Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & ~V e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: I pravnišl vii „Mirats v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Leto XV. V Celovcu, 30, sušca 1896. Štev. 9. Kmet pa duhovnik. Naš kmetski stan ima veliko ,,prijateljev", ki pravijo, da zanj skrbé. So poslanci (liberalni), ki se trudijo pri kmetu za mandat, znajo ob volitvah lepo govoriti, pa ko imajo poslanstvo, se za kmeta ne brigajo več. So advokati, ki pomagajo pri razdelitvi kmetskih posestev in enakih opravilih, kjer . gre proti blagostanji kmeta. Kmetski stan sam pa ostane dostikrat premlačen za svojo lastno korist. Vsi, liberalci, judje itd. trgajo kmeta! Da bi se le ne pustil in ne poslušal teh ljudij. Ko se taki »prijatelji" kmeta trgajo za njegovo kožo, brani ga njegov davni, a večkrat zapuščeni, pravi prijatelj, duhovnik. Ni mu za poslanske stole, ne trga posestev, ne igra in špekulira na borzi, marveč nesebično se trudi in zagovarja pravice kmetskega stand proti njegovim obrekovalcem. Nauk Kristusov je za celega človeka. On ne oznanuje samo nebesa po smrti, ampak upliva na celo življenje duševno in telesno. Duhovnik, kakor oznanovalec tega nauka in kakor naravni voditelj ljudstva, nima skrbeti samo za dušo, marveč tudi za gmotne potrebe ljudstva. Zato se celega današnjega socijalnega gibanja udeležuje tudi duhovski stan prav posebno. Med tem ko drugi pod uplivom kapitalizma delajo na to, da bi današnje pokvarjene razmere na dalje ostale kakor so, nima duhovnik nobenega uzroka, da bi te razmere podpiral in branil, ampak njemu je na tem ležeče, da se človeška družba, ki je zapustila krščansko vero, zopet k nji vrne in tako pride zopet do srečnejših in boljših razmer. Lep dokaz temu je agrarični (poljedelski) predlog, kterega so stavili v zadnjem zasedanju deželnega zbora naš mil. g. knezoškof za ohranitev kmetskih posestev. Glasi se : Člen I. Dosedanja kmetska posestva naj se zanaprej ohranijo. 1. Posestva se imajo zagotoviti in razvrstiti na četrt, pol, tričetrt in cele puše (hube). 2. Na današnjem zemljiškem imetju ne sme se dovoliti nobena posilna izprememba. Člen II. Prostovoljne izpremembe smejo nastati : 1. Če se prodà posestvo drugemu, ki hoče na posestvu sam gospodariti. 2. Po zameni enakih posestev. 3. Razdelitev dvojnega (doppelhube) zemljišča na dve novi raznima posestnikoma. 4. Razdelitev cele puše na pol v enakem pomenu. 5. Pro- daja posestva, kjer bi posestvo, ki kupuje le eno stopinjo prineslo in ktero prodaja eno stopinjo zgubilo. 6. Da bi se posestvo združilo, morajo se ne-kteri deli prodati, ko se na drugi strani enaki deli pridobijo. Člen III. Ako se prodaja veleposestvo, ktero je nastalo po nakupovanju kmetskih posestev, naj 1. velja pravilo, da bi se prvotno veleposestvo posestniku ohranilo, pozneje nakupljena posestva naj bi se kmetom prodala. 2. Ako veleposestnik sam njive itd. kmetom nazaj prodaja, mora se jim v IV. članku omejena korist dati. Člen IV. Deželni odbor ima s pomočjo hipotečne banke pravico: 1. posojila dovoliti, ki se po malem povračujejo; 2. ako ni kupca, more jih sam kupiti in dajati v najem. Člen V. Deželnemu odboru ima o tem pomagati komisija 1. iz dveh kmetov-veščakov; 2. zastopnika deželnega odbora in 3. vladnega komisarja. Za te izpremembe zemljiškega imetja naj se dovoli polajšanje pri davkih. S tem predlogom so mil. knezoškof v deželnem zboru spravili na dan kmetsko vprašanje, ker liberalna gospoda se je do sedaj kmeta spomnila navadno le tedaj, ko je šlo za nove davke. Liberalna večina tega predloga ni sprejela, marveč glasovala za drug predlog dr. Steinvvenderja. Milost, knezoškofu pa vendar gré zasluga, da so poslance opozorili na propadajoči kmetski stan. Poslovenjena Koroška. Celo v glavnem mestu „rajha“, v Berolinu, se že spominjajo nas koroških Slovencev. Dunajski nemški list „D. Volksblatt", ki se vkljubu svojemu „krščanstvu“ rad zaganja v Slovane, je objavil nedavno članek proti jjposlovenjevanju" Koroške po ministru Badeniju ! ! Kako Badeni to počenja, nam je res povsem neznano, menda mislijo na tisti odlok, ki priznava slovensko - katoliškemu političnemu društvu, da mora celovški okr. glavar slovenskim dopisom tudi odgovarjati slovenski. Ta članek je hudo zazburil Berolinčane, ki menda mislijo, da se koroški Nemci zdaj kar živi na meh derejo. Sklicujejo se na grofa Goluchovskega, vnanjega ministra, češ: ko Goluchovski v Berolinu išče in utrjuje nemško prijateljstvo, Badeni doma deluje proti (?) Nemcem. Da smemo verjeti imenovanemu listu, bili so Berolinčani vsled tega silno razburjeni in tamošnji listi so močno razsajali, pišoč : da pogoj avstrijsko - nemški zvezi je ta, Ma Avstriji skrbno „varuje“ nemški ..BesitzstaSdS» Drznost berolinskih Prusjakov je, kakor kaže predstoječe, prikipela do vrha. Ne vemo, kaj se ima vmešavati v naše notranje zadeve. Kakor mi puščamo Berolinčane pri miru, da počenjajo, kar jim drago, in se makari tudi postavljajo na svoje prusjaške glave; ravno tako pa odločno zavračamo njih drznost. In skrajno drzno je, če nam ti ljudje hočejo žugati zavoljo tega, da se v slovenskem kraju na slovenske dopise od uradnikov, ki se redijo s slovenskim kruhom, odgovarja slovenski! Kar se tiče one zveze med Avstrijo in Nemčijo, se lepo zahvaljujemo, da naj nosimo velike stroške te zveze in zato naj nam ptujci še — ukazujejo v čisto domačih zadevah. Saj imajo glavni dobiček od nje tako le Nemci, ki se znajo vselej delati mogočne na stroške — drugih. Celo poštenim Nemcem samim že preseda, da Prusjaki svoj nos toliko vtikajo v naše zadeve in krepko jih je okrcal zató katoliški pisatelj Ad. Trabert v „Volksblatt F. St. u. L.“ št. 34., poudarjajoč, da le Prusjaki nas potrebujejo, mi pa tudi brez njih lahko izhajamo. Oni vrli list piše : „Vsako vmešanje v naše notranje zadeve, vsako ščuvanje nemško-nàrodnega šovinizma v naši stari državi, ktere trdna podlaga je postavna jednakopravnost njenih narodov, zavračujemo zdaj in vselej kot neznosno prevzetnost in sovraštvo". Tako je prav, in le po tej poti pridemo do — mirti! Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za veiikovško šolo.) Zbirka 42 kron za veiikovško šolo namesto venca na grob nam nepozabljivega rojaka, sošolca in prijatelja, preč. gosp. Josipa Pikelna, bivšega kaplana pri Št. Jakobu v Rožni dolini, darovali čč. ' gg. bogoslovci mariborski; č. g. Anton Gabron, župnik v Skočidolu, pošilja za veiikovško šolo 20 kron, nabranih o priliki pogreba č. g. Jožefa Pikelna, kaplana v Št. Jakobu v Rožu. Skupaj 62 kron. — Prisrčna hvala. Živeli nasledniki ! Iz Celovca. (Baron Schmidt-Zabiérow častni Celovčan.) Naš dež. predsednik g. bar. Schmidt-Zabiérow je dné 17. prosinca t. 1. praznoval A ggni Podlistek, ggjgl Kameniti ribič. (Koroška pravljica.) 1. Na trgu tam v Celovcu Kamniten mož stoji, Klobuk drži svoj v roči. Pred njim bedanj leži. Kaj pa ta mož pomeni? Se vprašajo ljudje; — V povesti izročeni Se to-le nam pové: 2. V Celovcu bil menih je, Pobožen mož in svet. Za Božjo čast in slavo, Za rod slovenski vnet. Ta gre na trg po ribe; Nek ribič tam je stal, Menihu se odkrije, —• Bi rad bil kaj prodal. 3. Menih slovensko praša, Po čem da ribe dà; Pa ribiča s tem zdraži, Ki samo nemško zna. »Povejte to po nemško11, Srditi ribič dé, »Proklet slovenski jezik, Ta v glavo mi ne gre“. 4. Menih ga je posvaril, Poučil ga tako; »Ne kolnite, prijatelj, To v srečo vam ne bo. Namesto te kletvine Bi jaz ta svèt vam dal : Slovensko se učite, Ne bode vam nič žal!“ 5. Na to besedo ribič Se je še bolj razgrel, In vnovič je meniha Preklinjati začel; »Naj tebe vrag odnese, Slovence vse s tebó, Saj v petdesetih letih Noben’ga več ne bo!“ 6. Menih ga zdaj pogleda In to mu govori : »Nesrečni ribič, vedi, Kaj mož ti star veli: Le Bog osodo vodi Le On prihodnjost zna; Kar revni človek blodi, Pa malo le velja. 7. Za tvojo kletev kazni Pač več ne ubežiš, Ostal boš na tej skali Na kterej zdaj stojiš, Boš v kamen se spremenil In tu na trgu stal, Dokler bo kak Slovenec Se todi stanoval!11 8. Besede te izreče, Glej, čudo se godi: Predrzni ribič z bednjem Se v kamen spremeni! Let petdeset preteče, Preteče tri sto let, Pa čas še priti neče, Ko ribič bo otét. 9. Le Bog osodo vodi, Le On prihodnjost zna; Kar revni človek blodi, Pa malo le velja. Zato še zdaj v Celovcu, Kamniti mož stoji, Klobuk svoj drži v roči, Pred njim bedanj leži. »Slov. Večernice11 37. zv. 1. 1883. Čemu objavljamo lepo pravljico? — Celovški mestni očetje so izbrali g, deželnega predsednika barona Schmidt-Zabiérowa za častnega občana in mu dné 8. sušca poklonili lepo izdelano častno diplomo, na kteri sta kot glavni podobi celovški »lindver" in „kameniti ribič11, kakor opisuje „Celovčanka“ št. 58. „Lindver“ odpira svoje žrelo, kakor bi nas hotel kar požreti. Ali so hoteli mestni očetje s tem namigniti na delovanje g. deželnega predsednika proti nam, ne vemo; bodisi kakor hoče. S podobo kamenitega ribiča pokazali so tudi že sami njega ekscelenci deželnemu predsedniku, da vkljubu vsemu zatiranju — Slovenec še živi! Kakor pravi uradni list, je bil g. predsednik nad umetno izdelano diplomo kar „presenečen.“ Bode-li zdaj, ko smo pojasnili pomen kamenitega ribiča, imel ž njo še toliko veselje? * * * Na smrtni postelji. Leta 1893. je ukradel neznan tat lastniku tiskarne Šilagiju v Budimpešti listnico s 5600 gld. Sumničili so deklo, da je ona vzela denar. Dekla pa je stanovitno trdila, da denarja ni vzela. Nekoliko časa potem je dobil Ši-lagij pismo z onim denarjem. V pismu je obstal prejšnji hišnik, 641etni Rek, da je on ukradel denar. Ker je na smrt bolan, mu njegova vést ne dà mirti in zato vrača denar in prosi odpuščanja. To je moč vesti! Iz šole. V neko šolo na deželi, ki je imela doslej vedno kakega duhovnika za nadzornika, je stopil od liberalne vlade novo imenovani posvetni nadzornik. Otroci ga po stari navadi pozdravijo s krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Novi nadzornik posvari otroke ter pravi: »Zanaprej me ne smete več pozdraviti s temi besedami, pač pa morate reči: „Dobro jutro!" Saj ne veste, ali sem jaz jud ali ajd. No, ti mali tam, kako se mora reči? Janezek: »Dobro jutro." „Zakaj tako ?" vpraša nadzornik. Janezek: „Zato, ker ste Jud." Nadzorniku se ni nič kaj dopadel ta odgovor, zato Jožek vzdigne roko. Prijazno mu reče nadzornik: „Prav, pa ti bolje povej, torej zakaj ?" Jožek : »Zato, ker ste ajd.“ Nadzornik ni dalje popraševal. „P. L." Usmiljena čevljarja. (Pustna dogodba.) V Mirnu „v trdnjavi", po domače „na bregu", se je 14. svečana t. 1. okoli 6. ure zvečer pripetilo nekaj nenavadnega. Dve ženski, znani klepetulji, ena stara in ena mlada, ste se vračali s polnimi škafi vode domov po cesti z imenom „klanc“. Ko ste do vrh klanca prispele, ste se koj vstavili in začeli kaj živahno pogovarjati. Ko ste se že dalj časa pogovarjali, so se jima začele noge tresti. To sta opazila dva usmiljena čevljarja; brž sta v delavnico tekla in dve stolici ven prinesla in znanima klepetuljama ponudila, naj se odpočijeti. En čevljar je še eno stolico pokril, da bi se obleka mlajši klepetulji ne omazala. To videti, so drugi čevljarji iz delavnice prišli in se jima na ves glas smijali. Tako osramočeni ste svoja kopita pobrali. sedemdesetletnico svojega rojstva. Ob tej priliki so mu kadili od vseh stranij, zlasti so se odlikovali celovški mestni očetje, ki so ga imenovali za častnega občana. Stvar pa ni šla tako gladko izpod rok, kakor se je poročalo širnemu svetu. Dotični predlog je stavil v tajni seji najprej župan Poš sam, pa ž njim propadel, ker se je večina izrekla proti temu, naj se imenuje dež. predsednik za častnega občana! Zadrega za mnoge kimovce je bila velika. Z lepim in grdim so uplivali na več odbornikov, da so se udali in glasovali za predlog, ali pa so morali nakrat — zboleti. Tako je šlo in v posebni „slovesni“ seji je postal Nj. ekscelencija častni Celovčan. Naredili in pred kratkim izročili so mu tudi lepo pismo, v kterem mu to naznanjajo. Glavni podobi na diplomi sta „lindver“ in „kameniti ribič", o kterem govorimo na drugem mestu. Gosp. baron se je potrudil celò osebno dné 17. sušca k seji mestnega zbora, da se je zahvalil za podeljeno mu čast. Ali se je posebej zahvalil tudi za kamenitega ribiča, to se nam žal ne poroča! Iz Vrbe. (Šola in naša liberalna stranka.) Kakor je čast. bralcem „Mira“ znano, imamo v Vrbi dvorazredno šolo. Eden izmed učiteljev je sicer rojen Slovenec, ali njega na Vrbi v družbi še nismo slišali slovensko govoriti, drugi pa ne zna slovensko in poučuje otroke v drugem razredu seveda samo v nemškem jeziku, čeravno je v šoli le malo nemških otrok. Uči se le nemško in slovenski otroci ne slišijo nobene slovenske besede, razun od katehetov. Kar so se morebiti v prvem razredu, kjer se pa tudi le malo slovenskega sliši, naučili, še to zdaj pozabijo. Pa naši zagrizeni nasprotniki, bodisi trdi Nemci, ki so se sem preselili iz nemških krajev in imajo tukaj prvo besedo, bodisi nemškutarji, kterih zibelj tudi ni tukaj tekla, s tem še niso zadovoljni. Kakor se sliši, mislijo upeljati za slovensko Vrbo in čisto slovensko okolico čisto nemško šolo, v kterej se ne bo smelo, tudi v prvem razredu ne, nobene slovenske besede spregovoriti in kakor je nek prenapetnež rekel, niti duhovniki ne bodo smeli učiti krščanskega nauka v slovenskem, ampak v nemškem jeziku. Tako govorijo naši nasprotniki med seboj. Med ljudstvom to še ni znano. Zato opozarjamo na to, da bomo slovenski kmetje zoper te še skrivne naklepe naših sovražnikov pripravljeni tirjati svojo pravico. Saj tudi mi plačujemo za šolo, ravno tako, kakor privandrani gospodje, in še več, in zato zahtevamo, da se ravnà pravično tudi nam Slovencem nasproti. Upamo, da se te želje naših nasprotnikov ne bodo nikdar izpolnile ! Ako si nasprotniki pridobijo nemško šolo, česa se bodo potem naši otroci v takej šoli naučili? Čuda, da ne mislijo tudi za nemške otroke upeljati kak drugi poučni jezik. Morebiti bi se njih otroci v šoli več naučili, ko bi se ž njimi precej, kedar v šolo pridejo, govorilo v njim čisto neznanem jeziku, n. pr. po francosko, italijansko, angleško, ali rusko, če hočejo upeljati za slovenske otroke čisto nemško šolo, zakaj pa ne upeljejo za nemške otroke slovenskih šol? Dobro bi bilo za nje, ako bi znali tudi drugi deželni jezik, da bi se njim, ki slovenščino tako zaničujejo, vsaj pri prodajanju blaga, ne godilo tako težko, in bi se ne slišala taka slovenščina, kakor smo jo slišali od „nemških“ prodajalcev na zadnjem semnju ob sv. Gregoriju, in kakor se sliši vsak dan, kedar To naj bi bilo njima in drugim enakim klepetuljam v svarilen nauk! „P. L.“ Trije vinski bratci so stavili pozno v noč, da bo vsak prvo povelje, ktero mu bode ženska dala, natanko spolnil. Kdor svoje žene ne bo ubogal, plača 10 litrov vina. Drugi večer so se zopet v navadni gostilni zbrali. Mojster pek je pravil, da se je, ko je sinoči prišel domu, nad polnimi ka-dunjami testa spodtaknil. »Nerodba stara«, zarohnela je žena, »kar vlezi se v kadunje, da bo mir pred teboj.« BKakor ukažeš, draga moja“, in vlegel sem se najpoprej v testo, potem še-le v posteljo. Drugi, brivec, je pripovedoval: „Ko sem prišel domu, nisem mogel najti poti med stoli in mizami. Tedaj se pa oglasi žena in pravi: »Zmeči vendar staro šaro skozi okno, da boš do postelje mogel« „Kakor ukažeš, draga moja“, — ji odgovorim — ter zmečem vse stole in mize skozi okno.“ Tretji, krojač, pa je žalostno poslušal. Ko pride vrsta nanj, pravi: „Moja stara pa je zaupila nad menoj : »Da bi si že vendar vrat zlomil« ! Kakor vidita, tega nisem mogel storiti, zato rad priznam, da sem stavo izgubil in plačam 10 litrov, da imam le še cel vrat. Smešnicar*. * Žandar sreča človeka, ki vidno zakriva pred njim par črevljev pod suknjo. „Lepe črevlje", nagovori ga prijazno, „lepe črevlje si nesete; koliko pa ste dali za nje?“ „Za črevlje ?“ nategne možič, ,,za črevlje, koliko sem dal? Tega pač v resnici ne vem, mudilo se mi je, pa nisem vprašal za ceno“. ponujajo svoje blago nam Slovencem. „Ne udajmo se!“ velja nam. „Pustite nam naše pravice1', kličemo nasprotnikom! Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Naša slovenska posojilnica) je imela lani 49 udov. Na 43 novih knjižic se je vložilo 4802 gld., na že obstoječe knjižice 3047 gld. 25 kr., vkup 7849 gld. 25 kr. (leta 1894.: 12.456 gld. 50 kr.) 34 proš-njikom se je posodilo 6840 gld. ; vseh dolžnikov je 57, ki dolgujejo 12.899 gld. 80 kr., in sicer na menjice 10.215 gld., na neintabulirana dolžna pisma 244 gld. 80 kr. in na vknjižbe 2440 gld. Promet je znašal 32.213 gld. 41 kr. (1. 1894. 37.025 gld. 75 kr.) Čistega dobička je 98 gld. 92 kr., ki se je po sklepu občnega zbora dné 9. svečana tako-le razdelil : Posebni rezervni fond dobi 22 gld. 92 kr. ; slovenska šola v Velikovcu 8 gld.; za nagrade 53 gld. Upravnih stroškov je bilo 118 gld. 24 kr., rezervni zaklad je narastel na 161 gld. 50 kr. Iz Tinj. (Slovenska posojilnica) polagoma čvrsto napreduje. Lani je imela 16.258 gld. 39 kr. prometa. 116 udov ima 600 gld. deležev, 85 vložnikov 13.565 gld. 49 kr. vlog, 95 dolžnikom je izposojenih 13.969 gld. 4 kr. Zadružni zaklad je narastel na 210 gld. 74 kr., upravnih stroškov je bilo 62 gld. 89 kr., čistega dobička 106 gld. 05 kr. Dal Bog svoj blagoslov tudi zanaprej ! Iz Št. lurja na Vinogradih. (Požar. — Zgorela. — Napad.) Huda nesreča zgodila se je po noči od 23. do 24. sušca v Voglah tukajšnje fare. Po 8. uri zvečer, ravno ko so Jjudje šli k počitku, začelo je goreti pri Leberju iu kmalu so bila vsa poslopja Leberjeva iu Kovačeva v ognju. Kako je ogenj nastal, se še ne vé prav ; nekteri pravijo, da je v skednju nekaj poknilo in da je potem kar na več krajih naenkrat začelo goreti. Pri Kovaču so morali zbežati črez hodnik na prosto, ker so stopnjice že gorele, in otroke kar pometati črez hodnik. Gospodar in gospodinja sta se pri tem hudo ožgala. Došli sosedi in požarna hramba iz Šmarjete so zabranili, da se ogenj ni še bolj razširil. Škoda je velika. Oba posestnika sta zavarovana. — Zgorelo je tudi nekaj živine in našla je v ognju žalostno smrt tudi sestra posestnikova, 381etna Katarina Kozman. Ko je že gorelo, hitela je še v hišo po obleko in ni se več mogla rešiti. Drugi dan so našli samo nekaj kostij pod pepelom. Bodi Bog milostljiv njeni duši! — Po noči od 16. do 17. sušca vlomil je nek tat pri Deyerju v Kremžicah in z nožem napadel posestnikovega brata, kterega je precej ranil na roki. Drznega lopova so odgnali, ne da bi mogel kaj vkrasti. Iz Šmarjete pri Velikovcu. (Nezgoda. — Nagla smrt.) Pri Raku v Porečah, Št. Rupertske župnije, imeli so nad kletjo napravljen konjski hlev in sobo za hlapce. Po noči od 23. do 24. sušca udrl se je obok nad kletjo in konji ter hlapci so padli v klet. Jeden hlapec, mlad fant, kteri bi imel letos prvikrat iti k naboru, je obležal mrtev pod kamenjem. Konjem se ni kaj zgodilo. — Dné 15. svečana je tu umrl čisto nanagloma 671etni posestnik Štefan Dreier, po dom. Kajžer. Zvečer je bil še vesel v družbi prijateljev, ko je prišel domu, mu je postalo hudo in kmalu je izdihnil svojo dušo. — V Štriholčah so našli dné 16. sušca v postelji mrtvega 521etnega Sim. Škofa. Zadela ga je srčna kap. Nagle in neprevidene smrti, varuj nas, o Gospod! Izpod Tolstega Vrha. (Drobne novice.) Dné 20. sušca so iz Tolstega vrha v Črneški fari gnali kravo v Dravberg na semenj, pa krava se je zvalila po strmem bregu in se ubila. Velika škoda za posestnika. — V Gutštanju je bil na tiho nedeljo velik semenj. Prišlo jih je ta dan več iz drugih far gledat. Gledalcev bilo je več ko kupo-valcev, vendar so nekteri prodajalci še zadovoljni odšli. Kramarjev bilo je vse polno, ljudstva se je kar trlo. — V Spodnjem Dravbergu so dné 23. t. m. pokopali jedino 15letno hčerko nadučitelja Voglarja ob veliki udeležbi zlasti učiteljstva. Iz Spod. Dravograda. (Raznoterosti.) Kakor se nam poroča, je pred kratkem padel delavec Vojka pri delu v Mežo, ki je bila, po dežu precej velika, tako, da ga niso mogli rešiti. Tudi trupla niso še dobili. — Na tukajšnjem kolodvoru se je tudi ponesrečil železniški delavec. Devali so na voz dolge droge, ko eden spodrsne ter se mu zvali na nogi, da mu poškoduje obe. Prepeljali so ga v Maribor v bolnišnico. — Ker je zadnji čas bilo slabo, jako mokro in zopet viharno vreme, je tukaj umrlo v teku ne celo treh tednov 8 odraslih in en otrok. Neki dan so kar trije ležali na parah. — Gospa tukajšnjega oskrbnika Kalcherja je v nedeljo zvečer čisto nanagloma umrla. Bolehala je sicer že prej, ali ta dan je bila po dnevu še po koncu. Zvečer se vležejo vsi spat; na enkrat jej v prsih nekaj zapoka, gospod skoči gledat, ali bila je že skoraj mrtva. „Bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne ure.“ — G. učitelj v Crnečah je že toliko okreval, da se je 1. sušca zopet za- čela šola. Nekaj otrok je med tem časom hodilo v šolo v Spodnji Dravograd. Iz Ljubljane. („Glasbena Matica" na Dunaju.) Presijajno se je izvršil obisk naše vrlo napredujoče »Glasbene Matice" na Dunaju. S posebnim vlakom odpeljali so se pevci in njih prijatelji, burno pozdravljeni na raznih postajah in zlasti na Dunaju. Še predno so dospeli pevci, predstavila se je posebna deputacija cesarju in mnogim veljavnim nmém, ki so vsi namero Matice srčno pohvalili. Pelo je blizo 200 pevcev in pevk. Koncerta zvršila sta se nad vse nade sijajno. Bilo je navzoče najodličnejše občinstvo, tudi cesarjev brat, in veščaki so slovensko petje zelo laskavo pohvalili. Prva hvala za krasni uspeh gre vrlemu glasbenemu vodji Hubadu. Tako je zmagovala slovenska pesem na Dunaji. (Glej poročilo iz Dunaja.) Iz Dunaja. »Slovenec je rad vesel, zakaj bi ne pel! Njemu pesni iz srca tekó!“ — Mnogokrat občudovala se je že slovenska pesen po celem Avstrijskem, mnogokrat čitalo se je že, da je slovenski nàrod samo gledé svojih v srce segajočih pesnij vreden, da se imenuje z drugimi, večjimi in mogočnejšimi nàrodi v eni vrsti — toda tako očitno pokazala se in tako slavno zmagala ni še slovenska pesen nikdar, kakor dné 23. in 25. t. m. — na Dunaju! Srečna, krasna je bila misel, naj se »Glasbena Matica" zahvali Dunajčanom, ki so o priliki potresa prihiteli tako radodarno na pomoč »beli Ljubljani" — s tem, da zapoje dunajskim ubožcem na korist svoje lepe slovenske pesmi. Pogumno prišli so toraj pevkinje in pevci ljubljanski — prve v nàrodnih nošah s »pečami11 in »havbami", v svesti si, da mora pesen, ki izvira iz blagih slovenskih src, tudi zopet najti pot do plemenitih src Dunajčanov. In našla jo je! — Prenapolnjena je bila največja glasbena dvorana na Dunaju, ob-sezajoča črez dve tisoč poslušalcev, in občudovalni — aa— razlegal se je, ko so vstopile najprej dične pevke in potem moški! Če pa je očarala Dunajčane že krasna in vendar različna ndrodna noša, če so posebno občudovali fine obrazke slovenskih deklet, — očarale so jih pesni slovenske tako, da ploskanja in navdušenja kar ni bilo konca. Brat našega pre-svitlega cesarja, nadvojvoda Viktor, nadvojvoda Evgen in najodličnejši krogi Dunajski izražali so očitno svoje priznanje in občudovanje. Pele so se pa v prvem koncertu največ ndrodne, kakor : »Je pa davi slanca padla," »Prišla je miška," »Ljub’ca povej povej" itd., potem pa tudi umetne, kakor »Nazaj v planinski raj," »Ljubica" in druge, če bi pa vprašali, ktera se je Dunajčanom najbolj do-padla — bil bi odgovor težak. Vsako so hoteli slišati kar mnogokrat, dasi jih niso razumeli in jim je le tiskana nemška prestava povedala, kaj da pojejo. Pri drugem koncertu pa se je pela lepa skladba slavnega češkega skladatelja Dvoraka, namreč »Mrtvaški ženin". Največji, nam sicer mnogokrat nasprotni listi dunajski so pisali jako pohvalno in laskavo in očitno izrekli, da kaj tako lepega niso pričakovali ! — In mi koroški Slovenci, kterim že kopljejo jamo tako dolgo — kolikega pomena je to za nas? Velikonočni zvonovi so, ki nas kličejo iz spanja, ki nam pravijo, da smo vredni boljše bodočnosti. Kaj nam toraj kamenje, kaj obrekovanje in grožnje sovražnikov, ko nas spoštuje in občuduje presvetla cesarska rodbina! —■ Solzé so se nam blestele v oééh, ko so se odpeljali dragi gostje, ko smo zapeli na kolodvoru slednjo pesen —• a v srcu ostali so spomini lepi — ponos in hvaležnost. Da hvaležni biti moramo tudi mi koroški Slovenci »Glasbeni Matici", da je tako slavno rešila čast slovenske pesmi, da je tudi tukaj tako ponosno povdarjala slovensko stališče! Na delo torej, da napredujemo tudi mi; na delo za pravice naše in našega milega maternega jezika. — »Glasbeni Matici" pa trajna slava! M. Glasovi nasprotnikov. Mohorjeva družba je našim nasprotnikom že od nekdaj trn v peti. Kaj čuda torej, da se zaganjajo, kedar le morejo, v dotično društvo. Posebno rade jo obirajo starikave »Freie Stimmen", ki so se je spomnile zopet v 30. številki. Tam so našteli kar 20.000 udov veé, kakor jih je v resnici, — ali pa gledajo že v bodočnost? Pravijo, da družba zatira Nemce — bržkone s tem, da je dala pri zgradbi družbine hiše in še daje celovškim nemškim obrtnikom na tisoče mastnega zaslužka ! ? — Čohajo se nad »nemškimi" imeni odbornikov. Liberaluhom res ni mogoče vstreči. Ako pišemo imena po slovensko, preganja nas na vso sapo liberalni celovški okrajni glavar, ako jih kdo piše po nemški, pa se mrda Dobernik s svojimi. Kako obema vstreči? — Pišejo tudi, da je med udi celih 10.000 Nemcev, celo »nemški" grofi in župani, »da se Bog usmili!" Kje je Mihelj v imeniku staknil onih Nemcev, nam žal ne pové; menda se mu že pošteno mède. Drojna mera. „Freie Stimmen“ s posebnim veseljem naznanjajo, da sta na nekem nemško-n&-rodnem shodu na Češkem nastopila tudi nemška duhovnika kot govornika in da je jeden rekel: „V cerkvi služim svojemu Bogu, v šoli mladini in potem svojemu ljudstvu.“ No, slovenska duhovščina deluje že od nekdaj po tem geslu, ktero »Freie Stimmen“ sedaj burno pozdravljajo, čemu se nad njo repenčite in jo napadate malone na vsaki strani? — Isti list se huduje nad slovanskimi pridigami in poživlja svoje somišljenike, naj se ne udeležujejo take službe božje. Prazno pisarenje! Saj tisti nemški možje in žene, ki prisegajo na „Fr. Stim-men“, cerkev itak leto dnij vidijo samo od zunaj — ali pa še tega ne. Državni zbor, Državni poslanec g. A. Koblar je dné 17. t. m. utemeljeval resolucijo, s ktero se vlada pozivlje, naj še tekom letošnjega leta predloži državnemu zboru potrebne predloge gledé proge Divača-Škofja-loka-Celovec in gledé vipavske proge. — Poslanec Višnikar je ob tej priliki priporočal, da se čim prej zgradi belokranjska železnica. Za železnico preko Karavank se je potegoval tudi celovški poslanec Rainer. — Odsek za volilno reformo je sklenil, da se dà volilna pravica tudi hlapcem. Vsled tega bode v novi volilni kuriji 210.000 volilcev več, kakor bi jih bilo sicer. Na dalje je odsek sklenil, da mora vsakdo, ki bode volil v novi kuriji, najmanj šest mesecev bivati že v dotičnem kraju, kjer bode volil. Ta sklep delavcem ni po volji, ker več delavcev vsled tega sklepa ne bode deležno volilne pravice. V ostalem so sprejeli vladni načrt nespremenjen in mnogi dobrohotni ter koristni predlogi krščanskih poslancev so romali v koš. Posebno dobre pogače iz te moke ne bode! Politični pregled. Avstro-Ogerska. Nemškim liberalcem gorijo tla pod nogami, in Nemci sami so se jih že naveličali. Da si pomagajo, hoteli so sklicati „par-teitag“ ; ker pa to ne vleče več, dali si bodo novo ime „nemško-napredna ljudska stranka1'. To bo „stari osel v novi koži“, pravi neki nemški, katoliški list! — Kakor poročajo listi, je izdalo notranje ministerstvo na deželne vlade v večjezičnih deželah ukaz, da se morajo objavljati odloki v tistih jezikih, kteri so navadni v dotični deželi. Vloge se morajo reševati v tistem jeziku, v kterem so sestavljene. Tak odlok je pač samo ob sebi razumljiv in čudno je samo, da so ga izdali še le sedaj. Liberalcem tak odlok kajpak ne ugaja, in zato so že pričeli divjo gonjo zoper njega. — Mnogo šuma v nemških dijaških in drugih krogih je napravil sklep nemško-ndrodnih dijakov, da Židom ne bodo dajali nobenega viteškega zadoščenja, to je, ž njimi se ne bodo sabljali v dvoboju, ker kakor pravijo, žid sploh nobene časti nima. Dvoboj je po avstrijskih postavah prepovedan, ali višji krogi ne vedó tega? Sploh bi pa bilo mnogo boljše, da dijaki jemljejo pridnejši v roke knjige, kakor sablje. Druge države. Kakor nam, vsiljujejo Nemci svojo „kulturo“ tudi zamorcem v Afriki, da bi jih pridobili za se. Delajo to pa na najkrutejši, rekli bi, najnesramnejši način. Neki Leist in Wehlan sta se odlikovala po prav posebni surovosti, sedaj se jima je pridružil še „veliki nemški rodoljub in učenjak" dr. Peters. Zamorce, ki mu niso vstregli, je dal postreliti, kakor vrabce; dekleta je najprej zlorabil, potem pa, ko so mu hotele ubežati, jih je dal kratkomalo obesiti. Vse to so dokazovali poslanci v nemškem državnem zboru in Peters sam je to moral priznati. In ta človek dobiva 6000 mark pokojnine. Nemci se tudi nasproti nam toliko ponašajo s svojo „kulturo“, kažejo jo pa po opisanih dejanjih, ki nikakor niso osamljena! Zató se za vso njihovo „kulturo“ prav lepo zahvaljujemo! — Že zadnjič smo omenili, kako Bog spominja Lahe na 25 letnico osvojitve Rima, za ktero so lani tako noreli. Lahi in Francozi imajo ta-le pregovor : „Kdor jé od papeža (t. j. kdor se pregreši nad njim), ta umrje/ In res, Italija je ob kraju groba. Zakopana čez glavo v dolgovih, polna le beračev in revežev ; polna ljudij, ki gledajo le na to, da si zlahka služijo kruh, in če treba, tudi z goljufijo; ta Italija se vojskuje z ljudmi, ki ji niso nič žalega storili, le zato, da bi dobila kos dežele in malo vojaške slave ; le zato potroši za brezmiselno vojsko vsak dan pol milijona goldinarjev ! — Na Turškem še vedno ni mini in neprestano preganjajo in moré kristjane, ne da bi se „krščanske“ države za to zmenile. Ko je Ferdinand potisnil svojega sina v krivoverstvo, priznale so ga kakor za plačilo jedna za drugo pravim vladarjem ; za kristjane se ne zmeni niti jedna. Žalostno! — V Belgiji je odstopil ministerski predsednik de Burlet, izvrsten državnik. Liberalci mu niso dali pokoja, ker je vpeljal nov versko-šolski zakon in s tem dal cerkvi tisto oblast, ktera jej gre po pravici, da more vspešno vzgojevati mladino. — Pod vodstvom belgijskih škofov so se po celem kraljestvu sestavili odbori, ki po navodilu papeževem delujejo vsi za praktično izvršitev krščansko-socijalnega programa. To bi bilo tudi pri nas zelo koristno. Gospodarske stvari. Ob rejenj c krave. Gospodarju je veliko na tem, da si obdrži ali pripravi dobro pleme za svoje hleve in zato mu je koristno vedeti, ali je mogoče že naprej računati, kaj da mu povrže krava, ki jo spravi k biku, junčka ali teličko? V tem oziru so napravljali razne skušnje na raznih krajih in pravijo, da je to skorej zanesljivo sredstvo za to, da povrže krava teličko, ako se ravnà ž njo tako-le: Kdor hoče, da mu krava povrže v svojem času brhko teličko, naj ne žene krave, kedar se poja, k biku o času, ko ima prazno vime, tedaj potem, ko se je pomolzla, marveč to se naj zgodi vselej le v času, ko ima krava še polno vime, torej v jutru in zvečer. Nekteri gospodarji še k temu pristavljajo, naj se žene krava zvečer, v mraku; to še neki brž napravi, da dobi krava teličko. Kdor pa torej hoče narobe, da mu povrže krava junčka, ta naj žene kravo k biku še le potem, ko je nje vime prazno, tedaj po molžnji in pa po dnevu. Uzroka za to pač nihče ne vé, toda skušnja neki potrjuje, da je tako. V 100 kratih se zgodi neki po 80 ali 85 krati po volji gospodarja. Naša lekarna, Naša lekarna bo čisto zastonj kazala in ponujala dragim Slovencem vsaj do jeseni vsak mesec enkrat, če ne večkrat, zdravila in pripomočke za zdravo telo. Odpirala vam bo predalčke tako dolgo, da bo vam cela lekarna odprta in vse na izbiro. Pa bodite tako dobri, ljubi bralci! napravite si, skrbčč za zdravo telo svoje in svojih, po naši tudi sami doma svojo lekarno, v ktero boste mogli seči, kedar bolezen potrka. Mi lekarno pišemo, vi pa si jo nabirajte ! — Čudovit je Bog v svojih delih, n. pr. v rastlinah. Poslužujmo se zdravil, ktere nam božja dobrota letos spet z nova pripravlja. O pravem času skrbimo za jesen in zimo. Prepozno bo iskati, ko že rabiš. Ko boste imeli svojo lekarno že nabrano, potem še le bo izdajala naša lekarna recepte. Za danes vam razvesimo tiste zdravilne rastline, ki so prve v spomladi, za ktere je zdaj čas. Evo je: 1. kreša, ki raste ob studencih, potokih in na mokrih travnikih; 2. pljučnik, ki raste v gozdih in sprva rudeče koj potem pa modro cveti ; 3. baldrijan, ki je najboljši v gorah, cveti pa v velikem travnu in rožniku v belorudečkastih šopkih in ima močno grenek, ostudno dišeč koren; 4. trobentice, in 5. salata, revar ter druga. Zakaj so? — 1. Kreša oživlja (friša) in čisti kri. Če jo v vrtu imaš, jo moreš ves čas rabiti, a najboljša je vigredi. Samo zelena se jé in rabi. Sok iz kreše je za pljučne katare, sušico, sprideno kri in lišaj. Tudi umori črve. — 2. Pljučnik je za pljučne bolezni, kašelj, hripo, ledvice, mehur itd. — 3. Baldrijan pomiri živce, je torej za krče, za glavo, zobe ; tudi za črve. — 4. Tobentice so zoper skrnino, omotico, krče pri otrokih. — 5. Revarjevo in drugo mlado salato jedé naj pridno, ki so na krvi slabi. Nevicar. Na Koroškem. Od 15. do 23. sušca obhajali so po premnogih cerkvah priljubljeno pobožnost k sv. božji glavi. V Celovški mestni fari je pri-digoval jezuvit o. Mih. Hofman iz Št. Andraža. — Svitli cesar se je vračal dné 15. t. m. skozi Koroško na Dunaj. V Glandorfu se mu je poklonil deželni predsednik. — Koroška hranilnica v Celovcu je razdelila za razne dobrodelne in druge namene vkup 97.970 gld. — Deželni šolski svet je uravnal po sklepih deželnega zbora plače učiteljem. Plače dobi 83 učiteljev po 700 gld., 111 po 600 gld., 222 po 540 gld., 139 po 480 gld. — Vina se je pridelalo lani na Koroškem 178 hektolitrov, leta 1894. samo 56 hektolitrov. — Nemško katoliško-politično društvo bode imelo na velikonočni torek, dné 7. malega travna, večji shod v Celovcu. Nastopilo bode več znamenitejših govornikov iz Avstrije, med njimi Ad. Trabert in prof. Grati z Dunaja. — Novo „Sudmark1‘-podruž-nico so dobili v Šmohoru. Brr! — Deželni odbor je razpisal mesto pregledovalca občinskih blagajnic. Plače bode 600 gld. Dotični mora znati tudi slovensko „vsaj v besedi". Kako dobrohoten nam je naš deželni odbor, ka-li? Kaj pa bode, če pregledovalec naleti na pisane slovenske račune? Ali bode takrat zadostovala sama „beseda“ ? ! — Občinska volitev v Črni letos ni izpadla tako, kakor bi bila morala, ako bi se bila pravilno vršila. Pritisk od nasprotne strani bil je grozen, in to je bilo uzrok, da našej stranki ni bilo mogoče popolnoma zmagati, kajti z naj večjo težavo je ista spravila šest svojih somišljenikov v odbor, ko je z drugimi ostala za jeden glas v manjšini. Nasprotniki imajo poleg šestih odbornikov tudi še dva viriina glasova na razpolaganje in bodo torej s temi glasovi odločevali. Obširneje o tej volitvi poročamo prihodnjič. Na Kranjskem. Dné 1. sušca t. 1. minulo je sto let od rojstva zasluženega slovenskega skladatelja Riharja. Na čast njegovemu spominu priredijo tekom poletja večjo slavnost. — Električno razsvetljavo bodo kmalu upeljali v Ljubljani. Ob jednem bodo napravili javne kopeli in perilnico. — Prvo kmetsko zadrugo so osnovali v Do-brepoljah. To je zelo važen korak v našem soci-jalnem gibanju. Ustanovni shod je bil dné 15. sušca. Kar prvi dan je pristopilo 75 udov. Naj prinese nova zadruga, prva te vrste na Slovenskem, vrlim kmetom mnogo dobrega! Omeniti pa moramo, da okrajni glavar postonjski prav po nepotrebnem meče novi zadrugi polena pod noge. Čudno! — V Rovtah nad Logatcem so 2. sušca otvorili raif-eisenovo posojilnico. — Mlekarsko zadrugo bodo ustanovili posestniki v Lošani na Notranjskem. — Doktor sv. pisma je na visoki šoli v Inomostu postal g. Greg. Pečjak, duhoven ljubljanske škofije. — Vojaški krogi se zelo zanimajo za to, da se nameravana železnica iz Ljubljane na Vrhniko podaljša do Gorice. — Volitve za ljubljanski mestni zbor bodo za tretji razred 20., za drugi razred dné 22. in za prvi volilni razred dné 24. malega travna. — Dobro obiskan volilni shod je imel deželni poslanec g. dr. Žitnik v Starem trgu pri Višnji gori dné 22. t. m. Na Štajerskem. Mariborski okrajni zastop je sklenil, obrniti se do vlade in nadsodišča v Gradcu, da se osnuje v Mariboru posebno okrožno sodišče. — Z nemško šolo v Vojniku ne gre prav dobro. Izmed 35 otrok, jih zna le 20 nekoliko nemški. Nemki sta v celi šoli sploh le dve, drugim pa je nemščina in kitajščina precej jednako razumljiva. Zanimivo je tudi to: V mali vojniški trški občini, kjer vladajo nemčurji, imajo vkljub sejmov in drugih dohodkov, 600/o občinskih doklad; v veliki škofjevaški občini v okolici, kjer vladajo slovenski nàrodnjaki, pa imajo le 20% doklad. Kdo zna torej boljše gospodariti? — V Vidmu snujejo bralno društvo. — Slovensko planinsko društvo deluje v Savinjskih planinah s hvalevredno požrtvovalnostjo, kar grozno peče velikonemške prvake v Celji, ki so več let po teh planinah šušmarili ter jih kot nemške planine po svetu raztrobili. — V lavantinski škofiji prebiva v 24 dekanijah okoli 499 tisoč ljudij, po 219 župnijah ali farah ; kapelanij bilo je nameščenih 133, a 60 praznih vsled pomanjkanja duhovnikov. Po škofiji nahaja se 661 cerkva in kapel. Zlatomašnikov imajo 12. Letos bodo zlato mašo služili: častni kanonik Kosina v Kozjem, župnik Kopriva v Selih pri Slovenjemgradcu, Matija Košar, dosluženi župnik Perniški, v Radomljah na Kranjskem. Na Primorskem. Na Reki bili so zadnje dni poboji med hrvatskimi in italijanskimi delavci, ker so poslednji več del jako po ceni prevzeli in domačinom odvzeli zaslužek. — V Trstu vedno hujše delajo zoper Slovence. Niti slovenski otroci niso več varni pred Lahoni. Na ulici jih napadajo s kamenjem. — Minule dni dospelo je v Gorico iu Furlanijo precejšnje število takih junakov iz Italije, ki se bojé, da jih pošljejo v Afriko. Takih begunov pa je v Tridentinu še več. V Trentu, Roveretu in Bolcanu je vse polno italijanskih begunov, ki so prekoračili avstrijsko mejo pri Ali, da rešijo dragocene svoje kosti pred Menelikom. To so junaki! Po drugih deželah. Nove bankovce po 10 kron in nove Srebrnjake po 5 kron bomo dobili. Bankovce bode izdajala avstro-ogerska banka, Srebrnjake pa boste kovali vladi na Dunaju in Buda-pešti. — Velike povodnji so bile oni teden po nemških deželah našega cesarstva. Na Solnograškem in Zgornje-Avstrijskem so reke tako narastle, da so poplavile mesta in vasi. Mnogo škode je pri železnicah, cestah in na polju. — V Baku na Ruskem se je vnelo osem petrolejskih studencev. Ogenj je bil velikansk; zgorelo je tudi mnogo poslopij in ponesrečilo mnogo delavcev. Gorelo je več kot teden dnij in le z največjo^ težavo je bilo mogoče ogenj omejiti in udušiti. Škoda je ogromna. * * * * . Nove knjige. Nove Šmarnice za 1. 1896. se tiskajo. Spisal jih,je znani nabožni pisatelj gosp. župnik Jožef Kerčon, in sicer Bogu v zahvalo, da mu je dal doživeti petdeseto leto mašništva, in v spomin zlate maše, ktero misli letos obhajati. V tej knjigi obravnava g. pisatelj življenje Marijino od njenega brezmadežnega spočetja do vnebovzetja. Raznoterosti. Sprejme učenca, Leon XIII. in časnikarstvo. Čitatelje „Mira“ bodo zanimale besede, ktere je sedanji sv. Oče spregovoril k slovečemu pridigarju Jocchinju iz družbe Jezusa. Rekel je namreč: „ Moj sin, piši članke za časnike ! Kajti ti prinašajo več koristi kot pridige ; zakaj kamor ne pride beseda pridigarjeva, tja pridejo časniki in časnike čitajo tudi ljudje, ki ne hodijo k pridigam. “ Revni milijonar. Pri „Grand Hotelu“ v Parizu je omahnil pred nekoliko dnevi revno oblečeni starček. Prebival je 12 let v borni podstrešni sobici. Ko je pa vsled padca umrl, našla sta se v njegovi sobici 2 milijona bankovcev! — Hranilnica in posojilnica v Črni imela bode svoj redni letni občni zbor na velikonočni ponedeljek dné 6. malega travna t. 1. popoludne ob uri v gostilni pri Stulerju v Črni po navadnem dnevnem redu. Ako bi k temu zboru ne prišlo zadostno število udov, bode ob 4. uri popoludne drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število došlih udov. Odbor. — Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožni do- lini imela bo svoj redni četrti letni občni zbor na velikonočni torek dné 7. malega travna popoludne ob 2. uri v gostilni .pri Činkovcu“ s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o posojilničnem delovanju in odobrenje računa za leto 1895. 2. Volitev odbora in računskih preglednikov. 3. Sklep o porabi čistega dobička. 4. Razni nasveti in predlogi. Uljudno vabi k občnemu zboru vse ude načelništvo. — Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku imela bo svoj letni občni zbor na belo nedeljo dné 12. malega travna v zadružni pisarni v Šmihelu. Začetek ob 3. uri popoludne. Ako bi k temu zboru ne prišlo zadostno število udov, bode drugi občni zbor ob 4. uri popoludne, ki je sklepčen brez ozira na število došlih udov. Odbor. Ustnica uredništva. G. -7. 7. v Ž. Vaše ostre opazke pač nikakor niso opravičene. Veliko bolj bi nam bili ustregli, da ste kar poslali kratko črtico o pokojnem R., ktero bi bili hvaležno sprejeli in v našem listu radi priobčili. G. A. B. v G. Obširno in temeljito interpelacijo g. Višnikarja o slovenskih imenih objavimo doslovno prihodnjič. — Tudi več drugih stvarij je moralo zaradi pretesnega prostora zaostati in prosimo gg. sotrudnike, da nam tega ne zamerijo. Vsem svojim sotrudnikorn, prijateljem in bralcem želimo prav vesele velikonočne praznike! Aleluja! zmožnega slovenskega in nemškega jezika, takoj ali pa po veliki noči Edvard Moro, trgovec na Vrbi ob Vrbskem jezeru. Opekarske stroje najboljše vrste, prodaja ceno in pod ugodnimi pogoji Louis Jager, tovarna za opekarske stroje, 11 Kòln-Ehrenfeld, . . . podružnica v Pragi, ‘Mili? Kraljevi Vinogradi, — ' ' Žižkove ulice št. 833. Tudi prevzame popolne uredbe opekarn, samotnih tovarn, tovarn za zarezane ali zgubane opeke, za glinaste lllM ||l . . cevi, za prirejanje Ceniki in proračuni se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Na razpolaganje so najboljša priporočila. Izgotovljene naprave so v tovarni na ogled razpostavljene. g: Med, garantiran pitanec, || priporoča bučelarjem v plebastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 25 kr. ; v škafih po 30 in 40 kil, kilo po 48 kr., proti predplačilu ali poštnem povzetju. Brinjevec, pravi, natomi, liter po 1 gld. 20 kr. Kdor vzame tri litre, prejme ga franko za 4 gld. 30 kr. Sadjevec (Sàuerling), liter po 90 kr., za gostilničarje pri večji množini ceneje. Ovieeli (rVffalii'wein), bele ali rudečkaste barve, liter po 24 do 28 kr. Dobro hrvatsko vino, liter po 24 kr., v sodčekih od 56 litrov naprej. Za pristnost se jamči. Eoterijske srečke od 26. sušca. Dunaj 9 59 51 8 46 Gradec 78 89 53 44 85 Egidij Jeglič, trgovec in bučelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. Tržne cene v Celovcu dné 26. sušca. Ime blaga na na birne hektolitre pšenica . . . . rž................ ječmen . . . . oves.............. hej da............ turšica (sirk) . . pšeno (kaša) . . fižol............. repica (krompir) . deteljno seme. . grah.............. gld. kr. gld. kr. 5 05 6 31 4 53 5 66 2 43 3 04 3 42 4 27 3 41 4 26 7 — 8 75 85 1 38 38 — — — —- — — — Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 15 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 180 do 190 gld. Naznanila. Zavarovanja vsake vrste spre-_ i „Unio catholica“. Pošteni in vešči zastopniki za posamezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Radetzkj-jeve ulice št. 1. Priporočilo. V najem se dà majhno posestvo. Ye6 se izve pri posestniku v Žužalčah hiš. štev. 10. Pošta Brnica (Fiirnitz) na Koroškem. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! pošilja g pod jamstvom JHfl jj" in na '»abs poskusijo po najiižjiti conah gH&J in pod^®-najvgodnejšimi Lito zelezo, miravo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato Uastrovanl 192 strani obsežni couikl v slovenskem in nemškem jesllro na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER. DUNAJ 2|2 PRATE1ÌSTK4 SSE JE 49. “TO Preprodajalci se iščejo. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po uajnižjih cenah. Naj novejše mode D prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod v Celovcu, Burggasse štev. 2. (Nasproti železninarja Franc Sadnikar-ja.) Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim , krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. OVES („W illkomm“). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrhništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. primes k bobovi kavi edino zdrava kav ina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stsiri Konj».!«, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti j steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Pijančljivost se da ozdraviti z antibetinom, kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. Služba organista in mežnarja se oddà v Št. Juriju na Strmcu. Ako bi kdo zraven tega še kako rokodelstvo znal, bi prav dobro izhajal. Yeč pové farni urad v Št. Juriju na Strmcu. (Sternberg, Post Velden, Karaten.) Spoštovane gospodinje! Kui) ujte le prav« » rj? -j Q *Q Zato, ker daje ta kavi prijetno vonjavo (dišavo) in lepo zlatorujavo barvo. — Dalje, ker je po preiskavah cesarskega • sovetnika gosp.