za¬ stor nad vsem, kar se je zgodilo vse do tega trenutka. Zaključujemo obdobje, da bomo v stanju napraviti velik korak na¬ prej.” “Prvi predlog, ki ga bomo predložili, bo uzakonjenje široke in dobrosrčne am¬ nestije. Na osnovi iste miselnosti ne bo v času našega vladanja v Argentini nihče preganjan zaradi svojih idej, po¬ litičnega ali sindikalnega udejstvovanja, in tudi ne bo drugih preiskovalnih ko¬ misij kakor samo tiste, ki se bodo na¬ menile raziskovati neizmerne možnosti našega duhovnega in stvarnega napred¬ ka.” “Zapuščam sleherno strankino udej¬ stvovanje in slovesno izjavljam, da iz vladne palače ne bomo vodili strankar¬ ske politike. Argentina namreč potrebu¬ je ustvaritev pogojev globokega in civi¬ liziranega sožitja, začenši z resničnim političnim sožitjem.” “V okviru ustave bo vladala svoboda in v okviru svobode bo red.” “Spoštovali bomo človečanske pravice, kajti tako ukazujeta ustava in zakon, pa tudi zato, ker takšno Spoštovanje predstavlja sestavni del našega pojma o človeku kot vzvišenem bitju. V tem du¬ hu bomo ljubosumno čuvali nedotaklji¬ vost zasebnega življenja in življenja v družini. Pod našo vlado bomo v celoti zagotovili vse svoboščine in bistvene pravice: svobodo izražanja, združevanja, vdruževanja, predvsem pa svobodo kri¬ tike in opozicije v zakonitih merah. Ta konkretna jamstva bodo dosegala tako osebne stike kakor pošto in intimnost družine.” “Spričo preverjenega dejstva, da je odnos med plačami in življenskim stro¬ škom utrpel precejšnje spremembe, ki gredo na škodo delavcev, bo vlada odo¬ brila izredno povišanje plač. Ta ukrep je neobhodno potreben, da tako izravna¬ mo življensko draginjo in dovolimo vredno in človeka dostojno življenje vsem delavcem, tako ročnim kakor um¬ skim.” “Našli smo deželo v vrsti konfliktov in težav, ki nas silijo k vključitvi ne¬ katerih povišanj plač in mezd z retroak¬ tivnostjo. Toda, ko bomo končali s temi nevšečnostmi, ne bomo v času našega vladanja še naprej prakticirali škodlji¬ vega sistema določevanja plač z retro¬ aktivnostjo. Povišanja plač, ki bodo sprejeta, ne bodo nujno predstavljala tudi novih zvišanj cen za neobhodno po trebne življenske predmete, posebno še, ako vzamemo v poštev zadnje tedne iz¬ vedena povišanja.” “Drugi razlog sindikalnih pretresov je dejstvo, da delavci niso mogli svo¬ bodno izvoliti svojih zakonitih predstav¬ nikov in voditeljev. V svrho svojega pravilnega razvoja je delavskemu giba¬ nju treba zagotoviti vlado demokratskih svoboščin. Zato bo naša vlada poskrbe¬ la, da bo predvsem podvzela potrebne mere za zagotovitev izvajanja sindikal¬ nih pravic: pravico do stavke, vdruže- nja in združevanja, izražanja in pred¬ stavništva. Posredovati bo dalje treba potrebna sredstva, da bodo delavske or¬ ganizacije lahko uporabljale radijske po¬ staje, časopise in lokale, da bodo tako mogle širiti in seznanjati ljudstvo s svo¬ jimi stališči.” “Izvršna oblast ne bo priznala nikake pravice do vodstva sindikata, ako to ni zrastlo iz volje članov. Nobeno dejanje nasilja ne bo dajalo pravice do vodstva ali predstavništva kakega sindikata. Za¬ sedba sindikatov s silo bo dokončno pre¬ povedana.” “Vzgojna politika predstavlja enega izmed bistvenih temeljev. V tej zadevi bo morala država izpolniti vse dolžnosti, ki izvirajo iz ustave, in vsa načela o svobodi uka in svobodi nauka. Sleherni Argentinec bo imel dostop do vzgoje in pravico do izbire tako zase ali, kakor očetje, za svoje otroke do takšne vrste šole, kakor sam hoče. Očuvanje teh pra¬ vic je bistveno, kajti obvezno vsiljeva¬ nje določene miselnosti v šolstvu pred¬ stavlja nevaren vdor v posvečeno pod¬ ročje vesti.” “Vemo, da se morale ne more vsiliti z dekretom. Je način življenja, je oz¬ račje, ki zajema vse človeško udejstvo¬ vanje. Republika pa hoče živeti resnič¬ no moralno življenje. Dejali smo, da spuščamo zastor nad vsem, kar se je doslej zgodilo, toda od danes dalje smo vsi dolžni voditi zgledno življe- tako v zasebnem kakor javnem življe¬ nju. Zakon bo strogo kaznoval vse tiste, ki bodo kršili predpise o zglednem za¬ držanju v javni službi.” “Revolucionarno obdobje se je konča¬ lo. Od danes dalje oborožene sile ne od ločajo več. Od danes dalje odločajo predstavniki ljudstva, katerega sestav¬ ni del so tudi tisti, ki sestavljajo oboro¬ žene sile. V tem je čudovita bodočnost tisočev vodij, oficirjev, podoficirjev, vo¬ jakov in rekrutov: imajo orožje, pa bo¬ do spoštovali ustavo, zakone, državne kakor provincijske, odločitve sodišč in ukaze predsednika kot vrhovnega po¬ veljnika vseh sil, kakor to določa usta¬ va. Smo ljudje brez orožja, imamo pa moralno moč, ki izvira iz naše oblasti. Vojska se vrača v svoje vojašnice, mor¬ narica na ladje in letalstvo na svoje ba¬ ze, izpolnjujoč tako ustavne sklepe in vključujoč se v veliko delo, ki se danes, pričenja.” “Čaka nas neizmerna naloga. Izboje¬ vati moramo boj brez usmiljenja z zao¬ stankom, zastojem, malodušnostjo in o- bupanostjo. Izkoreniniti moramo neved¬ nost, uboštvo, bolezen in strah pred bo¬ dočnostjo. Vse naše sile bomo morali posvetiti in vse naše znanje, da spet dvignemo to deželo in jo usmerimo v pot napredka. V tej gigantski mobilizaciji bo edini igralec argentinsko ljudstvo. V njej ne bo vodij, ampak samo pred¬ stavniki različnosti ljudske volje, ki je našla sedaj svoj čas za uresničenje svo¬ jih hotenj. Usoda nam je dala grozno odgovornost prvega mesta v tej ogrom¬ ni vrsti, ki je danes pričela korakati. Popolnoma se zavedamo, da smo samo majhno orodje velike odločitve, spreje¬ mamo pa vse dolžnosti in odgovornosti, ki iz nje izhajajo.” Velike slavnosti v Argentini ob nastopu predsednika dr. Frondizija Prvi maj je v Argentini državni praz¬ nik. Po republiki so številne proslave praznika dela, v kongresni palači pa začneta redno zasedanje senat in par¬ lament. Letošnji prvi maj je pa imel še poseben pomen. General Aramburu je kot predstavnik argentinskih oboroženih sil, ki sp septembra leta 1955 strmogla¬ vile Peronov absolutistični režim, izro¬ čil predsedniško oblast dne 23. februarja t. 1. svobodno izvoljenemu predsedniku dr. Arturju Frondiziju. Pri istih voli¬ tvah, ki so bile po dvajsetih letih zopet popolnoma svobodne, so bili poleg pred¬ sednika izvoljeni še podpredsednik, gu¬ vernerji in viceguvernerji za posamez¬ ne province, poslanci in senatorji za zvezni parlament in za provincijske par¬ lamente. ter župani in občinski sveto¬ valci za posamezna mesta. Zgodovinski dogodki so se razvijali takole: General Aramburu in kontraadmiral Roj as govorita narodu v slovo Govore sta imela po radiu v sredo 30. aprila. Gen. Aramburu se je zahvalil vsem, ki so ga v času, ko je bil 900 dni predsednik začasne vlada osvobodilne re¬ volucije, podpirali, pa naj bodo to nje¬ govi prijatelji ali neprijatelji. Zlasti so bile tople njegove besede zahvale pod¬ predsedniku Rojasu. Naglasil je, da je prišel na oblast, ne da bi to želel. Ob¬ držal jo je zato, da jo sedaj zopet vra¬ ča ljudstvu. Z željo naj bi Bog naklonil mnogo sreče vsemu narodu in naj bi nova vlada v svojih naporih uspela, je zaključil svoj poslovilni govor. Kontraadm. Rojas se je v govoru spo¬ minjal vseh, ki so padli za svobodo, za¬ tem je pa poudarjal, da je vlada osvobo¬ dilne revolucije naučila vse ljudi, revne in bogate, vojake in civiliste, naj nepre¬ stano bdijo nad svobodo. Tudi on želi novi vladi popolen uspeh, Boga pa pro¬ si, naj bi ljudi razsvetlil, da bi našli pravo pot za srečno skupno sožitje vseh Argentincev. Istega dne zvečer je bila v gledališču Colon slavnostna gledališka predstava v čast raznim delegacijam, ki so prišle na prvomajske slavnosti v Buenos Aires. Zaprisega novega predsednika in podpredsednika je bila dne 1. maja ob desetih dopoldne v sejni dvorani Narodnega kongresa. Ob napovedani uri so bili v njej zbra¬ ni vsi poslanci in senatorji. Sedeže, ki so določeni za ministre, so zasedli naj¬ uglednejši predstavniki inozemskih dr¬ žav. Tako predsednika republik Uru- guaya in Peruja dr. Fischer in dr. Ma- nuel Prado, Joan George Maurer, pred¬ sednik prezidija velike narodne skupšči¬ ne FLR Romunije, zastopnik papeža Pija XII. njegov apostolski delegat v Boliviji Msgr. Humberto Mozzoni, pod¬ predsednik USA in osebni zastopnik predsednika Eisenhoverja Rihard Nixon ter še drugi podpredsedniki nekaterih ameriških in evropskih republik. Dele¬ gati ostalih držav so bili v stranskih ložah. V teh so bili tudi številni odlični visoki državni civilni in vojaški funkcio¬ narji ter cerkveni dostojanstveniki. Vse galerije so bile prepolno ljudi, ki so vsi nestrpno pričakovali zgodovinskega tre¬ nutka, ko bo Argentina zopet dobila u- stavnega demokratskega predsednika. Listi so v svojih poročilih navajali, da kongresna palača še nikdar doslej ni bila tako polna ljudi kot ob tej slavno¬ sti. V kongresno palačo sta dr. Frondizi¬ ja pripeljala dva po činu najvišja čast¬ nika argent. oboroženih sil generala Osorio Arana in Bedoya. Njegov vstop v dvorano so navdušeiio pozdravili in- transigentni radikalni poslanci, člani 58 delegacij, ki so zastopali države, s ka¬ terimi ima Argentina prijateljske stike ter številno občinstvo. Niso pa ploskali poslanci ljudske radikalne stranke, ki so napram novemu režimu v opoziciji. Dr. Frondizi je prisegel pri Bogu in sv. Evangelijih. Besedilo prisege je izgo¬ varjal počasi, posamezna mesta pa z močnim poudarkom. Tako tista mesta, ki govore, da se bo pri svojem delu držal ustavnih določil ter da bo svoje delo opravljal kot predsednik z zvestobo in rodoljubljem. Za dr. Frondizijem je pri¬ segel tudi podpredsednik dr. Aleksander Gomez. Po zaprisegi je novi predsednik takoj začel brati svojo prvo poslanico narodu. Intransigentni radikalni poslanci so ga znova in znova prekinjali s svojim odo¬ bravanjem, poslanci ljudske radikalne stranke so pa mirno sedeli na svojih mestih. Zaploskali so samo enkrat in to tedaj, ko je dr. Frondizi omenjal radi¬ kalnega predsednika Irigoyena. Najvaž¬ nejše odstavke iz njegove poslanice ob¬ javljamo na uvodnem mestu. General Aramburu izroča dr. Frondiziju predsedniško oblast Potem, ko je dr. Frondizi prebral po¬ slanico narodu je v spremstvu genera¬ lov Arane in Bedoye odšel s kongresa v vladno palačo na Majskem trgu. Spo¬ toma je pregledal čete, ki so bilo po Majski avenidi razporejene za poznejšo vojaško parado. V vladni palači je dr. Frondizi ostal z gen. Aramburujem in kontraadm. Rojasom, ministri vlade o- svobodilne revolucije in z odličnimi ino¬ zemskimi gosti skoro eno uro v prijatelj¬ skem razgovoru. Ko sta oba predsednika vstopila v Be¬ li salon, ki je bil prepoln odličnih gostov — vsi niti vanj niso mogli in so neka¬ teri bili v sosednjih salonih ter po hod¬ nikih -— so ju vsi navdušeno pozdravili. Fotoreporterji so napravili brez števila posnetkov, prav tako kinooperaterji, te¬ levizijska postaja pa je ves čas prena¬ šala vse slavnosti. General Aramburu ni nosil generalske uniforme, ampak frak,, kakor dr. Frondizi. Državni notar je takoj prebral akt o izročitvi predsed¬ niške oblasti. Med tem je general A- ramburu izročil dr. Frondiziju predsed¬ niško lento ter mu jo pripel čez prsi. Prav tako mu je izročil predsedniško pa¬ lico. Akt o izročitvi predsedniške obla¬ sti je prvi podpisal gen. Aramburu, za njim pa dr. Frondizi kot novi ustavni predsednik. To sta storila z zlatim pisa¬ lom, ki je bilo izdelano za ta zgodovin¬ ski trenutek z napisom “Izročitev pred¬ sedniške oblasti”. Po tem zgodovinskem dogodku sta si gen. Aramburu in dr. Frondizi krepko stisnila roko ter se objela. Isto je sto¬ ril Rojas. Aramburu in Rojas sta nato v spremstvu dr. Frondizija in podpred¬ sednika dr. Gomeza zapustila Beli sa¬ lon. Vsi navzoči so jima navdušeno plo¬ skali in vzklikali njuna imena. Arambu¬ ru se je nato preoblekel v navadno civil¬ no obleko ter je v njej zapustil vladno palačo. Do glavnih vrat ga je spremil novi predsednik. Pozdrav množice Ko se je Aramburu vozil iz vladne palače v svoje privatno stanovanje z istim častnim spremstvom, kakor ga je imel ob prihodu v vladno palačo dr. Frondizi, so ga množice ob vsej poti na¬ vdušeno pozdravljale, zbrale so se da javno izrečejo zahvalo vladi osvobodil¬ ne revolucije, ki je Argentini zopet vrnila svobodo ter oblast izročila svo¬ bodno izvoljeni ustavni vladi. Enako toplih manifestacij ter izra¬ zov simpatij je bil deležen Rojas, ko se je iz vladne palače vračal na svoje pri¬ vatno stanovanje. Zaprisega nove vlade Potem, ko sta Aramburu in Rojas za¬ pustila vladno palačo, se je dr. Frondi¬ zi vrnil v Beli salon ter je zaprisegel ministre svoje vlade. Sestavo vlade ob¬ javljamo na drugem mestu. Vojaška parada Po zaprisegi nove vlade je bila pred vladno palačo vojaška parada, v kateri je sodelovalo 13.200 mož, ki so korakali pred svojim novim vrhovnim poveljni¬ kom. Nastope posameznih oddelkov argent. oboroženih sil je spremljala s koračnicami godba, ki je štela 190 mož. Mimohod vojske so začeli bolivijski kadetje s svojo godbo, tem so sledili ka- detje republike Peru, za njimi so pa na¬ stopili oddelki uruguayske vojske. Za¬ tem so Majski trg v nizkem poletu preletele eskradrile argentinskega vo¬ jaškega letalstva. Letalci so nastopili v vseh vrstah letal — z lovci, opazovalni¬ mi letali ter najtežjimi bombniki na re¬ akcijski pogon. Vseh letal je bilo okoli 160. Pri vojaški paradi so sodelovali tu¬ di uruguayski vojaški letalci. Nastopili PALABRAS FINALES DEL MEN- SAJE DEL PRESIDENTE FRONDIZI “Pedimos a Dios que nos conceda la fuerza necesaria para enfrentar y ven- cer todos los obstaculos; para tener se- renidad, decision y energia frente a las mas graves dificultades; para tener ca- pacidad y equilibrio y para ser justos. Pedimos a Dios que nos infunda la sagacidad que nos permita reconocer la mayor sabiduria de los demas y utilizar- la al servicio del pais. Pedimos a Dios que nos otorgue bon- cidad para inspirar confianza y humil- dad para reconocer nuestros propios errores. Quiera Dios iluminar a vuestras ho- norabilidades y guiar a este gran pueblo argentino, que mereče paz, libertad y progreso, por el camino de su felicidad y su grandeza. Pero quiera tambien el pueblo no esperarlo todo de la providen- cia y decidirse a enfrentar el porvenir con animo resuelto y esperanzado cora- zon”. ZAKLJUČNE BESEDE IZ POSLA¬ NICE PREDSEDNIKA FRONDIZIJA “Prosimo Boga, naj nam da potrebno moč, da bomo mogli sprejeti in zmaga¬ ti vse težave; da bomo trezni, odločni in močni spričo naj večjih težav; da bo¬ mo sposobni in razsodni in za vse pra¬ vični.” “Prosimo Boga, naj nam da modrosti, da bomo znali priznati večje znanje drugih in ga porabiti v službi naroda”. “Prosimo Boga, naj nam da dobroto, da bomo znali ljubiti bližnjega, sposob¬ nost, ki bo vzbujala zaupanje, in poniž¬ nost, da bomo znali priznati naše lastne napake.” “Naj Bog razsvetli vas in vodi to ve¬ liko argentinsko ljudstvo, ki je vredno miru, svobode, napredka, po poti sreče in blagostanja. A to isto ljudstvo naj tudi ne upa, da bo vse prišlo od previd¬ nosti, pač pa naj se odloči sprejeti bo¬ dočnost z odločno dušo in upapolnim so z osmimi aparati, angleško vojaško letalstvo je pa bilo zastopano z enim letalom Comet II ter z dvema bombnikor- ma na reakcijski pogon Avro Vulcan. Po nastopu argentinskega, uruguay- skega ter angleškega letalstva so pred novim argentinskim predsednikom ko¬ rakali posamezni oddelki argent. oboro¬ ženih sil — tako oddelki suhozemske vojske, mornarice in letalstva. Množice so zlasti navdušeno pozdravljale strum¬ ne nastope mladih kadetov — bodočih častnikov suhozemske vojske, mornari¬ ce in letalstva. Z vojaško parado, ki je trajala polni dve uri, so bile slavnosti ob nastopu no¬ vega argentinskega predsednika zaklju¬ čene. Rihard Nixon v Argentini Med številnimi delegacijami, ki so bi¬ le v Argentini na prvomajskih slavno¬ stih ob nastopu novega predsednika dr. Frondizija, je vzbujal največjo pozor¬ nost osebni zastopnik predsednika Ei- senhowerja 1 severnoameriški podpred¬ sednik Rihard Nixon, ki je prišel na slav¬ nosti s svojo soprogo Patricijo Ryan in večjim spremstvom. Med bivanjem v Argentini se je Ni- xon lahko osebno prepričal, da Argenti¬ na resnično začenja novo dobo svojega življenja v demokraciji in svobodi. To je lahko ugotovil, ko se je kar na le¬ pem ustavil š svojim avtomobilom na ulici, se pomešal med ljudi, se z njimi rokoval, pozdravljal in spuščal v raz¬ govore. Ljudje so ga v veliki večini po¬ vsod toplo pozdravljali. Vse je prese¬ nečal prijateljski ton, s katerim je ob¬ čeval z ljudmi. Komunistično usmerje¬ ni elementi so seveda dajali izraza na¬ vdušenju svojim čustvom in z Nixono- vim obiskom niso bili zadovoljni. Ven¬ dar so bili v ogromni večini tisti, ki so Nixona navdušeno pozdravljali kot predstavnika naroda, ki nosi levji de¬ lež vseh naporov in bremen za obram¬ bo svobode in demokracije v svetu. Med njegovim obiskom se je zgodila tudi neprijetnost, da je prišel nekaj minut prepozno na slavnost v kongresno palačo. Ta zadeva iz časopisnih poročil še sedaj ni pojasnjena. Nekateri pravi¬ jo, da je kriva policija,, ki ni razčisti¬ la ulice, da bi Nixonov avtomobil mogel nemoteno priti do kongresne palače, na drugi strani so pa nekateri listi zapisa¬ li, da je Nixon sam dejal, da je osebno odgovoren zato, da je prišel prepozno. Nekaj podobnega se je istega dne zgo¬ dilo v predsedniški palači, ko se je v veliki množici gostov kar naenkrat zna¬ šel med fotoreporterji ter jim je začel kar pomagati pri njihovem napornem delu. Pred začetkom vojaške parade je novi predsednik dr. Frondizi opazil, da je mesto, ki je bilo zraven njega dolo¬ čeno za Nixona, prazno. Hitro se je ozrl naokoli, da bi ga našel, pa ga je zagle¬ dal med ljudmi na enem od predsedni¬ ških balkonov. Dr. Frondizi je takoj po¬ slal ponj svojega pobočnika ki ga je pripeljal k njemu na častno mesto. V svojih izjavah, ki jih je dajal ob raznih priložnostih, je Nixon dokazal, da je izredno dober poznavalec vseh po¬ litičnih in gospodarskih problemov, ta¬ ko domačih, kakor svetovnih. Njegovi odgovori na raznih konferencih so bili kratki, jasni in so sledili takoj sleher¬ nemu postavljenemu vprašanju. Na vprašanje, če ima Severna Ame¬ rika dolarje na razpolago tudi za Ar¬ gentino, je na javnem sestanku Argen- tinsko-ameriške trgovinske zbornice de¬ jal, da jih je zanjo tam vedno dovolj. (Nadaljevanje na 2. strani) Sirar* 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. V. 1958 Desetletnica Družabne pravde Prvi maj je vsako leto praznik Dru¬ žabne pravde. Letošnji prvi maj pa je Družabna pravda slovesneje praznovala kot druga leta, ker je praznovala deset¬ letnico svojega obstoja. Ni bilo sicer velikih zunanjih manifestacij, toda pro¬ slava v Slovenski hiši na Ramon Falconu je bila lepa in prisrčna. Udeležilo se je je lepo število zastopnikov slovenskih or¬ ganizacij ter članov Družabne pravde. Sveta maša Svoj desetletni jubilej je Družabna Pravda začela s sv. mašo, ki jo je v kapeli Slovenske hiše daroval podpred¬ sednik Družabne pravde g. prof. dr. Ivan Ahčin. Daroval jo je za žive in raj¬ ne člane Družabne pravde. Po evangeli¬ ju je imel dr. Ahčin na zbrane lep in globok govor, v katerem je povedal, da praznujemo danes trojni praznik. Prvi maj je danes civilni in ponekod tudi državni praznik, in z njim svobodni svet proslavlja zmago težke delavske borbe zoper nečloveški kapitalizem. Dalje pra¬ znujemo liturgični praznik sv. Jožefa Delavca, ki ga je Cerkev ustanovila za¬ to, da nasproti, kapitalističnemu in ko¬ munističnemu pojmovanju dela postavi krščansko pojmovanje dela. In končno praznujemo danes tudi desetletnico Dru¬ žabne pravde, ki v zamejstvu nadaljuje to, kar so krščansko socialni delavci z dr. J. E. Krekom doma začeli delati pred 60 leti, da prepojijo ves. slovenski narod s krščansko socialno miselnostjo. — Po končani sv. maši je g. dr. Ahčin zmolil molitve za rajne člane Družabne pravde. Jubilejno zborovanje Takoj po sv. maši je predsednik D. P. g. Erjavec Lojze začel jubilejno zboro¬ vanje. Prisrčno je pozdravil številne za¬ stopnike slovenskih organizacij v Argen¬ tini ter člane D. P. in ostale goste. (J. Jan Maks je nato v temeljitem govo¬ ru orisal zgodovino nastanka Družabne pravde, njen razvoj in njeno delo vse do današnjih dni. Povedal je, da je Dru¬ žabno pravdo ustanovila pred desetimi leti v Pozzuoliju pri Neaplju petorica oseb (Jan Maks, Jonke Jože, Močllnikar Franc, Mravlje Franc in šest Janez), ki je smatrala za potrebno nadaljevati v tu¬ jini delo, zočeto v domovini. Novo v tej organizaciji je bilo, da je zapustila raz¬ redni okvir in postala organizacija de¬ lavcev in podjetnikov. Dalje je g. Jan omenil delo, ki ga je Družabna pravda opravila v desetih le¬ tih svojega obstoja: izdala je 108 številk svojega glasila, založila več brošur in knjig in med temi monumentalno delo dr. Ivana Ahčina: Socilogijo in Socialno ekonomijo (ki se pravkar tiska); dala je pobudo za izvedbo petih socialnih dne- vov v Argentini; organizirala je social¬ ne študijske krožke; dala je iniciativo za osnovanje Mednarodne federacije krščanskega delavstva Srednje Evrope, kjer smo Slovenci več let imeli predsed¬ nika, sedaj pa imamo tajnika; se je udeleževala raznih mednarodnih kongre¬ sov, prireditev in razstav po svojih za¬ stopnikih. Vedno pa se je D. P. trudila, da bi bila v kar najboljših odnosih z vsemi slovenskimi publikacijami in dru¬ štvi. Vse to delo bo z božjo pomočjo na¬ daljevala tudi v bodočnosti. Nato je Družabni pravdi čestital g. direktor Anton Orehar. Povdaril je, da ji čestila zlasti zaradi njene žilavosti in vstrajnosti v borbi za dosego svojih ci¬ ljev, čestita k jasnosti programa in zvestobi do krščanskega socialnega nauka, in končno čestita k lepim uspe¬ hom, ki jih je D. P. v svojem desetlet¬ nem delu dosegla. G. Erjavec je prečital čestitki, ki jih je prejel, in sicer brzojavko g. dr. Lud¬ vika Puša in g. Mravljeta Franca, ki sta čestitala Družabni pravdi k njeni desetletnici. Potem se je navzočim toplo zahvalil za obisk in je zaključil lepo u- spelo zborovanje. Občni zbor Po jubilejnem zborovanju se je v istih prostorih začel redni občni zbor Družab¬ ne pravde. Začel ga je predsednik g. Lojze Erjavec, ki je predlagal, da se po¬ šljejo z občnega zbora pozdravi: kardi¬ nalu Copelu, apost. administratorju La- fitteju, škofu dr. Gregoriju Rožmanu, predsedniku Narodnega odbora za Slove¬ nijo dr. Mihi Kreku, direktorju Antonu Oreharju ter vsem slovenskim časopi¬ som in revijam. Sledila so poročila od¬ bornikov in sicer predsednika Erjavca Lojzeta, tajnika Rudolfa Smersuja, bla¬ gajnika Edvarda Škulja, urednika Hor¬ vata Avgusta, organizacijskega referen¬ ta Jana Maksa, ki je poročal tudi name¬ sto odsotiega upravnika šesta Janeza. V imenu nadzornega odbora je,g. Masič Pavle predlagal, da se odboru da raz- rešnica, kar je bilo soglasno sprejeto. Dr. Nahtigal — prvi predsednik Slov. akade¬ mije znanosti in umetnosti — umrl V Ljubljani je umrl dne 29. marca t. 1. prvi predsednik Slovenske akade¬ mije znanosti in umetnosti, njen se¬ danji redni član in vseuč. prof. v p. dr. Rajko Nahtigal. Pok. starosta slo¬ venskih slavistov in znanstvenik svet. slovesa se je rodil v Novem mestu le¬ ta 1877. Gimnazijo je obiskoval v No¬ vem mestu in Ljubljani, kjer se je že v višjih razredih z vso vnemo posvečal študiju jezikoslovja. Slavistiko je štu¬ diral pri Jagiču na dunajski univerzi. Po doktoratu se je podal v Rusijo ter je tam dve leti delal pri Fortunatovu in Šahmotovu, ted. največjih ruskih sla¬ vistih, strokovnjakih v primerjalnem in slovanskem jezikoslovju. Tako se je vr¬ nil na Dunaj temeljito pripravljen za vseučiliško katedro, katero je dobil končno po Štrekljevi smrti leta 1913, ko je bil imenovan za izrednega profe¬ sorja slavistike v Gradcu, potem, ko je dve leti poučeval ruščino na raznih du¬ najskih visokih šolah. Po ustanovitvi Ju¬ goslavije se je z vso vnemo posvetil de¬ lu za ustanovitev in ureditev slovenske univerze v Ljubljani-. Bil je prvi dekan njene filozofske fakultete, večkrat njen rektor in vse do upokojitve leta 1955 predstojnik Slovanskega inštituta. Poleg znanstveno-vzgojnega dela je pok. Nahtigal posvetil svoje moči tudi organizaciji znanstvenega dela. Dolga leta je bil predsednik Znanstvenega društva in po ustanovitvi Slovenske a- kademije znanosti in umetnosti v Ljub¬ ljani pred drugo svetovno vojno je bil njen prvi predsednik. V svojem dolgoletnem znanstvenem delu je pok. Nahtigal napisal in obja¬ vil skoro sto knjig in razprav, med ka¬ terimi so take, ki uživajo priznanje naj¬ uglednejših slavistov v svetu. Z njegovo smrtjo sta ljubljanska uni¬ verza ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti izgubili moža, ki je sve svoje velike sposobnosti posvetil slo¬ venski slavistični vedi, moža, ki je s svojim plodovitim delom ne samo pri¬ speval bistveni delež k razvoju slovan¬ skega jezikoslovja, ampak je vzgojil in izoblikoval tudi več rodov slovenskih slavistov. Za zasluge, ki si jih je pridobil za razvoj in razmah slovenske slavistične vede je dobil visoka odlikovanja v pred in povojni' Jugoslaviji. Rev. Marko Kranjc 70 letnik < V nedeljo 11. maja t. 1. bo v Rimu sla¬ vil 70 letnico svojega rojstva g. Marko Kranjc, biv. narodni poslanec in slo¬ venski javni delavec. Jubilant se je rodil 11. maja 1888 v Veliki Zimici v župniji Sv. Barbara pri Mariboru. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru, v teologiji se nato izpopolnil še v Gradcu, pravo pa absolvi- ral na ljubljanski univerzi. V duhovni¬ ka je bil posvečen 11. septembra 1910. V dušeskrbju je deloval pred prvo sve¬ tovno-vojno v Središču ob Dravi in v Ribnici na Pohorju. Med prvo svet. voj¬ no je bil 4 leta vojni kurat v Gradcu, na ruski in italijanski fronti ter pri voj¬ nem superioratu v Inomostu. Po svetov¬ ni vojni je bil dušni pastir v Makolah pri Slovenski - Bistrici. Na vseh dušno- pastirskih mestih se je z vso vnemo u- dejstvoval tudi v javnem Življenju: V Središču je ustanovil Orlovski in Orli- ški odsek. Prosvetno društvo in Posojil¬ nico, v Ribnici na Pohorju in v Makolah pa Mladeniško in Dekliško zvezo. Avgusta meseca leta 1919 je v Ma¬ riboru prevzel uredništvo tednika “Slo¬ venski gospodar” ter narodnoobrambne¬ ga glasila “Straža”, ki je izhajala dva do trikrat na teden. Oba lista je tiskala in zalagala Tikarna sv. Cirila v Mari¬ boru. Istočasno je bil privzet v Izvršil¬ ni odbor Slovenske ljudske stranke za Spodnje Štajersko v Mariboru. Ob preosnovi Slov. ljudske stranke, ko je pri volitvah v ustavodajno skup¬ ščino leta 1920 prvič in zadnjič izgubi¬ la absolutno večino, je vodstvo stranke g. M. Kranjca z novim letom 1921 ime¬ novalo za tajnika SLS za južno polovi¬ co Štajerske s sedežem v Celju, med¬ tem, ko je Franjo Žebot obdržal severno polovico Istega leta je bil kooptiran v o- srednji Izvršilni odbor SLS v Ljublja¬ ni. Poleg tajništva SLS je imel v Celju še na skrbi Kmečko zvezo ter prosvetna društva in mladinske organizacije svo¬ jega okoliša. S prijatelji je v Celju ob¬ novil mladinsko glasilo “Naš dom”, ki ga je že pred prvo svetovno vojno v Mariboru ustanovil dr. Anton Korošec, a je med vojno list moral prenehati iz¬ hajati. Po treh letih se je Naš dom z urednikom Kranjcem preselil zopet v Maribor ter je postal sčasoma glasilo Prosvetne zveze v Mariboru. Občni zbor je nato izvolil šest odbor¬ nikov, ki jim je potekla poslovna doba. G. Jan Maks. je ob tej priložnosti pre¬ dlagal v imenu odbora Družabne Prav¬ de, da izvoli občni zbor za častnega predsednika Družabne Pravde g. prof dr. Ivana Ahčina za izredne zasluge, ki jih ima za Družabno Pravdo. Navzoči so s krepkim ploskanjem sprejeli ta predlog. Dalje je g. Jan predlagal, da se na iz¬ praznjena odbomiška mesta izvolijo na¬ slednji: za podpredsednika g. Luka Mil¬ harčič, za tajnika g. Jan Maks, za ured¬ nika g. Smersu Rudolf, za upravnika g. Janez šest, za organizacijskega refe¬ renta g. Gabrijel Kranjc in za odborni¬ ka za deldvska vprašanja g. Korošec Jo¬ že. V nadzorni odbor je predlagal g. Pavla Masiča in g. Janka Amška, za predsednika razsodišča pa g. Albina Ma¬ gistra st. Predlog je bil soglasno spre¬ jet in predsednik Erjavec, kateremu le¬ tos ni potekla poslovna doba (enako kot ne blagajniku g. Edvardu Škulju) se je prisotnim lepo zahvalil za udeležbo in je zaključil občni zbor. Po izvolitvi Fr. žebota za narodnega poslanca je g. M. Kranjc prevzel tajni¬ štvo S.L.S. za vse področje Sp. šta¬ jerske, za Prekmurje in tiste dele Ko¬ roške, ki so pripadli Jugoslaviji. Pod njegovim vodstvom je mariborsko stran¬ kino tajništvo delovalo vedno v najlep¬ ši harmoniji z ljubljanskim, v katerem so stranki posvečali vse svoje moči in spo¬ sobnosti dr. Fr. Kulovec, France Ga¬ brovšek, dr. Miha Krek ter Jože Koši- ček. Po preselitvi v Maribor je bil izvo¬ ljen tudi v načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani z nalogo, da posveča posebno pozornost in skrb zadružništvu na šta¬ jerskem, Koroškem in v Prekmurju. V Mariboru je pa bil član načelstva Ti¬ skarne sv. Cirila in Spodnještajerske ljudske posojilnice, katere duša je bil dr, Jerovšek. Leta 1927 je bil izvoljen v Oblastno skupščino in Oblastni odbor v Maribo¬ ru. Predsednik obeh je bil dr. Josip Le¬ skovar, njun vnet pospeševatelj pa ve¬ liki župan dr. Schaubach. V letih abso¬ lutizma — 1929 do 1935 je bil g. Kranjc član “štirinajsterice”, t. j. tajno delu- RIHARD N3XON V ARGENTINI (Nadaljevanje s 1. strani) Za podelitev kreditov so pa potrebni po¬ goji, da je v Argentini stabilna vlada, da je privatna iniciativa zaščitena, da ne bo več novih podržavljenj in da je dolarsko posojilo vrnjeno v dolarjih. Glede kreditov za dvig petrolejske in¬ dustrije v Argentini je pa dejal, da po¬ delitev kreditov v te svrhe ni nujno vezano na podeljevanje kakih koncesij. Med svojim bivanjem v Buenos Aire¬ su je Nixon imel več razgovorov z no¬ vim predsednikom dr. Frondizijem. Ob svojem odhodu iz Argentine je na argentinsko ljudstvo naslovil toplo poslanico, v kateri pravi, da ga je pre¬ senetil vtis, ki ga je dobil ob svojem prvem obisku v tej deželi, upoštevajoč zlasti dejstvo, da dežela začenja sedaj novo dobo svojega življenja. Argentinci naj imajo zagotovilo, da jim ameriški narod želi mnogo sreče. Za novo vlado pravi, da ima izredne možnosti, da ob podpori naroda sprejme ukrepe in po¬ kaže, da zna vladati tako, da bo repub¬ lika gospodarsko napredovala. V imenu svoje žene in v svojem imenu se zahva¬ ljuje vladi in narodu, ki so storili vse, da je bilo njuno bivanje v Argentini ta¬ ko prijetno in koristno. V Buenos Airesu sodijo, da je Nixo- nov obisk v Argentini povsem uspel in bo koristil obema državama. jočega izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, ki je skle¬ nila in podpisala znano Slovensko de¬ klaracijo, zaradi katere so morali leta, 1933 v internacijo dr. Anton Korošec, dr. Franc Kulovec, dr. Marko Natlačen in dr. Anton Ogrizek. Poleg podtalnega dela SLS je bil g. M. Kranjc v prvi dobi absolutizma, do¬ kler so nepolitčne organizacije lahko še javno delovale, tudi tajnik Kmečke zve¬ ze za štajersko in tajnik Prosvetne zve¬ ze v Mariboru. Dalje je bil član Narod¬ ne odbrane v Mariboru, ki je pod pred¬ sedstvom generala Rudolfa Maistra, vršila slovensko narodno-obrambno de¬ lo na severni meji. Leta 1938 je bil g. Marko Kranjc iz¬ voljen za narodnega poslanca za ptujski okraj. Ob izbruhu vojne leta 1941 je bil v Ljubljani član Narodnega sveta, ki je deloval pod predsedstvom bana dr. M. Natlačena, med vojno in okupacijo član podtalne Slovenske zaveze. V usodnih majskih dneh 1945 je bil na Koroškem. Dne 11. V. 1945, predno so domobranci prekoračili Dravo pri Bo¬ rovljah, je po naročilu Narodnega odbo¬ ra za Slovenijo z domobranskim gene¬ ralom Krenerjem posredoval pri angle¬ škem polkovniku-poveljniku celovškega mesta za sprejem in zaščito domobran¬ cev in pred komunisti prihajočega civil¬ nega prebivalstva. Angleški polkovnik je po daljšem telefoniranju obema spo¬ ročil, da vse sprejme pod pogojem, da domobranci odložijo orožje. Ko se je z gen. Krenerjem s tem sporočilom vrnil v Borovlje, so domobranci i n civilisti krenili proti Celovcu. Toda takoj po prekoračenju Drave so Angleži domo¬ brancem orožje pobrali. Naslednji dan ja z g. dr. Bajlecom interveniral ponov¬ no in slednjič je tozadevno formalno vlogo izdelal in izročil angleškem po¬ veljstvu dr. Jože Basaj. Po vojni je postal član Narodnega odbora za Slovenijo, pa 1951 zastopnik •Zveze krščansko-demokratskih strank Srednje Evrope v New Yorku s področ¬ jem za Italijo in sedežem v Rimu. Poleg svojega mladinsko Vzgojnega in organizatornega ter prosvetnega de¬ la in udejstvovanja v politični organiza¬ ciji ter zadružništvu, je jubilant našel še vedno toliko časa, da je prevedel nekaj del iz tujih jezikov v slovenščino. Tako priljubljenega češkega pesnika Julija Zeyerja “Marijin vrt (Zahrada Marian- ska). Knjiga je izšla v dveh izdajah v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Njegov je prevod tudi dela nemškega asketič- nega pisatelja jezuita Meschlerja “Trije temelji duhovnega življenja — Drei Grundlagen des geistlichen Lebens”, To knjigo je izdala Mohorjeva družba, ki je imela tedaj svoj sedež v Prevaljah, pozneje ga je pa prenesla v Celje. Ne¬ posredno pred drugo svetovno vojno je pa opisal slovenski mladini “Svetopi¬ semske junake”. Knjižica je z umetni¬ škimi ilustracijami izšla pri Mohorjevi družbi v Celju, pa so jo Gestapovci z ostalo zalogo knjig Mohorjeve zaplenili, odpeljali ter uničili. ARGENTINA Nova argentinska vlada je sestavlje¬ na takole: Minister za notranje zade¬ ve dr. Alfredo Vitolo, minister za zu¬ nanje zadeve in bogočastje dr. Carlos Florit, minister za vzgojo in pravoso¬ dje dr. Luis MacKay, minister za fi¬ nance dr. Emilio Donato del Carril, mi¬ nister za narodno zdravje dr. Hector Noblia, minister za vojsko general Hec¬ tor Solano Pacheco, minister za morna¬ rico kontraadmiral Adolfo Estevez in minister za letalstvo Comodoro Roberto Huerta. Najmlajši minister je zunanji minister. Star je komaj 29 let. Vlada bo narodnemu kongresu poslala v odobri¬ tev zakonski osnutek o ustanovitvi mi¬ nistrstva za narodno obrambo, ki naj bi združilo dosedanja tri vojna ministr¬ stva. če bo kongres ta zak. osnutek o- dobril, bo vlada imenovala za ministra za narodno obrambo civilno osebo, se¬ danji ministri vojnih resorov bodo pa postali državni tajniki z rangom mini¬ stra ter se bodo udeleževali sej vlade. Novi civilni ministri so prevzeli vodstvo še ostalih resorov, dokler vlada končno ne uredi tega vprašanja. Med prvimi zakoni, ki ga je nova vlada predložila v odobritev narodnemu kongresu je zakon o široki in splošni amnestiji za vse politične in gremialne prestopke. Napovedani so tudi zak. o- snutki, s katerimi hoče vlada izreči po¬ sebno priznanje argentinskim oborože¬ nim silam ter napredovati v višje čine div. gen. Aramburuja in Arano ter kon¬ traadmirala Rojasa. Zaradi narodnoobrambnega dela so jubilanta ob izbruhu prve svetovne voj¬ ne avstrijske nemške oblasti zaprle. Ne¬ kaj časa je bil zaprt tudi v času abso¬ lutizma v Jugoslaviji, ob okupaciji pa tudi pod Italijani. Jubilant je slehernemu javnemu delav¬ cu vzgled marljivosti, vztrajnosti, pošte¬ nosti in požrtvovalnosti. Kot duhovnika pa so ga globoko spoštovali in ga spo¬ štujejo prijatelji in nasprotniki. Užival je polno zaupanje dr. Korošca in bana dr. Natlačena ter je spadal med njune najožje sodelavce. Jubilant živi sedaj v Rimu ter je še vedno neumorno delaven član slovenske politične emigracije. Čestitkam in najlepšim željam, ki mu jih za njegovo sedemdesetletnico izre¬ kajo v Rimu živeči Slovenci ter njegovi številni prijatelji in znanci po svetu, se pridružuje tudi Svobodna Slovenija. Svojim najtoplejšim voščilom jubilantu za njegov sedemdesetletni življenski praznik, priključuje prošnjo Bogu, naj bi mu podelil še dolgo let življenja v zdravju in moči, da bi lahko še naprej tako nesebično deloval za koristi sloven¬ skega naroda, kakor je to delal vsa le¬ ta doslej. Naj bi mu Bog podelil tudi še to srečo, da bi dočakal dan resnič¬ ne osvoboditve slovenskega naroda iz¬ pod sedanje komunistične sužnosti. Bog ga živi še mnogo let! Nova konferenca MT® Zunanji ministri 15 držav članov NATO so se v ponedeljek sestali na tridnevno konferenco v Copenhagenu, na kateri so predvsem razpravljali o problemu vrhovne konference. Manjše članice NATO so se pritoževale, da jih USA, Anglija in Francija niso dovolj točno in hitro obveščale o svojih poga¬ janjih z ZSSR. Dullesu je bila poverje¬ na naloga podrobno poročati na tej kon¬ ferenci o položaju, v katerem se poga^ janjo za vrhovno konferenco nahajajo. Zunanji ministri Belgije, Kanade, Danske, Francije, Zah. Nemčije, Grči¬ je, Islandije, Italije, Luksemburga, Ni¬ zozemske, Norveške, Portugala, Turči¬ je, Anglije in USA so se sestali v dan¬ skem kongresu ter je to njihov prvi se¬ stanek po decembru lanskega leta, ko so predsedniki članic NATO v Parizu objavili načelo soodvisnosti držav NATO. Pretekli mesec pa so obrambni ministri NATO odobrili vojaške načrte o pojačanju in modernizaciji vojaških sil NATO. Eno glavnih poročil je na sedanji kon¬ ferenci podal glavni tajnik NATO Spaak, in sicer o problemu razorožitve, -o nemški združitvi in o splošni evropski varnosti. Poudaril je, da je politično so¬ delovanje med članicami NATO odločil¬ no naraslo. Kot primer je navajal po¬ svete med članicami NATO za odgo¬ vorna Bulganinova pisma zapadnim si¬ lam. Na konferenci so tudi razpravljali o sovjetskem pozivu za prenehanje.z a- tomskimi poskusi in o ameriškem pred¬ logu o zračni kontroli nad področji oko¬ li severnega tečaja. Z ozirom na kritič¬ ni notranji položaj v Franciji, ki še po treh tednih nima nove vlade, na kon¬ ferenci niso razpravljali o severnoafri¬ škem 'vprašanju. Dulles je posebej razpravljal z an¬ gleškim zunanjim ministrom Lloydom o možnosti ukinitve ameriških in angle¬ ških atomskih poskusov po dopolnitvi sedanje serije takih poskusov, ki jo prav sedaj izvajata obe državi v Tihem ocea¬ nu. Menijo, da bosta v slučaju, če se za prenehanje odločita, USA in Anglija objavili, da sta tudi oni prenehali z a- tomskimi poskusi, ne da bi čakali na tozadevni mednarodni sporazum z ZSSR. Pridržali pa si bosta pravico do zahteve po mednarodni kontroli nad prepovedjo, če in kadar bo prišlo do vr¬ hovne konference. IZ TEDNA Ameriška in argentinska vlada sta se sporazumeli, da bodo ameriška leta¬ la smela zajemati zrak nad Argentino v visokih plasteh za proučevanje radio¬ aktivnega prahu, ki ga nosijo zračni to¬ kovi sveta s področij atomskih posku¬ sov, bodi si na Tihem oceanu ali v ZSSR. Zaradi sovjetskih pritožb nad leta- V TEDEN njem ameriških atomskih bombnikov čez /severni tečaj proti sovjetskim me¬ jam, so USA predložile — Varnostnemu svetu v razpravo in odobritev predlog, po katerem naj bi USA in ZSSR skup¬ no 'izvajali zračno kontrolo nad. spor¬ nim področjem in se tako zavarovali pro- (Nadaljevanje na 3. strani) Buenos Aires, 8. V. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, 'Ilovice vz Slovenije^ V Moderni galeriji v Ljubljani so imeli nedavno razstavo 85 del trinaj¬ stih koroških slikarskih umetnikov. O značilnostih in pomenu razstave sta go¬ vorila ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik 'in podpredsednik umetnostne¬ ga združenja za Kproške Nitsch. V Ljubljani je izšlo “Linhartovo izro¬ čilo”, t. j. knjiga z zgodovinskim pre¬ gledom slovenske dramske književnosti in slovenskega gledališča. Za knjigo je napisal esej “Slovenska dramatika — izročilo Antona Tomaža Linharta" dr. Franc Koblar, esej “Evropeizacija slo¬ venske gledališke kulture” pa prof, Fi¬ lip Kumbatovič s povzetkom v franco¬ skem, angleškem in ruskem jeziku. Knji¬ ga je ilustrirana s 350 posnetki raznih uprizoritev, portretov gledaliških umet¬ nikov ter faksimilov starih rokopisov in gledalikih dokumentov, izšla je pa založbi Drame Slov. narodnega gleda¬ lišča v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti in u- metnosti v Ljubljani je pred sedmimi le¬ ti izdala v nakladi 25.000 izvodov Slo¬ venski pravopis. Knjiga je v razmeroma kratkem času pošla. Zato se je Sloven¬ ska akademija znanosti odločila, da bo izdala novo izdajo, ki bo prinesla tudi nekatere spremembe v pravopisu, zlasti glede pisave krajevnih in zemljepisnih imen. Novi slovenski pravopis priprav¬ lja posebna Komisija za novi pravopis pri Slovenski akademiji znanosti in u- metnosti, Novi trg, Ljubljana. Ta komi¬ sija sprejema tudi vse želje in predloge za novi pravopis. Slovenske elektrarne so pred Božičem dosegle rekordno letno proizvodnjo e- lektričnega toka 2 milijona kilovatnih ur. IZ TEDNA V TEDEN (Nadaljevanje z 2. strani) ti nenadnemu napadu. ZSSR je ameri¬ ški predlog vetirala. Bil je to 83. sovjet¬ ski veto v Varnostnem svetu. Namesto dolge vojaške parade so le¬ tos 1. maj proslavili v Moskvi z dolgim sprevodom enega milijona moskovskih meščanov, ki so nosili velika mirovna bandera. Vojaški del sprevoda je trajal samo 15 minut. Prav tako ni bilo zračne parade. Ameriška mornarica je objavila, da bo ustvarila v južnem Atlantiku posebno udarno silo, s katero bo ščitila ta del južne poloble pred sovražnimi podmor¬ nicami. Poveljnik teh pomorskih enot bo admiral E. E. Stephan, ki bo imel za svoje glavno oporišče ameriško pomor¬ sko bazo na Trinidad. V Londonu je 618 britanskih znan¬ stvenikov podpisalo poziv angleški vla¬ di, naj preneha z atomskimi poskusi, ker da radioaktivni elementi iz nuklear¬ nih bomb predstavljajo veliko nevarnost za bodoče generacije. Med podpisniki so Nobelov nagrajanec lord Boyd Orr, bivši direktor prehranbene in poljedel¬ ske organizacije ZN, Julian Huvley, bi¬ vši direktor UNESCO, Charles Darwin, bivši direktor državnega fizikalnega la¬ boratorija, 69 članov Royal Society, an¬ gleške vrhovne znanstvene organizaci¬ je ter 93 profesorjev znanosti in medi¬ cine britanskih univerz. USA je 11 državam, ki se udejstvuje¬ jo pri znanstvenih raziskavah južnega tečaja v okviru IGY, predložila skli¬ canje konference, na kateri bi si med- seboj zagotovile, da bodo Antarktiko u- ♦porabljale samo za mirne svrhe. Konfe¬ renco naj bi pripravili v prinodnjih treh tednih. USA predlaga, naj b'i se obdržal status quo na Antarktiki. Anglija, Ar¬ gentina in Chile so sprte glede gotovih predelov antarktične celine. Nasser je v Moskvi sporazumno s sovjetsko vlado izjavil, da je Izrael največja ovira za mir na Bližnjem Vzho¬ du 'in da je ta državica orodje zapadnih velesil za njihovo prodiranje v arabske države. Na 18 dnevnem obisku ZSSR, ki se bo končalo 15. maja, nameravajo sovjeti Nasserju razkazati tehnični na¬ predek svoje totalitarne države. Italijanski škofje, 282 po številu, so preteklo nedeljo objavili poziv vsem ita¬ lijanskim volilcem, naj 25. maja na splošnih volitvah volijo stranko, ki za¬ gotavlja krščansko ureditev države. Po¬ ziv je bil prečitan v 22.000 cerkvah po Italiji ter je 'iz njega razvidno, da naj volilci 4olijo krščansko demokratsko stranko. Velik hrup je dvignil komen¬ tar 11 Quotidiana, ki je objavil, da gro¬ zi vsem, ki bi volili komuniste ali socia¬ liste, izobčenje, na podlagi dekreta Sv. solice iz julija 1949. II Quotidiano je u- radni organ italijanske katoliške akci¬ je. GORIŠKA IN PRIMORSKA Ameriška delegacija se je nedavno mudila v dolini Nadiže. O njej je bene¬ ško slovenski list Matajur zapisal na¬ slednje pomembne besede: . “Ameriška delegacija je zagotovila, da bo še naprej pomagala otroškim vrtcom. Pru je, da takou skrbijo za na¬ še otroke, škoda pa je, da ne vjedo ka- kuo nekatjere učiteljice mačehovsko ravnajo z malimi otroci, če se par igra¬ nju med sabo pogovarjajo u domačem jeziku. Če bi ameriška delegacija mogla pomati tudi u tjem pogledu, bi napravi¬ la še venče dobro djelo!” KOROŠKA Umrl je Franc Langhammer, rodom Čeh, ki je svoj čas bival v Maribora, po¬ tem pa kot izgnanec prišel v taborišče Waidmannsdorf. Pokopal ga je župnik Kruger ob asistenci Vilkota Pippa, ki je pokojniku tudi spregovoril v sloven¬ ščini poslovilne besede. Starodavni grad na Brdu pri Lukovi¬ ci, v katerem je živel znani slovenski pisatelj Janko Kersnik, so med drugo svetovno vojno partizani zažgali. Po vojni te lepe stavbe niso obnovili in razvaline sedaj razpadajo v kulturno sramoto sedanjih rdečih gospodarjev. Sv. Peter pod sv. Gorami, kjer je zna¬ na štajerska božja pot ob Sotli, so ko¬ munisti preimenovali v Bistrico ob Sot¬ li. Nočejo, da bi jih kraj spominjal na svetnika sv. Petra . Umrli so. V Ljubljani: Janez Jože, Posip Primožič, upok., Ludvik Koster- ca, upok. pivovarne Union, Marija Po- stržin, roj. Snoj, Jozip Medved, Kon¬ rad Reicher, Ivan Preželj, Ivana Erže¬ nova, roj. Mole, Margita Gostiša, Anto¬ nija Oraže, Anton Zdešar, upok, CEŽ, Ana Bačar, biv, sejmarka, Justina Ko¬ vačič, upok., Marica Duša, biv. gostilni¬ čarka, Maruška Stupica, roj. Rovšek, Stane Černič, avtomehanik, Drago Mi- kuš, podpolkovnik v p. Agust Šiler, trg. zastopnik v p., Ing. Karel Orel, v gradbeni svetnik v p., Angela Ronkel, roj. Robavs, Martin Dolinar, rud. upok., Alfonz Merčun, šofer, Tomaž Pokorn, SLOVENCI V BUENOS AIRES Drugi kulturni večer SKA, ki je bil v soboto 3. maja v Bullrichevem salonu, je bil posvečen romanu “Ljubljanski triptih”, ki ga je napisal Ruda Jurčec in je nedavno izšel v založbi Slov. kul¬ turne akcije. Da je roman vzbudil zani¬ manje in pozornost, je dokazala udelež¬ ba na kulturnem večeru. Predaval je pisatelj romana Ruda Jur¬ čec sam. V prvem delu predavanja je prikazal glavna mladinska gibanja v do¬ movini med prvo in drugo svetovno voj¬ no. Pomudil se je dalj časa zlasti pri tkzv. križarstvu. Ni se pa omejil le na mladinska gibanja v katoliškem taboru, ampak je pokazal na take pojave tudi v liberalnih vrstah. Nakazal je dalje pre- okrete v komunistični stranki, ki so bili posledica različnih gledanj. Tudi je po¬ kazal na delne sile, ki so vzbudile po¬ samezna mladinska gibanja. Tako je vsaj bežno podal osnove miselnosti slo¬ venske mladine ob začetku komunistič¬ ne revolucije. Poznavanje te miselnosti je koristno 'za bralca tega romana, če vsaj sluti smeri in pota, ki so zanesle posamezne osebe, nastopajoče v romanu, v vrtinec revolucije, mu je razumljivejši odnos teh oseb do razvoja po revoluciji. V drugem delu pa je pisatelj Ruda Jurčec najprej navajal kako si je zami¬ slil svoj roman in v koliko je svojo za¬ misel mogel izvesti. Nato pa je analizi¬ ral osebo za osebo, ki nastopajo v ro¬ manu. Po končanem predavanju se je razvi¬ la debata. Zanimivi kulturni večer je zaključil dr. Tine Debeljak, ki se je za¬ hvalil predavatelju in občinstvu. Slovenec, župnik novoustanovljene župnije V nedeljo 4. t. m. je bil ustoličen na v. poštni inšpektor v p. Marija Prepe¬ luh, roj. Jevšjak, Franc Leskovec, upok. Amalija Pavlič, roj. Baš in Jože Andre- jak v Št. Vidu, Franc Vidic v Šenčurju, Valentin Laznik v Kranju, Valentin Ka- lar na Viču, Roman Rupar v Škofji loki, Josip Pehani, šef žel. kurilnice v p. v Celju, Franc Peterle, tesar v Trebel¬ nem, dr. Ivan Dobravec odvetnik v Radovljici, Marija Pogačnik, upok. v Preserjih, Marija Kralj, roj. žele v Be- ričevem, Marija Furlan, roj. Terčelj v Mančah pri Vipavi, Valentin Zamljen v Stranjah, Marija Rotar, roj. štrukelj v Sp. Gameljnih, Marija Škrjanc v Sp. Duplah, Fani Koprivšek v Celju, Jože Knez, kov. mojster v Vižmarjih, Jože Janc, kroj. mojster in pos. v Seničnem Franc Hočevar, veleposestnik v Zg. Hrušici, Uršula Oblak, vdova v Celju, Magda Lapornik v Opatiji, Marija Sajo¬ vic, učit. v p. v Kranju, Josip Duše j v Vel. Orašju v Srbiji, Josip Breznik v Domžalah, Alojzija Godec, roj. Nanut, biv. trgovka v Podpeči, Ivan Vrtačnik, žel. v Št. Vidu, Jože Volfand v Slove¬ njem gradcu in Valentin Zorman na Viču. ARGENTINI novoustanovljeni župniji San Francisco Solano (Quilmes) za župnika g. Mario Lavriha, sin tukajšnjih staronaseljencev. V zastopstvu nadškofa iz La Plata msgr. Plaza je novega župnika zaprise- gal in mu predal v skrb župnijo g. F. Glavač, ki je novemu župniku skupno z bogoslovcem g. J. Langusem pri sv. ma¬ ši asistiral in ob tej priliki imel na na¬ vzoče vernike tudi primeren nagovor. Pri slovesni sv. maši je pel zbor “Gal¬ lus”. OSEBNE NOVICE Poročila sta se v nedeljo 4. maja v župni cerkvi v Ramos Mejia gdč. Sonja čop iz znane jeseniške družine in g. inž. Jože Bavdaž iz Sao Paola v Braziliji. Poročil ju je ženinov rojak iz Škofje Lo¬ ke g. Janez Kalan ob dvanajstih s po¬ ročno sv. mašo Nevestina priča je bil njen oče g. August Čop, ženinova priča pa je bil njegov škofjeloški rojak g. dr. Tine Debeljak. Mlademu para obilo sre¬ če in naše iskrene čestitke! Nadalje sta se poročila para: Ga Slav¬ ka Grum, roj. Matjažič in g. Anton Fur¬ lan ter gdč. Emilija Levpovšek in g. Ci¬ ril Pregelj. Iskreno čestitamo. SAN JUSTO Koncert Lanuških pevčkov Kdo bi se mogel odreči tako prijaz¬ nemu 'in izrednemu vabilu! Prvi samo¬ stojen koncert naše mladine. Lepo ne¬ deljsko popoldne je privabilo v pro¬ storno farno dvorano v San Justo mno¬ go rojakov od blizu in daleč. Veliki in mali so željno pili pesem za pesmijo, ki so prihajale iz otroških grl Lanuških pevčkov in se oblikovale pod veščo ro¬ ko dirigentke gdč. Zdenke Virantove. Petim Marijinim pesmim je sledila lepa vrsta naših narodnih, ki sta jih prekini¬ la dva pevska prizorčka, koncert pa je spet zaključila pesem nebeški Materi. Vsak teden ena FURMANSKA Da bi biva lij epa ura, da bi sjava svitva luna, da bi prišev moj furman d'mov. Je dro biva lij epa ura, je dro sjava svitva luna, pa ni prišov moj furman d'mov. Šibre v okencih cingljajo, konjči v štalci že hrzajo, zej je prišov moj furman d'mov! Čista in sočna pesem je slehernega poslušalca napolnila s polnim zadošče¬ njem in iskrenim priznanjem mlademu in upa polnemu zborčku in njegovi di¬ rigentki, pa tudi vsej lanuški skupno¬ sti. Vsem častitamo k naporom za ohra¬ nitev in poživitev naše pesmi v tujini. Zavest, da je otroška pesem obnovila in tudi zbudila v navzočih ljubezen do na¬ ših najdražjih biserov, naj bo plačilo za neštete ure in neprecenljiv trud gdč. Virantove, nastopajočim otrokom pa tu¬ di vsem, ki so prispevali k tako lepi preireditvi. SAN MARTIN V naselju Villa Progreso je v noči 27. aprila t. 1. nenadoma umrl g. Filip Strel. Pogreb je bil v ponedeljek 28. aprila ob obilni udeležbi Slovencev na pokopališče San Martin. Pogrebne obrede je opravil g. duh. svetnik Karel Škulj, ki se je tu¬ di v ganljivem govoru poslovil od rajne¬ ga rojaka. Mnogo veneev in izredno ve¬ lika udeležba rojakov ob delavniku je dokaz o velikem ugledu, ki ga je imel rajni rojak Strel med Slovenci in doma¬ čini. Pok. Strel je prišel v Argentino pred 28. leti ter zapušča tu ženo in sina edinca. Nt p. v. m.! V Villa Progreso je na cvetno nede¬ ljo zadela huda nesreča družino Marka Gulina, ki ima v tem naselju trgovino s čevlji. Pred tremi leti je gospodarja 57. letnega Marka Gulina zadela paraliza. Onemoglega moža, ki sam sploh ne mo¬ re več hoditi, je prenašala njegova krepka žena. Pred dobrim mesecem je pa tudi ona močno zbolela na jetrih. Bila je 15 dni v bolnišnici, nato so jo pa po¬ slali domov, kjer se je na domači po¬ stelji ločila od družine. Pokopali so jo dne 29. marca t. 1. na pokopališču San Martin. Zapušča orfemoglega moža in dva otroka. Rajna rojakinja je bila krščanska in narodno zavedna žena. N.p.v.m. Kadar nalagaš svoje prihranke, misli predvsem, kdaj in kako jih boš dobil vrnjene. Zato se ne zanašaj samo na lasten preudarek! Vprašaj za nasvet znanca ali prijatelja, ki je mogoče že dvignil iz potrebe svojo naložbo pri “PROMETU” in se boš kaj lahko odlo¬ čil, komu boš zaupal svoj denar. PROMET SRL, capital m$n. 100.000, (edina družabnika brata Krištof), 25 de Mayo 533/III., Buenos Aires — T. E. 31 - 6435. JANEZ GRILC Po suhem in po morju iz Valparaiso je eno najpomembnejših čilenskih mest. Obala v polkrogu obkro¬ ža morje. Mesto pa skoraj popolnoma leži na pobočju. Zato se z zgornjega de¬ la mesta odpre lep pogled na pristani¬ šče. Ko se oziram po ulicah, vidim, da je tu doma veliko več revščine kot v Ar¬ gentini. Z g. župnikom, ki me je spre¬ jel pod streho, sva si proti večeru ogle¬ dala njegovo mestno četrt, ki se imenu¬ je “Cerro Esperanza” (Grič upanja). Razteza se v hrib in iz vseh vogalov di¬ ha revščina. Smejal sem se, ko sem vi¬ del fantiče prav na vrhu pobočja igrati žogo — kako so letali, da jim ne bi u- šla v dolino. Do duhovnika, se zdi, da so ljudje prijazni, kajti povsod so nas ljudje s pragov svojih hiš pozdravljali, otroci pa so nam kar, naprej vpili “pa- drecito, padrecito” (pomanjševalnica od oče: očka), kar v tem jeziku ni nič tako čudnega. Življenje v Čilu je precej dražje, vsaj nekatera živila, kot so mi pravili, tudi delavec zasluži manj. Turistom precej navijejo raznih taks. Vse gre v tisoče, kar se nam iz Argentine zdi še posebno veliko. Prav te dni so Čilenci v politični bor¬ bi. Septembra meseca volijo predsedni¬ ka republike. Po ulicah imajo propagan¬ do razni kandidati. Pravili so, da ima naj¬ več možnosti Alessandri, ki kandidira v liberalni stranki (partido liberal). Poleg tega se berejo še tale imena: Bossay, Frei (dem. cristiano, ki tudi računa z ve- Buenes Aires v Venezuelo liko volilci). Zamorela je po svoje zani¬ miv, ker je duhovnik. Vrgel se je v po¬ litiko. Ker mu je škof prepovedal kan¬ didaturo, je pustil talar in se vrgel y polit, propagando. Baje nastopa precej strupeno proti kleru in cerkvi. Allende je pa kandidat levice. Ker je komunistična stranka prepovedan, ne nastopa pod imenom, a je pravi komunist. Imel sem “srečo”: kar tri pomembne dogodke sem doživel. 1) Požar framason- ske lože v petek 7. marca v Santiagu. Povzročil ga je kratek stik in je bilo precej škode, posebno v knjižnici. 2) Smrt šefa komunistov Galo Gonzalez “en algun lugar de Santiago” (nekje v San¬ tiago), kakor so poročali časopisi. Mož je Živel in deloval podtalno. Nihče ni,ve¬ del za njegovo bolezen, zato je povzro¬ čila iznenadenje. Allende — kandidat za predsednika — je bil takoj obveščen o smrti svojega šefa. 3) Potres. Precej na široko so pisali o njem časopisi. Po pravici povedano, jaz ga nisem čutil. Močnejši je bil v Santiago. Trajal je 40 sekund. V nedeljo 9.III. ob 3 h sem se ukrcal ria ladjo “Marco Polo”, italjansko ladjo družbe “Italmar”. Prevaža potnike in tovor. Ljudstva je bilo precej, “črnih” nas je tokrat ne za eno faro, pač pa kar za eno škofijo: šest duhovnikov, 5 bratov in ca. 20 nun. Ladijski kaplan nam je uredil, da moremo maševati. La¬ dja ima 2 oltarja: za 1. in za 3. ra¬ zred. Odrinili smo ob napovedani 17. uri. Vožnja je prijetna. Sicer nas malo gu¬ ga, vendar vreme je lepo in brez več¬ jega vetra in ne prevroče. Plovemo ka¬ kih 50 km od obale. Skozi nas: sprem¬ lja Cordillera, precej pusta. Edina zanimivost morja do sedaj so “leteče ribice”. Velike so kakih 20 cm in letajo 30 do 50 cm nad gladino ka¬ kih 20 m in zopet padejo v morje. Ob¬ liko imajo pravega majhnega letala. Vožnja je počasna — 14,5 milj na uro (1 milja 1850 m), a vztrajna. V torek 11.III. smo prispeli ob 9 uri v Antofagasto. Ladijski informativni list je prinesel to poročilo o tem me¬ stu: Ima ca. 170.000 prebivalcev. Je važno trgovsko središče in je zvezano z mestom La Paz (Bolivia) z železni¬ co. Ves dan smo stali do polnoči. Nalo¬ žili so veliko bakra. Potniki smo si mog¬ li ogledati mesto. Leži ob obali. Obkro¬ žajo ga goli hribi, nudi vtis revščine. 12. marca ob 11 h smo pristali v Ari- ca, zadnjem mestu na čilski obali. Ima ca. 20.000 ljudi. Je. odprto mesto (brez carine) in zvezano z La Paz z medna¬ rodno železnico 440 km dolgo, ki se dvigne 4000 m visoko. Da more vlak tako visoko, se poslužuje “cremallena”, ki je dolga 42 km. Pristali smo proč od obale. Potnike in tovor so prevažali po čolnih. Proti jutru smo znova odpluli naprej. 13.III. Vožnja enolična. Plovemo ob peruanski obali. Zvečer smo premaknili ure za 60 minut nazaj. Tudi zibanja da¬ nes ni manjkalo. Precej ljudi se je po¬ čutilo slabo, nekateri so celo urha kli¬ cali. 14.III. Dnevno poročilo za danes nas je obvestilo: Okrog 17 h bomo prispeli v Callao. Je najvažnejše peraansko pri¬ staniške s 120.000 prebivalci. Zvezano je z Limo — glavnim mestom Peru-ja, ki šteje 1.200.000 prebivalcev. Lima je po¬ membno mesto, posebno po svoji tradi¬ ciji. V njem se vidi veliko pomembnih spomenikov iz kolonialne dobe in se imenuje tudi “La Ciudad de los Reyes” (mesto kraljev). Mišljeni so to španski kralji. Slovi Lima tudi po prvi južno¬ ameriški svetnici. Tu je bila rojena in umrla Sv. Roza. 14. III. okrog šestih popoldne smo pri¬ šli v Callao. Dovolili so nam, da smo zapustili barko. S sopotnikom, šolskim bratom, sva se napotila v mesto Lima. Callao je pravzaprav pristanišče glavne¬ ga mesta Peruja Lime. Ih Lima je bila cilj najine ekskurzije. Od Callao do glavnega mesta Peruja bo kakih 20 km. Poizkala sva taksi. Ko¬ liko nama bo računal ? 30 sol nam je dejal prvi (Sol je perujski denar, op. ur.). Z dolarjem je imel Sol razmerje 1:23. Preveč se nama je zdelo. Iskala sva drugega. Pa naju povabi nek duhovnik, ki se je vozil na isti ladji, in pravi, da bo vožnja le dva Sol-a za osebo. Ni bilo treba dvakrat reči. Že smo brzeli v Li¬ mo. Po četrturni vožnji smo bili tam. Prometa v mestu je veliko, zato je šla tam počasi naprej. Ves promet urejujejo magično zelena in rdeča očesa. Z drugim avtom sva se odpeljala v kolegij bratov krščanske šole. Kdo bi dvomil, da bi svo¬ jega sobrata mrzlo sprejeli? In tako je bilo. “Padre rector — gospod rektor”, je začel šolski brat, “rad bi govoril z njim.” Kakšno presenečenje in veselje, ko namesto rektorja pride njegov sošo¬ lec iz noviciata. In nato še drugi in še naslednji. Šolski brat se je znašel kot med svojimi. Jaz sem samo piskrček pri¬ stavil. Po pozdravu in po “kako in kaj”, “kdo bi si mislil” in podobno, sva izra¬ zila željo, da bi rada videla predvsem cerkev sv. Roze. Sv. Roža je namreč pristna južnoameriška svetnica. Rojena je bila v Limi in tam umrla. Zanimivo bo videti kraj, kjer je svetnica živela. Med tem pride “Oče rektor”. Takoj je bil pri volji, peljati nas v svetišče svet¬ nice. Vsedli smo se v domači avto in se odpeljali, čeprav smo bili pozni (okrog 20. ure), je cerkev bila še odprta. Obisk je bil tako hiter, da smo skoraj prezrli grob sv. Roze. Pokopana je pod glavnim oltarjem. Ko smo malo pomolili, nam je rektor, ki je v Limi že 30 let, začel razlagati. Ogledali smo si predvsem vrt, na kate¬ rem je sv. Roza živela. Sv. Roza je bila zelo lepa. Tako ljubka se je zdela mate¬ ri ob rojstvu, da je vzkliknila “Es, una rosa” (Prava vrtnica je). Od tedaj na¬ prej so jo imenovali Rozo. Da bi ne vzbujala s svojo telesno lepoto pozor¬ nosti, si je sama zmaličila obraz in si rezala lase. Poleg tega si je nalagala izredno pokoro. Morala je biti deležna izrednih božjih milosti. Videli smo skromno utico, ki si jo je sama uredila, da je tam v miru molila. Res čudovita živi jenska pot: Doma, med vsakdanjimi dolžnostmi, je opravljala izredna dela odpovedi, mrtvičenja in molitve. (Nadaljevanje sledi) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 8. V. 1958 - No. 19 SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Slovenski pevski zbor Triglav v Mel- bourne-u je 15. marca priredil že tretji samostojni koncert. Udeležba rojakov na njem je bila zelo lepa. Dvorana je bila kar polna. Na sporedu je bila 8 pesmi. Pevci Triglava so jih z občutjem zapeli, zlasti Planinsko. Pa tudi ostale kot “Do¬ ber večer”, “Kaj ti je deklica” in “Od Celja do Žalca” so ljudi zelo navdušile. Močno je poslušalcem ugajala tudi ko¬ roška narodna “Puabci”. Po koncertnem sporedu je bila dru¬ žabna prireditev. NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA V Parizu je v okviru NATO zboroval poseben odbor, ki se bavi samo s se¬ stavljanjem list predmetov, ki jih NATO države ne smejo izvažati v ZSSR in satelitske države, češ da so vojno važni. Po mnenju angl. strokov¬ njakov je namreč industrijski razvoj v ZSSR že toliko napredoval, da bi se ne¬ ki predmeti sedaj že smeli izvažati. Tej angl. miselnosti, ki hoče, da bi te liste prepovedanih predmetov sestav¬ ljali bolj elastično, se še vedno upirajo Amerikanci, ki menijo, da so vsi pre¬ povedani predmeti še vedno za vojno važni. Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! PO ŠPORTNEM SVETU Pred dobrim mesecem se je v Bu¬ dimpešti zaključilo evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Osvojili so si ga v moštvih Madžari, ki še nimajo tekmeca. Jugoslovani so v svoji skupini osvojili drugo mesto, za Cehi. Premagali so Zap. Nemčijo 5:3, Avstrijo 5.4, Poljsko 5:0, Bolgarijo 5:1; izgubili pa so s Švedsko 4:5 in Češkoslovaško s 3:5. V prvi ski- pirii je zmagala Madžarska, ki je nato v finalu pregagala češkoslovaško s 5:2. V tekmovanju dam pa so se Jugoslo¬ vanke dokaj slabo odrezale. Premagale so samo Bolgarke s 3:2, izgubile pa so proti Romuniji, Belgiji, češkoslovaški in Zap. Nemčiji z 0:3, proti švedski z 1:3, in ZSSR 2:3. Prvo mesto je zasedla Anglija, ki je v finalu premagala Ro¬ munijo 3:1. Prvak posameznikov je Madžar Bercyk, damsko prvenstvo je odnesla Madžarka Koczian, prvenstvo dvojic pa Čeha Sti- NE ODLAŠAJTE s plačilom naročnine do konca leta ali še pozneje. Uprava Svobodne Slovenije mora račune v tiskarni in druge stroške plačevati sproti tedensko. eSoveil PREPARADO PARA TAREAS ADMINISTRATIVAS Y VENTA se necesita TEJEDOR 244, CAPITAL Telefono 43-6583 JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires pek in Vyhnanovsky, Romunki Roseanu in Zellerov pa damsko prvo mesto. Jugoslovani so na splošno razočarali. Žreb jim je bil ugoden, a so igralci od¬ povedali, izkazal se je le stari Haran- gozo. Nekaj tednov po evropskem prven¬ stvu v namiznem tenisu so se najbolj¬ ši igralci spet pomerili v turnirju za prvensto Anglije. Jugoslovan Vogrinc je v polfinalu premagal evropskega pr¬ vaka Madžara Berczika 3:2 (21:17, 22:20, 20:22, 18:21, 21:18), nato pa je v finalu izgubil z Madžarom Sido 1:3 (13:21, 17:21, 21:17, 10:21). V meša¬ nih parih sta zmagala Sido in Koczia- nova proti Hrbudi (Jug.) in Haydonovi (Angl.) z 3:2 (21:17, 21:19, 14:21, 21:17). ..Argentina : Uruguay 2:0 (0:0). 30. aprila sta se pomerili obe reprezentanci z zgornjim rezultatom. Igra pa ni niko¬ gar zadovoljila, bila je bolj “mesarsko klanje”, kar dokazujejo trije izključe¬ ni igralci urugvajskega in dva argen¬ tinskega moštva. Argentina : Colo-Colo (Chile) 2:2 (2:0). V nedeljo je argentinsko moštvo v Santiago de Chile odigralo trening tekmo. Kljub vsemu pa ni nič kaj nove¬ ga pokazalo in se športni kritiki resno sprašujejo, kako bo moglo sedanje mo¬ štvo reševati čast in slavo argentin¬ skega nogometa na tekmah na šved¬ skem. LOJZE NO V A K izključno zastopstvo B1JMAE, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. Letos, ko ves katoliški svet proslavlja nebeško Devico ob priliki stoletnice lurških prikazovanj, je še posebej primerno, da se polnoštevilno udeležimo tradicionalnega ROMANJA V LUJAN in tam izrazimo svojo ljubezen Njej, ki je v Lurdu pred sto leti dejala: "Brezmadežno Spočetje sem!” Romanje bo v nedeljo 11. maja NE POZABIMO: Lahko nam je obrniti hrbet Odrešeniku in polniti razum s stvarmi, ki niso iz Resnice. Težko — da, nemogoče — pa nam je samim najti pot nazaj. O Marija prečista, Sedež modrosti, Ti nam pomagaj, da se zdaj in vedno vrnemo k Jezusu in pri Njem vso večnost ostanemo! FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main (84) ni. Po petnajstih dneh je Gospa še šti¬ rikrat prišla k meni. Poslednjič je odšla iz votline, in nisem je več videla.” To je bila Bernardkina suha, z nerod¬ nimi “ini” zvezana zgodba. Padla je na kamnita tla. Nobeno obličje se ni zga¬ “Prav res,” potrdi mati Jožefina, “pred vstopom v noviciat naj si postu- lantinja izbere drugo ime. Najboljše, da se to zgodi takoj... Ali ste mogoče že premišljevali o samostanskem imenu, ma fille?” Bemarka ni premišljevala. “Kakšno je ime vaše krstne botre?” “Teta Bernarda Casterot, je moja krstna botra, Madame la Superieure.” “Potem bi vam bilo gotovo zelo lju¬ bo, če bi se imenovali Marija Bernarda, otrok moj,” je odločila sestra predni¬ ca. Z veseljem in lahkoto je prinesla Bernardka svojo prvo žrtev, svetno ime, s katerim so jo klicali vsi, ki so jo lju¬ bili. * * * Drugi dan pri kosilu se je zbralo v o- bednici kakšnih štirideset žensk, med njimi tudi devet pravkar preoblečenih novink. Pri njihovi mizi je imela Ber¬ nardka zadnji prostor. Lektorica pri bralnem pultu je ravnokar odprla za¬ jetno knjigo, ki je bila določena za bra¬ nje, ko je na migljaj matere Jožefine Imbert pričela govoriti vzgojiteljica no¬ vink. “Drage sestre, veste, da imamo od včeraj v hiši novo postulantinjo. Ime¬ nuje se Bernardka Soubirous in je do¬ ma v Lurdu. V nekaj dneh bo preoble¬ čena kot novicinja in bo dobila ime Ma¬ rija Bernarda. Nekatere izmed vas so gotovo slišale o prikazovanjih in mistič¬ nih doživljanjih, ki jih je imela gospo¬ dična Soubirous in prav tako o zdravil¬ nih posledicah, ki so vzdignile toliko po¬ zornosti. Pastirsko pismo tarbeškega škofa se peča z njimi... Stopite sem, hčerka, in povejte nam na kratko in preprosto o vsem, kar ste slišali.” Docela obupana stoji Bernardka ob bralnem stojalu in gleda po mladih in starih ženskih obrazih, ki so vsi kakor brez želje, ravnodušno mirni in očivid- no utrujeni od mnogega jutranjega de’ la. Nekateri gledajo postulantinjo o- troško nerodno, drugi mrtvo, trije ali štirje pari oči pa so videti prijazno top¬ li. Bernardka, ki je svojo zgodbo že tolikokrat pripovedovala, ne ve spričo neznane mrzlote ničesar povedati. Ka¬ kor sedemletni otrok je stokajoč lovila j posamezne stavke. “Starši so nas nekoč pozimi poslali iskat dračja, sestro Marijo in mene in še neko drugo, ki se je pisala Jeanne Abadie. Marija in Jeanne sta me pusti¬ li samo na otoku Chalet, ob mlinskem potoku nasproti votline. Nenadoma je stala v skalnati votlini zelo lepa Go¬ spa, ki je bila krasno oblečena. To sem pozneje povedala Mariji in Jeanni in potlej še svoji materi. Mati mi je pre¬ povedala, da bi šla še tja. Toda znova sem šla. In Gospa je bila vselej tam, ka¬ dar sem prišla. Tretji pot je govorila z menoj in me prosila, naj hodim skozi petnajst dni. In jaz sem hodila tja pet¬ najst dni, in Gospe samo dvakrat ni bi¬ lo na neki ponedeljek in neki petek. Tretji četrtek mi je ukazala, naj se u- mijem v studencu in tudi vodo naj pi¬ jem. Tam pa ni bilo studenca, šele dru¬ gi dan je pričel teči iz majhne luknje, ki sem jo izgrebla v kotu na desni stra¬ nilo. “Zahvaljujemo se vam, otrok moj,” je vzgojiteljica novink povzela besedo. Upam, da so me natančno razumele dra¬ ge sestre novinke kakor tudi vi, Marija Bernarda, da odslej v tej hiši ne bo več govora o tej stvari. Niti vas ne bomo s tem nadlegovali, niti se vi sama ne boste na to povračali. Tako, in sedaj hitro končajmo s kosilom.” Ko se je Bernardka vrnila k mizi, jo je vprašala soseda: “Je to vse, gospodična? Ni bilo več?” Bernardka je razočaranki prikimala: “Da, to je bilo vse, gospodična. Nič več ni bilo”. * * * Na predvečer preobleke za novinke — bil je osemindvajseti julij — so Ber¬ nardko po adoraciji v hišni kapeli po¬ klicali k materi Mariji Tereziji. Vzgoji¬ teljica novink jo je sprejela v svoji celi¬ ci, ki je bila še bolj gola in stroga ka¬ kor celice drugih nun. Samo železen križ je visel nad lesenim pogradom, na katerem je smela spati po dovoljenju generalne prednice. “Poslušajte me, ma fille”, je pričela Vauzous. “Jutri se boste podali na te¬ žko pot. To je pot, ki vodi od zemske odpovedi do večnega življenja. Sicer je novicijat šele predpot, ki vodi na gla¬ vno pot, toda za nekatere pomeni najte¬ žji del poti. Ko smo enkrat položile obljube, najdemo neko trdno oporo proti marsikaterim napadom. Poklicala sem vas, ker bi rada osvetlila nekatere- stvari, ki so med nama. Predvsem ne V 19. kolu v prvi conski ligi ni nobe- j no slovensko nogometno moštvo pribo¬ rilo niti ene pike. Mariborski Branik je v Varaždinu izgubil z Vartexom 1:2 (01), ljubljanski Odred z Rijeko 1:2 (0:1), dočim je Ljubljana doma izgu¬ bila z zagrebško Lokomotivo 1:7 (0:1). Položaj na lestvici po tem kolu je bil: Lokomotiva 31, Rijeka 28, Trešnjevka 25, Branik 23, Vartex 19, Odred 18, Ši¬ benik 17, Elektrostroj 16, Ljubljana 15, Segesta 13, Orijent 13, Uljanik 13, Me- talac 10, Jadran 8. V Ljubljansko-primorski ligi vodi ljubljanski Krim po prvem spomladan¬ skem kolu z 18 točkami, pred Trigla¬ vom (16), Novo Gorico (12), Grafičar- jem (11), Slovanom (10), Jesenicami (9), slede Rudar, Tržič, Ilirija, Izola. Za slovo od zime so 30. marca v Pla¬ nici smučarji tekli in skakali. V skokih je bil prvi Poljak Gasjenica, (78, 73,5), slede Krznarič (J.) 73, 73,5, Przydya (P), 71, 71, 5, Oman, Langus, Pečar, Senčar, Gorjanc, Šlibar, Jemc, Tajner (P), Gorišek. V teku na 15 km je bil prvi G. Kordež v času 46, 58, slede Ob¬ lak, Robač, Preželj. članice so tekmova¬ le na 10 km: Prva je bila Rekarjeva. Casimires ROCHA Vam nudi Krojaška delavnica NOVAK po ceni “por mayor” Cerrito 2245 — Lomas de Mirador Dohod s Colectivom št. 2 iz Ramos Mejia Izstopiti San Martin 2200 ESLOVENIA LIBRE Ediior responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina OBVESTILA III. kulturni večer SKA bo v soboto 17. t. m. ob sedmih zvečer v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital. Na spore¬ du je predavanje dr. Tineta Debeljaka o Danteju in prevodih Divine Comedie v slovenščino. Posebej bo govoril o le¬ tih Dantejeve emigracije. Dr. Tine De¬ beljak je sam dokončal prevod I. dela komedije: Pekel, ki je na sporedu letoš¬ nje knjižne zbirke SKA. Prireditev je v okviru Literarnega odseka. Slovenska družina v Capitalu išče gospodinjsko pomočnico stalno s sobo ali tudi samo za nekaj ur tedensko. Plača po dogovoru. Klicati 66-0818 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je previ¬ den s tolaži svete vere dne 15. aprila 1958 v Tucumanu v 91 letu starosti umrl' naš dragi oče, stari oče gospod FRANC JAKIČ K zadnjemu počitku so ga položili 15. aprila 1958 na pokopališču v Cevil Pozo (Dto. Cruz Alta). ZAHVALA Vsem čč. gg. župnikom, posebno g. župniku J. Urbanču, za pete po¬ grebne molitvene obrede v cerkvi in na pokopališču in poslovilni govor č. g. Gregoria J. Diaza ter čč. gg. R. Rodriguezu in A. Alderete-ju za asisten¬ co pri pogrebu. Žalujoča družina Glavan ”EI]ROPAK 9 CANGALLO 439, ciicina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires vem, ali imate že pravo predstavo o mo¬ ji službi, o službi vzgojiteljice novink?” Bernardka mimo gleda nuno, ne da bi kaj odgovorila. “Naši predstojniki so mi naložili na¬ logo”, je nadaljevala mati Terezija, “da postanem kovač vaše duše Marija Ber¬ narda. To se pravi, da vam postanem kot mati, ki vzgaja svojega nedoletnega otroka in ga duhovno in telesno krepi proti vsem nevarnostim življenja. Kar bomo torej v bodoče zahtevali od vas, bo imelo edini namen, da prekujemo va¬ šo dušo in ločimo plemenito kovino od žlindre. Ali ste me razumeli?” “O da, ma mere, mislim, da sem ra¬ zumela. ..” “Poklicana sem torej, da bom odslej voditeljica vaše duše. To je bilo tudi vzrok, da sem vam ukazala še enkrat govoriti o prikazovanjih, čeprav vem, da neradi govorite o tem. Odkrito pri¬ znam, da vam dolgo nisem verjela in sem imela vaša prikazovanja za hli¬ njenje. Med tem časom pa so se spričo čudežnih okoliščin visoki cerkveni do¬ stojanstveniki izrekli v vašo korist. Upognem se pred sodbo teh predstojni¬ kov. Drugega mi ne preostane. Zakaj kaj sem jaz? Verujem torej, da ste bili za časa prikazovanj nebeška odlikovan- ka, in da se je nad vas', Marija Bernar¬ da, razlila nedopovedljiva milost. Zdite se mi nepazljivi. Ali mi ne morete sle¬ diti?” “O da, lahko vam sledim, ma mere...” “Čutiti morate, draga hčerka, kako zelo ste mi s svojim vstopom v noviciat otežkočili mojo službo. V splošnem so v noviciatu mlada bitja, ki poskušajo pri¬ ti do pravega in pametnega religiozne¬ ga življenja. Do kod bodo mlade duše v bodočem življenju prišle, to je v njihovi lastni moči. Vaš slučaj, Marija Bernar¬ da, pa ni navaden. Če ste nebeška odli- kovanka, potem moja odgovornost ne raste samo nasproti vam, temveč tudi proti nebesom. Kot štirinajstletnica ste sprejeli nedoumljivo milost kot igra¬ joč se otrok sončni žarek. To je skri¬ vnost milosti, da se nam podeljuje za¬ voljo Odrešenikovih zaslug in ne po na¬ šem zaslužen ju. Ali razumete hčerka? če ste trudni, se mirno vsedite na ta pograd.” “O ne, nisem trudna, ma mere...” “Novo poglavje se prične za vas”, nadaljuje vzgojiteljica novink z globo¬ kim vzdihom; Milost ste gotovo prejeli tudi po lastnem zasluženju, v kolikor je to človeško sploh mogoče. To je bil go¬ tovo tudi vzrok, zakaj ste zahrepeneli po tenčici. Naša neumljiva duša bo zgo¬ raj živela naprej in kar je pridobila ali zgrešila, toliko bo v nebesih imela, ozi¬ roma toliko ji bo v nebesih manjkalo. Vi kot odlikovanka boste zgoraj dru¬ gače sprejeti kakor mi neodlikovanci. Velika sramota pa bi bila, ko bi se ne¬ nadoma pojavila v nebesih stara Ber¬ nardka, ki sem jo jaz, njena učiteljica, tako dolgo nadzorovala: predrzna, raz¬ tresena in ravnodušna stvar, ki se ni brigala za verske resnice, ki je znala le za silo brati in pisati in je tudi sicer omahovala skozi življenje kakor molj. Lahkomiselna stvar, ki je kljub zunanji preprostosti polna prikrite zahrbtnosti in ošabnega nasprotovanja. Deklica, ki je ob vsakem času imela na jeziku sa¬ mozavestne, da, celo predrzne odgovore. Stara Bernardka, ki bi rada videla, da bi bil ves svet ob njenih nogah. To je moja sodba o vas, Marija Bernarda, ka¬ kor sem si jo ustvarila pred leti. Pra¬ vico imate po vsem tem dolgem času, da mi rečete: Mati Vauzous, varate se o meni. Nisem taka, kakpr me slikate. Nimam teh napak...”