25= TRGOVSKI UST==
nemštvo: 210 din), za‘/.leta	QP O	W	V	W	W	W	člfieva	^	27.	Tel.	47-«l.
BO din, za Vi leta 45 din, ^	Rokopisov ne vračamo.—
ffiaiS^les3jH Časopis za trgovino, industrijo• obrt in denarništvo S^fiSbSStSSt
fZll3/3 vsak ponedeljek,
' sredo ta petek
Liubliana, petek 13. iuniia 1941-XIX
rpna posamezni 4'EA Vcflcf gtevim din I
Odmevi Duce-ievega govora
Ducejev govor v zbornici na dan prve obletnice vstopa Italije v vojno je močno odjeknil po vsem svetu. Tisk vsega sveta podčrtuje izjave o neomajnem zavezništvu držav Os;i ter izraze prepričanja o zmagi v veliki borbi med zlatom in krvjo.
Zgodovinski Ducejev govor je še vedno predmet obširnih razlag nemškega tiska. »Volkischer Beo-bachter« naglasa, da je Duce kristalno jasno razložil odnošaje med zavezniki ter do Španije in Turčije in da je prav po kiparsko izoblikoval najvišjo vojno silo Italije in Nemčije. »Diplomatisch-politische Korrespondenz« poudarja: Volja Osi je od'dneva do dneva trdnejša in odločnejša in spričo nje je slehernemu ostanku starega sveta določeno, da izgine, kakor so morali pasti vsi zadnji odpori, ki so se hoteli upirati uvedbi novega reda, utemeljenega na pravici. Os, revolucionarni simbol Evrope, bo zmagala.
Japonski tisk podčrtava visoko moralo italijanskega naroda, ki ji je dal Duce novega navdušenja, ko jo v svojem zgodovinskem govoru razložil, da ni mogel angleški imperij ničesar storiti zoper junaštvo italijanske Vojske. Zato ni čudno, da Italija s hladnokrvnostjo gleda pa morebitni ameriški poseg v vojno.
Grški listi so posvetili govoru cele strani ter podčrtali voljo Italije, da olajša rane, ki so bile prizadete grškemu narodu spričo slepe politike vlade, ki se je udinjala Londonu. Italija in Grčija, pravi neki list, sta spet našli pot svoje zgodovine. Ko se 'bo vojna končala, bo lahko Grčija spet z zaupa njem gledala v bodočnost spričo viteškega sodelovanja dosedanjega nasprotnika.
Vsi švicarski listi prinašajo na Drvi strani Ducejev govor ter po svečajo veliko pozornost njegovim najvažnejšim izjavam. Prepričani «>, da je vstop Italije v vojno silno otežkožil obrambo Anglije ter An gleže prisilil k razširitvi bojišča.
Kakor madžarski in slovaški, so tudi portugalski in norveški listi naglasili, da je podal Duce jasno in pravilno poročilo o položaju na frontah ter da je italijanski vojak v polni meri dokazal svoj pogum in svojo vztrajnost.
V Severni Ameriki so napačna tolačeuja Nekaterih listov popolnoma kom/pensarala odobravanja neodvisnih in Izolacijskih političnih krogov, ki kažejo vieliko razumevanje za evropsko probleme, v Južni Ameriki pa je večina' listov naglašala, da ameriška intervencija ne bi mogla spremeniti izida vojne.
Razglas Duce/a
o upravni in sodni ureditvi zasedenega ozemlja
p«oež sprejel v avdienci
Vis. Kontisaria j GrazioVia
V torek je sprejel sv. oče svoji delovni sobi v posebni avdi 9i> ci Vis. Komisarja Ljubljanske pokrajine Eksc. Emilija Grazioli jp. Pred tem pa je 3prejel papež Iflakor sin<$ že poročali vso ljub ljansko delegacijo v avdienci in je tfedaj predstavil Vis. Komisar sv,-očetu vse člane delegacije.
Ducc, Prvi Maršal Cesarstva in Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, je izdal naslednji razglas o upravni in sodni ureditvi na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski:
Upravna ureditev
Izvrševanje civilne oblasti. Imenovanje civilnih komisarjev
Člen 1. — Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo civilno oblast po členih 16. in 54. do 66. vojnega zakona civilni komisarji.
Civilni komisarji se imenujejo in po potrebi izmemijo z naredbo Vrhovnega poveljništva.
Naredba, s katero se imenuje civilni komisar, določi tudi območje, v katerem izvršuje svoje posle.
Podrejenost civilnih komisarjev
Člen 2. — Civilni komisarji so podrejena Vrhovnemu poveljništvu. Vendar sme Vrhovno poveljništvo odrediti, da je civilni komisar glede vseh ali le glede nekaterih svojih poslov podrejen krajevnemu poveljništvu velikih edinic zasedbene vojske.
Vsekakor se morajo civilni komisarji glede vsega, kar zadeva javni red ter varnost in delovanje zasedbene vojske ravnati po navodilih, ki Jih (fcsdajo poveljništva omenjenih velikih edinic.
Posli civilnega komisarja Clen 3. — Civilni komisar opravlja posle, ki jih je opravljalo po
krajevnih ureditvah na j višje pokrajinsko vladno oblastvo.
Zlasti skrbi za to, da se zajamčita red in javno življenje in čuje nad tem, da se spoštujejo čast in pravica rodbine, življenje posameznikov in izasebna lastnina kakor tudi versko prepričanje in opravljanje bogoslužja.
Civilni funkcionarji na zasedenem ozemlju
Člen 4. — Civilna oblastva in civilni funkcionarji na zasedenem ozemlju ostanejo glede opravljanja airadnih poslov še nadalje na svojih mestih po tamkaj veljajoči ureditvi, vendar sme civilni komisar iz političnih in vojaških ozirov ali zaradi javnega reda odrediti' njih izmeno.
Civilni komisar ima prav tako pravico imenovati civilne funkcionarje, če so mesta v zadevnih uradih izpraznjena.
Kadar izvršuje civilni komisar pravico imenovanja ali izmene glede organov krajevnih uprav, ki se volijo, se poverijo njih posli izrednemu komisarju, ki se izbere predvsem izmed prebivalcev ozemlja.
Izvršnost odredb upravnih oblastev
Clen 5. — Sklepi in odredbe upravnih ob last ev na zasedenem ozemlju, za katere so po predpisih krajevnih zakonov potrebni odobritev, potrditev ali vidiranje po višjem oblastvu, niso izvršni preden jih ne vidira tudi civilni komisar, ki more to odklonit), če misli, da sklep ali odredba nista pravilna ali -ne ustrezata potrebam civilnega prebivalstva ali potrebam zasedbene vojske. Tako vidi-ranje nadomešča odobritev, potrditev ali vidiranje po višjem oblast vu, ki nima svojega sedeža- na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski.
Vsekakor pa je potrebno v prednjem odstavku omenjeno vidiranje glede odredb, ki imajo za predmet ukrepe, tičooe se vobče vsega prebivalstva.
Civilni komisar ima vselej pravico zahtevati, naj se mu priobči kateri koli sklep ali odredba omenjenih upravnih oblastev in jih razveljaviti ali odložiti njih izvršitev.
Naredbena oblast civilnega komisarja
Člen 6. — Civilni komisair lahko izdaja naredbe v gradbenih, policijskih, zdravstvenih, oskrbovalnih, potresnih ali krajevno-finančnih zadevah iz nujnih občekoristnih ozirov, ki zadevajo celoma ali deloma ozemlje njegovega območja.
Kršitelji v prednjem odstavku označenih naredb se kaznujejo, če kršitev ni huje kaznivo dejanje, z zaporom do šestih mesecev ali denarno do 5000 lir.
Izvršba za denarne kazni
Člen 12. — Obsodbe na denarne kazni, izrečene po vojaških sodiščih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, se smejo izvršiti tako, da se plača 'kazen v dinarjih v razmerju, določenem med italijanskim denarjem in denarjem, ki ima na tem ozemlju zakonito veljavnost.
Pravna sredstva na vrhovno
sodišče
Člen 13. — Za ozemlje, označeno v prednjem členu, se pristojnost, ki jo je imelo po zakonih kraja vrhovno sodišče, prenese na apelacijski sodišči v Splitu in v Podgorici za spodbijanje odločb, izdanih od okrožnih sodišč teh območij; pristojnost za spodbijanje odločb teh dveh apelacijskih sodišč pa se prenese na italijansko vrhovno kaaaeijsko sodišče.
Razne določbe
Tek rokov in zastaranja
Člen 14. — Od dne 10. junija 1941-XIX dalje začno zopet teči zakonski in dogovorjeni roki in zastarevanja, katerih prekinitev je bila odrejena s členom 3. razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX.
Prepoved izvoza
Člen 15. — Brez predhodne odobritve pristojnega civilnega komisarja je z ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski vojaki, prepovedan izvoz katerega koli predmeta umetnostnega, zgodovinskega, arheološkega ali paletnološkega pomena.
Objava
Člen 16. — Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradnem listu Kraljevine.
Prav tako je nabit na občinskih, uradnih deskah ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski vojski.
Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 17. maja 1941-XIX.
MUSSOLINI
Propustnice za povratek v zasedeno ozemlje
Člen 7. — Prebivalci ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, ki so od tam odšli, a se nameravajo vmdti, si morajo priskrbeti posebno propustnico, ki jo izda vojaško oblastvo in jo vidira civilni komisar.
Sodna ureditev
Sodni organi
Člen 8. — Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo v civilnih, trgovinskih in kazenskih stvareh sodstvo še nadalje pristojna okrajna sodišča, okrožna in apelacijska sodišča po tamkaj veljajočih postopnikih.
Območja posameznih sodnih oblastev ostanejo nedotaknjena, kolikor ne določa naslednji člen drugače.
Sodna območja
Člen 9. — Tisti deli ozemlja, ki so obseženi v območjih okrajnih, okrožnih in apelacijskih sodišč s sedežem zunaj tega ozemlja, se z odredbo poveljnika zasedbenih čet pridružijo območju okrajnih, okrožnih in apelacijskih sodišč na zasedenem ozemlju.
Ta poveljnik odloči, ko je zašli šal pristojne civilne komisarje. Naredba se objavi z. nabitjem na občinskih uradnih deskah.
Raba italijanskega jezika
Člen 10. — Na območjih okrožnih sodišč na Sušaku, v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru se mora rabiti italijanski jezik:
1. pri civilnih sodiščh za sodniške odredbe, kadar je bil ta jezik rabljen v spisu, ki započenja spor, ali v vlogi;
2. v kazenskih postopkih za razprave in sodniške odredbe, če obdolženec to zahteva.
Vsekakor pa so stranke in branitelji upravičeni uporabljati italijanski jezik pri pravdnih dejanjih
Pristojnost vojaških sodišč
Člen 11. — Italijanska vojaška sodišča ostanejo pristojna v smislu čl. 4. razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX.
Ta vojaška sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj po razglasih, izdanih na zasedenem ozemlju.
Iz zgodovine petrolejskih ležišč ob Perzi/fkem zalivu
V svoji gospodarski rubriki je objavil zadnji »Das Reich« članek o zgodovini petrolejskih ležišč ob Perzijskem zalivu. Iz članka posnemamo naslednje:
Ko je bil pred skoraj 80 leti otvorjen Sueški prekop, je izgubila svoj pomen trgovska pot skozi Mezopotamijo in Perzijski zaliv. Novo življenje v te kraje so prinesli iskalci zemeljskega olja. Kanadski čudak inž. William Knox d’Arcy, bivši iskalec zlata je kot prvi odkril bogastvo južne Perzije na zemeljskem olju. Znal sa je pridobiti od šaha Nasredina 1. 1901. koncesijo za izkoriščanje teh ležišč za dobo 66 let. Na ne čisto pojasnjen način je ta koncesija prišla nekaj let pozneje v last 1. 1909. ustanovljene >Anglo-Per-sian Oil-Company«, ki se je kasneje preimenovala v »Anglo-lra-nian 0il-Company< ali na kratko v AIOC. Ta družba je mogla, podprta od britanskega imperija, nemoteno razviti svojo delavnost v Perziji. Družba je mogla postaviti tu svoje telefonsko omrežje, zgraditi svoje ceste in i
pa se pretaka v velike petrolejske ladje.
V	Iranu so si Angleži mogli pridobiti pri izkoriščanju zemeljskega olja skoraj monopolni položaj, v vseh drugih krajih ob Perzijskem zalivu pa so naleteli na močno ameriško konkurenco, tako zlasti v Iraku.
Skoraj sredi Perzijskega zaliva je otočna skupina Bahreia, na kateri so bila ugotovljena ležišča zemeljskega olja. Takoj nato se je začel boj dveh velikih koncernov AIOC in ameriške družbe »Standard Oil of California« za posest teh ležišč. Zmagala je ameriška družba, nakar se je ustanovila nova »Bahrein Petroleum Comp.c, katere delnice so v rokah družb »Standard Oil. of California« in »Texas Oil Corp.«. Vendar pa so si znali Angleži pomagati in dosegli so od šejka tega otoka protektorat nad otočjem. Angleži so si nato zgradili na otoku močno pomorsko oporišče.
Med tem pa so iskali zemelj-, ^ ***«- fa olja tudi drugod. Tako so si imeti svoje čete, | Amenkanci pridobili od Ibn Sau-
da je izvajala že skoraj pravice suverena.
Temu razvoju je kasneje napravil šah Palevi konec, vendar pa si je znala AIOC ohraniti celo vrsto privilegijev, da še vedno obvlada ves prometni sistem južne Perzije in ima še svoje avtomobilske ceste, svoje telefonsko omrežje in svojo letalsko službo.
Ležišča zemeljskega olja so več sto kilometrov severno od obale, okoli doline Masjid-i-Sulejman. Od tu gredo po 3 do 4 petrolejski vodi pod zemljo k obali Telefonske žice kažejo, kje so ti vodi položeni. Vse je tako dobro urejeno, da ni nikjer nobenih mlak zemeljskega olja in da tudi ni nikjer duha po olju. V nekaterih dolinah je navrtanih tudi več ko 100 izvirov, vendar pa se izkorišča danes komaj , ena četrtina teh izvirov. Kljub temu pa dajejo izkoriščani viri po 25-000 ton surovega olja na dan.
Zemeljsko olje pride po vodih v Abadenu v velike rafinerije, od tu
da koncesijo v provinci El H ara. Ko so pa poskušali svojo srečo tudi v Koveitu, so znova naleteli na svoje angleške konkurente družbe AIOC. Sultan je skušal obe konkurenčni skupini izigravati, da bi dosegel čim ugodnejše pogoje' za sebe. Delal pa je račun brez krčmarja, ker so se Angleži in Amerikanci dogovorili med seboj*1 nakar so mogli sultanu svoje -pogoje diktirati.	1
Iste angleške in ameriške družbe so si znale pridobiti 'tudi koncesije na polotokih Oman iw Kva-tar. Za izkoriščevalce petrolejskih ležišč v zapadni Aziji pa so se kljub vsem uspehom nekdanji lepi stari časi nehali. Niso mogli več čisto sami pospravljati vsega dobička od pridobljenega petroleja,' ker so države, v katerih so bila ta ležišča, bile v večnih denarnih zadregah in zahtevale svoj delež od čistega dobička. Tega so jim mo-' rale družbe tudi priznavati in’ mnoge teh držav se danes oborožil je jo le z denarjem, ki ga dobe od petrolejskih družb.
Jubilej tvrdke Novotny
Po vsej Ljubljani mana podjetna trgovka in velika dobrotnica revežev gospa Tereaija Novotny praznuje lep delovni jubilej. Pred 50. leti je bila ustanovljena njena slaščičarna. Lepo podjetje na Gosposvetski cesti, ki se je razvilo iz skromne trgovinice na Gradišču, vodi gospa Novotny že od 1. 1906-, ko ji je smrt ugrabila soproga, in v visoki starosti 77 let je še vedno polna vneme in skrbi za procvit podjetja in dobro postrežbo odjemalcev. K prazniku vztrajnega dela tudi naše iskrene čestitke!
Službeni list za Ljubljansko pokrajino
% dne 10. junija je objavil: Razglas Duceja o upravni in 6odni ureditvi na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski — Kraljevi ukaz z dne 18. maja o ureditvi ozemelj, ki so postala sestavni del kraljevine Italije — Kraljevi ukaz z dne 7. junija o nadaljnji veljavnosti odredb, izdanih za Ljubljansko pokrajino po italijanskih zasedbenih oblastvih — Odločbo Vis. Komisarja o preimenovanju Hranilnice dravske banovine v Hranilnico Ljubljanske pokrajine — Postavitev Glavne bratovske skladnice v Ljubljani pod nadzorstvo lin popravek čl. 2. v naredbi Vis. Komisarja z dne 5. junija o uvozu.
Odkup volne na Hrvatskem
Samo Osrednji poslovalnici za tekstilno blago v Zagrebu je hr-vatska vlada dala pravico nakupovanja domače ovčje volne v vsej državi. To je določeno s posebno naredbo, ki odreja:
Potrebna sredstva za odkup volne dajejo zainteresirane industrije
v	obliki vplačil po razmerju in višini svoje kapacitete, poslovalnica za tekstil pa sme po potrebi najemati tudi posojila za odkup.
Proizvodniki in njih organizacije morajo za prodajo določeno volno ponuditi v nakup samo poslovalnici za tekstilno blago in njenim organom po cenah, ki jih določa gospodarsko ministrstvo.
Vse količine domače ovčje volne, ki so že pri trgovcih in prekupčevalcih, ter količine, za katere so se trgovci že pogodili s proizvodniki, morajo biti v osmih dneh popisane in prijavljene Osrednji poslovalnici za tekstilno blago, ki postane na ta način pod državno kontrolo edini kupec domače ovčje volne.
\ Zagrebška borza spet posluje
Po skoraj dvomesečnem pre-stanku je bila 10. t. m. spet odprta Zagrebška borza. Na njenem sestanku ni bilo zaključkov; bil je to le informativni sestanek, da se obnovi kontakt mod interesenti in dajo potrebna navodila.
V	sredo 11. t. m. je začela borza redno poslovati. Nekaj časa bo poslovanje omejeno na promet klirinške marke po sporazumu o plačilnem prometu med Hrvatsko in Nemčijo. Pozneje, po sklenitvi plačilnih dogovorov z drugimi državami, se bo borzno poslovanje razširilo tudi na ostale devize.
Dne 9. t. m. je prvič notirala na berlinski borzi hrvatska devi-za. Izplačilo Zagreb je notiralo 5 RM za 100 din.
Občni zbori
Antomontaža, d. d. v Ljubljani Sma redni občni zbor 26. junija ob
11.	v prostorih Jugoslavenske banke, podružnic« v Ljubljani, Gajeva ulica 3. Delnice se morajo položiti 3 dni pred občnim zborom.
SaJns, d. d. v Ljubljani ima 20. redni občni zbor 27. junija ob 5. popoldne v družbeni pisarni, Cigaletova ul. 5. Delnice (najmanj ID za en glas) je treba položiti do 20. junija.
Ureditev trgovskega poslovania
Ugledni milanski dnevnik >11 Sole« je objavil pred kratkim naslednji načelni članek o bodočem razvoju trgovine. Zaradi velike tehtnosti njegove vodilne misli prinašamo ta članek v prevodu oz. deloma v izvlečku.
Temeljne potrebe silijo danes vse vojskujoče se države k uredit-
vi	izmenjave z inozemstvom in notranjega porazdeljevanja blaga s pomočjo goste mreže ostrih omejitev in strogega nadzora. Naloga v zadnji dobi in prav izaradi novih razmer ustvarjenih gospodarskih zavodov je omejevanje in nadzorovanje ter zato delujejo kolektivne- ustanove z vedno večjim praktičnim uspehom.
Nihče pa vendar ne misli — in po vsej pameti tudi ne more soditi, da bi sedanji sistemi mogli veljati tudi v bližnji ali daljni bodočnosti: prav zato, ker pripadajo izrednim vojnim potrebam, ne bodo mogli obveljati jutri, po dobljeni vojni, ko bo šlo za poživitev trgovskih sil države, za to, da se spet vname stari iniciativni duh in za vzgon s sproščenimi vajeti po nelahki poti razmaha.
Če je bilo treba zdaj za primerno ureditev delavnosti pritiskati predvsem na vzvod prisilnosti, bo pa jutri treba namesto tega pritisniti na vzvod zaupanja: kajti treba bo delati tako, da bodo veliki in mali trgovci v državi in zunaj nje lahko poslovali v ozračju krepkega zaupanja za dTŽavno priznavanje njihovega truda in z zaupanjem v uspešnost vsakega dobro organiziranega in redno vodenega podjetja; da se bo pri kakršni koli kupčiji naših trgovcev doma in zunaj lahko uveljavilo zaupanje brez negotovosti in skrbi za usodo.
v
Vse to navaja k drugačnemu gospodarskemu, zakonodajnemu in urejevalnemu postavljanju naših trgovinskih problemov, ki se zelo razlikuje od dosedaj uveljavljenega stališča, ki so ga narekovale okolnosti. Treba bo opustiti besedičenje o nepotrebnih posredovalcih in nehati se bo morala — vsem škodljiva — praksa, da se pospešujejo najbolj zakrinkani načrti posameznih proizvajalnih 6trok za uvajanje trgovinskega monopola. Izločiti se bodo morale uzde, ki so se ustvarile spričo gospodarske krize v zadnjih letih in med vojno, kolikor se ne bi resno preskusila njihova neizogibna potreba tudi za namene obnove in dviga po vojni. Trgovino bomo morali presojati v luči realnosti in torej kot najbolj razgledanega vodnika proizvodnje, kot najbolj učinkovitega uravnalca porabe, najbolj gospodvnega in donosnega izterjevalca davkov v prid državna blagajne. Poskrbeti bo treba, za to, da se vsi odnošaji med
proizvajalci in razdeljevalci razvijajo po zdravo-korporativnein načrtu, po usvojenih sporazumih. Prav tako tudi glede odnošajev med trgovci in državo, med trgovci samimi ter med trgovci in kupovalci, da bodo zanje veljali ne preveč številni, a dobro premišljeni zakonski predpisi in postopki, v obče jasnem ozračju za vse.
Trgovska iniciativa — seveda resna in ne od izgubljencev, ki včasi na poti trgovine iščejo končne rešitve za avanturistično življenje — zahteva dejansko veliko jasnosti: jasne misli pri tistih, ki imajo težavno nalogo kar najuspešneje voditi državo, jasno razmerje s proizvodnjo; jasne metode notranje tekme in jasno razmerje z domačimi in zunanjimi odjemalci.
*
Ze nekaj časa se tem podobne misli vedno bolj uveljavljajo v balkanskem delu Evrope — kar bi se zdelo precej čuden pojav, če bi ne upoštevali gospodarskega preurejanja, ki se je pričelo po zmagi osnih sil. Sem spadata romunska radikalna reforma gospodarske zakonodaje in še novejši bolgarski zakon proti nečedni tekmi. Ta zakon je zanimiv tudi zaradi tega, ker je bolgarskim carinskim ob last vo m prepovedano dovoljevati uvoz tistih tujih izdelkov, ki se ne bi ponudili skladno z duhom in črko tega zakona, torej če se ponujajo pod taikimi nazivi in s tako reklamo, da utegnejo kupovalce zavesti v zmoto, ali z zlorabo znamenitih znamk itd.
Tudi t Italiji se zadnja leta išče način, kako bi se korenito in dokončno uredilo vse trgovinsko področje. To se pozna tudi v novem zakoniku. Dosti gradiva se je bilo zbralo za toli obetajočo reformo zakona v letu 1926., ki bi ji morala čimprej slediti druga, še bolj ustrezajoča bistvenim zahtevam narodnega gospodarstva. Strokovna organizacija se je postavila za temeljito omejitev tako imenovanih »likvidacij«. Strogi predpisi so se uvedli za javne prodaje, zlasti v trgovini z umetninami, in ne brez majhne zasluge tega lista, se je smotrno in začasno zavrlo znano razdeljevanje »reklamnih daril«.
Vendar smo še zelo daleč od uresničenja takratnih obljub, toda ura zmage ni daleč in takrat bodo morali imeti italijanski trgovci bolj jasno vodilo in trdno predstavo o svojih dolžnostih in svojih pravicah, katerih ne smemo več prepuščati na milost in nemilost muhastim konjunkturam. Če brez *d-lašanja vestno proučimo vse gradivo, bi mogli še o pravem času vse obdelati in urediti z zakonom, kakor je treba. Zakaj se ne bi poskusilo?
Dogovor o plačilnem prometu
med Nemillo
Med Hrvatsko in Nemčijo je bil sklenjen dogovor o plačilnem prometu, ki je stopil v veljavo dne 10. t. m. Pod ta dogovor spadajoča plačila se morejo izvesti v Nemčiji samo pri Nemški obračunski blagajni v Berlinu, na Hrvatskem pa samo pri Hrvatski državni banki, in sicer:
1. Plačila iz blagovnega prometa skupaj z vsemi etrošEi,
2. plačila v poslovanju zavarovanja in pozavarovanja,
3. plačila železniških in brodarskih voznin iz tranzitnega prometa skozi Nemčijo v Hrvatsko, skozi Hrvatsko pa v nemško breme,
4. plačila pokojnin, rent, šolnin itd.,
5. plačila v turističnem prometu.
Tečaj s« •bračuue: za vsa kli-
rinška vplačila in izplačila velja tečaj din 20,— za emo nemško marko brez ozira na to, kdaj je bila kupčija sklenjena in kdaj je nastal dolg. Iz tega sledi, da morajo biti tudi vsi prej sklenjeni poslovni zaključki poravnani po novem tečaju.
Da ne bo zamud pri poslovanju, naj obvestijo izvozniki svoje nemške komitente, po kateri banki na Hrvatskem želijo dobiti nakazila, ker se bo ves promet po nemškem kliringu vršil pri pooblaščenih denarnih zavodih ob sodelovanju borze.
Prejšnja vplačila: bivša Narodna banka v Beogradu ni likvidirala vseh vplačil v kliringu z Nemčijo po prejšnjih tečajih. To vprašanje je bilo v dogovorih zadovoljivo rešeno za hrvatske go-
spodarstvenike. Vsa vplačila so priznana po starem tečaju, če so dolžniki izpolnili vse pogoje tedanjih predpisov.
Hranilnica Ljubljanske pokrajine
Po naredbi Visokega Komisarja, ki je tudi že bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«, se imenuje odslej Hranilnica dravske banovine — Hranilnica Ljubljanske pokrajine.
Za kar je bila prej pristojna banska uprava, je v bodoče pristojen Kr. Visoki Komisar.
»Ferrital« namesto bakra
Velik napredek italijanske avtarkije pomeni nova kovina »Ferrital«, ki je v raznih predelavah dobro nadomestilo bakra. »Ferrital« se pridobiva iz železnatega peska in je po svoji kakovosti zelo uporabljiv za plošče piri elektro-magnetih ter v raznih industrijskih in vojno-tehničnih panogah. Brescia ima prve naprave za proizvodnjo »Ferritala«.
Doma in po sveti
Bolgarski kralj Boris se je po
svojem bivanju v Nemčiji odpeljal v Italijo, kjer je bil sprejet od italijanskega Kralja in Cesarja ter Duceja.
Nemško vrhovno poveljništvo je
objavilo, da so nemške podmornice in letala potopili v štirih prvih letošnjih mesecih ladij s skupno 2,23 milijona ton, poškodovali pa ladij s skupno 1,2 milijona ton. V teh štirih mesecih je doživel London 30 letalskih napadov, 441 sovražnih letal pa je bilo sestreljenih.
Za zunanjega ministra Hrvatske
je bil imenovan dr. Lorkovič.
Madžarska gospodarska delegacija pod vodstvom ministra doktorja Nickla pride v Zagreb, da sklene trgovinsko pogodbo med Hrvatsko ln Madžarsko.
Hrvaški listi pišejo, da se Hrvaške prav nič ne tičejo gospodarske obveznosti bivše jugoslovanske države.
Pogajanja za ureditev železniškega prometa med Madžarsko in Hrvatsko so bila ugodno zaključena. ,
Otvorjena je redna zračna zveza na progi Zagreb—Gradec—Dunaj. Službo bodo opravljala tri-motoma letala »JU 52«, ki imajo prostora za 14 potnikov. Polet iz Zagreba do Dunaja velja 758 din.
Zamenjava bankovcev bivše Narodne banke kr. Jugoslavije se je začela v Srbiji v vseh podružnicah banke ter pri večjih denarnih zavodih.
Francoski listi zelo ogorčeno napadajo Anglijo zaradi vpada v Sirijo. Nekateri listi zahtevajo, da zapleni francoska vlada vse premoženje Angležev v Franciji.
Japonska je odpoklicala ic Bata-vije svojo delegacijo, ki se je pogajala z vlado Nizozemske Indije aaradi sklenitve trgovinske pogodbe med Japonsko in Nizozemsko Indijo, ker so bila pogajanja popolnoma brezuspešna. Japonska vlada pripravlja sedaj primerne protiukrepe.
Vsa pristanišča v Angliji pridejo pod državno uprauo. V Glasgo-wu in Liverpoolu se je to že zgodilo. Podržavljanje pristaniških uprav naj doseže hitrejše razkladanje in nakladanje blaga.
Vsak zasebni avtomobilski promet je na Finskem prepovedan zaradi velikega pomanjkanja pogonskih sredstev, maščob ter gume.
Turška vlada je izdala naredbo, da se mora peči kruh ki vsebuje 30% ječmenove, 20% ržene in 50% koruzne moke. Takšen kruh se bo moral peči do prihodnje žetve.
Smrekovega in hrastovega čresia kupi vsako množino po garantirani ceni din 80.— za 100 kg franko vagon ali usnjama — J. Lavrič; Ljubljana — Šentvid pil Stični.
X A	plealra	I«
Ze»24 urah
itd. Škrabi in ivetfolika srajce, •vratnike in manšete. Pere, s«il, monga in lika demaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. I Telefon it. 82-72.
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
Trgovinski register
Vpisalo so se naslednjo spremembe:
F. P. Vidic & Comp, Ljubljana. Vstopil je družbenik dr. Dečman Anton, trgovski poslovodja v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Kranjska industrijska družba T Ljubljani. Na podstavi sklepa delničarjev, ki je bil od pristojne oblasti potrjen, se je zvišala delniška glavnica od 90,090.000 din na 120,000.000 din z izdajo 200.000 delnic po 150 din, glasečih se na imetnika.
«Tehna», družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja Kobau Danilo, podjetnik v Ljubljani in ing. Šramel Vladimir, gradbeni inženir v Ljubljani.
«Union», hotelska in stavbinska d. d., Ljubljana. Zaradi smrti s« izbriše član upravnega sveta Anton Kralj, vpiše pa se član upravnega sveta Ignacij Širca, višji fin. svetnik v Ljubljani.
Gospodarske vesti
Velepodjetje Montecatini je Izplačalo svojim 70.000 nameščencem posebne dodatke, in sicer vsem nameščencem, ki imajo do 2000 lir plače. Vsi delavci so dobili dvotedenske mezde, poročeni pa še posebne dodatke.
Tudi podjetje Fiat, ki enako aa. posluje okoli 70.000 delavcev, je izplačalo svojim nameščencem in delavcem posebne dodatke.
Nad 155.000 ha je letos obdelanih v Italiji s sladkorno peso. Posebno v severnih krajih kaže letina zelo dobro.
942 hiš za naseljence je bilo v Italiji zgrajenih od 1. januarja do 31. maja 1941. Država je izdala za te hiše nad 55 milijonov lir. V teh hišah je stanovanj za 1027 družin. Nadalje je bilo z vladnim prispevkom 7,2 milijona lir razširjenih 151 starih hiš, 405 hiš pa je bilo temeljito obnovljenih in je vlada v te namene izdala 23,1 milijona lir.
Nemški drž. tajnik Reinhardt j« izjavil, da so dali davki v 1. 1940. namesto proračunanih 25 milijard mark dejansko 27-2 milijarde mark. Nadalje je dejal, da je znašal dne 31. marca ves nemški državni dolg z vključitvijo davčnih bonov 90 milijard nmrk. Istočasno je znašal angleški državni dolg 148 milijard mark. Na glavo prebivalca torej odpade v Nemčiji od vsega državnega dolga 1000 mark, v Angliji p«, 3150 mark.
Smrekovega in hrastovega tresla
kupi vsako množino po garantirani ceni din 80— za 100 kg franko vagon ali usnjarna — J. Lavrič, Ljubljana — Šentvid pri Stični.
KNJIGOVEZNICA
1U60SL0VANSKE
TISKARNE
I ra«, za*, z a. zav. «
UUBLIANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredao nizkih cenah: Salda-konte, štra-oe, iournale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
IsdajateU »Ksnsoraij Trgovskega Uata«, njen predstavnik ds. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mikal ek, vat v LJuMjaai-