SANWÄLTBCHAM MARBURG:
M. Številka.
Ei
tii^i
- • t.-i •

um
7- SEP 1916 P* P tivyio.
mit— Beilagen
/
r
——- Karlbox,

tie 7. septembra 1*1«.
Ii. teätel.

List ljudstvu v pouk in nabavo.
Izhaja »b*k četrtek in velja s poštnino vred ia v Mariboru s pošiljanjem na dora /a celo lete 4 K, po! leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, la drage tnreaavstrtjske dežele 8 K. Kdor hodi «ara po njega, plača na leto tam» 3 K. — Naročnin» se pošilja na: Upravetitv* .Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. — Lkt te doposilja do odpovedi. — Udje „Katotlfrega tiskovnega
trativa' dobivajo list brez poiefane naročala e. — Posaiuemi listi stanejo 10 vin, — U»tdalii*u: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi a; ac vračajo. — Upravniitvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
sjsro&ilno. inserate in reklamacije.
hsse-rate se plačuje od enostopne petStrrste » enkrat iS vin., ali kar je Isto, 5 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglaae primeren popust V oddelku .Mala nanaafla* stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., frjavf In Posla*«? »in, — Isssersti se sprejemajo do torka opdidae. — Neisprte rrkiao&dje so poštnine proste.
Grčija v verigah.
Položaj.
Položaj »i rožnat. Vsi sosedi, rarven Nemčije, ŠSvSc« in Grčija, so nam že napovedali vojsko. Naša pogodba z Nemčijo je podpisana že s toliko krvjo, da se razmerji do Nemčije v tej vojski ne more več iz-premeniti, ostanemo si zavezniki in sobojevniki. Toda kaj S» bo s Švico in Grčijo?
Švica je bila dosedaj nepristranska in sicer po-gteno nepristranska, ne pa tako cigansko, kaikor I-talija in Rumunija. Kadar cigani po dne kradejo, se eden izmed njih med tem, ko drugi izvršujejo svojo obrt, dobrika in laska gospodarju, da bi odvrnil njegovo pozorinost od glavnega dejanja, Švica se je do sedaj vedla pošteno proti nam» Toda znano je, da v Švici prebivajo tri narodnosti: nemška, francoska in italijanska. Med francoskimi in italijanskimi Švicarji so neprestano vojni hujskači na delu, ki obetajo Švicarjem Predarelsko Toda dosedaj še je njih ruvanje ostalo brez posebnega uspeha pri vladi in velikem delu ljudstva.
Grčija bo danes ali jutri naša sovražnica^ sicer neradovoljno, ampak prisiljena po četverospora-zumu. Kralj, generalni štab in velik del ljudstva no-Če vojske, toda nesrečna, lega Grčije, ki izključuje nemoten dovoz živil, jo izroča na milost in nemilost čet-verosporazumu. Mi mejimo na Grško, odkar smo zasedli Albanijo. Grška bi torej imela opraviti z nami v Albaniji in z Bolgarijo v Macedjoniji pri Solunu. ¡Toda da bi nam grška vojna moč postala izredno nevarna, ni pričakovati, kajti cela armada, častništ-vo in vojaštvo, je vsled agitacije razdeljena v za vojsko in proti vojski.
Rumunija je naš najnovejši sovražnik. Rumunija je najboljši zgled, kam pride država, v kateri in proti kateri se ne naglašajo božje in naravne zapovedi. Ko je v drugi balkanski vojski ležala Bolgarija na tleh, tedaj je kakor potuhnjena zver iz zasede skočila Rumunija na Bolgarijo in ji odtrgala Dobru-čo. Ta zahrbtnost bi se morala takrat od celega sveta kaznovati z orožjem in besedo, a nihče si ni upal te roparske zahrbtnosti označiti s pravim Imenom. Za to se je Rumunija, predno je preteklo pet let, v drugikrat nastavila na skok in sedaj se hoče zagristi v naše meso» Cetverosporazum odobrava njeno dejanje in ga proslavlja, mi pa brusimo svoja orožja, da se obranimo pred drznim in brezbožnim roparjem.
Ker je Nemčija sedaj naša najtesnejša zaveznica, je treba pogledati tuidi njene sosede. Te so sledeče: Nizozemska, Danska, Norveška in Svedoka. Nizozemska javnost ni prijazna Nemčiji, pač pa vladarska hiša. In kaj to pomeni, vidimo na Grškem. ¡Zraven tega pa Nizozemec v sedanji vojski na vse strani veliko zasluži. Danska ni prijazna Nemčiji, a je tako majhna in Nemčija razvija na bojiščih tako silo, da se ne upa eapustiti svoje nepristranjstu A tudi na Norveškem javno mnenje ni za Nemčijo, toda nevarnosti ni, ker je želja, da se ohrani mir, velika in splošna. Na Švedskem je mnenje rarilJMeno, en del čuti z Angleži proti Nemčiji, drugi z Nemci proti Rusom, Za to je kratka sodba o Švedski nemogoča, a ravno razdeljeno mnenje na Švedskem nam je menda porok dovolj, da Švedi ostanejo med celo vojsko nepristranski. V pouk dodajemo, da je prestolu« mesto Nizozemske Hag, Danske Kod»nj, Nor-
veške Kristijanija in Švedske Stokholm» Na Nizozemskem vlajda kraljica Viljemina iz nemškega rodu Na-savcev in je omožena z nemškim vojvodom meklen-burško-šverinskim Henrikom. Na Danskem vlada kralj Kristijan iz rodu Slezvig-Holštejn-Sond^rburg-Gliksburg, ki pa Hohencolercem ni prijazen. Na Norveškem vlada kralj Hakon iz istega rodu kako v na Danskem. Na Švedskem vlada kralj Gustav iz francoskega rodu Bernadotte.
Izmed nevojskujočih evropskih držav, ki še jih nismo našteli, ostane še samo Španska, Vlada se drži pošteno nepristranski. Kralj Alfonz* katerega mati je Habsburžanka, drži v srcu baje z nami, kraljica pa je angleškega rodu. Javno mnenje je na Španskem razdeljeno: framasoni držijo s četverosoorazu-mom, katoliške stranke z Avstrijo in njenimi zaveznicami. Za Španijo se ni bati, da bi stopila v krog naših sovražnikov.
Edina država, ki bi s svojim brodovjem, s svojim gospodarskim dovozom in municijsko pomočjo lahko takoj naredila mir, je Severna Amerika, 'Toda čustvovanje je po veliki večini na strani četverospo-razuma. In zraven je treba pomisliti, da Severna Amerika v tej vojski krasno zasluži in da se njeno narodno gospodarstvo neverjetno množi.
Edini, ki dela, moli in se trudi za mir, je naš sv. Oče. Kakor je iz njegovih poslanic razbrati, je njegovo srce neutolažljivo, ker vojska tako strašno mori človeški rod in utesnuje človeško prostost. Samoumevno je, da panež v posebni meri sočustvuje nad Avstrijo in da mu je njena usoda zelo, zelo pri srcu. Saj je Avstrija izmed velesil kljub raznim pomanjkljivostim še vendar le najbolj katoliška država in Habsburžani so stari in zvesti prijatelji sv. Stoli-| ce, Vsaj4 udarec, ki zadene Avstrijo, čuti tudi sv. j Stolica. Za to je nas katoličanov sveta dolžnost, da z molitvijo in orožjem branimo Avstrijo in se trudimo za njeno moč in rast!
No?i davki.
Vojska zahteva ogromnih žrtev in sicer človeških in denarnih. Sloviti vojskovodja Montekukuli je nekoč rekel: „Za vojsko je treba denarja, denarja in zopet denarja!" Tako je bilo nekdaj in tako je zdaj. V štirih vojnih posojilih je naša državna polovica na-jela okoli 13 in pol milijarde kron, Letne obresti iznašajo 748 milijonov kron. V doglfidnem času bo že razpisano peto v o j n o p o s o j i 1 o, za katero je tudi treba poskrbeti za obresti. Za plačilo vojnih posojil bomo poskrbeli po vojni, toda obresti zanje je treba najti že sedaj, Lansko in letošnje leto je vlada s cesarsko naredbo zvišala pristojbine dedščin in daritev, davek na žganje, cene tobaka, sodne in zavarovalne pristojbine. Ti poviški ji nosijo letno okoli 100 milijonov kron. Novih 50 milijonov misli dobiti iz ravnokar podržavljenega in povišanega davka na pivo. Za ostalih približno 000 milijonov kron obresti za vojna posojila moramo priti do novih virov. Dne 28. avgusta je izšla cesarska naredba, ki določa vojne pribitke ali dokiade skoro na vse cesarske davke. Vojne dokiade ali novi davki so se naložili: na dohodninski, pridobninski in zemljiš-k i davek. Upelje se z novo naredbo še tudi cela vrsta drugih novih davkov ter se zvišajo razne druge pristojbine in sicer rentni davek, davek na nagrade, pristojbine koLcov, upelje se davek na stave pri dirkah itd., kar pa razun davka na vžigalice kmetsko in delavsko ljudstvo ne bo posebno zanimalo.
Dohodninski davek bo povišan še le tistim, ki imajo najmanj 3000 K letnih dohodkov. Pri 3000 K znaša vojna doklada 15% in nato zraste pri vsaki stopnji dohodkov za 5%, tako da znaša vojna dokla-da pri dohodkih 76,000 K 70%. Od te stopnje naprej je povišanje še večje, Pri dohodkih nad 200.000 kron znaša doklada 120%. Pridobninski davek se bo povišal v dveh stopnjah: davkoplačevalci 1. in 2. razreda bodo plačevali odslej 100%, 3. in 4. razreda —• srednji in manjši obrtniki — pa 60% vojnih doklad«
Najhujše bo zadel naše ljudsko povišan zemljiški davek. Dokiade na ta davek znašajo 80%. Ako je n. pr. plačeval posestnik dosedaj 120 K cesarskega davka, ga bo plačal odslej še 96 K več. Cesarska naredba pa določa, da občine, okrajni zastopi in dežele na ta novi davek ne bodo smele naložiti nobenih doklad.
S to naredbo se je upeljal tudi davek na vžigalice in sicer na škatljico z 60 nežveplanimi ali 90 žveplanimi šibicami 2 vinarja. Da pa tovarnarji in trgovci ne bodo mogli po svoje uravnati cen vžigalicam, bo vlada določila najvišje cene za vžigalice.
Novi zemljiški in dohodninski davek se bo moral plačati že za leto 191'6, Vlada bo izdala posebne razglase, s katerimi se bodo pozvali davkoplačevalci» da ši sami izračunajo nove davčne dokiade in jih plačajo vsaj do 31. decembra 1916. Posebna plačilna povelja se bodo izdala edino pri pridobnini. Od leta i 1917 naprej pa se bodo novi davki plačevali ob e-] nem z drugimi davki.
Država bp dobila od dohodninskega davka na leto 84, od pridobninskega davka 68, od zemljiškega 42 in od drugih davkov 10--20 milijonov K več kakor dosedaj.
Novo davčno breme bo za posestnike zemljišč, malih in velikih, zelo težko. Mnogi, posebno zadolženi posestniki, so že dosedaj radi izredno visokih občinskih, okrajnih, deželnih in drugih doklad, slabih letin, vremenskih uim in dragih delavskih moči zelo težko plačevali svoje davke. Odslej bo še hujše. Ker bodo tudi tovarnarji in obrtniki davku primerno podražili svoje izdelke, bo treba gledati na to* da bo smel tudi kmet za svoje pridelke zahtevati toliko višje cene, za kol i bor mora plačati višje davke in mora razne potrebščine dražje plačevati. Mislimo, da se bo ta opravičena zahteva na. merodajjnih mestih upoštevala^
Sušf*?? »e<He!
Sadna letina na Slovenskem Stajerju letos sicer ni tako bogata, kot druga leta, a vendar je še mnogokje toliko sadja, kolikor ga je treba za domačo rabo. Pred vsem moramo letos skrbeti za p o s u-š e n o sadje. Ker so nas naši sovražniki zaprli od ostalega sveta in ne moremo od drugod uvažati raznih živil, moramo skrbeti,, <Ja si oskrbimo domače nadomestke. Vlada je z raznimi odredbami omejila u-porabo mesa, masti, olja, moke, fižola, kave, sladkorja itd. Suho sadje je skoro za vse vrste teh živil izboren in zdlrav nadomestek. Posušeno sadje se da dobro in na mnogovrsten način porabiti v gospodinjstvu, radi neznatne teže in skrajne trpežnosti ga i lahko dajemo našim vojakom seboj na bojišče ali pa pa pošljemo za njimi. Posušeno sadje posebno radi uživajo otroci. Radi tega 1o letos prav dobro, ako nasušimo mnogo sadja, da ga bomo lahko dajali pozimi otrokom s£boj v šolo namesto kruha. Posušeno sadje je izborno sredstvo zoper razne bolezni. Caj, v katerem se je kuhalo suho sadje, je priznano sredstvo zoper slab želodec, drisko itd.
Naših vrlih slovenskih gospodinj jii treba posebej učiti, kako se suši sadje. Za domačo rabo je sadje, posušeno v peči, sušilnicah, na štedilnikih ali na solncu popolnoma dobro. Skrbeti pač moramo, da sadje ne pride preveč t dotiko z dimom in da ga s-
Iranimo na suhem prostoru. Sušiti »e da vse vrste
sadja: jabolke, hruške, cešplje (slive), breske itd.
Štajersko namestil ¡štvo je izdalo pred kratkim posebno knjižnico, v kateri je opisano, kako je treba sušiti sadje. Knjižica se dobi pri vseh okrajnih glavarstvih in stane 1 komad 10 v.
Sušite sadje za slu-5aj, da bi pomalem imoli kruha, fižole, masti in drugih živil.
Travnike, ki so od sušo trpeli, je podsejati m gnojiti,
Travno rušo je treba podsejati.
[Kjer se je ruša skoro do čistega posušila, bi bilo seveda najbolje, da bi se podorala in po preteku enega ali dveh let nanovo obsejala s primerno mešanico travnega in deteljnega semena. Med tem časom bi kazalo pridelovati na tem prostoru okopavi-ne, da bi se zemlja "do dobrega zagnojila. To je pa laže rečeno kakor storjeno, posebno dandanes in ne malem posestvu. Večjidel ne bo mogoče pogrešati travniških prostorov in naj je ruša še tako oslabljena in obnovitve potrebna, ker imamo premalo zemlje in premalo krme. V mnogih legah tudi ni mogoče iz-preminjati travniške kulture in ni misliti na tako delo. V vseh takih in enakih slučajih si moremo pomagati s tem, da sedanjo rušo pOdsejemo in na ta način pomladimo.
Vrednost travnega semena In senenega drobirja za
podsetev.
Za tako podsetev je najbolje vzeti dobro kali-vo travno seme in nekaj deteljnega semena, Taka setev bi bila najbolj pravilna in največ vredna. A danes je semenska trgovina s travami precej nezar nesljiva in draga in se prav lahko pripeti, rda potrebnega semena sploh ne dobimo. Zaradi tega si bo treba pomagati s senenim drobirjem. Vrednost tega drobirja (semplrja) je na splošno dokaj manjša, zlasti v primeri a dobro kalivim in skrbno očiščenim travnim semenom, toda danes nam je ta pomoč najbližja in najcenejša in v današnjih razmerah tudi zadosti dobra, posebno če imamo seneni drobir iz dobrih travnikov, Seveda se mora seneni drobir na gosto raztrositi, ker je poln senenih mrvic in ima radi tega razmeroma manj pravega travnega semena.
Dajmo torej po prizadetih krajih vse seneni drobir in tudi deteljni drobir skrbno Odbrati in o prvi priliki porabiti z a podsetev travnikov in koše-nic.
Prav ugoden čas za to je sedaj po takih travnikih, kjer ni otave, da nam trave že sedaj iskale m fla se do zime utrdijo. Trosimo ga pa tudi o prihodnji pomladi, ko se izpraznijo svisli in drugi seneni prostori.
Od suše poškodovano rušo moramo tudi gnojiti.
Ker je ruša vsled suše tudi oslabljena, jo moramo tudi gnojiti, da se zopet okrepča in popravi. To velja za vse tiste trav«, ki so vsled suše v rasti onemogle.
Kdor ima kaj komposta ali dobre prsti, naj jo napelje na tajke travniške prostore, da se ruša prej zgosti. Kdor pa nima ne komposta in ne prsti, naj si pomaga z drugim gnojem, z gnojnico, s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili, ako jih le more kje dohiti -
V zvezi z dobrim gnojenjem se bo ru§a najpo-prej poživila in pomladila.
Gnojnico dovažamo čim preje na take prostore, in sicer ob deževnem vremenu; gnojnica čudovito tiobro upliva po uničenih travnikih. Jeseni gnojimo s hlevskim gnojem in ravnotakrat tudi z umetnimi gnojili. Za umetna gnojila je že sedaj skrbeti, da jih dobimo o pravem času.
Storimo torej, kar je v nagi moči, da se težko poškodovani travniki popravijo in pomlade.
Rohrman.
Letošnja žetev.
List „Nachrichten zur landwirtschaftlichen Profluktions- und Handelsstafiatik* prinaS» preglgd
o stanju letošnje žetve:
P š e n i 6 n a žetev letos v nobeni državi ni zadovoljiva. V Združenih državah Severne Amerike se je zimske in jare pšenice pridelalo okrog 207 milijonov meterskih stotov, komaj % lanske žetve. Vendar je tudi ta množina še za 10% večja, nego je bila žetev povprečno v petletju 1909—1913, zakaj lanska žetev je bila izredno bogata in tudi leta 1914 je priraslo v Ameriki neobičajno mnogo pšenice. Drugi največji producent, Indija, javlja letos samo 87 milijonov meterskih stotov pšenice, za 15% manj, nego lani in za 10% manj, nego povprečno v petletju 1910—1914. V Evropi pa je žetev letos boljša, nego lani. V Italiji je priraslo 52 milijonov meterskih stotov (112% lanskega pridelka in 104% povprečnega, pridelka v petletju 1910—1914). Tudi Španska je pridelala več, nego se je pričakovalo, 42 milijonov meterskih stotov napram povprečnemu pridelku 35 milijonov meterskih stotov v petletju 1910—1914. Tunis in japonsko javljata za 19.3 milijonov meterskih stotov večji pridelek, nego v petletju 1909—1913, a za 76.73 milijonov meter-skil? stotov manjiši, nego je tfil lanski
R ž i je zraslo v Združenih državah za 10% manj, nego lani, a za 26% več, nego povprečno v zadnjem petletju, torej boljši uspeh, nego pri pšenici. Na Španskem, v Italiji in v Švici se je pridelale 21.17 milijonov meterskih stotov,- torej za 411.000 meterskih stotov več, nego lani in za 3.47 meterskih stotov več, nego povprečno v zadnjem petletju.
Ječmena je splošno manj, nego lani, a več nego povprečno v zadnjih 5 letih» Ves pridelek v Japonski, Združenih državah, Španski, Tunisu in Švici se ceni na 88.78 milijonov meterskih stotov, torej za 7,8 milijonov meterskih stotov manj, nego lani, a za 7.61 milijonov meterskih stotov več, nego povprečni pridelek zadnjih 5 let.
Skoro isto velja o ovsu, kojega pridelek v Združenih državah, Italiji, Španiji, Švici in Tunisu znaša 201.68 milijonov meterskih stotov, za 33.14 mi-Ii'onov meterskih stotov manj, nego lani, a za 26.67 milijonov meterskih stotov več, nego povprečno v zar dnjih 5 letih.
Turščice je priraslo v Združenih državah 728 milijonov meterskih stotov, lA cel© svetovne žetve, za 6% manj, nego lani, pa za enako svoto več, nego v zadnjih 5 letih.
O ostalih državah manjkajo doslej zanesljiva poročila. O Rusiji se čujejo doslej jako negotove vesti. kar je pri velikanski obsežnosti te države naravno, So gubernije, kjer je vsako leto lakota, a so zopet druge, ki pridelajo več nego za lastno potrebo. O južnih" gubernijah se letos poroča, da je pridelek rži večji nego lani, oni pšenice pa manjši, to pa le bolj zaradi tega, ker se polja niso obdelovala, nego zaradi slabe letine. Neposejanih površin je tudi veliko ostalo v gubernijah severne evropske Rusije, a manj ali pa nič v Sibiriji. Na Turškem se pričakuje letos jako dobra žetev, v Rumuniji in Bolgariji je škodovalo deževje. S 1. julijem je bilo v Rumuniji zalog pšenice 403.000 ton, rži 8700 ton, ječmena 320 tisoč ton, turščice 780.000 ton, ovsa 62.000 ton, moke pa 320.000 ton, torej skupaj 1.616 milijonov ton (napram 1,223 milijonov ton lani). PretJitek aa izvoz bo sicer znaten, a manjši nego lani,
V Nemčiji so topli in suhi dnevi prvega avgu-stdvega tedna jako ugodno uplivali. Žetev pšenice je nekoliko slabša, zato se pričakuje jako lepa žetev o-vsa in ječmena. Obdelanih polj je bilo letos veliko več, nego lani. Maksimalne cen® bo t Nemčiji ostale na dozdajni višini*
važdu
Zimski ječm^ -pridelek.
Sedaj je čas, da presodimo, koliko bomo sejali | ene in druge ozimins. Pred vse» je važno, d» seje mo dosti pšenice in rži, Eer je teh najbolj treb» e« j kruh. Kolikor težje pa postajajo rasmers s« ros po- i
darski naš obstanek, za primerno krmljenje domače
živali, kolikor bolj se nam omejuje i oraba domačega žita za našo prašičjo in drugo rejo, z eno besedo: kolikor bolj nam zmanjkuje domačih močnih krmil — toliko važnejši postaja za nas zimski ječmen.
Poraba turšice je bila dosedaj prosta, danes je tudi že omejena. Te posledice se utegnejo pokazati najprej pri prašičjereji, ki nas bo vsled tega čimda-lje težje zalagala s potrebno mastjo. Pri ječmenu je poraba tudi omejena, ker ga smemo obrniti le eno četrtino za domače potrebe Toda čim več ga bomo pridelali, tem večja bo tudi ta četrtika. Iz tega stališča kaže sejati več ječmena, ker si na ta način lahko pomagamo do nekoliko večje množine nujno potrebne domače močne krme.
Zimski ječmen se pa priporoča tudi še iz drugih vzrokov. Glavna njegova prednost tiči v tem, da bogato rodi in da zori tako zgodaj, da se po njem še razen običajnih strniščnih sadežev (¡¿.¿da, zelena tur-ščica, repa) da pridelati tudi še strniščno korenje ali pa strniščna pesa. Strniščno korenje je danes še vse bol' važno, kakor je bilo pred vojno, ne samo kakor krmilo, ampak tudi za človeško hrano. In bolj izdatnega pridelka si ne moremo tekom enega leta od njive misliti, kakor če spravimo najprej dohro letino ječmena, potem pa še ves pridelek korenja. Res je, da pletev korenja po strnišču da mnogo truda, toda ta trud se za naše maloposestniške razmere vrlo dotfro poplača.
Vse hvale vredna in času primerna je pa tudi saditev strniščne pese po zimskem ječmenu, ker je ob dobrem gnojenju in dobrem delu mogoče od nje dobiti skoraj ravno tako bogat pridelek, kakor od spo-mladne pese. V kamniški okolici so se že mnogi gospodarji poprijeli tako strniščne saditve in s prav dobrim uspehom. Tudi na kmetijski šoli na Grmu so se poskusi s tako peso prav dobro obnesli. Za potrebne pesne sadike je treba seveda o pravem času poskrbeti in strnišče dobro pognojiti. iSkrbni gospodarji si pomagajo pri tej saditvi tudi z gnojnico, da je več uspeha,
S setvijo zimskega ječmena, v zvezi s pridale* vanjiem strniščnega korenja ali strniščne pese, pa tudi v zvezi s pridelovanjem strniščne ajde, zelene turščice ali repe, nam bo zelo pomagano v teh težkih časih — bolj kakor prej, in zato je nujno svetovati, da bi-sejali po možnosti nekaj več zimskega ječmena, ker bomo na ta način najlaže prišli do nekoliko večje množine potrebne domače močne krme, ki je za našo raznovrstno živinorejo čim dalje tembolj zmanjkuje..
Skrbimo ob enem tudi za dobro domače seme!
Rohrman.
7. seriwrnbra, 191«.

Stran 3»
Se eno leto vojska.
•
Glasni ravnatelj haniburakega paiwbrddnega društva Eallin je v razgovora z ameriškim dopisnikom Wiegandom izjavil, da b© vojska trajala šo eno leto. Na to smo pripravljeni. Mogoče bomo na eni ali urugr strani prihodnje tedne «Ul» vpitje n >veli dh vojaških uspehih, ali to bo le malega pomeiru, Vprašanje je, kdo bo na delj vzdržal. To fen vo'Sko odločilo in končalo.
„Daily Telegraph" poroča iz (Betrograda,: Ruski vojni minister je izjavil, da bode uspehi četvero--.sporazuma in nastop Romunije pač povzročili hitrejši konec vojske, vendar je pa potrebna vsaj še ena zimska vojska.
Angležem ; rijazna „Tribuna* prinaša na celi strani pregled Franka Simon o vojski V tem se na^ poveljuje zmaga četverosporazuma za leto 1918. Mir, ki bi se že sed«j sklenil, bi bila nemška zmaga, i^e ob Odri in ob Renu bi lahko aaveziviki dosegli stojo zahtev«.
Koliko vojnih napovedi je že s»daj?
Število vojnih napovedi se mnsži. Dosedanje vojne napovedi so sledile v sledečem redu:
	julija	3914	Avstrija Srbiji;
1.	avgusta	1914	Nemčija Rusiji;
3.	»	1914	Nemčija Franciji;
3.	-»	1914	Belgija Nemčiji fodki<xnits»v nem-
			škega ultimata);
4.		1914	Anglija Nemčiji;
6.	>	1914	Avstrija Rusiji;
6.	»	1914	Srbija Nemčiji;
7.	i»	1914	Črna gora Avstriji;
9.	»	1914	Črna gora Neujčiji;
10.	>	1914	Francija Avstriji;
12.	*	1914	Acglija Avstriji;
23.	• .	1914	Japonska Nemčiji:
24.	»	1914	Avstrija Japonski;
28.	>	1914	Avstrija Belgiji;
2.		1914	Rusija Turči-i;
3.	»	19 4	Črna gora Turčiji;
3.	»	1914	Japonska Turčiji;
5.	»	1914	Anplija Turčiji;
0.	»	1914	Francija Turčiji;
7.	>	1914	Belgija Turčiji;
7.	•	1914	Srbija Turčiji;
23.	maja	1915	Italija Avstriji;
21.	avgusta	1915	Italija Turčiji;
14.	oktobra	1915	Bolgarija Srbiji;
15.	>	1915	Anglija Bolgariji;
16.	»	1915	Francija Bolgariji;
18.	»	1915	Italija Bolgariji;
22.	>	1915	Rusija Bclga iji;
9.	marca	1916	Nemčija Portugalski;
27.	avgusta	1916	Italija Nemčiji;
27.	»	1916	Rumunija Avstriji:
28	»	1916	Nemčija Rumuniji;
.30.	»	1916	Turčija Rumuniji;
1.	septembra 1916		Bolgarija Rumuniji.
Vznemirjeni Madžari,
V ogrski zbornici so se vršili dne 5. septembra btaili prizori. Ko je vstopil ministrski predsednik grof Tisza, mu je zaklicaj. poslanec 'Just: Odstopite! Vsa opozicija je ta klic ponavljala. Nastal jo velik hrup in ropot, ki je trajal precej časa.
Prvi je govoril grof Tisza. Rumunija je zače-< la, vojsko, ne da bi stavila prej kake zahteve ali izrazila željo, da se hoče pogajati. Rumunska vlada in kralj so do zadnjega zatrjevali nepristrunosl in s tem prevariti vse naše dijlomatične, vojaške in politične činitelje. Ker pa je delala Rumunija vojaške priprave, smo tudi mi pričeli ž njimi, toda v sredi dela je nas Rumunija napadla. Vojaške naprave za našo varnost se najdaljujejo. (Velik ropot in klici na levici: Honved se n i j pokliče domov!) Ministrski predsednik je konč::l svoj govor med velikim odobravanjem desnice in i.rupnim ropotom levice.
Grof Apponyi je izvajal, da je v sejdanjem čar su dolgo molčal. Toda dogodki zadnjega časa so po-kazaJli, da one osebe, ki so danes na krmilu, ne s-mejo vnaprej brez nadzorstva izvrševati svoje skoro neomejene moči. Verjame, da so bili odločilni činite-1U od Rumunije prevarjeni. Toda to jih ne oprav.-Euje, da bi ne videli vnaprej, kako se bodo stvari razvile, in da bi v varnost dežele ne ukrenili vsega, kar je potrebno Naj se zberejo sedaj vse sile, da se izgubljena zemlja zopet pridobi, Naj se naredi konec nepotrebnim oprostitvam. Stari ljudje naj delajo doma, mladi pa na fronto. (Pritrjevanje v celi zbornici.)
Grof Andrassy izvaja, da ne smemo mirovati dokler se nai! Rumunijo ne maščujemo, Toda mi mo-
ramo meti jamstvo, (da bo vodstvo boljše. Noče se natančne a baviti z vodstvo«:, zunanje politike, a sram nas mora biti, da smo se dali prevariti. 2e skozi 2 leti je vsakdo j ričakoval vumunski napad.. Ako se ;e naga. zunanja polivka kljub temu dala prevarili, je bila ;rač strašno lahkomiselna-
Grof Karolya je napadel našega bukareštanske-ga poslanika grofa Cernina, ker se je dal prevariti. Toda napake, ki se se naredile v zunanji politiki, so v dvojni meri tudi Tiszire napake. Vedelo se je, tako se Rumunija pripravlja, \ sled tega bi se ne smeli dati prevariti. Ogrske čete so se v vojski vedno pošiljale na najnevarnejše točke, sedaj jih je treba poklicati v domovino.
Poslanec Rakovskv napada ministrskega predsednika, ker se je izkazalo, da je popolnoma nepoučen. Vsaj tako do3go bi moralo biti mogoč» braniti meje, da bi 100.000 Sedmo gradčanov, ki so morali bežati, ne stali ure d nami kot berači. V zunanji politiki so se zakrivile največje napake. Ministrski predsednik ,;e dokazal, da je popolnoma nezmožen.
Grof Tisza še enkrat odgovarja* da odgovorni činitelji niso zaupali Rumuniji, toda trenotek^ ko bo nas P-umunija napadla., je bil negotoiv.
Ko so govorili še nekateri poslanci, se je odredila lajna seja. Ogrska zbornica se bo še tudi nt-sledme dni lyavila z rumunsko zadevo, kajti poslanci so Tožili več interpelacij, tako n. pr. poslanec Hu-szar: Kako bo vlada poklicala one uradnike na odgovor, ki so zamudili in z ¡krivili, da je prebivalstvo 14 okfrajev vsled bega moralo zapustiti ne samo lastno ognjišče in rodno zemljo, ampak tudi zaloge žita, živin® in vrednostne predmete.
Grška v verigah.
Cetverosporazum kuje Grško v verige. Kralj Konštantin, del grških generalov in skoro večina ljudstva stoji na stališču, da mora ostati Grčija v sedanji vojski še tudi nadalje nepristranska. Cetverosporazum pa od dne 'do dne vedno huje pritiska na ubogo deželo in jo sili v vojsko. Kralja Konštantina hoče četverosporazum strmoglaviti s prestola* in postaviti nanj mladoletnega princa Jurija. Kralj, ki je ba;e zoj>et bolan, se še dosegaj ni uklonil. Cetverosporazum je stavil Grčiji sledeče zahteve: 1. da odda pošto, brzojav in železnice pod četverosporazumo-vo upravo: 2. da odredi mobilizacijo grške armade in postavi 200.000 mož na bojišče na stran četvero-sporazuma; da odstrani vse častnike, ki so sovražni četverosporafzumu. Dne 3. septembra se brzojav-lja iz Aten, da je Grška v polnem obsegu sprejela četverosporazumove zahteve. Cetverosporamm je že prevzel nadzorstvo nad pošto in brzojavom. \ grško morje je pretekli teden priplulo 30 angleško-francos-k4h bojnih ladij, M so baje izkreaile pred Atenami 25 000 mož. Novejše vesti pravijo, da so te čete že zasedle Atene V Macedoniji se je pod uplivom čet-verosporazuma osnoval odbor za narodno obrambo Macedonije, kateri je proglasil neodvisnost grškck-macedonskegai ozemlja. Tudi Kreta je baje roglasi-la svojo neodvisnost in jo imenovala Venizelosa za svojega predsednika.
Cetverosporazum zaplenil 20 avstrijskih ladij.
Dne 3. septembra je priplul oddelek oetvero-sporazumovih vojnih ladij v grška pristanišča Pirej, Salamis in Elevzina, kjer je zaplenil 20 avstrijskih trgovskih parnikov, ki so ob izbruhu vojne zbežali v imenovana pristanišča.
v
Švicarje snubijo.
Cetverosporazum vabi Švico na vse mogoče načine v svoj tabor. Plačani četverosporazumovi odposlanci prirejajo po vsej Švici shojde, na katerih navdušujejo j osebno italijanske in francoske Švicarje na vojsko zoper Avstrijo in Nemčijo. Zlasti številni so taiki shodi v francoskem delu Švice. Cetverosporazum obljublja Švici, ak:o stopi na njegovo stran, avstrijsko deželico Predarlsko, in da bo deželo pridno zalaaal z živili. Ker pa je Švica bila dosedaj pošteno nepristranska, smemo upati, da je tutdi v bodoče četverosporazumove vabe ne bodo zapeljale.
Četverosporazum vabi
Dansko.
Londonski list „Economist" preiskuje in opisu-e ugodnosti,, ki bi jih imel četverosporazum, ako bi Danska stopila v vojsko na stran četverosporazuma. To bi bila edina možnost, da se dobi ugodno podlago za nadaljne uspešne boje proti Nemčiji,
Francoska lista „Liberie" in „La Patrie" objar vljata brzojavke iz Stokholma, v katerih se zatrjuje, da bodo bodoče volitve na Danskem odločile, ali še ostane Danska tudi v bodoče nepristranska ali ne.
Romunsko bojišče.
Se tisto noč, ko nalm je Rumunija ¡napovedala ^jsko, so naše čete izpraznile južno-vzhodno sedmo-graško mesto B r a š e v o (ogrski Brasso, nemšB Kronstadt), ocldal,;eno 18 km- od sedmograško-rumun-ske meje, V ; onedeljek, dne 28. avgusta, so Rumu-ni mesto zasedli. Braševo šteje 50.000 prebivalcev. Dne 31. avgusta so pa naši izpraznili Sibin j (o-grski Nagy-Szeben, nemški Hermannstadt), glavno mesto Sedmagraške. Mesto šteje 35.000 prebivalcev in je važno križišče treh železnic. Oddaljeno je o9 prelaza Crvena veža (Rotenturm) 30 km. Prelaz Gr-vena veža se nahaja ob južno-sedmograško-rumun^ ki meji, tam, kjer zapusti reka Olit (Aluta) Sedmo-graško. Istega dne so naše čete še tudi izpraznile severno-vzhodno od Braševa ležeče mesto J u r j e -v o (ogrskiSepsi-Szent-Gyorgy)J nadalje mesti K e z-di-Vasarhely in Cik-Seredo otJ vzhodno-sedmograško-rumunski meji. Vsa tri mesta so zasedle rumunske čete. Dne 29. agusta so Rumuni prekoračili Vulkanski prelaz južno-zahodnof od Sibinja oo sedmograško-rumunski meji in zasedli mesto P e-t r o v o (ogrski PetrosenyJ. Mesto je važno železniško križišče. V bližini se nahaja mnogo rudnikov. — Dne 1. septembra so udrli Rumuni ob sedmograško-srbsko-rumunski meji pri O r š o v i na Sedmograš-ko.. Naše čete so se umaknile na Idesni breg rekice Črne. Toda rumunsko prodiranje je na tem ozemlju ustavljeno in po poročilu ogrskih listov) se nahaja mesto Oršova., katero so Rumuni zasedli, zopet v naših rokah. Rumuni so udrli na petih mestih čez mejo na Sedmograško. Na severu ob bukovinski meji so se ruske in rumunske čete strnile v skupno Ironto.
Bolgarija napovedala Ru-
mumiji vojsko.
Odkar je Rumunija zahrbtno aapadla Avstrijo»
so Rumuni neprestano dražili in izzivali tudi svoje južne sosede Bolgare. Rumunske obmejne straže so na več kraiih napadale bolgarska sela ob meji in zažigale bolgarske vasi. Bolgarija tega početja ni več mogla mirno gledati in je dne 1. septembra napovedala Rumuniji vojskot Rumunskemu poslaniku ,v Sofiji so se izročile potne listine in bolgarskje čete ob Dobmči so dobile povelje, da vkorakajo v rumunsko ozemlje.
Bolgari prodirajo v Rumunijo.
Drugi dan po bolgarski vojni napovedi, to je d n e 2. s e p t e m b r a, so bolgarske čete na črti med Donavo in Črnim morjem prekoračile rumunsko mejo. Rumunska obmejna bramba je bila vržena nar zaj.
Dne 3, s e p t e m b r a so bolgarske konjeniške Čete pri kraju Kočmar vrgle rumunsko pehoto v neredu nazaj ter vjele 10 častnikov in nad 700 mož.
Dne ¡.'septembra so bolgarske in nemške čete z naskokom zavzele prednje postojanke mostišča pri mestu Tutrakan (ob Donavi, zahodno od Silistrije, 50 km jugovzhodno od Bukarešte).. Bolgarske čete so ta dan zasedle mesto Dobrič (15 km od rumunske meje) in mesti Akadiinlar in Kurtbunar, Bolgarska konjenica je razkropila več rumunsklh bataljonov. Bolgari stojijo na 120 km dolgi fronti 20— 30 km v Dobruči.
O rumunske m kralju.
O predzgodovini vojne napovedi Rumunske Av-stro-Ogrski poročajo tfavarski listi, da je bila Rumunska vojaško že v rokah Rusije, ko je kralj podpisal vojno napoved. Kralj se je baje še v zajdnjem trenotku hotel izogniti vojni. Vojni svet se je moral preložiti, ker je kralj Ferdinand zbolel in tudi popoldanski kronski svet je hotel preložiti, udati pa se je moral zahtevi Bratiana in ruskega jioslanika, ker sta mu rekla, da je od zunanjega ministra podpisar na voina napoved Avstro-Ogrski že v rokalr posla-nika na Dunaju. Tudi politična voditelja Majcyrescu in Marghiloman sta skušala še enkrat doseči odlog,-Bratianu pa je izjavil, da so Rusi že prekoračili popolnoma nezavarovano mejo in da. so lahko v nekaj dneh v Bukarešti, tako da Rumunski niti ni več mogoče ostati nepristranski. Kralj Ferdinand, ki je že imenoval Bratiana „Judeža s Kristovo glavo", je bil na ta način prisiljen, napovedati Avstro-Ogrski vojno, če ni hotel, da igra Rumunska podobno vlogo, kakor Grška,
Iz Bukarešte poročajo, da je kralj izgubil ves upliv in da vlada na Rumunskem v resnici le samo kraljica z liberalnima političnima voditeljema Take Jonescom In Filipescom, Kraljica je imela brez prenehanja stike z londonskimi, pariškimi in petrograj-skimi merodajmimi krogi, Bila je baje že (enkrat med vojno v Petrogradu in v Parizu.. V Bukarešti prirejajo sedaj sprejeme samo kraljici. O kralju ne govori nobeden več.
Premoženje «imunskega kralja.
Rumunski kralj bo pustil v sedanji vojski moriti svoje ljudi na tisoče in njih premoženje opusto-Siti in uničiti. Toda za svoje premoženje je še pravočasno dobro poskrbel. Svojega oskrbnika je poslal v Švico, da spravi njegove zaklade na varno. Toda gospod oskrbnik je imel smolo: nemška policija ga je spoznala in prijela.
Rusko-ruinunski vojni načrta
„¡Matin" poroča, da sta ruski in rumunski generalni štab izdelala za vojno ta-le načrt: Ko bodo Rusi prišli skozi Dobrudžo, bodo napadli Varno iz kopnega in z morja ter si ustvarili tam strategično oporišče za nadaljne operacije proti Bolgariji, Istočasno naj bi nastopile rumunske armade skupaj z ruskimi četami na Sedmograškem, dve nadaljni armadi pa naj bi prodrli preko bolgarske meje ter korakali proti Sofiji.
Prvi pozdrav Bukarešti.
Bukarešta je dobila v noči od 3. na 4. septembra prvi pozdrav od sovražnika. Pozdravljat so jo prišla Zeppelinova letala. Vrgla so samo na. notranje mesto 2G00 kg ekrazita, vsled česar je bil mestni del blizu arzenala in nekaterih municijskib skladišč popolnoma uničen. Tudi na oni del mesta, kjer se nahaja kraljeva palača, so metali bombe.
Utrjena Bukarešta.
Londonski list „Central News" poroča iz Petro-grada, da utrjuje rumunsko armadno vodstvo zadnje dni z mrzlično naglico ozemlje okoli Bukarešte, ker je rumunsko glavno mesto samo 50 km oddaljeno od bolgarske meje in se je radi tega bati vpada bolgarskih čet, Bukarešta je, kakor znano, obdana s trd-njavskim zidovjem, alj rumunski generalni štiab pa Smatra te obrambne prostore za jako ozke in «a nezadostne z obrambnega stališča. Radi tega gradijo izven teh zidov v več črtah obrambne trdnjave, v katere polagajo japonske ladijske topove.
Rusi na Rumunskem.
Ruske čete korakajo v Rumuniji v smeri na Crnovodo, Silistrijo in Drudževo. Vsa tri mesta leže ob Donavi. Rusi pričakujejo v kratkem spopada z BolgarL
Prvi vojni vjetniki.
sicer na nekaterih točkah dosegle nekaj uspehov, a kar pa na splošen položaj naše tirolske fronte ne bo imelo posebnega upliva. Manjši neuspešni laški napadi so se vršili tudi na koroški in primorski črti. Listi namigavajo, da se v ozemlju pred Gorico vrše na obeh straneh živahna premikanja- čet, iz katerih se sklepa, da se bodo na tem prostoru že v kratkem razvili živalmi boji. Italija je zaplenila čez 600 nemških trgovskih in drugih parnikov, ki so bili od začetka vojske zasidrani v italijanskih pristaniščih. To je navaden čin roparske družbe. Zadnji čas je poslala Italija mnogo svojih čet v Albanijo, kjer se vršijo ob reki Bojuzi živahni boji med Avstrijci in Italijani.
Pred Solunom.
Odkar je vstopila Rumnnija v bojni metež in so morali Bolgari mnogo svojih čet poslati na rumunsko mejo, so se bolgarske čete v Macedoniji zakopale in močno zavarovale proti sovražniku. Od zadnjega našega poročila ni iz macedonske fronte nobenih posebnih poročil. Cetvero^porazum še vedno zbira več novih čet pred Solunom. Italijani so baje poslali pretekli teden 40.000, Portugalci pa 15.000 vojakov pred Solun.
Francosko bojišče,
Na francoskem bojišču se bije že od srede, dne 29. avgusta, na ozemlju rek Ancre in Somme ter desno od reke Moze strahovita bitka, ki presega glede uporabe municije, razsežnosti ozemlja in velikanskega -števila vojaštva vse dosedanje boje na tem ozemlju. Angleško-francoskim četam se je posrečilo zavzeti tri vasi na tem ozemlju ter potisniti pri Forestu Nemce v drugo obrambno črto. Po poročilih angleških listov so žrtve na obeh straneh naravnost ogromne.
Naše žrtve za domovino.
Tedenske uviiee.
Vstollčenje kanonika. Dne 1, septembra, ob 8. uri zjutraj, se je v mariborski stolnici vršilo slovesno vstoličenje novoimenovanega kanonika, preč. g. Alojzija Arzenšek, dosedanjega dekana in nadžupni-ka v Vuzenici. Po slovesnem vhodu ekscelence pre1 milostljivega gospoda knezoškofa se je odmolilo „Pridi sv. Duh." Potem so se vsi dekreti, zaidevajoči se najvišje imenoVanjej, glaspo pretirali. Zdaj jje ntfvi kanonik javno molil predprisano veroizpoved in položil zapovedane prisege. Ravno tako je bil tudi za cie-finitivnega profesorja imenovani vlč. g. dr, Matija Slavič službeno zaprisežen. Nato je bil novi kanonik z blagoslovljenimi znamenji lavantinskega kano-niica oblečen. Sledila, sta dva prisrčna govora pre-milostljivega g. knezoškofa na novoinštaliranca in na pričujoče duhovnike, nakar se je prebrala potr-dilna listina in se je kanoniku sedež v koru nakar-zal. Slovesnost vstoličenja se je z zahvalno pesmijo in podelitvijo pontifikalnega blagoslova končala. Po inštalaciji je služil najmlajši stolni kanonik slovesno sveto mašo.
Visoko odlikovanje. Nj. veličanstvo naš. cesar Franc Jožef je podelil vlč. g. dr. Fr. Ks. Lukmanu, bogoslovnemu profesorju in uredniku „Voditelja" v Mariboru, zlati zaslužni križ s krono na traku hra-brostne svetinje za njegovo požrtvovalno prostovoljno delovanje v dušnem pastirstvu v treh mariborskih bolnišnicah, v učiteljišču čč. šolskih sester, v deželni vinarski šoli ter v nemškem dijaškem domu.
Duhovniške vesti. Vlč. g. dr. Matija Slavič je imenovan za stalnega profesorja na mariborskem bogoslovnem učilišču. — Vlč. g. Andrej Fišer, župnik v Ribnici, je imenovan za dekanijskega upravitelja vuzeniške dekanije. — Novomašnik č. g. H, Skorc je nastavljen kot kaplan v Ribnici na Pohorju. — C. g. vojni kurat Janez Goleč je prestavljen iz mariborske bolnišnice v vojaški ortopledični zavod na Slatini, ker še ranjena roka ni dobra,
V varstvo mladine je izdalo štajersko cesarsko namestništvo jako strog ukaz. Po tem ukazu je mladini do izpolnjenega 17. leta prepovedano javno pu-Šiti in se po 9, uri zvečer muditi izven doma. Tudi v javnih lokalih se sme mladina muditi le do 9. ure zvečer in le v spremstvu staršev ali varuhov, T Kinematografe sme mladina hoditi le če so predstave izrečno označene kot primerne za mladino in le če je predstavi pred 8. uro konec. Prepovedano je, prodajati mladini tobak, igrače in nepotrebne stvari. Tudi odrasli, ki bi mladini omogočili, storiti take prestopke, zapadejo kazni. Tobak in karte, ki jih dobe policijski organi pri taki mladini, je oddati za bolne'in ranjene vojake.
Celjska gimnazija. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih gimnazijskih razredov s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 16. septembra od 8. do 9. ure dopoldne v poslopja slovenske gimnazije, v druge razrede pa dne 18. t. m., od 8. do 10. ure dopoldne.
Vpisovanje na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru. Na cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za šolsko leto 1916-1917 dne 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit za I. letnik se začne dne 15. septembra ob dveh popoldne, ponavljalni izpiti so pa dne 16. septemUra, ob 8 uri zjutraj. Dne 19. septembra je slovesna šolska sveta maša.
Kazni zaradi šolskih zamud. Deželni šolski svet je izdal na vsa šolska, vodstva in na vse okrajne šolske svete odlok, v katerem se določa, da šolska oblast ne sme kaznovati staršev ali postavnih varuhov šolo obiskujočih otrok zaradi šolskih zamud, če niso bili dotični starši ali varuhi poprej pravočasno opominjani, da morajo svoje otroke pošiljati redno v šolo. Nadalje se določa, da morajo biti vsi tozadevni onomini dostavljeni strankam dvakrat v mesecu in sicer 3. in 18. vsakie.ga meseca.
Vprašanja na poizvedovalni urad Rdečega križa. Poizvedovalni urad Rdečega križa za ra|njene, padle ali pogrešane na Dunaju naznanja, da pismena vprašanja na, omenjeni urad niso poštnine prosta. V zadnjem času se doga.jajo slučaji, ko se poslužujejo svojci ranjenih, padlih ali pogrešanih pri pismenih vprašanjih na omenjeni urad navadnih vojno-poštnih dopisnic, ki niso opremljene z zahtevanimi poštnimi znamkami. Tudi ni dovoljeno se posluževati takozvanih poštnine prostih dopisnic (4 v komad) kakor se jih rabi za dopisovanje z vojnimi vjetniki. Da se temu odpomore, se določa, da se morajo posluževali svojci ranjenih, padlih ali pogrešanih vo'akov dopisnic, kakoršne se dobijo na poštnih uradih in ki nosijo naslov: Poizvedovalni urad Rdečega križa, Dunaj. VI., Dreihufeisengasse 4.
Za Rdeč križ. Črnogorski romarji iz središke župnije so se na božji poti spomnili tudi naših junakov in so nabrali za avstrijski Rdeč križ 6 K.
Slava slovenskemu ženstvu! Vojaki 87. pešp. nam pišejo: Izvedeli smo, da so slovenske mladenke in žene prav pridne. Dasiravno smo že nad-dve leti od doma, vendar naga gospodarstva niso propadla, ampak se Še precej dobro razvijajo. Z velikim naporom in žrtvami opravljajo vrle slovenske junakinje vsai težka dela. Drage! Ne sa.mo mi vojaki, ampnk cela slovenska in avstrijska domovina vam bo vedno hvaležna za vašo vstrajnost. Le vrlo naj rej do
Prvi transport 40 rumunskih vojnih vjetnikov je dospel v Budimpešto. Vjetniki so korakali s pove-genimi glavami skozi množico. Vjeti so bili v Braše-vu. Da niso bili še dolgo v vojni, je bilo spoznati na njih uniformah, ki so bile še popolnoma nove.
General Ilescn.
Dosedanji generalni tajnik rumunskega vojnega ministrstva, general Ilescu, je bil baje imenovan za šefa rumunskega generalnega štaba. General Ilescu je komaj 45 let star, služil je pri artilieriji, odkoder je prišel v generalni šta,b. Ob izbruhu svetovne vojne je bil imenovan za generalnega tajnika rumunskega vojnega ministra. General Ilescu je na Rumunskem zelo priljubljen ter velja za reorganiza-torja rumunske vojske. Velike zasluge ima za novo oboroženje rumunske artilerije z novimi brzostrelni-mi topovi.
Rusko bojišče.
Na črti od mesteca Sviniuhi (jugozahodno oid Lučka) do rumunske meje so pričeli Rusi v sredini preteklega tedna ljuto napadati našo fronto,. Hudi boji se bijejo dan za dnevom posebno na teh-Ie točkah: pri mestecu Sviniuhi, pri Zbor o vem (severozahodno od Tarnopola), pri Brzezanyju ob Zloti Lipi, pri M a r j a m p o 1 u ob Dnjestru (severovzhodno od Stanislava), ob gori P 1 o s % a v Karpatih Gugozahodno od Nadvorne), severozahodno od ogrskega mesta Korosmezo (južno od prelaza Jablonica), ob reki Črni Ceremoš (jugovzhodni kot Galicije) in pri mestecu Funfdul -Mol davi v jugovzhodnem kotu Bukovine. Naši so,, kakor pravijo naša uradna poročila, vse ruske sunke krepko odbili. Kakor je razvidno iz ruskega bojevanja, bi Rusi pri prelazu Jablonica, oziroma, pri ogrskem mestu Korosmezo radi prebili našo fronto. Na ta prostor je sovražnik zadnje dni osredotočil svoje napade. Očividno hočejo Rusi s tem razbremeniti Rumu-ne in prisiliti naše armadno vodstvo, da ne more poslati iz ruske fronte več pomoči armadi, ki se bori proti Rumunom.
Italijansko bojišče.
Italijani tipajo z manjšimi napadi ViaSo fronto sedaj tu in sedaj tam. Najhujši sovražni sunki se ponavljajo zadnji čas v južnih Tirolah in sicer v gorovju na jugovzhodni strani Bolcana, Laške čete so
Iz P o d v i n c pri Ptuju se nam poroča : Brusovo hišo je zadela huda nesreča.. Njih sin, narednik Ivan Brus, je padel na italijanskem bojišču dne 30. julija, zadet od granate v levo stran trebuha, Služil je pri oddelku strojnih pušk. Bil je fant poštenjak, fant veselja in ud Marijine družbe. — Rodbina Marinič pri Mali Nedelji je dobila iz južnega bojišča žalostno vest, da je tamkaj padel dne 17. avgusta Franc Marinič, še le komaj 21 let star. Fant je rad prebiral „Slovenskega Gospodarja.,, — Na laškem bojišču je padel J. Pernovšek, doma iz Ponikve pri Celju. — Dne 6. junija je na gori Boskon na italijanskem bojišču padel Štefan Vr-hovšek, doma od Sv. E m e. Štefan spava na vznožju gore Boskon v družbi mnogih slovenskih mož in mladeničev» — V začetku meseca julija 1916 je daroval svoje življenje domovini na altar komaj 21 let star, Friderik Vnuk iz Straže, župnija Sv. R u-p e r t v Slov. gor. Bil ie priden mladenič. — V vojaški bolnišnici v Klatavi na Češkem je umrl desetnik Jakob Cater iz Brega pri Polzeli. Rajni je bil že od začetka vojske na bojišču^ vedno zdrav, in vesel in korajžen. Za svojo neustrašenost je dobil že bronasto in srebrno svetinjo II. vrste. Dne 11. jul. ie bil ranjen v levo ramo tako, da je dne 3. avgusta vsled zastrupljenja krvi umrl v najlepši dobi svoie-ga življenja, star 28 let. — Na italijalnskem bojišču je padel 181etni mladenič Franc 'Močnik iz Brengove pri Sv, Antonu v Slov. gor. Dne 27. junija mu je sovražna, krogla pretrgala nit njegovega mladega življenja. Zadela ga je naravnost v glavo in v par trenutkih je izdihnil svojo blago dušo. Njegovi telesni ostanki počivajo na italijanski zemlji pri mestecu Asiago. — Na italijanskem bojišču je posestnik Ji> rij Vipotnik, dal svoje življenje za domovino in cesarja. Celo sladkogorsko župnijo je pretresla,ta novica, Bil je skrben gospodar. Na velikem posestvu zapušča žalostno ženo in edinega sina, — Hiše v Z r e Č a h, kamor „Slovenski Gospodar" redno zahaja, izgubile so nadalje sledeče junake: Posestnik Kvac Franc je svoje mlado življenje daroval na hribu Kostezin; odkoder ie „Slovenski Gospodar" od ta-mošnjega sobojevnika priobčil izvirno poročilo o ju-rišu na imenovano goro.. Velikoletni naročnik Vode-nik Štefan, član Družbe Marijanske, je bolečinam, na Uojiišču zadobljenim, podlegel v bolnišnici v Bel-gradu. Ob Soči je sovražna krogla, usmrtila Klanč-nikovega Blažeka. brata znanega gospoda misijonarja — V neki bolnišnici na Češkem je umrl pretekli teden za za vratno bolezni io Franc Lešnik, sin-edi-nec posestnika in slovenskega občinskega, odbornika < Ludovika Lešnika, v S t. 11 j u v Slov. gor. Tudi o-čo služi pri armadi. Rajni Franček je bil priden in f ubogliiv sin.
Vsem padlim hrabrim j u n a kom-ro j akom naj bo f zemliiea lahka!
7, septembra 1916.
veselega, srečnega in skorajšnjega svidenja! V imenu vojakov 87. pešpolka: poddesetnik Anton Dola-mič, doma iz Cvena pri Ljutomeru.
Zagovor. Slovensko dekle piše: „Čez žene in dekleta preveč tožite, da podporo razsipljemo in lepo obleko kupujemo; saj nova obleka je vsaka lepa. To mislim, da samo tisti govori, ki sedanjih časov skušal ni. Al' tega pa noben ne ve, kako kaj z delom danes gre?! Ko ura bije polnoči, pa žena z delom že hiti. Ko svetlo solnce gori gre, so naše žene trudne že. Ce žena zmerom ne joka se, že rlrugi čez njo govore. Ko bi lepo obleko me le kupovale, kako bi pa polje obdelovale? Ali naša polja v redu so, kdo drugi jih obdelal bo?"
Nevošljivost. Iz kozjanskega okraja) se nam piše: Nekoč sem Slišal, da, ako bi se vžgala nevošljivost, gorel bi ves svet. Nevošljivosti je dosti, posebno sedaj v. vojskinem času. Gospod zavida kmetu in mu je nevošljiv, češ, da se mu bolje godi, kakor njemu. Pomisliti pa moramo, da so mora kimet tudi truditi skoro preko svojih moči, da preživi sebe m svojo družino čez zimo. Velikokrat mu še toča po-biie ter suša uniči težko pričakovane pridelke in mu tako zadnji up splava po vodi. Pa še domači ljudje so nevošljivi drug drugemu. Ce dobi eden več za živino, kot drugi, pa že pravijo: Ta lahko plača, saj je dobil toliko in toliko denarja. Če pride kupec k hiši, pa se naenkrat nabere ljudi in glihajo in gli-hajo, tako da kupec nazadnje manj obljubi, kakor bi dal tedaj, ako bi sosedov ne bilo zraven. Moje In pa mnenje vseh pošteno mislečih kmetov je, da bi naj vsak skrbel za to, da bi vladala bratovska in krščanska ljubezen med nami. Delujmo na to, da. izgine grda nevošljivost iz naših vrst. Ljubimo se med seboj kot brabe! Mestni ljudje naj tudi gledajo na to, da. ne bo nastajal med mestom in kmečkimi občinami vedno večji prepad. Meščani naj pomislijo, da si s samim zabavljanjem čez kmeta nihče ne bo naših ljudi spravil do tega, da bi zabavljice vračali s prijaznim nasmehom.
Važno glede cenzure poštnih pošiljatev. Da se
odpošdjatelji poštnih pošiljatev, to je pisem, dopisnic, zavojev, obvarujejo kazni in drugih posledic, ki nastanejo, ako se ne ravnajo po tozadevnih predpisih glede cenzure, se opozarja na sledeča važna določila, ki veljajo tudi za Slovenski Stajer: Zasebnih poštnih pisem ne zalepi, marveč jih izroči pošti ne-zalepljena. Ime in bivališče odpošiljateljjevo mora biti na vsaki poštni pošiljatvi zunaj natančno zapisana. Isto velja glede poštnih pošiljatev v inozemstvo. Zasebnim poštnim zavojem ne pridevaj nobenih pismenih obvestil. Denarna pisma, vrednostne pošiljat-vo itd. se morajo oddati na pošto nezaprta in brer vsakega pismenega obvestila. Na odrez^e poštnih nakaznic m spremnic ne piši ničesar drugega, kakor ime in bivališče odpošiljaiteljevo, V časopise ne pri-devaj nobenih pismenih obvestil. Strogo je prepovedano izročati zasebna pisma svoicev iz zaledja vojar kom na bojišče ali v zaledje. Tudi je strogo prepovedalo, se posluževati v zasebnih poštnih pdšiljat-vah dogovorjenih črk, znamenj in številk.
Lahu ničesar ne verujemo. Slovenski vojaki nam pišejo: Italijan je vrgel listek v naše postojanke z napisom: „Naše čete marširajo proti Trstu Izgubljeni ste! Torej udajte se! Potem gremo skupaj na, Dunaj kavo pit," Za^aj pa nisi prišel? 'Mi smo te tukaj čakali s štirimi kotli kave, da bi jo bili poprej spili, in bi potem lažje marširali naj .Dunaj. Postojanke se namreč nahajajo samo 20 m druga od druge. Srčne pozidrave pošiljamo fantje 87. pešpolka in sicer vsem znancem in Čitateljem „Slovenskega Gos-poaarja." Valentin Pernat iz Cirkovec; Brumec Iv., desetnik, Anton Goljat, oba, iz Mihovec pri Ptuju: Lipej Matija, iz St. Petra pod Sv. gorami: Ropič Jožef iz Turškega Vrha; Preločnik Tvan iz St. Lovrenca na Dravskem polju; desetnik Alojz Dimec iz Celja); Bek Franc in Jakob Nežmah od Sv. Križa pri Slatini: Govedič Anton od Sv. Eme: vsi od 3. sfotnije 87. pešpolka.
Slovenski pionirji od 3. bataljona, 1. stotnije, pošiljajo najsrčnejše pozdravle! Janez Šegula, Sv. Lovrenc v Slov. gor.; Janez Vogrinec, Sv. Marjeta pri Moškanjcih; Joško Slavinec iz Kamenščaka; A. Kajfež iz Kranjskega; Henrik Vidmar, Sv. Kungo-ta, Podovski Vrh; Martin Vučajnik iz Brežic; Rud. Breskvar iz HruSovoa pri Ljubljani; Jfanez Turbas, Sv. Andraž v Slov. gor.: Janez Polak. Sv. Peter p. Sv. gorami: Ferdinand Eferl od Maribora; Alojzij Crepinko, c, kr. častniški namestnik iz Skorbe pri Ptuju.
Pogreša se Jožfef Kovačič, poddesetnik domobranskega pešpolka, št. 26, 12. stotnija. vojna pošta Št. 48. Ako kdo kaj ve, naj naznani njegovemu očetu Petru Kovačič v Radvencih št, 1, pošta Ivanjci, Radgona.
Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Vinko Maček, mizarski mojster pri Sv. Petru v Savinjski dolini, zvest naročnik „Slovenskega Go-spodarfa," Zadnjo dopisnico je pisal dne 22. avgusta 1915. Imeli so ga. že vsi za mrtvega. Nepopisno veselje je bilo za mater in vse njegove, ko je prišlo pismo iz Ruskega, da še Živi. Pismo je prišlo dne 24. avgusta 1916, torej ravno eno leto potem, ko je izginil. Pismo je bilo pisano dne 12. junija 1916, to rej je romalo 2 meseca in 12 dni. Pisal je, da je še vedno popolnoma zdrav, da dela mizarsko, da ima dovoli hrane, da se prosto giblje, kakor doma, in da se mu sploh dobro godi.
SLOVENSH! GOSPODAH.
Kdo kaj ve? Kje je Amalija Kumar, rodom iz Grgarja na Goriškem. Za časa vojske je stanovala v Gorici, v ulici S. Giovani št, 27. 0|d časa, ko je sovražnik zavzel Gorico, nisem več dobil o|d nje nobenega glasu. Begunci iz Gorice iz imenovane ulice so prosijo, da bi naznanili podpisanemu, ali jim je kaj znano, kjer se sedaj nahaja Amalija Kumar, Ce-tovodja Karl Jäger, c. in kr. pešpolk št, 47, 2. stotnija, vojna pošta 73t — Kdo kaj ve za moji 2 sestri Antonijo in Karolino «juretič? Odgovor na naslov: Franc juretiö, 1. nadomestna stotnija c. in kr. saperski bataljon št, 3, 3. voj, Ptuj.
Gospodarske ROTiee«
Nove primerne cene za živino. Namesfnija je določila, da veljajo pri kupčiji z govejo živino od 1. septembra naprej sledeče primerne cene, in sicer pri hlevu posestnika (za 1 kg žive teže): Klavna živina: Voli: najboljše kakovosti do 3 K 50 v, druge kakovosti do 3 K 20 v in tretje kakovosti do 2 K 90 v; biki in telice: I. do 3 K 20 v, II, 2 K 90 v, III. do 2 K 50 v; krave: I. 3 K 10 v, II. 2 K 60 v, III. 2 K 10 v; teleta 2.60 K do 3 K. Za pleme no živino: Za vožnjo izbrani voli do 3 K 50 v; mo čno breje krave in telice 3 K 20 do 3 K 40 v; krave na novi doji 3 K 30 v do 3 K 50 v. Mlada plemena živina pod 2 letoma 3 K 20 v do 3 K 50 v. Te cene pa ne veljajo za izbrano plemeno čistokrvno živino, ki se vpisuje na vzornih gospodarstvih v posebne knjige: istotako tudi niso te cene določene za licencirane bike. (Torej se sme za te vrste živali zahtevati višje cene.) Zvišanje cene za klavno živino je bilo neobhodno potrebno, da se tako cena izravna v primeri s cenami, ki so določene v drugih deželah, in se tako naši živinorejci obvarujejo škode. No.vo je sedaj, da so tudi za plemeno živino določene „primerne" cene.
Važni gospodarski nasveti. Blagodejni dež je v teku enega tedna dvakrat dobro namočil izžgano zemljo. Pozno je sicer prišla nebeška rosa, a vendar se še da mnogo, kar je suša pokvarila, popraviti, V prvi vrsti skrbimo za svinjsko pičo. Repe bo malo, ako se ne bomo še sedaj za njo pobrigali. Repa, ki je kljub hudi suši vsklila, naj se skrbno po dvakrat OKtoplje, da se bo mogla ugodno razvijati. V solnč-nih legah bi še sedaj kazalo v dobro pognojeno zemljo na redko posejati repo in jo tudi večkrat oko-pati. Ako bo količkaj ugodna jesen, se bo pozno v-sejana repa prav odebelila. Pobirajmo vsakojake rastlinske odpadke za suho svinjsko krmo. Taki odpadki so: Perje in klobuki od solnčnic, frtno in sadno listje (od jablan in češpelj), mlada, drobna) ota-va, aidine pleve, pesino, korenjevo in repno perje. Posebno pa skrbimo, da bomo dobro shranili vsako trohico sadnih in grozdnih tropin. Srečno se bode štela gospodinja, ki bo po zimi imela dovolj krmil za svinje. Ako ima kaka gospodinja ali gospodar v tem oziru še kake dobre nasvete, naj nam jih takoj naznanil
Uporaba masti. Izšla je nova ministrska na-redba, ki določa, da se bo s 15. septembrom popisovalo zaloge masti in olja v gospodinjstvih, trgovinah in pri mesarjih. Popisovalo se Ho spuščeno (čisto) mast, zasekano zabelo in jedilno olje. Pri tem popisovanju bo posebno važno, da se bo omenilo, koliko ima kdo čiste masti ter koliko zasekane zabele in to radi tega, ker je zasekana zabela za četrtino težja, kot čista mast in tudi toliko ne izda. Naj tudi nihče ne pozabi pri popisovanju natančno povedati, koliko oseb mora prehraniti. Vštejejo se naj torej tudi dninarji, viničarji in druge osebe, ki dobivajo pri hiši hrano. Namestnija bo določila, koliko se sme uporabiti masti ali olja za osebo na dan, teden in mesec. Kdor bo imel večjo zalogo, Kot je rabi za domačo rabo (po ključu, ki ga določi naanestnija), bo moral odviš-no množino oddati oblasti. Za tiste, ki nimajo lastne zaloge, se bodo od 15. septembra naprej upeljale karte za mast in olje, katere se bodo dobivale obenem s kartami za kruh in moko ter sladkor in kavo. Občinam, okrajnim zastopom in kmetijskim organizacijam pa priporočamo, naj se obrnejo s prošnjami do cesarske namestnije, da se bo pri odmeri masti oziralo na to, da zasekana zabela, katero imajo po večini na kmetih, ne izda toliko kot navadna spuščena ali čista mast in da se bo torej najmanj četrt kilograma več zaseke določilo za osebo kakor masti. Nadalje tudi opozarjamo ljudi, da si sproti v posebno knjigo zapisujejo, koliko masti, zabele ali o-lja so prijavili pri popisovanju in koliko so tega blaga sproti na novo napravili ali oddali.
Koliko zrnja si oa»e voa«. ; j,e-.ta?k obdržati? Da ne bodo kmetje imeli sitnosti, se jioi naznanja da si sme vsak kmet za vsako osebo, katero mora prehraniti, obdržati 3 6 6 gr zrnja za vsak dan; za messe september, ko se o; avlja še iežko del p, I pa sme porabiti vsa c d; 5l)( -r. ^a vse < »be. f ki spravljajo pridelke.
Prodaja fižola na drobno. Cesarska namestili- * ja je odredila, da veljajo od 10 septembra naprej za i podrobno prodajo fižola in leče na deželi sledeče najvišje cene: Za občine na deželi, ki ležijo ob železnici ali 3 km od bližnje železniškfe postaje, ra fižol
__Stran tt^
89 vin., za lečo K 1.21 za 1 kg, V občinah, ki so od bližine železniške postaje oddaljene do 10 km, se sme cena pri 1 kg zvišati za 1 v, za kraje, ki so oddaljeni še več kot 10 km od bližnje železniške postaje, pa 3 v. Politične oblasti morajo te cene v posameznih občinah in krajih javno razglasiti.
Nekaj o vojnih dajatvah. Vprašajo nas: Vojaki so nastanili kovačnico pod plaščem kozolca I, V spomladi, ko je bil kozolec prazen, posestnik I. ni ugovarjal. Ko se je pa pričela žetev, potrebuje posestnik sam kozolec za snopje in bi rad kovačnico odstranil. Vojaštvo s|ei izgovarja, da je to najbolj ugoden prostor za kovačnico in se brani tisto prestaviti. Posestnik L je prišel k županu za posredovanje. Zupan prosi pismeno, da naj se posestniku I. ugodi. Na to pride k županu častnik, rekoč, da prošnji ne ustre-že; ponudi posestniku vojake, ki bodo žito na njivi tako zložili, da se bo sušilo. Zupan pojasni častniku, da naši kraji niso enaki ogrskim planjavam, kjer žito na njivi sušijo in mlatijo. Pri nas se žito požanje, spravi v kozolec, njiva pa takoj preorje. Žito se na njivi ne more sušiti, ker se njiva pora/bi takoj že za druge pridelke. Vojaštvo tudi na pismeno prošnjo župana ni hotelo ugoditi. Kaj naj župan v tem stori? — Odgovor: V smislu § 19 zakona o vojnih dajatvah in opravah z dne 26. decembra 1912, drž. zak. štev. 236, so posestniki nepremičnin dolžni prepustiti svoje nepremičnine vojaštvu, če jih tisto rabi za posredno ali neposredno pospeševanje in zavarovanje vojnih operacij. Po § 30 zgoraj navedenega zakona izvede vojno dajatev navadno politično oblajstvo, a v nujnih slučajih tudi lahko občina samla! in le v že skrajni sili, če bi bilo nemogoče poslužiti se sodelovanja političnega oblastva ali občine, zahteva lahko vojno dajatev vojaško oblastvo samo brez sodelovanja navedenih dveh oblastev. V vašem slučaju je zahtevalo vojaško oblastvo vojno dajatev (prepustitev kozolca) samo brez sodelovanja političnega oblastva, dasi to najbrže ni bilo nujno potrebno in tti se lahko izposlovalo sodelovanje političnega oblastva ali pa vsaj občine, ki bi v. danem slučaju gotovo vpošteva-la razmere in za kovačnico Idobila drug prostor. Za odpomoč v tej zadevi naj se župans/tvo pismeno obrne na okrajno glavarstvo.
Uporaba piva vnovič omejena. Izšla j6 naredba trgovinskega ministrstva, ki določa, da se sme točiti pivo ob delavnikih po gostilnah, hotelih, kavarnah itd. samo med 7. in 10. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih pa samo od 4. do 10. zvečer, Nadalje se določa, da sme dobiti posamezna oseba v gostilni, v hotelu ali kavarni samo pol litra piva, pri prodaji čez ulico pa. sme dotfivati odjemalec samo 1 liter pi» va. Tozadevne prestopke kaznuje politična oblast z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Naredba je veljavna od dne 4, septembra 1916 nadalje,
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo nobenega popraševanja po tujem hmelju lanskega pridelka, Cene so padle za 10 K pri 50 kilogramih in so se gibale med 40 do 60 K. V Savinjski dolini je hmeljska trgatev v polnem teku. Hmelj je izborne kakovosti, le malo ga je in sicer za polovico manj kakor v lanskem letu. Zadnji dež je bil za naš pozni hmelj zelo velike koristi. Tudi pozni hmelj bo letos v Savinjski dolini izborne kakovosti. Upati je, da se bodo za izborno blago našle tujdi primerne cene.
Hmeljsko bičevje zaseženo. Ker se je nedavno posrečilo izumiti postopanje, vsled katerejga bo omogočeno izdelovati iz hmeljskega bičevja. vlakno, stično kakor iz kopriv, bo izšla naredba, ki bo določala, da je vse hmeljsko bičevje letošnjega pridelka zaseženo v prikl državi. Za meterski stot na zraku posušenega hmeljskega bičevja bo vlada plačevala 5 K. Nabiranje in sušenje hmeljskega bičevja in ste-blovja, bo oskrbelo vojaštvo.
Zavarovanje zoper požare. Letos je že bilo na Slovenskem Stajerju več velikih požarov. Poročila, ki prihajajo, pravijo, da so zavarovalne svote z ozi-rom na sedanjo draginjo zelo nizke in ponekod kar naravnost malenkostne. Posestnik iz Bohove pri Mariboru, kjer je bil pred tednom velik požar, nas prosi, naj bi svetovali ljudem, da bi dali svoja poslopja in premičnine višje zavarovati,, kajti drugače v, slučaju nesreče ne bodo mogli potrebnih poslopij več postaviti, ker bo odškodnina prenizka. Mož nam je tudi podal račun: Moj sosed je imel zavarovano hišo, ki mu je sedaj pogorela, sadno za 1500 K. Hiša je bila dolga, okrog 14 m, široka pa 7 m, Skoda na poslopju se ceni na 4000—5000 K. Domač stavbenik, ki si je ogledal pogorišče, je preračunal, da bi 14 m dolga, 7 m široka in primerno visoka hiša, ako se mora vse stavbeno gradivo kupiti, stala pri današnji draginji delavcev in gradiva najmanj svojih 8000 do 10.000 K, ali pa še celo več. Iz tega računa so vidi, da je nujno potrebno, da se ljudje opozorijo, da si dajo svoje hiše in druga poslopja vsaj nekoliko višje zavarovati. Dolžnost oblasti pa bi bila, da. bi zavarovalnim družbam dala nalog, da se pri cenitvah požarov ozirajo na sedanjo draginjo in določijo za precenitve škode za svoje cenilne može višje postavke, katerih se naj držijo.
Pogojno prosto razpolaganje s čresloin. Poveljstvo V. armade je z ozirom na določile § 5 ministrske naredbe z dne 24. marca 1916, drž. zak. štev. 79 objavilo, da c. in kr. vojno ministrstvo nima nič uroti temu. če V. armadno poveljstvo proizvajalcem čresla. na. posebno prošnjo dovoli, da smejo s čreslom poljubno razpolagati ter jih oprosti, ila jim ga ni po-
St'-*Q GÎ
SLOVENSKI GOSPODAH.
7. septembra 1816.
treba naznanjati centrali za kože in usnje na Dunaju. Tozadevne prošnjo se pošiljajo intendanci V. ar-maidnega poveljstva, vojna poŠta štev. 208.
Dobava in poraba kokoljevega semena za olje.
C. kr. poljedelsko ministrstvo je vsled zaprosila vojnega ministrstva odredilo, da se mora takoj pričeti z nabiranjem kokoljevega semena za olje. Med križno-cvetkami jih je mnogo, ki nastopajo v veliki množini med žitom, n. pr. kokolj, zlasti pa ogrščica in gorš-čiea, Ivo je žito omlačeno, ga očistijo različnega ple-velnega semena. Na ta način se lahko pridobi mnogo žitu kvarnega semena, ki pa vsebuje dokaj olja, oziroma oljnatih snovi. Vsak poljedelec, ki hoče kokolj prodati, naj žito nemudoma očisti in tako prido-blieno seme v kilogramih naznani vojno-žitno-promet-nemu zavodu, Id bo prijave sproti naznanjal c. u kr. vojnemu ministrstvu. Le-to bo potem po kakovosti in čjistobs dotičnega semena določilo nakupno ceno.
Tri dni nobenega mesa. Cesarska namestnija je določila, da se v pondeljek, sredo in petek ne sme jesti meso niti v gostilnah niti v zasebnih gospodarstvih. Na en dan, ki se šo določi, se bo smelo jesti ovčje meso.
Haz&e novice.
Skrit zaklad. V Sleziji (Hirschberg) je umrl pred 16 leti vrvar Thiel. Zapustil ni nič vidnega premoženja, zato je bila vsa zapuščina razprodana na dražbi. Neki stolar Glaubitz si je za male vinarje priboril na dražbi preprosto zglavnico. Ko je čez več let doslužila, jo je prepustil smetišnici; romala je na kraj odpadkov in smeti zunaj mesta. Tu sem je hodil večkrat brskat in iskat zakladov mestni revež, ki je tuintam še naSel kaj porabnega. Ko zapa/-zi razdrapano blazino, jo razreže in glej: Poleg večje svote papirnatega denarja se prikaže hranilna knjižica in več vrednostnih papirjev, ki so pa deloma že bili zapadli. Vrednost vsega je znašala nekaj tisoč mark. Ko je najditelj hotel menjati v banki tisočak, mu niso zaupali, marveč poklicali s|o stražnika. Vsa stvar je prišla na dan.. Zaklad bo oblast izročila dvema ubogima otrokoma, ki jih je bil Thiel zapustil.
Vojna in vreme. Na vprašanje, če ima vojna
kaj upliva na vreme, je ugleden strokovnjak odgovoril sledeče: Že davno je bilo znano, da povzroča pri velikih požarih na prerijah, v gozdih, na barjih nastali dim vedno deževje. Ko so se lani Rusi umikali iz Galicije, so vžgali nekaj petrolejskili vrelcev; ta ogenj je napravil velikanski dim in prišel je dež, ki je bil ves pomešan s črnimi drobci. Mogoče je tudi, da fiim pri streljanju artilerije in vsled streljanja nar stalo pretresenje zraka povzročata deževje, kajti izbruhom vulkanov sledi redno strašno deževje in nastanejo tudi silni viharji. Od meseca februarja t. 1. divja najhujši artilerijski boj pri Verdunu in glej — ravno v mesecih, v katerih je pri Verdunu v drugih časih. trajno tonlo vreme, stoji letos barometer jako nizko in je vreme zpIo premenljivo in dostikrat deževno. Glavni vzrok letošnjega nenavadnega vremena. ,ie pač ta,da je letos erupcijsko delovanje soln-ca bilo jako majhno in postaja še le zdaj večje, a delovanje raznih artilerij je vsekako tudi uplivalo na deževje.
Dopisi.
Maribor. Na Meljskem bregu pri Peternelu je v petek, dne 1. septembra, ob 5. uri popoldne, začelo goreti viničarsko poslopje. Na podstrešju so našli vsega sežganega moža, o katerem sumijo, da je za-žgal. Ogenj se je hotel še druge, zraven stoječe hiše oprieti. Prihitel pa je Jožef Kos, ki je vdrl v hišo in rešil triletnemu otroku življenje in izročil nepoškodovanega materi.
St. Peter pri Mariboru. V torek, dne 5. sept., je po kratki bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, u-mrla vrla gospodinja, gosfihiičarka Jožefa M*'1' rojena. Lorber, stara 60 let. Pogreb se vrši da poldne ob 3. uri v St, Petru. N. p. v m.!
Jarenina. Zvonovi naše župne < erkve tehtajo 138 centov. Vojaški oblasti bomo morali d :ti dva zvona, ki tehtata, 108 centov Torej ho tudi sloviti veliki jareninski zvon šel na vojsko,
Podova pri Račju. Dne 31. avgusta, proti 4. u-ri popoldne, je izbruhnil v gospodarskem poslopju v-dove Marije Lah, ki ima oba sina pri vojakih, požar, ki se je v kratkem času tako naglo razširil na sosedna poslobja, da je nagloma bilo pet gospodarskih poslopij v plamenu. Gospodarska poslopja so pogorela Andreju Dolenc, Antonu Lašič, Štefanu Bau-man in Juriju Pauko. Vsem posestnikom je zgorelo večinoma vse seno, vsa slama., poljedeljski stroji i. t. d. Živino so rešili, samo veliko kuretine je zgorelo. Vsi prizadeti posestniki so bili zavarovani za le malenkostne svote. Razven domače požarne hrambe hrambe sta še prihiteli na pomoč ona iz Rač in Si-kol, ki sta s priznjanja vredno vnemo pomagali pri gašenju ter zabranili, da se ogenj ni še bolj razširil. Požrtvovalnim gasilcem bodi izrečena najtoplejša zahvala. Kako je nastal ogenj, se ne more z vso gotovostjo trditi. Skoda je zelo velika.
Selnica ob Dravi. Dne 1-9. avgusta je po tritedenski mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti; mirno v Gospodu zaspala Tončika Drozg, učenka 5. razreda in že tudi članica 'Marijine družbe. Čeprav hč: priprostih starišev, je imela zelo lep pogreb, ko-
jega se je udeležilo mnogo ljudstva, šolska mladina
z učiteljstvom in 50 belooblečenih deklet. Po naročilu prednice se je na domu v kratkem govoru v imenu Marijine družbe poslovila od nje članica Zalika Pungerl. — Dne 27. avgusta pa smu pokopali že zopet drugo članico Mariine družbe in treljerednico Katro Kogelnik. Tudi ta, čeprav v življenju velika sirota, fe imela jako lep pogreb. Skoraj vsi tretjere-diiiki Ln družabnice, belo oblečene in druge, pa še precej drugih ljudi, jo je spremilo k zadnjemu počitku N. p. v m.!
Sv. Andraž v Slo-«, gor. Igra „Marjeta, ali: Duhovi luči in teme", katero je vprizorila dekliška Marijina družim dne 27. avgusta v korist Rdečemu križu, je dobro uspela. Vse igralke so izvrstno rešile svojo nalogo. Precl predstavo so nas razveselile naše vrle domače pevke s svojim lepim in ubranim petjem. Po igri pa so zapele cesarsko pesem. Kljub temu, da so bili stroški veliki, je še vendar ostalo 35 K čistega dobička., kojo svoto je poslalo vodstvo Marijine družbe na podružnico Rdečega križa v Ptuj.
Negova. Drugič je bil odlikovan deseflnik Al. Ploj od domobranskega topničarskega polka štev. 22 in sicer s hrabrostno srebrno kolajno II. vrste. Prvič je bil odlikovan z bronasto kolajno za hrabrost ob Soči. Omenjeni je naš rojak. Udeležil se je tudi prodiranja ob tirolsko-laški fronti.
Sv. Jurij ob Sčavnici. Ivan Mir, ki služi pri 26. domobranskem pešpolku, piše svojim staršem, kako slovesno so slovenski domobranci obhajali cesarjev rojstni dan. Na predvečer so zagrmeli vsi topovi. kar jih je bilo na fronti. Dne 18. avgusta smo pa bili bogato obdarjeni z vsakojakimi darili. Slovenske pesmi so se glasile po tirolskih gorah, kajkor doma v vinorodnih Slovenskih goricah. Upamo, da bomo drugo leto obhajali cesarjev rojstni dan doma kot zmagovalci. Ivan Mir.
Kostrivnica pri Poljčanah. V prejšnjem mesecu smo spremili k zadnjemu počitku pridnega fanta Janeza Lah, Oče, ki se nahaja pri vojakih, je letos že ob tretjega otroka. Bog tolaži vse!
Brinjeva Gora. Vsled koledarske spremembe so se med obiskovalci brinjevogorskega svetišča pojavili dvomi glede službe božje. Tu ostane vse, kakor je bilo, N. pr.: v soboto, dne 9. septembra, ob 6. u-ri zvečer, v nedeljo, dne 10. septembra, pa ob Yi7. in ob XII. uri predpoldne.
Zadnja poročila, dol
:5 7« sept.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 6. septembra.
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
Razven bojev naprej potisnjenih poizvedovalnih oddelkov nobenih posebnih dogodkov.
ftusko bojišče.
Skupina generala kavalerije nadvojvoda Karla: Na naši karpatski fronti je sovražna včeraj svoje srdite napade ponovil. Ne glede na težko priborjene uspehe so se vsi sovražnikovi poizkusi, pridobiti na prostoru, izjalovili. Tudi v prostoru vzhodno od H a 1 i č a (severno od Stanislava) se je borilo z veliko srditostjo. Po večih brezuspešnih navalih se je končno sovražniku posrečilo, da je ta del fronte potisnil nazaj.
Skupina maršala bavarskega princa Leopolda: Vzhodno od Z 1 o z o v a so se sovražni na-: padi, ki so se izvedli po srditi artilerijski pripravi, J deloma v lastnih zaprekah, deloma že v našem za-tvornem ognju ponesrečili. Na) drugih' frontah razun zmernega artilerijskega in minskega ognja nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika, generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal.
Dogodki na morju.
Dne 4. septembra zvečer je oddelek našega pomorskega zračnega brddovja vojaške naprave v Benetkah in v Gradežu uspešno obmetaval z bombami. Eno letalo se ni vrnilo.
Mornariško poveljstvo, i jpifrfT^iHi irmni*"*'
ajnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 6, septembra.
Francosko bojišče.
Bitka ob obeh straneh reke S o m m e se nada<-Ijuje z nezmanjšano Ijufostio. V boje posega 28 angleških divizij. Severno od Somme so bili angleški napadi krvavo odbiti. Na majhnih prostorih si je sov-
ražnik priboril prostora, C 1 e r y je v njegovih rokah. Južno od reke smo v infanterijskem boju, ki j« valovil semtertja, obdržali v oblasti prvo postojanko kljub ponovlj$r$jnu francoskemu navalu na fronto od B a r 1 e u (x a m južno od C h i 11 y; le tam, kjer so bili najprednejši jarki popolnoma razrušeni, so jih zapustile naše čete. Poznejši napadi so bili pod zelo težkimi izgubami brez ostanka odbiti. Meklenbur-ško-holštejnsko-saksonski pom so ae posebno odlikovali. Do večera je bilo v dvadnevnih bojih južno od Somme ujetih: 31 častnikov in 1437 mož od 10 francoskih divizij,, vplenjenih je pa bilo 23 strojnih pušk
Rusko bojišče.
Fronta generalarfeldmaršala princa Leopolda bavarskega: Ruski napadi so bili severno od železnice Zloczov — Tarnopol v na»šem o-g.oju izjalovljeni.
Fronta generala kavalerije nadvojvode K a r o-1 a: Med Zloto Lipo in Dnjestrom so Rusi začeli vnovič napadati. Po brezuspešnih navalih so končno vpogmili nazaj sredino fronte. V Karpatih je sovražnik v boju južno-zahodno od mesta Zabije in pri S i b o t u dosegel nekaj majhnih uspehov. Na mnogih drugih mestih je včeraj napadal brezuspešno.
Balkansko bojišče.
Sedem utrdb T u t r a k a n a, med temi tudi parniške baterije, je bilo zavzetih z naskokom. Severno odDobriča so bile močnejše rumunsko-ruske čete od naših hrabrih bolgarskih tovari&ev vržene nazaj.
Naknadna prebiranja.
Pri poveljstvih dopolnilnih okrajev v Celju, r Gradcu in v Mariboru se bodo vršila dne 11. sept-t. v Celju še tudi dne 12. septembra, naknadna prebiranja tistih črnovojniških zavezancev letnikov 1897 do vištevšega letnika 1866, ki so bih na podlagi Črnovojniške izkaznice O vpoklicani k naknadne» mu prebiranju, a se istega iz kateregakoli vzroka do sedaj niso udeležili. Izvzeti od tega naknadnega pr®-biranja so tisti, katerim že na podlagi svoj čas vpo-klicnega razglasa O ni bilo treba priti k naknadnemu prebiranju. Tisti črnovojniški zavezanci, ki boda prj tem naknadnem prebiranju potrjeni v vojake, in kojih letnik je že bil vpoklican pod orožje, bodo marali tekom 48 ur v vojake.
Pritisk na Dansko.
*
Pariški list „Midi" namigava, da utegne stopiti v bližnjih tednih neka nova nepristranska država na četverosporazumovo stran. Ta nepristranska država pa ni Grčija. V oči pade nujna zahteva lista „Liber-te", da naj angleško vojno brodovje vdere za vsako ceno v Vzhodno morje. Kroži tudi vest, da pripravlja Anglija hud pritisk na D a n s k o ter da hoče izsiliti prosti prehod angleških vojnih ladij v Vzhodno morje.
300 000 Rusov proti Bolgariji
Po pariških listih se sedaj nahaja 300.000 Rusov v rumunski Dobruči, ki korakajo proti Bolgariji« Za vrhovnega poveljnika teh čet je baje imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ka,teremu sta podrejena general Ivanov in bivši bolgarski general Rad-ko Dimitrijev, zmagovalec bolgarske armade nad Turki v prvi balkanski vojski pri Lozengradu in kateri se sedaj nahaja kot general v ruski armadi.
J
Tužnim srcem naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem zelo žalostno vest, da je njih proljaba mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
J ožefa Muršec roj, Lorber,
posestnica,
po kratki hudi bolezni sprevidena s svetimi zakramenti, v torek, dne 5. sept. 1916, ob yt12. tiri ponoči v 60. letu njene starosti mirno v Gospodu zaspala.
Telesni ostanki drage rajnke se bodo v četrtek, dne 7. septembra ob 3. uri popoldne pri hiši smrti pri Sv. Petru št. 4 slovesno blagoslovili ter na mirodvoru pri Mariji Gorski položili k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica za rajnko se bode brala dne 9. sept. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Petru.
Sv. Peter pri Mariboru, dne 6. septembra 1916.
Jožefa Sande r. Muršec, Marija Muršec, Frančiška Muršec,
hčere.
L
Jakob Sande,
e. kr. atražmojster, zet.
Jožef, Angela, Adolf Sande,
vnuki.
7, septembra 191 tiL
SLOVENSKI GOSPODAH.
Siran 7.
Loteriiske Številke.
Gradec, dne 80. avgusti 1916: 44 70 2 Line, dne 2. septembra 1916: 70 16 26
35 37
88
25
Šivalni stroj in obleka za gospoda
se proda. Maribor GoethestraBe 2. m. nadstr. vrata 15.	562
Dve mladi svinji ste na prodaj v Mariboru, Grenzgasse 14. 556
Iščem kovačnico s stanovanjem v veliki vasi ali v trgu, Naslov se izve pri g. Eli Leskošek, grad Freienberg pri Celju.	551
Kupim malo lepo posestvo v vrednosti do 61*00 K v bližini ptujske okolice. Naslov v upravništvu pod ptujska okolica.	561
Učenca iz dobro hiše, zmožen slovenskega in nemškega jezika »prejme takoj g. Jože Polanec, trgovec v Petrovčah.	565
Decimalno tehtnico staro-rabljeno, & tako, ki je še popolnoma za rabo, 150 ali 200 kg, bi rad kupil. Ponudbe z navedbo cene na u-pravništvo Slov. Gosp. pod „Tehtnica št. 6<'8.u
Steklenice od 11 naprej kupuje vinska trgovina Maribor, Šolska unča 5. Cvitanič.	527
Lepo stanovanje se da v najem.
ObBtoječe iz 3 sob. kuhinje in b gospodarskim poslopjem, v Gor. Sv. Kungoti, vpraša se v župniš-ču.	524
Sprejmeta se dva gimnazijca na
hrano in stanovanje pri g. Vidovič, Maribor, Mozartst. 44.	531
Organist in cerkovnik se za časa vojne takoj sprejme. Pismene ponudbe na župni urad Bizeljsko.
Pridna viničarska družina s S—4 delavskimi močmi ae išče za vinograd v Leitersbergu pri Mariboru, Vpraša se pri g. Kaučičn, trgovin» z železaimo, ogel Gosposke ulice in Glavnega trga. (Msribor). 528
Hišnik (hlapec) za domača opravila se takoj sprejme pri dobri plači in hrani. Krasto Duhek, sve-čar Maribor,-Vikiringhofova ulica.
Dvonadstropna hiša z velikimi «ta-novanji v mestu, davka prosta nese aa leto 3216 K, se proda. Lahki plačilni pogoji. Cena 40.000 K Več pod „Hiša 192".
Novozidana hiša
davka prosta, na Tesai, s 5 sobami 4 kuhinje, perilna kuhinja, otndenec, lepa njiva. Cena 18.000 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drugo vse, kakor pri prvi. Cema f<000 K. Tezno 42 pri joip. Rannar.	173
Hiša
■a voglu novozidana 2 nadstropna, • prodajalnico, v mestu, še davka prosta za stanarino se dobi na leto 4200 K. Lahki pogoji. Cens 62.000 K. Naslov v npravništv» pod „Davka prosto it. 191. Mari-bor".
Hiša
novost dana 2 nadstropna v mestu, ie davka prosta, velik rrt, stano-valei plačajo na leto 2832 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K. Več v upravništvu pod „Hiša 8O.000 Maribor".____________190
,Solzna Avstrija,'
Kdor mi pošlje v kuvertu za 1 krono in 20 vinarjev novfh neporabljenih poštnih znamk ia svoj natančen, naslov, pošljem m u takoj knjigo pod naslovom: „Šolana Avstrija" v spomin prelivanja krvi in svetovne vojske. Knjiga obsega 25 krasnih bojnih pesmi; s cesarjevo in mojo sliko. Mislim, da ne bo izostalo mnogo slovenskih his, katere bi si ne preskrbele tega krasnega spomina. Opomnim pa vse, naročnike, da se na brezplačna naročila ne morem oiirati. Naro-čuje se pri izdajatelju Mat Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. pri Ptuju, Štajersko.	451
1KIIUJI1
50% c«r**Jla:
Ameriška gospod»reka kava, viso-kearomatičaa, izdatna ia varčaa, 4 k( ca noskninjo v vrečici, s
rrrV>«iM slad kurje» vred same
K p<< por'n m povzetja pošilja A. Sapita, (azpoiiltjalniM kava ttataata 486, (Obroke).	52G
Vojaške ure napes» Ï
i
i*	I
> 1
■} I
Ni«®*
âÉgjg Jjàç" '
aiklaate ali iz jekla K 10 - . 14 — in 18 K, a radiam svit-i lobno ploščo K 14-- 18 — 22., f z Ia kolesjem K 24 — 30'—, ¡ s radium svitlebno ploščo K zff [ 32'—, 36'—, z precizijskim ko- j lesjem K 50'—, srebrna ura a j aategljivo zapestnico K 20- ,! $0—, zlata ura z nategljivo* »peetaico K90—, 100' .3Jet-i no jamstvo. Zamenjava dovo-1 ljena, ali pa denar nazaj. Po i šilja se preti povzetju; na bo- ] jišče proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 80 v za poštnino.'
Prva tovarna ur1 fvan Konrad,
e. i. k. dvorni debavitelj v BrSrn! 300 aa Češkem. 2 D j
2 dijaka se vzameta na stanovanje. Lindengasse št. 11. v Mariboru. Karl Häuser, strojevodja. 581
Deklica
8 do 12 let stara, sprejme se kot
tovaršica k 10 letni deklici, ki obiskuje samostansko šolo t Mariboru na stanovanje in hrano proti primernemu plačiiu. Več pri gosp. Zinauer, Sv. Jakob v Slov. gor.	576
Dva vlničarja »e sprejmeta z 2-3 del. močni pri posestvu Johnovi dediči, Fram.	579
Posestvo,, ki meri 2 orala, blizu Celja. »Ii Žale a v ravnini. Kupnina se takoj izplača. Naslov: Kadiv tiik, Dobrna pri Celju.	578
Sprejme se deklica, stara 2-3 leta za avojo na deželo. Naslov: Marija Simonič, Osek, Sv. Trojica v SI. gor.	575
Izgubil se je čevelj od Kropivove fostilne do Wistalerja. Kdo ga najde, prosim nsj pri Wi«talerju odda. Kamniea pri Mariboru. 677
2 čevljarska pomočnika se sprejmeta pri Anton-u Ertl, Tegethofe-va cesta 42. Mariber.	573
Kupim poseatvo z 2-3 oral: zemlje; sadonosnik, vrt ob glavni eesti v okolici Maribora, pripavno za trgovino. Naslov: Pos. Zrkovci 21. Maribor.	572
Kovači In kolarskl pomočniki, kakor tudi učenci dobijo dobro mesto, event. tadi hrano in stanovanje v hiši. Tovarna vsgonov Rath, Gradec, Cavariengtirte^l.
D&brig hranu
za dva dečka ali deklici v bližini srednjih in meičaaskih šol. Vpraša se: Tegetiiofova nlica 57 v trgovini. Maribor.	582
Dvoje vinogradnik posestev z gozdom, travnikom in njivami poleg sadonoinika v Halozah se proda. Vpraša se pri Ljudmili Fürst, Ptuj, Kaiserfeldg&ise 6. I. nadstr.
835
Pritlična hiša v Rogatcu, poprej medičarna in uradna merilnica v bližini žnpue cerkve proda gospa Ljudmila Fürst, Ptuj, laiierfeld-jasse 6. I. nadstr.	»84
Iščem dobsr mlin za polovico ali „trikelc" tudi v najem i« pozneje kupim, če je nekaj zemlje peUg. Ponudbe se pošljejo na M. J. Korošec, Schlossgale 6. Ptuj. 585
Trgovskega pomočnika ev. dobro prodajalko spec. za manufakturo sprejme trgovina Alojzij Vrilé v LJutonem. Vešč ¡slovenskega in neiníke a jezika. Vstop Ukoj. Po-■ndbe a navedbo mesečnega pla-ó ia na g mji naslov Hrano in stanovanje prosto v hiši. 569
"TihT
kovozlutna ■ 8 sotxaad, 4 pred. ¡e¡ \ i hehu.je s vodo. Veliki vn v Í Mar.hoju Lahki poboji. Ceaa
fcro». \*i pov »pravaiür » p »a „Vil» m\
KNJIŽEVNI NOVOSTI.
Koledar za slovenske vojake za leto 1010 se
je zopet še na novo tiskal in se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 1 K. Pri-djan mu je tudi koledarček za leto 1917. Kdor še torej nima tega koledarja za leto 1916, naj si ga zdaj naroči.
Uogomila. Nove molitvene bukvice za slovenska dekleta. Spisal F. S, Segula. Nov dekliški molit-venik se ne odlikuje samo po svoji nizki ceni, ampak zlasti tudi po svoji točnosti in porabnosti. „Nov" se imenuje, ker res porablja vse najnovejše določbe in odloke sv, Stolice zastran odpustkov in pobožnosti. „Zakladnica" odpustkov od str. 44 do 70 je v podatkih popolnoma zanesljiva. Zraven navadnih molitev ima še Bogomila pobožnosti:, a) na čast sv. Duhu, b) na čast Rešnjemu Telesu, c) na čast Srcu Jezusovemu, d) v čast trpljenju Kristusovemu, e) k devici Mariji, {) na smrtni postelji. II,, del „Marijauska kongregacija" obsega začetek in razvoj, pomen, ureditev, zagovor in vodstvo Marijinih družb ter popolni obrednik ,ki bo zlasti voditeljem Marijinih dvužb dobro služil. III. del „Pesmarica" je tudi zelo obširna. Vmes je vpletenih vse polno naukov in praktičnih nasvetov, tako da lahko rečemo: Vsaka mladenka bo vesela, če to knjigo v roke dobil Za zdaj se dobi samo v platno vezana v zlati obrezi in stane s poštni no vred komad K 1*50. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
„Božja pot na Svete Gore." Na razna vprašanja o tej lepi in priljubljeni molitveni knjižici odgovarjamo, da se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 80 vinarjev 1 komad. Ker bo tudi letos, kakor vsako leto, običajno romanje s Slovenskega Štajerskega na Sv. Gore, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednji osmini, bodo romarji imeli priliko si ta molitvenik, ki poleg zgodovine iSv. Gore vsebuje prav lepe molitve, kupiti na Sv. Gorah, Cena mu ie 80 vin.



Maše pri J
V nedeljo, dne 10. septembra t. 1. se vrši v Rušah veliki romarski shod in ob enem vojna pobožnost za zmago
m mir.
Vspored pobožnosti:
521
V	soboto, dne 9. septembra bo ob 6 uri pridiga v pozdrav romarjem, nato popevane iitanije z blagoslovom, po zdravomariji pa rimska procesija z lučieami.
V	nedeljo, dne 10. septembra ob '/,6. uri zjutraj prva sv. maša in nato obhajanje romarjev, ob 6. uri peta sv. maša z blagoslovom, potem zunaj cerkve slovenska pridiga, po pridigi druge sv. maše. Ob 10. uri zopet pridiga in slovesna sv. maša.
Verniki, romarji dobe ta dan v naši ruški cerkvi posebni odpustek. p»d «avadnimi pogoji. Že v soboto in v nedeljo, se bo od ranejea jutra izpovedavtdo in obhajalo.
Svojo pomoč pri tej pobožno-iti se nam blagohotno obljubili znani ieborni g«vM»iki iz Maribora vlč g. dr. A. Jerovšek ravnatelj Cirilove tiskarne in vič. g. profesor dr. A. Medved in č. g. o. frančiškan.
Na svidenje častilci Ruške Marije dne 9. septembra 1.1. Ti pa o RuSka Marja, pomagaj nam in reši nas stiske!
Veiečastite kn. šk. župnijske urade prosimo najuijud-neje, naj blagovolijo opozoriti vernike r nedeljo dne 3. in 8. septembra na ta velik romarski shod in to vojno pobožnost.
naam
Gostilna Narodni Don v Mariboru. Naznanjava, da sva prevzela s 1. avgustom gostilno v Narodnem Domu v Mariboru ter prosiva cenjeno oWöinstvo, da se blagovoli prepričati o izborni kakovosti piva in vina (slovito Sirkovo vino iz St, Jakoba) ter jedil. Tudi novoopremljena staroznana „klubova soba" je öö. gospodom na razpolago.	Ö1Ö
Avgust in Leopoldina Stelcer.
Za begunce ■ J*K». Hranilnic* in posojilnica v St. Ilju v Slov. gor. ima na prodaj ftedno posestvo z zidano hiSo ob iržavai cesti. Cena 11.000 K.
Kapljice za svinje.
Cena 1 stekleaice je 1 K. O di -"-era učinkovanju teh kapljic imam mno(>o pmualnih ia pohvalnih pisem, p	mastua lekarna „pri u. kr orlu" Mftriaor, Gla m trg št 15.
Zahval»
Nisans verjel, 4a M te kaplji«« kaj ¡»omagtUe. Sedaj ko sem se repričal, d» ree eom»<»io, V »m > z retuii« lepo hvalo ter priporočan M ade>*il« f««« sviajerejctui. rastni, pošljite mi «pet iviajskih kap ijU zj rdečico i* «icar hitro iu«r rnoi-i* 6 »teklenio. S pozdrav«™
'vM it^rjaae.
fieodaja t in,
a« 6. avpiMa 1910.
tudi za najhujše kiic, trebušne
obveze, suspenzorije, podlage za ploske noge.-, brgle. umetne ude, kakor roke in noge i. t d. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeiuje izvrstno in dobro staro-znana tvrdka
¥mm Podforšefc»
bandažist, 340 Maribor, Burggasse 7.
Pridiega učenca iz poštene hiše sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji.
Ivan Ravnikar
M
trgovina špecerijskega, kolonijalne ga blaga barv in zaloga mineralnih yoda
Ceiie-Graška cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, k umno, janež, pristno strd in vosek.
Sa
rol»!
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv Cirila v Mariboru zo^et na razpolago Profenje in Potrdila za klanje telet in mlade živine.
G- o fc>
mm í^ob,
upim
Tsako množino lec»0 p^Sttidflih gob (glo-aanj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti kravše ali prave globanje, potem pHSUŠ£?ve turke, brt aovke, ženiljarice, jeleno?ke, feodicarice ali rumene ježovke, medvedove tace, laške iesičke, aavadne rumene (žolte) Iesičke, sivke, peče»ice, golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje g®b, naj pišejo na „Eksport ,fob" v Konicah št. 62, Štajersko. — P. S. Pridem aa zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in rg®vce o nabiranju in nakupu raznih vrst 870
konja
3 7s leta stara takoj poceni prodam. Naslov: Štefan Mastn&k, sedlar v Celju.
526
«-«M Sina 7MB
nasproti glavnemu mariborskemu kolodvoru, eno-nadstropna, s sobami za tujce, velikim in senčnatim vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v hiši je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mesnico, se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav poceni proda. Vpraša se pri lastniku Jožef Kukovič, Teget.thoff-ova ulica št 53, Maribor.
Dal nam mir, Gospodi!
Nova skladba za petje r cerkvi, v šoli in doma. Besede iz „Bogoljaba". Enoglasno s harmonijem aii orglami vglasbil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Cena partituri 35 h (V znamkah pri skladatelju!)	437
U borne >• j« obnesla za vojake v vojski U aplsk ea ,¡	vsake "a kot na i bolj še
bol obtožujoče mazanje
pri preklajenjt, revmatiemu, protiau, prsni, vratni in bolesti v hrbtn
Dr. Rihtor-ja
capsici
•ompoB.
Nadomestilo z t SvdrtS - P ^81* ■ tipelSeP. Steklou c» kron. —•ftu, 1"40, a-—.
D&H't, s. r ekixnali ali direktno v Dv. it^htor-ia lekarni ,1'r ilaUta lava", Pragfa, I., Klizabetaa «esta » Dnevno r*jp*ill|uta.


Sira* &
SLOVENSKI GOSPODAR.
7, septembra I*«*
anufakturno trgovin
ms
«
M
se najbolj priporoča.

Kmečki
UliJi*i 'mww v.î- v


©
IMt
rcgistrt» vari rs zadruga z neomefeno zavezo.
.'»•.'.«Mni

Uradne ure
30: vmko sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. tire in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop.

\
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuja, ni tiinmmm 'i in................. ihiupiiimiih imiKii h» i m'iIiimi
Hranilne vloge
obrestuje po 4 _% 10<1 1- >n 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadaj ega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega l6ta pripižejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemno se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obratovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob.	«-
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo p« 5*/«, m rknjtfbo po 5 V, •/«, na menioe p« 6%, na ustave listin ia tekoči ra&u pod ogodniai
Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih ia prošnje na sodnije za vknjiibo is izbris posojilnica brezplačno, stranka plača
Važno za lastnike volne.
Glasom § 6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916, drž. z. št. 156 sem bil imenovan kot edini nakupovalec za volno za okraj Mar.bor in s tem naznanjam cenjenim lastnikom ovčje volne, da se volna prevzema v moji trgovini v Mariboru, Gosposka ulica št. 7.
5,8	K. Granitz,
krznar.
Za organiste
Po znižani ceni je dobiti pri nodpisanen:
1.	Nabožne iiucteke pesmi 1 in II (oh?« zvezka na-
mesto 2 K 70 h) samo za . . . i K 60 h
2.	Cerkvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K
samo..........— K BD h
A nt. Kosi. A-.-l ki ravnatelj, Središče (Štaj.)
911

se
iz zapuščine po Josipu Koštomaj visokopritlična, zidana, z opeko krita hiša v Gaberju hšt 78 pri Celju. Hiša je v dobrem stanju, ima 9 stanovanj, proda jalno, veliko dvorišče, vit in gospodarsko poslopje ter je pripravna za vsako obrt Sodnijsko je bila cenjena 21 529 K 20 v Natančnejša pojasnila daje dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, na katerega se naj naslovijo ponudbe	eso
m v naiim
s 15. septembrom gostilno v Čretu pri Celju pod ugodnimi poboji.
sto	Ivsn &£vni9».3r« Celi®»
Sprejme se
w
ucenec
za veletrgovino z železnino. Deček mora biti zdrav in primerno čvrst, ter dokazati primerno šolsko izbrazbo. Sprejme se le sin poštenih starišev. Ponudbe na naslov Peter Ms j (lié, Celje.	471
Opravilna številka A Vil 264/16/14.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr okrajnem sodišč-j v Ptuju, odd. VIL so po prošnji dedičev po dne 4 maja 1916 umrli Marjeti Svenšek iz Dolene na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, katere se bodo sodno zdražiie za izklicno ceno po 2000 K dne 29. septembra 1916 dopoldne ob 10. uri pri podpisani so d ni j i soba št. 17. II. nadstropje in sicer: vi. št. 33 k. o Dolena (prej Maijete Svenšek) z hišno štev. 91, njive, travniki, pašniki, vinogredi (25 a) in gozdovi (4 ha 28 a) v skupni izmeri 5 ha 71 a 85 m2 okoli 10 oralov.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceoo.
Prodajalci si pridržijo piavico, se tekom 3 dni po domiku izjaviti, ali dražbo odobrijo sli ne.
Dražbene pogoje je mogoče vpoglečati pri sod-niji, soba šL 13.
C. kr. okrajna sodnija Ptaj, odd. VII ,
dne 30. avgusta 1916.	517
t
Potrtim srcem naznanjamo sroci-n kom. prijateljem ;n zra eem pre*al .»st-no vest, la je naš ljubljeni kuj in brat
učitelj v Šmartnfm,
v pondeljek, < ne 28. r.v:,usia ob 3 uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previden s svetimi /ak^amtenti mirno v G ;-pa- u zaspal.
Pogre'» bla.eaa nam rarnkeaa sej ' vršil dne 30. avgu ta ob 1 i. nri dopoldne na pokopališče v Šmartnem.
Priporočamo ga v mo!i;ev irs bag spormn
V Šmartnem pri Slovenjenigradeu, dne 30. avgusta 1916. Mrija Krpač roj. Legat Gregor Krpač
mati.	oče.
Štefanija, Pavla, Slavka, France, Ivan, Gusti,
8e»tre iu bratje.	586 a
: 'i? ; 5 i^^^^^ŠMM^MiMM
Za obilne dokaze iskrenega soi-utja, ki so se nam izkazaii ob smrti mi-ega preblagega sina in brata
HÉ!

Rudolfa. Krpač,
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vlč. g. {<rof. dr. Vreže in domačemu g. nadžupniku, kojih prvi je tako lepo vodil rajnega na kraj počitka in nas v globoko ganljivih besedah poslovil od njega. Nadalje naj tukaj zahvalno omenimo tovariše-učitelje umrlega, ki so k jub težavnemu času prihiteli iz drvj-nih krajev, da izkažejo pokojniku zadnjo čast, lep pevski zbor pod vodstvom č. g. Ocvirka za krasne žalostinke.
Naj blagovolijo sprejeti našo iskreno zahvalo: domaČe in učiteljstvo sosednih župnij, ki je bilo tako mnogoštevilno zastopano, urad-ništvo, vsi gg. občinski zastopniki, ki so toliko pripomogli k slavnostnem izidu sprevoda.
Nadalje se zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev iu končno vsem, ki so spremili blago-pokojnika k zadnjemu počitku, oziroma ga prej v njegovi predolgi bolezni tolažili. 586 b	Globoko žalujoči ostali.
m*
£pm
BHžaje se v liki dnevi sne i
V času do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih ¡zbornih srečk:
Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3*/0 zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K 17 Žrebanj V°«abO l«l«l Svota g'avnih dobitkov 1. 1917: 3,330.000 krors oziroma frankov.
■¡MSr Mesečni obrok samo K 7'- oziroma K 3'75.
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarra kakor pri loterijah t slučaju ueizžrebanja izključena! — Zahtevajte brez plačno pojasnilo in igralni načrt, hitite a naročilom!
Sxeôioviuo z&au.patvo Ï6, X. tibH(«n*.	490
kupi v vsaki množmi medičar Franio Duhek, Maribor Viktringhoiova ulica. Plačam bolje kol vn&k drugi.
lit
v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes.
Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč.
16 matih stranij.
Tisk in založba tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! C<-kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, d» je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Naj prva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat., kakor o popolnem kesu." Glejte nauk o popoinem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim mo žem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8 h, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 ko» madov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej.
i ¡Spi
Potrti velike žalosti naznanjamo da je naš predoori sin in brat, gos>ud
Franc
tit. orožniški stražmojster pri sv. Tomažu pri Ormožu, odlikovan 2 hrabrostno svetinjo I. razreda in z zaslužno vojno svetinjo na traku železnega križa,
dne 18. junija L916 na laškem boj š«.u -¿adet od so/ražne krogle svoje življenje žrtvoval za dumovino v 37. letu svoje starosti.
Sv. maše za blagega pokojnika so se in se boao opravile v rasnih cerkvah.
Pad ega junaka priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Maribor, dne 3. septembra 1916. Jožef,	Jožefa,
posestnik t Mariboru, oče.	mati.	589
Jožef,
gimoasijski sluga v Št. Vidu nad Ljubljano, brat.
itelalaMJ fes lalritettu Kafclljk»	feaftre.
Mak fiakarn« st, Cirila ▼ Maribora,