390 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 391Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemovPomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov Gregor Božič Biološka stabilnost gozda je pogojena z rastišču prilagojeno sestavo drevesnih vrst in njihovo genetsko raznolikostjo. Genetsko raznolikost osebkov znotraj vrst izražamo s tako imeno- vano genetsko variabilnostjo, to je z zastopanostjo oziroma z razponom različnih genetskih lastnosti v populaciji drevesne vrste. Pri tem imajo poseben pomen avtohtone populacije, ki so rezultat dolgotrajne naravne selekcije in naravnega razvoja ter s tem dolgotrajnega prilagajanja danemu okolju. Izginevanje avtohtonih populacij pomeni izgubo nenadome- stljive naravne dediščine. Med najbolj ogrožene kopenske ekosisteme uvrščamo poplavne gozdove in druge obrečne ekosisteme, ki so bili zaradi posegov človeka v preteklosti (re- gulacije strug, zniževanje podtalnice, gradnja akumulacijskih jezov, hidroelektrarne, sečnja, osnovanje plantaž visoko produktivnih tujih topolovih klonov za intenziviranje pridobivanja lesne surovine v kratkih obhodnjah - obhodnja  je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka), degradirani. Skoraj vse ciljne gozdne drevesne vrste, ki so gradniki gozdnih življenjskih prostorov tipov poplavnih gozdov, danes ogrožajo tudi številni škodljivi organizmi in bolezni. Naravno pomlajevanje pogosto onemogočajo invazivne rastli- ne. Med najbolj ranljive drevesne vrste poplavnih gozdov uvrščamo belo vrbo, evropski črni topol, črno jelšo, brest, jesen in hrast dob. Drevesne vrste listavcev imajo pomembno biološko in ekološko vlogo pri trajnostnem ohranjanju in zdravju obvodnih gozdnih ekosistemov in s tem obstoju življenske- ga prostora številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Za ohranitev vitalno- sti populacij in uspešnost obnove teh goz- dov je potreben širši ekosistemski pristop z usklajevanjem številnih interesov upo- rabnikov prostora. Zelo pomemben je tudi razvoj sodobnih sistemov gospodarjenja, ki lahko pomembno prispevajo k dolgoročne- mu in uravnoteženemu razvoju gozdov in upravljanju njihovih ekosistemskih storitev za zaščito pred poplavami, zagotavljanju kakovosti voda in blaženju podnebnih spre- memb in hkrati omogočajo ohranjanje bi- otske raznovrstnosti na ekosistemski, vrstni in genetski ravni. V pomoč pri usklajevanju interesov med uporabniki prostora obrečnih in poplavnih gozdov smo raziskovalci Goz- darskega inštituta Slovenije v sodelovanju s partnerji projekta REFOCuS in deležniki s celotnega območja čezmejnega Unescovega Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava izdelali Priročnik za gospodarjenje z obrečni- mi gozdovi in njihovo ohranjanje. Priročnik je nastal v okviru projekta REFOCuS, ki je del transnacionalnega programa Interreg Podonavje, v letu 2021 in je bralcem prosto dostopen na povezavi https://www.gozdis.si/ publikacije/. Priročnik je izšel v šestih jezi- kih, poleg slovenskega tudi v nemškem, ma- džarskem, hrvaškem, srbskem in angleškem. Večnamensko, sonaravno upravljanje po- plavnih gozdov po načelih trajnosti zahteva vzpostavitev ustreznega razmerja razvojnih faz gozdov, ohranjanje uravnotežene spol- ne strukture v sestojih, uspešnost narav- ne obnove ter vzpostavitev regionalnega gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Slednje temelji na raznovrstnem in genet- sko pestrem  gozdnem reprodukcijskem materialu  (za  pridobivanje kakovostnega in zdravega sadilnega materiala),  ki je potre- ben  za  obnovo ogroženih  gozdnih tipov  in življenjskega prostora. Ohranjanje ogrože- nih gozdnih tipov se zagotavlja  s sadnjo  in setvijo  ter pogosto tudi varovanjem  izbra- nih genotipov genetsko vrstno čistih dreves evropskega črnega topola v ohranitvenih na- sadih oziroma živih arhivih zunaj  gozda (ex situ). Zaradi preteklega vnosa visoko produktivnih selekcioniranih klonov ame- riškega črnega topola in križancev med av- tohtonim evropskim črnim topolom (Popu- lus nigra L.) in ameriškim črnim topolom (Populus deltoides Bartr. ex Marsh.) za pri- dobivanje lesa lahko na rastiščih nižinskih obrečnih gozdov že prihaja do nenadzorova- nega križanja vnesenih topolov z domačimi gozdnimi genskimi viri z naravnim preno- som peloda. Seme hibridnih topolov (Popu- lus x canadensis) je dobro kaljivo in semenke lahko postanejo tudi gradniki topolovih lo- gov. Ker se križanci na zunaj razlikujejo le v nekaj botaničnih podrobnostih, se pri pri- dobivanju ustreznega izhodiščnega gozdnega reprodukcijskega materiala evropskega črne- ga topola za sadnjo v gozdovih uporabljajo predvsem sadike, vzgojene z vegetativnim razmnoževanjem genetsko čistih dreves avtohtonega črnega topola s potaknjenci. Genetsko čistost matičnih dreves prever- jajo z analizo vrstno specifičnih genetskih označevalcev DNA. Rezultati raziskave, ki smo jo na Gozdarskem inštitutu opravili na preučevanem območju ohranjenih poplavnih gozdov od Maribora do Središča ob Dravi, kažejo na vrstno čistost evropskega črnega topola v sestojih in mladju. Ob reki Dravi bi lahko zaradi naravne raz- širjenosti belega topola (Populus alba L.) in trepetlike (Populus tremula L.) na rastiščih belega topola prihajalo do spontanih kri- žanj med njima in s tem povezanega obstoja hibridnega območja z razširjenostjo sivega topola (Populus x canescens (Aiton) Sm.), na kar kažejo tudi rezultati pilotne analize oblike listov starejših dreves belega topola, ki smo jo na Gozdarskem inštitutu Slove- nije opravili v okviru projektne naloge Za- voda Republike Slovenije za varstvo narave zaDravo. Pojavljanje sivega topola in obse- žnost naravne hibridizacije belega topola v Sloveniji še nista raziskana. Preučiti je treba populacije belega topola ob reki Dravi. V nižinskem, ohranjenem meandrirajočem toku reke od Maribora do Središča ob Dravi je naravna vegetacija avtohtonega črnega in belega topola ter veza oziroma dolgopeclja- tega bresta še vedno dobro ohranjena. Na- ravno pomlajevanje črnega topola je uspe- šno ob rečnih brežinah. Spolna struktura je uravnotežena na širšem območju, kar ohra- nja evolucijsko sposobnost vrst. Obstajajo tudi izjeme, ker kljub večji pojavnosti belega topola in/ali črnega topola v sestojni lesni zalogi prevladujejo moška drevesa, kar je posledica delovanja človeka z izsekavanjem plodonosnih ženskih dreves v bližini naselij. Posamezno plodonosno odraslo drevo topo- la lahko vsako leto proizvede na tisoče ali celo milijone majhnih, približno milimeter dolgih lahkih belih in dlakavih semen, ki se z vetrom in po vodi prenašajo na velike razdalje. Kljub naravni ohranjenosti posa- meznih odsekov nekdanjih večjih poplavnih gozdov ob reki Dravi so mogočna drevesa s premerom debla več kot stotrideset centi- metrov (merjeno na prsni višini debla) le še redka. Na celotnem območju ni več opaziti večjega števila zelo starih in debelih dreves črnega in belega topola, bele vrbe, dolgope- cljatega bresta, ostrolistnega jesena ter doba. Za ohranjanje ugodnega stanja populacij je pri upravljanju s poplavnimi gozdovi treba spremljati dejavnike, ki vplivajo na tako ime- novano »efektivno velikost populacije« in so povezani s cvetenjem in nastajanjem plodov, spremljati pa je treba tudi dejavnike uspe- šnosti  naravne obnove. Posebna pozornost mora biti namenjena tudi dejanskemu številu reproduktivnih ženskih in moških osebkov v populaciji, ki sodelujejo pri nastanku nove generacije. Pri dvodomnih vrstah so namreč na posameznem drevesu lahko samo moški ali samo ženski cvetovi, zato imamo moška in ženska drevesa. Pri topolih lahko spol določimo v času cvetenja, še preden pože- nejo listi. Moški cvetovi so na pogled rdeče obarvani, in to zato, ker so prašne vrečice 390 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 391Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemovPomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov Gregor Božič Biološka stabilnost gozda je pogojena z rastišču prilagojeno sestavo drevesnih vrst in njihovo genetsko raznolikostjo. Genetsko raznolikost osebkov znotraj vrst izražamo s tako imeno- vano genetsko variabilnostjo, to je z zastopanostjo oziroma z razponom različnih genetskih lastnosti v populaciji drevesne vrste. Pri tem imajo poseben pomen avtohtone populacije, ki so rezultat dolgotrajne naravne selekcije in naravnega razvoja ter s tem dolgotrajnega prilagajanja danemu okolju. Izginevanje avtohtonih populacij pomeni izgubo nenadome- stljive naravne dediščine. Med najbolj ogrožene kopenske ekosisteme uvrščamo poplavne gozdove in druge obrečne ekosisteme, ki so bili zaradi posegov človeka v preteklosti (re- gulacije strug, zniževanje podtalnice, gradnja akumulacijskih jezov, hidroelektrarne, sečnja, osnovanje plantaž visoko produktivnih tujih topolovih klonov za intenziviranje pridobivanja lesne surovine v kratkih obhodnjah - obhodnja  je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka), degradirani. Skoraj vse ciljne gozdne drevesne vrste, ki so gradniki gozdnih življenjskih prostorov tipov poplavnih gozdov, danes ogrožajo tudi številni škodljivi organizmi in bolezni. Naravno pomlajevanje pogosto onemogočajo invazivne rastli- ne. Med najbolj ranljive drevesne vrste poplavnih gozdov uvrščamo belo vrbo, evropski črni topol, črno jelšo, brest, jesen in hrast dob. Drevesne vrste listavcev imajo pomembno biološko in ekološko vlogo pri trajnostnem ohranjanju in zdravju obvodnih gozdnih ekosistemov in s tem obstoju življenske- ga prostora številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Za ohranitev vitalno- sti populacij in uspešnost obnove teh goz- dov je potreben širši ekosistemski pristop z usklajevanjem številnih interesov upo- rabnikov prostora. Zelo pomemben je tudi razvoj sodobnih sistemov gospodarjenja, ki lahko pomembno prispevajo k dolgoročne- mu in uravnoteženemu razvoju gozdov in upravljanju njihovih ekosistemskih storitev za zaščito pred poplavami, zagotavljanju kakovosti voda in blaženju podnebnih spre- memb in hkrati omogočajo ohranjanje bi- otske raznovrstnosti na ekosistemski, vrstni in genetski ravni. V pomoč pri usklajevanju interesov med uporabniki prostora obrečnih in poplavnih gozdov smo raziskovalci Goz- darskega inštituta Slovenije v sodelovanju s partnerji projekta REFOCuS in deležniki s celotnega območja čezmejnega Unescovega Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava izdelali Priročnik za gospodarjenje z obrečni- mi gozdovi in njihovo ohranjanje. Priročnik je nastal v okviru projekta REFOCuS, ki je del transnacionalnega programa Interreg Podonavje, v letu 2021 in je bralcem prosto dostopen na povezavi https://www.gozdis.si/ publikacije/. Priročnik je izšel v šestih jezi- kih, poleg slovenskega tudi v nemškem, ma- džarskem, hrvaškem, srbskem in angleškem. Večnamensko, sonaravno upravljanje po- plavnih gozdov po načelih trajnosti zahteva vzpostavitev ustreznega razmerja razvojnih faz gozdov, ohranjanje uravnotežene spol- ne strukture v sestojih, uspešnost narav- ne obnove ter vzpostavitev regionalnega gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Slednje temelji na raznovrstnem in genet- sko pestrem  gozdnem reprodukcijskem materialu  (za  pridobivanje kakovostnega in zdravega sadilnega materiala),  ki je potre- ben  za  obnovo ogroženih  gozdnih tipov  in življenjskega prostora. Ohranjanje ogrože- nih gozdnih tipov se zagotavlja  s sadnjo  in setvijo  ter pogosto tudi varovanjem  izbra- nih genotipov genetsko vrstno čistih dreves evropskega črnega topola v ohranitvenih na- sadih oziroma živih arhivih zunaj  gozda (ex situ). Zaradi preteklega vnosa visoko produktivnih selekcioniranih klonov ame- riškega črnega topola in križancev med av- tohtonim evropskim črnim topolom (Popu- lus nigra L.) in ameriškim črnim topolom (Populus deltoides Bartr. ex Marsh.) za pri- dobivanje lesa lahko na rastiščih nižinskih obrečnih gozdov že prihaja do nenadzorova- nega križanja vnesenih topolov z domačimi gozdnimi genskimi viri z naravnim preno- som peloda. Seme hibridnih topolov (Popu- lus x canadensis) je dobro kaljivo in semenke lahko postanejo tudi gradniki topolovih lo- gov. Ker se križanci na zunaj razlikujejo le v nekaj botaničnih podrobnostih, se pri pri- dobivanju ustreznega izhodiščnega gozdnega reprodukcijskega materiala evropskega črne- ga topola za sadnjo v gozdovih uporabljajo predvsem sadike, vzgojene z vegetativnim razmnoževanjem genetsko čistih dreves avtohtonega črnega topola s potaknjenci. Genetsko čistost matičnih dreves prever- jajo z analizo vrstno specifičnih genetskih označevalcev DNA. Rezultati raziskave, ki smo jo na Gozdarskem inštitutu opravili na preučevanem območju ohranjenih poplavnih gozdov od Maribora do Središča ob Dravi, kažejo na vrstno čistost evropskega črnega topola v sestojih in mladju. Ob reki Dravi bi lahko zaradi naravne raz- širjenosti belega topola (Populus alba L.) in trepetlike (Populus tremula L.) na rastiščih belega topola prihajalo do spontanih kri- žanj med njima in s tem povezanega obstoja hibridnega območja z razširjenostjo sivega topola (Populus x canescens (Aiton) Sm.), na kar kažejo tudi rezultati pilotne analize oblike listov starejših dreves belega topola, ki smo jo na Gozdarskem inštitutu Slove- nije opravili v okviru projektne naloge Za- voda Republike Slovenije za varstvo narave zaDravo. Pojavljanje sivega topola in obse- žnost naravne hibridizacije belega topola v Sloveniji še nista raziskana. Preučiti je treba populacije belega topola ob reki Dravi. V nižinskem, ohranjenem meandrirajočem toku reke od Maribora do Središča ob Dravi je naravna vegetacija avtohtonega črnega in belega topola ter veza oziroma dolgopeclja- tega bresta še vedno dobro ohranjena. Na- ravno pomlajevanje črnega topola je uspe- šno ob rečnih brežinah. Spolna struktura je uravnotežena na širšem območju, kar ohra- nja evolucijsko sposobnost vrst. Obstajajo tudi izjeme, ker kljub večji pojavnosti belega topola in/ali črnega topola v sestojni lesni zalogi prevladujejo moška drevesa, kar je posledica delovanja človeka z izsekavanjem plodonosnih ženskih dreves v bližini naselij. Posamezno plodonosno odraslo drevo topo- la lahko vsako leto proizvede na tisoče ali celo milijone majhnih, približno milimeter dolgih lahkih belih in dlakavih semen, ki se z vetrom in po vodi prenašajo na velike razdalje. Kljub naravni ohranjenosti posa- meznih odsekov nekdanjih večjih poplavnih gozdov ob reki Dravi so mogočna drevesa s premerom debla več kot stotrideset centi- metrov (merjeno na prsni višini debla) le še redka. Na celotnem območju ni več opaziti večjega števila zelo starih in debelih dreves črnega in belega topola, bele vrbe, dolgope- cljatega bresta, ostrolistnega jesena ter doba. Za ohranjanje ugodnega stanja populacij je pri upravljanju s poplavnimi gozdovi treba spremljati dejavnike, ki vplivajo na tako ime- novano »efektivno velikost populacije« in so povezani s cvetenjem in nastajanjem plodov, spremljati pa je treba tudi dejavnike uspe- šnosti  naravne obnove. Posebna pozornost mora biti namenjena tudi dejanskemu številu reproduktivnih ženskih in moških osebkov v populaciji, ki sodelujejo pri nastanku nove generacije. Pri dvodomnih vrstah so namreč na posameznem drevesu lahko samo moški ali samo ženski cvetovi, zato imamo moška in ženska drevesa. Pri topolih lahko spol določimo v času cvetenja, še preden pože- nejo listi. Moški cvetovi so na pogled rdeče obarvani, in to zato, ker so prašne vrečice 392 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 393Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemovPomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov rdeče in dajejo, ko so zrele, celi mačici videz rdeče barve. Ženski cvetovi oziroma mačice so rumeno zelenkaste barve in se že po tem dobro ločijo od moških, vendar le, dokler ne odletijo prašne vrečice in na vejah mo- ških osebkov ostanejo zeleni nastavki mačic. Zaradi tega je treba biti pri določanju spola v tem času zelo previden in pregledati večji del krošnje. Pri ženskih osebkih se iz mačic razvijejo zelena soplodja, medtem ko moške mačice z drevesa odpadejo in jih lahko naj- demo pod drevesom. Poznavanje spola je ze- lo pomembno na primer pri topolu,  pri  vo- denju uradnih evidenc za razmnoževanje v matičnjakih,  pri  certifikaciji drevesničarske proizvodnje,  pri uporabi    gozdnega repro- dukcijskega materiala  za obnovo  ogroženih gozdnih tipov življenjskega prostora, pri uporabi  gozdnega reprodukcijskega materi- ala v večnamenskem  gozdarstvu,  pri  izbiri topolov za nasadne oblike zunaj gozda (dre- vorede, parke  in druge zunajgozdne nasade) in druge specifične namene.    V nadaljevanju podrobneje prikazujemo ne- katere značilnosti avtohtonega črnega in be- lega topola, ki sta reprezentativna gradnika avtohtonih življenjskih združb aluvialnega hidrofilnega kompleksa in pomembni dre- vesni vrsti za izboljšanje stanja ohranjenosti gozdnega habitatnega tipa HT91E0* ob re- ki Dravi. Evropski črni topol je razširjen na aluvial- nih prodnatih naplavinah, v obvodnih logih in mejicah. Uspeva na plitvih, lahkih, sve- žih in s hranili skromnih tleh. Oblika raz- rasti dreves črnega topola je dovolj značilna, da jih lahko prepoznamo. Deblo je najpogo- steje ravno in ima široko krošnjo z močnimi vejami. Lubje pri starih drevesih je temnejše barve in ima globoke in nepravilne razpoke. Listi imajo romboidno in trikotno obliko in so bolj dolgi kot široki ter goli z nazobčani robovi. Glavni znak za prepoznavanje lista črnega topola je klinasto oblikovana osno- va lista. Črni topol rodi vsako leto. Semena imajo kratko kaljivost. Naravno se pomlajuje le na odprtem ter na vlažnih in golih tleh. Dobro se razmnožuje z deli rastlin oziroma s potaknjenci. V naravnem območju razšir- jenosti se lahko pojavlja posamično, lahko pa gradi tudi mešane in čiste sestoje. Beli topol (Populus alba L.) je nižinsko dre- vo, ki ob reki Dravi uspeva v bližini vodnih teles, v logih in mejicah. Za rast potrebuje svetlobo in ne prenaša zasenčenja. Dobro uspeva v presvetljenih sestojih na zmerno globokih, rahlih, svežih in hranljivih tleh. Rastiščno ni zahteven. Beli topol prepozna- mo po zanj značilnih lastnostih lubja in li- stov. Lubje debla je dolgo časa sivo belo in gladko s črnimi pegami v obliki diamanta (mlajša drevesa), šele kasneje postane črno in grobo izbrazdano na spodnjem delu de- bla. Značilni listi za beli topol (Populus alba L.) so na spodnji strani beli in dlakavi, na zgornji strani pa temno zeleni, grobo na- rezani ter dlanasto nacepljeni v tri do pet krp. Krošnja odraslih dreves belega topola je redka, z nekaj osnovnimi nepravilno razpo- rejenimi debelimi vejami. Krošnja je dobro oblikovana in razvita. Deblo je polnolesno in stegnjeno. Les belega topola je umazano rumene barve, vlažen in ima črno sluz. Be- li topol se za razliko od črnega topola težje razmnožuje s potaknjenci. Dobro se pomla- juje s semenom, vendar imajo dozorela se- Sestoj s črnim in beli topolom v bližini naselja Loka pri Rošnji. Foto: Gregor Božič. Beli topol z značilnim lubjem. Foto: Gregor Božič. 392 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 393Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemovPomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov rdeče in dajejo, ko so zrele, celi mačici videz rdeče barve. Ženski cvetovi oziroma mačice so rumeno zelenkaste barve in se že po tem dobro ločijo od moških, vendar le, dokler ne odletijo prašne vrečice in na vejah mo- ških osebkov ostanejo zeleni nastavki mačic. Zaradi tega je treba biti pri določanju spola v tem času zelo previden in pregledati večji del krošnje. Pri ženskih osebkih se iz mačic razvijejo zelena soplodja, medtem ko moške mačice z drevesa odpadejo in jih lahko naj- demo pod drevesom. Poznavanje spola je ze- lo pomembno na primer pri topolu,  pri  vo- denju uradnih evidenc za razmnoževanje v matičnjakih,  pri  certifikaciji drevesničarske proizvodnje,  pri uporabi    gozdnega repro- dukcijskega materiala  za obnovo  ogroženih gozdnih tipov življenjskega prostora, pri uporabi  gozdnega reprodukcijskega materi- ala v večnamenskem  gozdarstvu,  pri  izbiri topolov za nasadne oblike zunaj gozda (dre- vorede, parke  in druge zunajgozdne nasade) in druge specifične namene.    V nadaljevanju podrobneje prikazujemo ne- katere značilnosti avtohtonega črnega in be- lega topola, ki sta reprezentativna gradnika avtohtonih življenjskih združb aluvialnega hidrofilnega kompleksa in pomembni dre- vesni vrsti za izboljšanje stanja ohranjenosti gozdnega habitatnega tipa HT91E0* ob re- ki Dravi. Evropski črni topol je razširjen na aluvial- nih prodnatih naplavinah, v obvodnih logih in mejicah. Uspeva na plitvih, lahkih, sve- žih in s hranili skromnih tleh. Oblika raz- rasti dreves črnega topola je dovolj značilna, da jih lahko prepoznamo. Deblo je najpogo- steje ravno in ima široko krošnjo z močnimi vejami. Lubje pri starih drevesih je temnejše barve in ima globoke in nepravilne razpoke. Listi imajo romboidno in trikotno obliko in so bolj dolgi kot široki ter goli z nazobčani robovi. Glavni znak za prepoznavanje lista črnega topola je klinasto oblikovana osno- va lista. Črni topol rodi vsako leto. Semena imajo kratko kaljivost. Naravno se pomlajuje le na odprtem ter na vlažnih in golih tleh. Dobro se razmnožuje z deli rastlin oziroma s potaknjenci. V naravnem območju razšir- jenosti se lahko pojavlja posamično, lahko pa gradi tudi mešane in čiste sestoje. Beli topol (Populus alba L.) je nižinsko dre- vo, ki ob reki Dravi uspeva v bližini vodnih teles, v logih in mejicah. Za rast potrebuje svetlobo in ne prenaša zasenčenja. Dobro uspeva v presvetljenih sestojih na zmerno globokih, rahlih, svežih in hranljivih tleh. Rastiščno ni zahteven. Beli topol prepozna- mo po zanj značilnih lastnostih lubja in li- stov. Lubje debla je dolgo časa sivo belo in gladko s črnimi pegami v obliki diamanta (mlajša drevesa), šele kasneje postane črno in grobo izbrazdano na spodnjem delu de- bla. Značilni listi za beli topol (Populus alba L.) so na spodnji strani beli in dlakavi, na zgornji strani pa temno zeleni, grobo na- rezani ter dlanasto nacepljeni v tri do pet krp. Krošnja odraslih dreves belega topola je redka, z nekaj osnovnimi nepravilno razpo- rejenimi debelimi vejami. Krošnja je dobro oblikovana in razvita. Deblo je polnolesno in stegnjeno. Les belega topola je umazano rumene barve, vlažen in ima črno sluz. Be- li topol se za razliko od črnega topola težje razmnožuje s potaknjenci. Dobro se pomla- juje s semenom, vendar imajo dozorela se- Sestoj s črnim in beli topolom v bližini naselja Loka pri Rošnji. Foto: Gregor Božič. Beli topol z značilnim lubjem. Foto: Gregor Božič. 394 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 395Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemovPomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov mena le kratko kaljivost. Mladice iz semena dobro rastejo in lahko v primernih razmerah na primernih rastiščih v prvem letu doseže- jo višino od petdeset do dvesto centimetrov. Čeprav sta evropski črni topol in beli topol razširjena v različnih ekoloških razmerah, lahko obe vrsti sobivata in tvorita mešane se- stoje. Medtem ko črni topol dobro uspeva le na vlažnih in zračnih tleh, beli topol uspeva tudi na bolj sušnih rastiščih. Zaradi hitre ra- sti se obe vrsti v rasti in razvoju svojih sesto- jev med seboj ne ovirata. Osnovanje mešanih sestojev prispeva k uspešni obnovi aluvialnih rastišč na večjih površinah. Pri obnovi s sa- dnjo je treba uporabiti avtohtoni gozdni re- produkcijski material, ki je prilagojen ciljnim razmeram rastišča in se lahko prilagaja tudi novim, spreminjajočim se razmeram. Za pri- dobivanje sadik je treba zagotoviti genetsko pester gozdni reprodukcijski material. Izbira sadilnega materiala mora ustrezati rastiščnim razmeram okolja. Pri izbiri kakovostnega sa- dilnega materiala je pomemben gojitveni cilj, ki ga želimo doseči. Sadnjo istega genotipa ali manjšega števila različnih genotipov na večji površini odsvetujejo. Gozdarska naravovarstvena prizadevanja za ohranjanje gozdnih genskih virov je treba usmeriti v ohranjanje in obnovo (revitaliza- cijo) poplavnih gozdov s pravočasno in pro- storsko najugodnejšo porazdelitvijo obnove s sadnjo. Površine končnih posekov naj se ne stikajo. Pomembno je predpisati tudi goz- dnogojitvene ukrepe s pospeševanjem av- tohtonega črnega in belega topola na njunih naravnih rastiščih ob reki Dravi, ki so bila v preteklosti spremenjena v nasade tujerodnih vrst. Naravovarstvena prizadevanja je treba usme- riti v osnovanje in dopolnjevanje mreže goz- dnih genskih rezervatov in drugih površin s pomembno biotsko pestrostjo v gozdu (in si- tu), v varovanje posameznih izjemnih dreves kakor tudi v ohranjanje posebno ogroženih drevesnih populacij in vrst z osnovanjem matičnjakov in ohranitvenih živih arhivov v nasadnih oblikah zunaj gozda (ex situ). Pomembno je tudi prisluhniti mnenju lokal- nih lastnikov gozdov, ki so lahko dober vir informacij o tradicionalni rabi gozdov. Zahvala Pripravo prispevka za objavo je f inancira- lo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v okvi- ru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije (Naloga 3).  Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem Zavoda Republi- ke Slovenije za varstvo narave iz Območne enote Maribor, Zavoda za gozdove Sloveni- je iz Območne enote Maribor in Slovenskih državnih gozdov iz Poslovne enote Murska Sobota. Literatura: Alimpić, F., Milovanović, J., Pielech, R., Hinkov, G., Jansson, R., Dufour, S., Beza, M., Bilir, N., Santos del Blanco, L., Božič, G., in sod., 2022: The status and role of genetic diversity of trees for the conservation and management of riparian ecosystems: a European experts‘ perspective. Journal of applied ecology, 59 (10): 2476- 2485. DOI: 10.1111/1365-2664.14247. Božič, G., Ferreira, A., Bajc, M., Westergren, M., 2022: ZaDravo: projektna naloga - sklop B: 2. letno poročilo o izvedenih aktivnostih za Segment A, Zaključni elaborat za Segment A: strokovna izhodišča za segment črni topol (Populus nigra L.) in beli topol (Populus alba L.). 218 str. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=15950. Božič, G., 2022: ZaDravo: projektna naloga - sklop B: segment C: Smernice za dolgoročno revitalizacijo habitatnega tipa HT91E0* in strokovno svetovanje: zaključni elaborat: strokovna izhodišča za segment črni topol (Populus nigra L.) in beli topol (Populus alba L.). 9 str. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=15951. Božič, G., 2010: Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov: črni topol, Populus nigra: Slovenija. Gozdarski vestnik, 68 (4): 235-238, http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:doc-JKV4K2J2. Sallmannshofer, M., (ur.), Schüler, S., (ur.), Westergren, M., (ur., prevajalec), 2021: Priročnik za gospodarjenje z obrečnimi gozdovi in njihovo ohranjanje. Studia Forestalia Slovenica, 17: 192 str. DOI: 10.20315/ SFS.171. Les belega topola je umazano rumene barve, vlažen in ima črno sluz. Foto: Gregor Božič. Dr. Gregor Božič je strokovno-raziskovalni svetnik na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Ima trideset let izkušenj na področju gozdne genetike. Njegovo raziskovalno zanimanje je bilo namenjeno predvsem ohranjanju gozdnih genskih virov (in situ, ex situ) in določanju populacij gozdnih drevesnih vrst z biokemičnimi označevalci, njihovemu izvoru in klonskim testom, vse pa je povezal z uporabo v praktičnem gozdarstvu. Preučuje tudi prilagoditvene sposobnosti drevesnih vrst topolov in vrb v obrečnih gozdovih ter prepoznavanje rastlinskega materiala s prilagoditvenimi značilnostmi, ki izpolnjujejo lesnoproizvodne funkcije in ekosistemske storitve. Bil je slovenski predstavnik v Mrežah EUFORGEN za ohranjanje genskih virov evropskega črnega topola ter iglavcev, podpredsednik upravnega odbora COST (European CO-operation in Science and Technology, Evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji) akcije E52 za vrednotenje gozdnih genskih virov za trajnostno gospodarjenje z bukvijo v Evropi ter namestnik vodje delovne skupine IUFRO (International Union of Forest Research Organizations, Mednarodna zveza organizacij za raziskovanje gozdov) 2.02.11 za ohranjanje in žlahtnjenje genskih virov smreke. Trenutno je predstavnik Nacionalne komisije za topole v Sloveniji v upravnem organu Mednarodne komisije za topole in druga hitro rastoča drevesa za ohranjanje ljudi in okolja (International Commission on Poplars and Other Fast- Growing Trees Sustaining People and the Environment) pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in član Znanstvenega sveta Gozdarskega inštituta Slovenije. 394 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 395Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemovPomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov mena le kratko kaljivost. Mladice iz semena dobro rastejo in lahko v primernih razmerah na primernih rastiščih v prvem letu doseže- jo višino od petdeset do dvesto centimetrov. Čeprav sta evropski črni topol in beli topol razširjena v različnih ekoloških razmerah, lahko obe vrsti sobivata in tvorita mešane se- stoje. Medtem ko črni topol dobro uspeva le na vlažnih in zračnih tleh, beli topol uspeva tudi na bolj sušnih rastiščih. Zaradi hitre ra- sti se obe vrsti v rasti in razvoju svojih sesto- jev med seboj ne ovirata. Osnovanje mešanih sestojev prispeva k uspešni obnovi aluvialnih rastišč na večjih površinah. Pri obnovi s sa- dnjo je treba uporabiti avtohtoni gozdni re- produkcijski material, ki je prilagojen ciljnim razmeram rastišča in se lahko prilagaja tudi novim, spreminjajočim se razmeram. Za pri- dobivanje sadik je treba zagotoviti genetsko pester gozdni reprodukcijski material. Izbira sadilnega materiala mora ustrezati rastiščnim razmeram okolja. Pri izbiri kakovostnega sa- dilnega materiala je pomemben gojitveni cilj, ki ga želimo doseči. Sadnjo istega genotipa ali manjšega števila različnih genotipov na večji površini odsvetujejo. Gozdarska naravovarstvena prizadevanja za ohranjanje gozdnih genskih virov je treba usmeriti v ohranjanje in obnovo (revitaliza- cijo) poplavnih gozdov s pravočasno in pro- storsko najugodnejšo porazdelitvijo obnove s sadnjo. Površine končnih posekov naj se ne stikajo. Pomembno je predpisati tudi goz- dnogojitvene ukrepe s pospeševanjem av- tohtonega črnega in belega topola na njunih naravnih rastiščih ob reki Dravi, ki so bila v preteklosti spremenjena v nasade tujerodnih vrst. Naravovarstvena prizadevanja je treba usme- riti v osnovanje in dopolnjevanje mreže goz- dnih genskih rezervatov in drugih površin s pomembno biotsko pestrostjo v gozdu (in si- tu), v varovanje posameznih izjemnih dreves kakor tudi v ohranjanje posebno ogroženih drevesnih populacij in vrst z osnovanjem matičnjakov in ohranitvenih živih arhivov v nasadnih oblikah zunaj gozda (ex situ). Pomembno je tudi prisluhniti mnenju lokal- nih lastnikov gozdov, ki so lahko dober vir informacij o tradicionalni rabi gozdov. Zahvala Pripravo prispevka za objavo je f inancira- lo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v okvi- ru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije (Naloga 3).  Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem Zavoda Republi- ke Slovenije za varstvo narave iz Območne enote Maribor, Zavoda za gozdove Sloveni- je iz Območne enote Maribor in Slovenskih državnih gozdov iz Poslovne enote Murska Sobota. Literatura: Alimpić, F., Milovanović, J., Pielech, R., Hinkov, G., Jansson, R., Dufour, S., Beza, M., Bilir, N., Santos del Blanco, L., Božič, G., in sod., 2022: The status and role of genetic diversity of trees for the conservation and management of riparian ecosystems: a European experts‘ perspective. Journal of applied ecology, 59 (10): 2476- 2485. DOI: 10.1111/1365-2664.14247. Božič, G., Ferreira, A., Bajc, M., Westergren, M., 2022: ZaDravo: projektna naloga - sklop B: 2. letno poročilo o izvedenih aktivnostih za Segment A, Zaključni elaborat za Segment A: strokovna izhodišča za segment črni topol (Populus nigra L.) in beli topol (Populus alba L.). 218 str. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=15950. Božič, G., 2022: ZaDravo: projektna naloga - sklop B: segment C: Smernice za dolgoročno revitalizacijo habitatnega tipa HT91E0* in strokovno svetovanje: zaključni elaborat: strokovna izhodišča za segment črni topol (Populus nigra L.) in beli topol (Populus alba L.). 9 str. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=15951. Božič, G., 2010: Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov: črni topol, Populus nigra: Slovenija. Gozdarski vestnik, 68 (4): 235-238, http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:doc-JKV4K2J2. Sallmannshofer, M., (ur.), Schüler, S., (ur.), Westergren, M., (ur., prevajalec), 2021: Priročnik za gospodarjenje z obrečnimi gozdovi in njihovo ohranjanje. Studia Forestalia Slovenica, 17: 192 str. DOI: 10.20315/ SFS.171. Les belega topola je umazano rumene barve, vlažen in ima črno sluz. Foto: Gregor Božič. Dr. Gregor Božič je strokovno-raziskovalni svetnik na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Ima trideset let izkušenj na področju gozdne genetike. Njegovo raziskovalno zanimanje je bilo namenjeno predvsem ohranjanju gozdnih genskih virov (in situ, ex situ) in določanju populacij gozdnih drevesnih vrst z biokemičnimi označevalci, njihovemu izvoru in klonskim testom, vse pa je povezal z uporabo v praktičnem gozdarstvu. Preučuje tudi prilagoditvene sposobnosti drevesnih vrst topolov in vrb v obrečnih gozdovih ter prepoznavanje rastlinskega materiala s prilagoditvenimi značilnostmi, ki izpolnjujejo lesnoproizvodne funkcije in ekosistemske storitve. Bil je slovenski predstavnik v Mrežah EUFORGEN za ohranjanje genskih virov evropskega črnega topola ter iglavcev, podpredsednik upravnega odbora COST (European CO-operation in Science and Technology, Evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji) akcije E52 za vrednotenje gozdnih genskih virov za trajnostno gospodarjenje z bukvijo v Evropi ter namestnik vodje delovne skupine IUFRO (International Union of Forest Research Organizations, Mednarodna zveza organizacij za raziskovanje gozdov) 2.02.11 za ohranjanje in žlahtnjenje genskih virov smreke. Trenutno je predstavnik Nacionalne komisije za topole v Sloveniji v upravnem organu Mednarodne komisije za topole in druga hitro rastoča drevesa za ohranjanje ljudi in okolja (International Commission on Poplars and Other Fast- Growing Trees Sustaining People and the Environment) pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in član Znanstvenega sveta Gozdarskega inštituta Slovenije.