telo vi., št. 181.
PoSInlna platana v gotovini.
¥ Ljubljani, v nedeljo H3. avgusta ^922. Posam, St, 75 p.
IflPSEJ
Glasilo Socialistične strank® iugosiavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 812. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
SSBBZ3S3
Protesti proti krvavemu sodišču v Moskvi.
V včerajšnjem »Napreju« smo poro-o smrtni obsodbi ruskih socialnih re-oiucionarjev. Da pa bo vedel tudi naš oietari3^ kako ogromnega pomena je j a°£odek. prinašamo proteste samo ncoskih delavskih organizacij. Treba srn Pomisliti, da je protestiral proti nriM a obsodbi ves svetovni socialistični man' r ^ Protestirali pa so tudi ko-nav'! voditelji sami. izmed katerih Oork-3ani0 ruskega pisatelja Maksima Fra a’ ^rancosk®sa pisatelja Anatola ’1Cea in Romain Rollanda, slavnega rysJyja Barbussa, ki se je potegnil za s°ciaine revolucionarje v »Hurna-stranj. Sušilu francoske komunistične Ji^ma	Severino, boriteljico socia-
gjjj '■.Eranciji, in še cela množica dru-me‘, ne komentiramo posameznih \ brak- Phamo, da si bodo sodrugi in rtav * °a ]asnem 7. moskovsko obrav-
ciie^fCla^st^na beračija severne Fran-stopnfu Do?la'ia ruskemu trgovskemu za-y . 'Skobelevu sledeči brzojav:
• Kainei Iri?enu berlinskega sporazuma in deveteric'*1 °k^ub b° razpadu komisije
kater *rnenu Proletarske enotnosti, za obsom Ul>0stavitev bi izvrševanje smrtne Pomenilo nepremagljivo oviro: more lmena ruske revolucije, ki se jei ne k tiasrf.11^	s teTn’ da se ščuva sovjete
led ,, Č	’ ki bi uničilo ves njihov ug-
v Evropi;
Disu,^ 'menu zakona: ker gre v obtožnem ’zvr?P, z^°d*ue. ki so, četudi so bili sceni ys^ec* amnestije iz 1. 1919. opro-bo vZkln,.,r ni nobenega jamstva in ker Dričani	Pravda in predpreiskava pre-
da se bo izvršil umor: ciaij7 ’1T1^nu Pravice, ki je živ izraz so-ie ta n	se. 3e unrf Alfonzu XIII.. ko
tija j	usmrtiti Ferrera, in ki je Vanzet-
ni, s ai-Ca v Ameriki rešil smrtne kaz-lističn#,Dr^'ključuje severna frakcija socia-s®kciii HSiran^e" k' pripada francoski ti Dom e^?vske internacionale, boju pro-cuje n‘agace.m krvnikov. Pri tem se skli-fOOnnr?	sto svoi>h poslancev in na
njih voio °vvk' iih je dobila pri zad-šlosti	ati. Zvesta ostane svoji pro-
Uem '. svojemu plemenitemu socialistič-^epr^cf1^^0’*11’ katerega največja slava je trjp0„	11 tioi pravice proti zločestim
krvi p1-’. 01 oti ffospodstvu samovolje in ‘ovneT,lL,iuluie , se tudi protestom sve-pra |.Ra. Proletariata proti javnemu pri-ciona	.Um°ra nad socialnimi revolu-
v|aj ti.	ki ga hoče izvršiti sovjetska
tira	v?d'°m pretečega zločina ape-
^deracija na vest celega sveta.
Salangreau. PdnrTiV<'Za javnih delavcev v Franciji je 4 a*a sledečo brzojavko:
UrinffV-Za delavcev pri javnih poslih roca ruski vladi, naj se ne onečasti
v očeh svetovnega proletariata ter da naj ukine sodno komedijo v Moskvi. To, kar je razumljivo pri kaki kapitalistični vladi, postaja zločin za osebe, ki se sklicujejo na načela, zastopana po Karlu Marksu, Engelsu. Liebknechtu. Jauresu. Upamo, da uvideva sovjetska vlada, da je že dosti storila za razkol v delavskem razredu in da ne bo zakrivila nobenega novega zločina,ki bi io za vselej odtujil mednarodnemu delavskemu gibanju.
Zveza tekstilnih delavcev v Franclji je odpo|lala na moskovsko vlado sledeči brzojafv:
Zveza francoskih tekstilnih delavcev se zgraža nad tendenčno pravdo, ki jo je uvedla ruska vlada proti ruskim revolucionarjem na podlagi izpovedb nekega izdajalca. V imenu svojih 80.000 članov, zahteva Zveza francoskih tekstilnih dejavcev osvoboditev vseh revolucionarnih borilcev.
Zveza francoskih delavcev za talne zgradbe, je brzojavila sovjetski vladi v Rusiji sledeče:
Tajništvo francoske narodne zveze delavcev za talne zgradbe protestira v imenu svojih članov z vso odločnostjo proti sramotnemu sodišču in preteči smrtni kazni za ruske socialne revolucionarje od strani boljševiških samodržcev. Zveza zahteva osvoboditev obtožencev in poživlja delavce zaničeva.ti vohune in tiste, ki jih najemajo v zloglasne namene, ki jih obsoja celo človeštvo.
Predsednik Zveze francoskih poštnih in brzojavnih nameščencev je sklenil 'v svoji seji dne 26. julija, poslali sledeči brzojav na moskovsko sovjetsko vlado:
Splošna zveza poštnih in brzojavnih nameščencev protestira proti obravnavi ruskih socialnih revolucionarjev in se zgraža nad smrtno kaznijo, ki preti obtožencem.
Strokovna zveza severnih pokrajin ie vložila priziv na ruskega trgovskega zastopnika v Parizu. Skobeleva:
Strokovna zveza severnih pokrajin poživlja rusko sovjetsko vlado, naj ne uporablja proti svojim političnim nasprotnikom — socialnim revolucionarjem nobenih represalij. Te prvoboritelje ruske revolucije čisla ves mednarodni proletariat. Naj ostane predpravica buržoazije, potapljati se v krvi svojih nasprotnikov!
Strokovna zveza v Chorrese ogorčeno protestira proti obsodbi, ki bi se naj izrekla na povelje boljševiških vladarjev proti ruskim socialnim revolucionarjem. ki jih vohuni krivično obtožujejo najhujših zločinov. Zveza je prepričana, da se bo sovjetska vlada za vedno onečastila. če bo izrekla v svoji obravnavi smrtno obsodbo narekovano od maščevalnosti proti obtožencem, katerim se v resnici ne more nobena krivica dokazati. Zveza ie tega mnenja, da naj sovjetska
vlada, ki se smatra za delavsko vlado, mesto da se pokorava nagonom posameznih oseb. osvobodi socialne revolucionarje. ki že dolga leta trpe v sovjetskih zaporih.
Po nalogu strokovnih zvez v Corrcsc:
Rousseau. Urad rudarske zveze v Pas de Ca-laisu je v imenu svojih 35.000 članov dne 22. julija odposlal sledeči brzojav na sovjetsko vlado v Moskvi:
Rudarji iz Pas de Calaisa r otesti-rajo proti umoru nad socialnimi revolucionarji. ki ga pripravlja sovjetska vlada. Priključujejo se splošnemu protestu proti smrtni obsodbi prvoboriteljev revolucije in izjavljajo, da bo njih umor onemogočil upostavitev tolš potrebne enotne fronte svetovnega proletariata.
Tajnik Henry MalIv. Zveza francoskih stavbinskih delavcev je odposlala sovjetski vladi v Rusiji sledeči brzojav:
Zveza francoskih stavbinskih delavcev protestira proti sodišču za socialne revolucionarje, ki se vrši brez vsakega jamstva.
Federalni urad izvršcvalne komisije. Istočasno s to brzojavko je Zveza francoskih stavbinskih delavcev odposlala sledeče pismo na ruskega trgovskega zastopnika v Parizu. Skobeleva: Cenjeni gospod! Smatramo kot svojo dolžnost, da skupno s tistimi, ki so sovjetski vladi že poslali svoje proteste, protestiramo proti nameravani smrtni obsodbi socialnih revolucionarjev, ki stoje sedaj pred moskovskim sodiščem. Mi protestiramo ne samo proti smrtni obsodbi, temveč tudi proti obsodb! v zapor alf kaznilnico.
Mi smo tega mnenja, da ie nevredno vlade, ki se menuje proletarska, uporabljati proti svojim političnim nasprotnikom silo. zapor ali pa celo smrtno kazen. Ali naj spominjamo tako vlado na one francoske državljane, ki kot člani francoske komunistične stranke in kot pripadniki Iti. internacionale povsod zahtevajo svobodno besedo in svobodne misli. svobodo za svoj tisk in za svoja dejanja. da bi stem preprečili proletarsko revolucijo v naši državi?
Vlada in sodišče ruske sovjetske republike se bosta pred vsem svetom onečastila, če bo v takih razmerah izrekla sodbo v smislu obtožnice. Javno mnenje je po doznavanju poročil v listih vseh struj prišlo do tega prepričanja, da se vrši moskovska obravnava brez najmanjših moraličnih in gmotnih garancij za obtožence. Zaradi sestavljanja sodnega dvora je zelo verjetno, da razbremenilnih prič sploh niso pripustili k razpravi. Med obtožitelji sta dva uskoka, ki podpirata obtožbo; pri nas. pa tudi v vaši državi smatrajo take ljudi za izdajalce. Stenogra-fična poročila o obravnavi se nahajajo v rokah sodišča, zagovornikom pa je pre-
Novinarska dolžnost nam ukazuje, da izpregovorimo par besed o sokola skem zletu. Prijatelje in nasprotnike moramo obvestiti o tem, kar se godi in pri tem moramo seveda tudi povedati, ali se nam zdi to prav ali ne.
Godi se nekaj velikanskega. To smo videli že pretekle dni in tedne, kajti Ljubljana je pridno popravljala in lepšala vse, kar je smelo biti prej leta polomljeno in umazano. Posebno pa vidimo to danes, ko gledamo te silne množice delavnega ljudstva, ki gre za lepo idejo, ki pa bo mesto te ldeje^ na cilju našlo — polom.
Sokolstvo je demokratična ustanos 'va. Ce se oklepa danes samo imena de^ mokracije in drvi čez drn in stm z »de* mokratsko« stranko, je pokazalo s tem, da tudi ono ni bilo zmožno ostati pri stvari, pri svojem bistvu.
Demokratizem ni mogoč tam, kjer odločujejo posamezniki, niti tam, kjer odločujejo zunanjosti. Demokratizem je samo tam, kjer dela članstvo po svo* jem prepričanju, kjer išče v medseboj* nih nasprotjih prave poti in se najdene prave poti tudi dosledno drži.
Koliko vpliva na vodstvo Sokola imajo telovadci? Kdo telovadi? Delava no ljudstvo. Kaj tlači to delavno ljud= stvo najbolj? Draginja, davki, nezapo* slenost, slab promet itd. Vidite, to de* lavno ljudstvo bo ostalo v par dneh brez moke, ker se kapitalisti med seboj pulijo za večje dobičke, ker v svoji do* bičkaželjnosti drže državo v rokah in
Sokolski praznik.
ji ne dovolijo, da napravi red. Na pr. na železnicah, kjer se tovorni promet med Zagrebom in Belgradom kuja! Ko moke res ne bo, bomo krivi mi soci* alisti...
Vse to delavno ljudstvo ve, da nas tlači prevelika in predraga vojska. Vsi hočejo odpraviti to zlo — kot Sokoli pa na to pozabljajo. Eno so z armado! Kakor da bi hotela sokolska ideja te* lesno nasilje! Reveži! Ta ideja je ho* tela zdravega človeka radi zdravega duha, ne radi dolge palice.
Ne maramo primerjati še za zdaj sokolstva s fašisti. Za zdaj. Opozarja* mo pa na to, da je nevarnost tu, kajti tam, kjer dela članstvo tisto, kar mu ni všeč, je mogoče, da bo delalo jutri tisto, kar ga bolelo! Fašisti so tudi de* lavno ljudstvo, ki dela po tuji volji. Tovarne in domove razbija, pa misli, da si bo s tem pomagalo. Ubogo ljud* stvo! Ubogi proletariat! Ubogi narod! Fašizem bo ugonobil Italijo, pazite, da ne bo kaj podobnega tudi pri nas! Če pride jutri na krmilo klerikalna vlada, bo prirejalo take slavnosti orlovstvo. Takrat — če ne prej — bo tekla lahko kri po fašistovskem receptu. Kri bra* tovska, prelita za koristi kapitalistov, ki vladajo pri sokolstvu in orlovstvu popolnoma enako, z namenom zaslepiti narod, da ne bo videl pijavk.
Ti pa, ki veš, kaj je razredna za* vest, vsaj ti se ne daj zapeljavati. Niti za vero, niti za dom, niti za cesarja! Za delo in kruh gre naš boj!
oovedano. napraviti si lastna sten-osrafiona poročila. Trije zagovorniki so odložili svoje mesto, ker so prišli do tega prepričanja, da je v laikih razmerah vsak zagovor nemogoč.
Tudi mi se smatramo za revolucionarje. toda če se imenujejo tako ti ljudje, ki hočejo postaviti vlado, ki je slična kakšni avtokratični ali šc hujši, potem bo seveda večina revolucionarjev odklonila propagirati tako strašno diktaturo, kakršna gospoduje v Rusiji, po poročilih, ki smo jih dobili.
Sovjetska vlada, katere člani so večinoma živeli v Franciji, mora upoštevati, da so bile strastne simpatije delavskih mas v zapadnih deželah, pridobljene od revolucionarjev vseh struj. Nai sovjetska Rusija celemu svetu dokaže, da je boljša in bolj velikodušna, kakor ta vlada, ki drži trdovratno v zaporih mornaric brodovja iz Črnega morja in razne druge žrtve.
Samo na ta način bo sovjetska vlada pospeševala ljubezen do revolucije. Če pa bo drugače ravnala, ne glede na dolžnosti, ki jih ie v Berlinu sprejela, bo revolucionarni Ideji kot taki zavdala smrtni udarec.
Razen vseh teh protestov so še naslednje zveze poslale protestne brzojavke v Moskvo: Narodni svet zveze francoskih mornarjev, Tajništvo zveze san!-tarjev. Zveza državnega parobrodarstva. Zveza železničarskih zadrug severnih Pokrajin, Glavna zveza pariških bolniških stražnikov. Zadruga plinaren v Libouren, Zadruga delavcev za talne zgradbe v Mout, Zadruga krojačev in šivilj v Sionski pokrajini. Vsega skupaj so do 30. julija iz Pariza v Moskvo poslali: 14 protestov delavskih zvez, 15 strokovnih zvez in 5 političnih organizacij. Skupno število delavcev, ki so se v Franciji priključili tem protestom, znaša do sedaj okoli 400.000.
Konferenca zboruje v Salzburgu ^ | ^ j
m. dalje. Udeležujejo sc ro v obilnem
vilu tudi komunistični dijaki.	£	n]aj0
+ V Elsas Lotnngenu
francoski častniki neverjetne orgije- N škemu prebivalstvu so rekv11^ izieti 1000 avtomobilov, s katerimi delaj v družbi s svojimi ^resa . nepopisen. 10. t. m. so
činov.
-r Internacionalni .fu^aTSH v lučaju Frankfurtu a. M. je sklenil, da bo v siucai
■ve
nKturtu a. m. je aiu««*.	z	am"
.. svetovne vojne proglasil spo:r	ra}n0	stav-*
sterdamsko strokovno komisuo g -ny, zaklinc-ko. — Kongres ae sklenil še vex	J(0tei	spre-1
kov, izmed katerih omenjamo, aai stojj na jeti v zvezo, rusko rudarsko zvezo, stališču III. internacionale.	kratkih
+ Na Poljskem se je predjoj«^ vršil drugi kongres Zveze stroko ali. ki spada k amsterdamski i^erna ^ Tajnik je poročal, da ima	„T&su	je
podružnic s 492.962 člani. Na £ unjStov. bilo 155 socialistov m 34,ko" "cjali-Glede vprašanja enotne sronte pn0tno sti zavrgli predlog komunistov ^ fronto iz razloga, ker je skupno d . « re-munisti nemogoče. Kongres )e^.	j^-
solucijo. ki obsoja militarizem P \zrel/A kor tudi ruski militarizem ter za narodno obrambo Poljske.	aCio-
■f ZbMovanla delavskih nai v Evropi. — V prihodnjih ffledna' ma štirih mesecih bo imelo .voVnili rodnih delavskih političnih in s _	q&.
organizacij svoje zbore v cv pre* prava kapitalističnega sistema	na
čenje bodoče vo.ine sta glavni ^ pne programu teh petih intemacion‘r0va# 16. septembra bodo otvorih z, . oZVaH® dunajske Delavske enote »» »* Varih poltretje internacionale v Kari jyajset na Češkem. Zastopanih bo P® j0)iko socialističnih organizacij iz ra . ^ »v* držav. Hrbtenica te organiza strijska socialistična _ stranK • stranka neodvisnih socialistov ^ngliji 1 neodvisna delavska stranka .vprajiC'il. socialistične stranke v Švici., v oK' Združenih državah. — Prvi »o
PolitKne vesti.
+ V Zagrebu je prišel pred sodišče komunistični vodja Ojuro Lugarič, ki je ukradel iz delavske blagajne 42.000 K ter pobegnil iz Zagreba. Oitiro Lugarič je igral zelo važno ulogo med zagrebškimi komunisti. Bil je splošno znan kot velik sovražnik socialistov.
+ V Jugoslavijo je prišlo po »Prav-dinom« poročilu več atentatorjev, ki bodo poskusli umoriti nekatere naše državnike.
+ Dokazi za ogromno socialno čutenje vladne radikalno - demokračarske klike. Dobili smo govor poslanca s. Brkiča ob priliki pretresa vanj a bidžeta za socialno ministrstvo, ki ga imajo — to bi si moral vsak delavec zapomniti — slovenski liberalci ozir. njih duševni poglavar dr. Žerjav v najemu. Iz tega govora podajamo majhno sličico, ki bo silno jasno osvetlila delovanje te klike za delavstvo, katerega skuša s svojo »Samostojno unijo« pridobiti zase. da bi i? ob valitvah igralo ulogo znanega »štimfiharja*: »V bfdižetit ministrstva notranjih zadev je po-staka, ki določa »hrano in postrežbo za 666 oficirskih, 1309 državnih en 1500 žandarinerijskih konj in za žandarmerijske konje šc poseben dodatek. skupno '1,500.000 dinarjev«; dalje »za prehrano 900 službenih psov«, ki imajo brezplačno stanovanje iin jedo ostanke v kasarnah, 1000.000 dinarjev; za podkoivanje žandarmerijskih konl se potrosi 300.000 dinarjev — a za vse nezaposlene delavce v držaivi. tki jih je povprečno najmanj 20.000, izdajojo samo 500.000 dinarjev! Zaito moram ugotovit L da se za eneiga žandarmerijskega vsa več izda kot ip» za družino enega nezaposlenega delavca!«
+ »Ali hočeš, da te ubijem?« sc pozdravljajo Tržačani, odkar je sodišče oprostilo bestt-alno morilce - fašiste tiskarja Miillcrja. Socialistični listi pozivajo delavstvo, nai stopnjevano nadaljuje z razrednim bojem.
+ Pristaniški delavci v Anconi so se pridružili fašistom. Fašistovske čete sestavljajo delavci sami. taka je delavska zavednost v Italiji.
+ V Gradcu še vedno stavikajo delavci usnjarske stroke. Usnjarski iniliarderji se še niso udali. Delavci stavko nadaljujejo.
+ Konferenca socialističnega dijaš-tva iz Nemčije, Francije, Anglije. Bolgarije, Češkoslovaške in Avstrije ie odposlala v Moskvo protest proti smrtni obsodbi ruskih socialnih revolucionarjev.
iuiu«mil Ul/.aval*.	*	-	su*'"
tobru se bo vršil kongres d	1
stične internacionale v n uidjuC#J Nemškem. Druga internacionala^ v Me«1
Nemškem. Druga lniern*^—- v ^ Labor party v Angliji in soC‘^k terih čiji, Belgiji, Švedski m v n<*a gih manjših državah. bodo otvorili v Moskvi d^koVnih f Rdeče mednarodne zveze (strokovna veja tretje %etrtice so . dne 7. novembra, na dan pe	otvor*
jetske ^evolucije v Rus.lt, bo ,onaie» ^ četrti kongres tretje interna	i^vrse
v Moskvi. Na junijski sefi s BCi0nale. valnega odbora tretje uite 59 del * je sklical četrti kongres. JC r05a gatov iz 25 držav kakor P . aterih Fahne« v Berlinu. Države, ^ s0 RU komunistična internacionala	jtal«J
sija, Nemčija, Bolgarija, f N oinenI® Cehoslovaška in Norveška- . aj0 k seji so bile sprejete v	Irske^
munistične stranke v Kal^ ’tnbra se s in na Reki. - Prve dni dece " k ?fes
vršil v Amsterdamu Prot .. unii ali t Mednarodne zveze stroko'. ternaci°fl.av’ kozvane amsterdamske _ vse de|» Na ta kongres so povabile -gcifist^ ske strokovne, politične 1 spa^°’i7i' organizacije brez ozira Ka. orgaH
amsterdamski internaciona an0v. y\
ranih približno 25 mihiono
+ Nizozemska . dravska ^ p^oP stoji na skrajni levici, 5e o gggg gla k moskovski mtcrnacioua 1 '	sVe-
proti 4404 pri 10.476 K ceri^Jaineg
+ Na mednarodni fconleren ^acW» 0 po*
»ovne zveze za pospeševanje Soyntoo sporazuma je govoril predsedn
bi 01,?	? vonjih tendenc. V tem oziru na)
h s 1„ ovor katoliška ccrkev. ki naj bi priče-n m. . Propagando y Kristusovem imenu. Govor-povt|ar^a'. Potrebo splošne svetovne kon-škemu	7®!ni iT’ se zahvaljeval ameri-
hW(VmX >S° ( 1 HardinS» za sklicanje \vas-vwm rh i A'anIfcr,encc- Pred Sovntoncm je go-■ko L	•JJoffers°11 iz New Jorka, potem
božin rP?Vl duhoivni velikaši svečano službo vem iniM ta _ govornik je zahteval v Kristusovem (im'' -naj ^Tene,laj° n«rodi z oboroževa-diia 'k; ? 2a k,onferenca -ic nočitvena kome-zari-m« d.ovo!j;«ei° katoliški mogotci. Oporna n?«, - dCJ pn^1 na številna pastirska pis-XV' v,katerih rotil du-ur>livain	in-	Jn -,veTnike, naj blagodejno
b0,ž^,c ™JVO!C vern!ke, zakaj »velika kazen naravmf.<;f -?i narode«. Ta pisma so bila niso ni+i 15?*n,ska- joda 7-a odstranitev vojne črne«a	naredl'a' kolikor je za nohtom
mir	.tusov C1,j ie bil, ustvarjati svetovni
bi' m^„iranievati um-or narodov itd. Papež bi kvenim • nuaso?at:' proti vojni s pridigami, cer-bi biU u'0 cci!]eln' Predvsem pa s prižnice, kar Panc/ R.j.lfv,?0 boljše, kakor pa moliti, stelji .fe1*1 XV- ie.baje rekel na smrtni po-rnir!«	c*arno svoje življenje za svetovni
Žižka n • !'ayn0 ,ta PaPež se ic izkazal za mo-stična ,\,+Ie	0	Plesal, kakor je hotela kapitali-
sti- »7 [nac,°nala. Papež bi moral izprego vozel nr/iH-1', uicnl kat°l‘škl duhovščini vseh de-d°vali hi ! v(>'no 1,1 vsem vladarjem odpove-varn nr?^S0 ,n- 5,1 svoio P°dPoro- Kot papež CreDov^'Vedui,enl ra0,Ui za voino. Tudi vam ai; kr}rp|v1. imenovati vojno »kazen božjo« tedai ir-iT1 n,0<'- ki zadene večinoma nedolžne, stro*o r!» „ve Priiatelie. Zaukazujem nadalje smeš atoli”?, rS0 po Kristusovi zapovedi: Ti ne saoto	' /-aukazujeni, nai poznaio katoličani
da, iji	domovino: domovino svojega Gospo-
Ud, reke!: Mojc kraljestvo ni od tega sveta! zato D na internacionala dela pa ravno narobe, JtoreJ S.° tudi ,nicni Poizkusi ki jih nikakor ne smatrat! za. resne, glas vii/rjoče.ga v pu-
bi^;,K'avrna obramba. Radek in Buharin, sk( konfS ■’*<a tretje internacionale na berlin-^'f>diteli«.erenc,i' sta obelodanila odprto pismo na jlcmder anp:.‘eškega delavstva. Mac Donalda, ^aboiir	Shawa	s pozivom, nai angleška
mladih t	y Protestira proti smrtni obsodbi dveh
(Irca Snrcev- 'ki sta ustrelila	maršala V/ilsona.
■•Pričaj .m(xitem žc obesili.	Opomba uredn.)
kem vaiin k° ~ 15(5 s:*asi	Pismo — v krat-
?te Pozvii- I ?iavko- ki nani 1,0 sporočila, da °< da nrJ ]?vc' v Angliji na generalno stav-,,la Unior . rr^ite krvniku angleškega imperializ-Svobodo ,vTi republikancev, ki se bojujejo za ^htevo h Ra ljudstva. Naslovili ste na nas c'alnih Vruf i™5- &rtlenl° usmrtiti teroristov in so-'• y®s jn vo|uciojiarjev; zdaj mi apeliramo na I2vše	v|e stranke druge internacionale, da
5,?misrfQIn ?Cn.e^' Pritisk na angleško vlado z Vico. prix„?a. !,0do obsojenim Ircem podelili pra-0rftdsta\nn u 1 Drn° od vas, da boste izvojevali za »°vanh • tre^.e internacionale pravico priso-7-avfl.ikov ?ov.‘ obravnavi.« Pismo obeli pred-1° ,pa rretie internacionale je zelo zmešano, “ustij n Mitega, ker je vendaT znano, da je v
V	Angl a: j6 t na krmilu, medtem, ko vlada Snie%> rii.iti vedno reakcija. Prezreti pa tudi nc ^rilca	da sta omemiena Irca bila —
naive2jj'm eatemko niso mogli komunisti svojim n3rjem fi„i.sovražnikom — socialnim revolucio-?eSa T>niurza drugega, kakor da so bili dni-dan jCn?/:a naziranja. Jasno pa je. kakor ^enehati	«	marali že davno v vseh državah
stv0 n.x,„ snirtnimi obsodbami, ki so za člove-J c”vena sramota.
priliki	de,avska stranka se veča. Ob
le dobil hIi , voelitv v srezu Ponthipread 9ls- ie ,,]av;?Ki kandidat 16.630 glasov. I.eta S. ^3^27	m	srezu zmagal meščanski kandidat
fty io	*	.	pr°ti J°-152 proletairslcfh. Labour
JrejStnV m r.ej. tukai napredovala za tretjino S6 lyi» li?01- v srezu Ooovvcr je delavska lista etlai rn ■ 7masala z 10.109 glasov proti S535. klasov tJC x)ri naknadmih volitvah dobila 13.296 raste 'nm -e številke pač lepo ipredoSujejo, kalco 'lasi	Proletarskega	gibanja na Angleškem,
stavk tip	delavska -politika razen ogromnih
ie Lahn,i Pt^na radikalnih bojnih sredstev. Sploh čala	ar^. pr' na/knadnih volitvah pove-
za 14	'["o svojih mandatov v Sipodnji zbornici
^ Že 74 V ^ako da jib ima namesto preišnjdh
živost! , ^-ontionu pnSčakujcjo .vsled nepopust-skili „u\0Incareja. ki noče odnehati od franco-FratlCf,1,[’.:v . napram Nerričiji, razpad antante. So	,™nistrski svet je ponovno skleni!, da
tiali nv^, °>ncaro držati navodil, ki so mu lih »jed odhodom v London.
SePtetmK^ r‘®ki Predsednik H ar d ing bo do 20. )fatere - omočil o usodi 86 političnih jetnikov. SvetovJ° °bdržal v zaporu, ker so se izrekli med $il° J?? vojno proti vojni. Pri njem se je ogla-.anstvo, ki rrtu je izročilo prošnjo za ^ z °k°i‘ 3°0.000 podpisi. Morris k 3e govoril za socialistično stranko, je
I povdaHal, da le splošno razširjeno mnenje, da
sc- jetniki, ki so večinoma člani organizacije po;> skih delavcev, zaradi tega ostali v ječi, ker so revni in ponižni in ker imaio malo vplivnih prijateljev. Pomiloščenie. da bi izbrisalo ta vtis.
+ AmerlVa je dovolila Poljski kre-dit v znesku 50 milijonov dolarjev.
m
vi«
Sprejemanje strank pri ministru za socialno politiko. V ponedeljek, dne 14. t. m. ho g. minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav ob priliki uradovanja pri pokrajinski upravi v L5ubljani spejema! tudi zasebne stranke in sicer v predsedstvenih prostorih pokrajinske uprave v času od 11.—13.
Pesnik — ubijalec. Začetkom tega meseca so zaprli v Draždanih ubijalca Blumea, Njegova posebnost je obstojala v tem. da je napadal poštne raznašalce denarja ter jil ubijal in jim jemal denar. Dalj časa niso vedeli, kdo da ie zlo-,činec, mislili so, da je zelo verjetno, da izvršuje te zločine zelo dobro organizovana razbojniška četa. Med tem so pa odtiski prstov na steklu v bližini umorjenega poštarja dali ključ za to skrivnost. ki je kot morilca razkrinkala Blumea. V zadnjem času se je izdal kot pisatelj dram in živel pod imenom Erich Eilers. V poteku preiskovanja se je dognalo, da je to njegovo ime krivo, da pa je res pisatelj, ker se mu jc lani posrečilo uprizoriti neko svojo dramo. Igra se je imenovala »Simili« in se je prvič igrala s precej dobrim uspehom v Draždanih na Albertovem gledališču. Razen te drame jih je napisal še več, ki pa niso imele te sreče da bi prišle na oder in da bi jih svet spoznal po pisatelju Eilersu, temveč še le po ubijalcu Blumeu. Bltnnc je nezakonski otrok neke Holandinke. Dovršil je srednje šole in potem zelo čudno živel. Nekaj časa je bil v Berlinu posestnik trgovine s smodkami. Ko mu je trgovina propadla, le šel v Pariz In se tam bavil s slikaniem dekoracij. Tudi v Londonu je živel kot pisatelj in slikar. Dosedai so mu dokariali tri slučaje umorov nad poštarji. Blume jih ne taji, samo to pravi, da ni imel pomagačev.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, naproša vse športne klube, da naslavljajo vse dopise le pod naslovom »Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, kavarna Prešeren. — Odbor.
Osrednji urad Državne borze dela v Ljub-liani naznanja, da se je s svojo podružnico iz prejšnjih prostorov v Gradišču št. 4 preselil v poslopje mestnega magistrata (pritličje, nasproti Zglaševalnega urada) Mestni trg, kjer bosta odslej naprej uradovala.
Borza v Ljubljani. Sporočajo nam. da se v kratkem otvon' v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valute. Pripravljalna dela so v polnem teku. Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevaž-nega pomena. Začasno tajništvo sploh prevaž-poslu-jc v Ljubljani, v hiši Slovenske banke. Cankarjevo nabrežje, i. nadstropje (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan od 16.—18.
Vredno ,da zabeležimo. Ne zamerite nam, da vedno »Novo Dobo« po zobeh vlačimo, ali ne moremo si kaj, da ne bi ugotoviti sledeče: Naši ljubi demokrati so vpregli vse v boj proti socialistom, kot da bi bili razbojniiki. V občinskem svetu so se nam posmehovaili, napadali, ignorirali, v »Novi Dobi« so nas polivali z gnojnico. Ni čuda. Trdo kožo imamo. V nedeljo je mairširala skozi Celje večtisočglava množica. »Novi Dobi« je sapo zaprlo in sedaj molčijo. Kot paiglavčki v šoli. kateri se ustrašijo debele palice. G. žimnic, zopet material za dvadnevno študijo.
Črna deska. Tista zloglasna Umeggova je v svoji posestniški domišLjiji tako predrzna, da je s silo vdrla v stanovanje s. Karmelja in mu premetala moMljo, češ, da se bo umahnil. Jo peče. Sati je sama rekla, da lahko dobi za tisto sobo 500 K mesečno. Ali. ni to verižeitje? Sicer si pa stanovanjska oblast ne pusti ^kratiti pravice in bo Umeggovo primerno podučila,	|
Maribor.
Še vedno se najde kak prostor za nepotrebna krvoseška bančna _ podjetja, zato pa ne gre, da bi se v mestu, ki ima socialistično večino do-saSali slučaji, da bi se revna družina, ki stanuje že dve leti z vsem mobiliarom v neki veži. sedaj na ljubo nekemu^ hrvaškemu denarnemu Podjetju preselila iz veze v park pod milo nebo! To se godi z družino Canitovo v veži na Maistrovi ulici št. 2. Ta družina mora takoj dobiti primemo stanovanje, da bo enkrat konec tega stanovanjskega škandala. Kar niso bile sposobne ■
napraviti prejšnje Občinske oblasti, nai popravijo sedanje in zlasti naš občinski klub nai vzame to zadevo v svoje roke.
Zopet povišanje! .lužna železnica naznanja, da bo 15. t. m. ponovno povišala tarife za osebe in blago, kar bo še pravočasno objavila. Komaj par tednov je tega, kar ie južna železnica svoje tarife povišala za 50 odstotkov in že ni ž njimi več sita. Ali nas misli družba povesti do tistih cen, kakor jih imajo v Avstriji? Vožnja iz Maribora v Ljubljano stane že danes krog 150 K. III. razTed — kam pa naj še pridemo? Vprašali bi južno železnico, koliko je dala v tem času poviška svojim uslužbencem, za koliko je v tem casu izboljšala gladno življenje svojih delavcev n. pr. v mariborskih delavnicah! Nič sc še ni pobrigala za svoje jzkoriščance. še spomni se ne nanje! Kvečjemu takrat, kadar jih je treba brez navedbe pravili vzrokov pometati na cesto. In slišali smo, da strojevodjem še vedno ni izplačala sklenjene kilometrine, čeprav je to celo nič manj reakcionarna državna železnica že davno storila!
Sancta simpiicitas! ^Nazadnjaški klerikalizem.« da bomo^ vzkliknili, pravi »Straža«, ko bomo brali, da je neka francoska akademija patagonskega misionarja imenovala svojim častnim elanom in ga dekorirala z zlato medaljico za njegova raziskovanja o nekem indianskem plemenu. Naivnost taka, da nam priporoča, naj gre--mo ..'Skat klenkalno nazadnjaštvo v daljno Patagonijo. Mi sc borno ustavili rajši kar v Parizu, kjer so razne najslavnejše akademije imenovale ze nešteto socialističnih veleumov svojim naj-castnjšim članom, med njimi tudi starega Ana-tola rranca, ki ga je te dni »sveta stolica« zavoljo njegovih nedosežnih literarnih del in zavo-Ij-o njegovega socialističnega pačitiz-nia izobčila iz cerkve, njegove knjige pa zapisala na in<’ek9 »proklete literature« ...
10,
V	tovarni vagonov, v Brodu na Savi Je Iz. bruhnila splošna stavka. Pozivamo vse kovinarje in drugo delavstvo, nai ne potuje tja, dokler ne javimo. Vse delavsko časopisje prosimo, za ponatis te notice.
Težkoče z zamorskimi kralji v Parizu. Nekaj zamorskih poglavarjev iz francoskih kolonij v Afriki, med katerimi so trije avtentični kralji, je te dini posetilo Pariz. Po poročilu pariškega. »Journala« so dosedai stali francosko vlado, k? jih je poklicala, za časa potovanja v Pariz nad 600.000 frankov. Sedaj jih je vlada namestila v Parizu v jiekem starem javnem poslopju. Tu lahko žive po svojih afriških običajih, da n. pr. jedo sedeči na tleh in da lučaio ostanke jedi pre-Cto svojih ramen. Nekateri pa so, navajen: na razkošje v svojih bogatih šotorih, energično protestirali proti temu. Ko jc v zadnjih dneh nastopil mraz, se je eden pritožil, da ga sebe, a vojaška uprava mu je podarila navadno vojaško srajco, ki jo je zamorec sprejel očividno nezadovoljen. Ti zamorski poglavarji so po večini muslimani ter nikdar ne pozabijo vršiti obredov, k?j jih iim vera zapoveduje. Nekega dne je eden teh; muslimanskih črncev posetil nekega generala.' Okoli 4. popoldne bi bil moral opraviti svojo1 molitev. Zato je prosil, naj ga popeljejo v sobo. ki ima okna proti vzhodu. Musliinajn pa mora pri molitvi klečati na zemlji. JČer je bila soba! parketirana. je bil general v začetku v zadregi, pa se je hitro rešil iz nje ter nasipal po parketu pesek iz pljuvalnika. Črni poglavar pa se je spustil na pesek in povsem zadovoljen opravil svojo molitev.
Defavec brez delavskega časopisja fe kakor vojak brez puške. Zato naročajte In širite svoje glasilo »Naprej«!
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton PodbevSek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Najcenejša narodna jed
so testenine
„Pekatete“
zdelane iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujejo najplemenitnejse dele zrnja. Zato so najbolj redilne, pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do trikratni volumen nekuhanih.
9f
LUKU L“ TI!
naš prvi edini domači juhini izvleček (zabela), kateri
P r e k O s i K pošiljajte našega denarja i timi
vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke.
Izdeluje: „LUKUL“, družba z omej. zavezo, Ljubljana.
__  	     —	mu««««	»MMMaJ	SlS&E^^lSiSlKl
POTNIKI V AMERIKO!
UNITED-AMERIKAN-LINES-IN C.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo,
JL.jubljana, Kolodvorska ulica 28.
Gosposka ulita 11.
trgovina železnine in zaloga rlbarskega orcrliR
P4 tt R B B © R Gosposlka uiSca 111,
miti fiifli i
kruli in pecivo
l.defavike pekarni©
v Ljubljani« Kolezijska ulica 4,
ki le naiboijši
Kopalna sezija!!
Kopalne koseume, hlače, ffretlr-plaSSe, tepke, plavalne pasove
itd. priporoča
A« & E* Ska!b®rii&
Ljubljana, Mesini irg 10.
Modeie čevljev
v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za
tovarne obuval.
Nakup, reparatura in prodaja
čevljarskih strojev.
Zahtevajte prospekte od
Ralpfa F. Richter,
Subotica VI.
Poučevanje
v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prospekt.
B«lniSkn glavnica K 50,®Q0.(H»Q.
Rezerve okroglo K «S,0G0.«00-—.
Sprejema vloge na knji* Kice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Prodaja srečk razredne loterije.
H Kupuje in prodaja 'v a e v r s t e j vrednostnih papirjev, financira fj orarione dobave in dovoljuje —• vsakovrstno kredite
S
v liiiHiiai in »toliii se prodaja»i!ssti prailajalnah. tl in mggg
SE
v Trbovljah, r. s. z o* z.
sporoča svojim članom, da toči dobra sSaSerajska, bizeljska in
BjasSosnerska jg
izbrama vina, kakor tudi vedno SVSze piv© v sodčkih in steklenicah, vedno
po konkurenčnih cenah.
VLOGE ©SjrestMa® gsa cistah 4%°lo. Vloge so znašale 31. dec. l^j K 592.971*17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa j0 znasa
K 1,820.617*51.
Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50*— in vpisnino 50 vin.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubija*11
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentianški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava	*
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in doma vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brike
Naslov:	iftjj.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c.
Brzojavni naslov: Banka
Telefon št. 261 in
- v Ljubljani. =
Podružnice:	v.
v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Brez