3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 4. novembra 2010  Leto XX, št. 44


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 4. novembra 2010

Porabje, 4. novembra 2010

ŠARM PA DÜŠA
PREKMURJA 
STR. 3
DVANAJSET NAS JE KAULI STAULA 
SEJDLO
STR. 6

Dvajset let Zveze Slovencev na Madžarskem

POGUMEN KORAK V NOVE ČASE

Če za nek dogodek rečemo, da je zgodovinski, se s tem pogosto izognemo utemeljitvi njegove vsebine. So izjeme, in za Slovence na Madžarskem ustanovitev prve samostojne organizacije, Zveze Slovencev, upravičeno nosi razsežnosti zgodovinskega. Prehod iz prejšnje organiziranosti, ko so bile jugoslovanske narodnosti pod streho Demokratične zveze južnih Slovanov, v novo obliko ni bil grob in oster, kajti spremembe so se nakazovale že v drugi polovici osemdesetih let. Iz ulice Nagymező 49 v Budimpešti so prihajala opozorila madžarskim oblastem, katerih nalog se ne lotevajo dovolj zavzeto, predvsem pa konkretno. S konca osemdesetih let sta značilni predzadnje in zadnje Srečanje manjšin sosednjih dežel. Štirinajsto je bilo 1989 v Sopronu, kjer je s konkretnimi pobudami nastopil generalni sekretar DZJS, pred nekaj leti umrli dr. Marin Mandič. Nastop, v katerem je kritično ocenil madžarsko manjšinsko politiko, je zbudil večje zanimanje opazovalcev kot razprava koordinatorja Delovne skupnosti srečanj, dr. Francija Zwittra iz Celovca, ki je govoril predvsem o sprejemu Listine o manjšinskih pravicah. Še bolj kritično je bilo v Osijeku leta 1990 zadnje, 15. Srečanje manjšin sosednjih dežel. Vzpodbude za spreminjanje razmer so prihajale tudi iz skupne organizacije, DZJS, posebej na zadnjih kongresih te organizacije. DZJS se je v osemdesetih letih spremenila in iz okostenele manjšinske organizacije, tesno navezane na vladajočo partijo, je nastajala organizacija, ki si je prizadevala za uresničevanje manjšinskih pravic. Čeprav s sedanjega zornega kota nemara manj pomemben dogodek je bil leta 1986 izid prvega, po obsegu skromnega Slovenskega koledarja, iz katerega se je razvila sodobna in obsežna publikacija, kakršno poznamo zdaj. To je bil čas, ko so bile na obzorju politične spremembe v Vzhodni Evropi, ki so omogočile ustanovitev Slovenskega društva Lipa in kmalu nastanek prve samostojne organizacije, Zveze Slovencev na Madžarskem. S tem dejanjem so Porabski Slovenci z geografskega in pogosto tudi političnega obrobja vstopili v prostor, ki jim je pripadal že prej, vendar okoliščine niso bile naklonjene ali jih zaradi razmer niso uspeli obrniti sebi v prid. 
Rezultat premisleka in priprav je bila ustanovitev Zveze Slovencev na Gornjem Seniku. Ideje in predloge so prepletli mladi porabski izobraženci, seznanjeni s prihajajočimi spremembami v Evropi, in nekaj starejših, izkušenih Porabskih Slovenk in Slovencev, ki so se ukvarjali z manjšinsko politiko na zvezni in županijski ravni. Program, ki so ga sprejeli delegati, ki so iz vseh okolij, kjer živijo Slovenci, je aktualen tudi po dvajsetih letih. V uvod so zapisali: »Zveza je opredelila svojo glavno nalogo kot krepitev in utrjevanje narodne zavesti Slovencev na Madžarskem z vsemi sredstvi in negovanje maternega jezika in kulture v maternem jeziku.« 
Kot je bila ustanovitev Zveze Slovencev pred dvajsetimi leti zgodovinski dogodek, jih je sledilo še več: 14. februarja 1991 izid prve številke časnika, ki ga berete; pobuda za ustanovitev samostojne slovenske radijske postaje v Monoštru, kar je sprožilo iskanje prostorov. Po srečnem naključju se iskanje ni končalo zgolj pri prostorih, ampak se je razširilo v izgradnjo Slovenskega kulturnega in informativnega centra. 
Vse, kar se je dogajalo in zgodilo, so ustvarjali ljudje, ki so pogosto videli nekoliko, včasih kar daleč naprej... Tisti, ki štejejo, da se je svet začel z njimi in ga po njih ne bo več, bodo ob zapisanem zgolj skomignili z rameni, kajti njim se zdi samoumevno, da je tako, kot je; za one, ki s(m)o zgodbo so-ustvarjali, je pogled dvajset let nazaj prežet s ponosom, da s(m)o bili zraven pri zastavljanju pogumnih korakov v nove čase – Slovencev na Madžarskem.
ERNEST RUŽIČ
(Fotografije so s televizijskega prispevka RTV SLO)



Delegati in gostje, med njimi predsednik DSS Martin Ropoš, takratni predsednik soboške občine Andrej Gerenčer in novinarka Brigita Bavčar

Delovno predsedstvo ustanovnega občnega zbora, (z leve)
dr. Karel Gadányi, Erika Glanz, Irena Pavlič,
Marijana Sukič in dr. Katarina Munda Hirnök


Delegati iz Porabja in Budimpešte 

»Slovenska cerkvena pesem skriva dosta vrejdnosti«

Sveta Cecilija je mogla mrejti za tau, ka je nej stejla zatagiti Jezoša Kristoša, Siná Božega. Gnes poznamo Cecilijo kak patronuša vsej pesmarov pa goslarov, eške posaba tisti, šteri v cerkvaj igrajo pa spejvajo. Slovensko Cecilijino drüštvo je edno najstarejši zdrüženj cerkveni muzičarov, štere zbera že od leta 1870. Do konca drüge bojne so je trnok poštüvali, v socializmi pa so samo žmetno leko delali. Drüštvo so obnauvili leta 1996, od tistoga mau pá skrb majo na tau, aj baudejo cerkveni pesmarge vsikder baukši, pa ka aj vküper delajo znautra pa zvün grajnc Slovenije.
Cecilijino drüštvo že več lejt tak šegau ma organizerati svoja srečanja, ka se edno leto dobijo v Ljubljani, vsikšo drügo leto pa déjo inan. Tak je letos po Trsti, Koroški pa prekmurski Beltinci na red prišlo Porabje. »Člane mamo iz cejle Slovenije, žau pa iz Porabja eške nikoga nej. Es smo prišli zavolo toga, ka aj bi repertoar pesmarov malo obogatili, pa ka bi najšli tü padaše. Lanjsko leto smo se v Ljubljani spravlali s tehnikov spejvanja, letos škemo spoznati cerkveno muziko v Porabji,« - je povödo Tomaž Faganel, predsednik Slovenskoga Cecilijinoga drüštva.
Program srečanja se je 22. oktobra večer začno s koncertom v gorenjesinčarskoj cerkvi, gde so spejvali Ljudski pevci ZSM pod vodstvom Vere Gašpar pa Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZSM pod vodstvom Marije Trifus. Navzauči so leko eške čüli igranje Mitje Medveda na orgole.
Drügi den so seminar dale pelali v varaškom Slovenskom domi. Prejk filma pa gučane rejči so leko navzau-či malo bole spoznali Slovence na Madžarskom. Sledik je v našoj krajini dobro poznani orgolist iz Martinja Ciril Kozar na kratki gučo od cerkvene muzike v Porabji. Povödo je, ka so po naši vesnicaj vsikder dühovnicke gordržali slovensko pesem, pa prejk toga slovenski gezik tö. Gospaud Kühar so vnauge pesmi prinesli iz Slovenije pa je malo na našo rejč obrnauli. 
Problem pa je biu vsigder s kantorami, če rejsan je inda školnik András Csabai napravo ženski cerkveni pevski zbor na Gorenjom Siniki. V Števanovci se je kantor Jenek Oreovec dosta trüdo, depa je nej šaulani biu, svoje nautline je nej djenau dojspiso. Gnes igra v najvekšoj porabskoj vesi mladi vogrski kantor s Sombotela, šteri se je že dosta slovenski pesmi tö navčo. »Najbaukše bi bilau, če bi meli mladoga Slovenca od tec, ka bi se bar navčo igrati na orgole. Leko bi pelo petje pa nut-včiu lidi,« - je tapravo Ciril Kozar.
Na Gorenjom Seniki majo od lani nauve orgole, v Števanovci gestejo samo stare enomanualne. Na varaškoj veuki orgolaj pa se samo na rejtki čüjejo slovenske pesmi. Spejvanje má v porabski cerk-vaj lejpo tradicijo, s tejm, ka bole žmetne pesmi ne spejvajo, bole samo dvoglasno. Slovensko mešo pa so se navčili (zvekšoga mladi) člani MePZ Avgust Pavel, s svojim spejvanjom dostakrat obogatijo meše.
Veuki problem je prej eške, ka pravi pesmarski knig, z nautlinami pa rečami porabski slovenski cerkveni pesmi nega. Gestejo z rokami napisane pesmarice ali stari molitveniki. Zdaj tak vövidi, ka do končno takše knige s 187 pesmimi vödali s pomočjauv Državne slovenske samouprave, štera je leta 1996 že zbrala reči slovenski cerkveni pesmi. »Največ reči sem najšo v stari molitvenikaj. Najbole v tisti, šteri se eške gnes nücajo, iz šteri lüstvo eške spejva. Melodije pa sem tak zbero, ka so mi spejvali, nautlinov nindri nej bilau, ka bi prejkspiso. Največ sta mi znali tazaspejvati Ilonka Győrvári in Vera Gašpar,« - je povödo gospaud Kozar, šteri je cerk-vene pesmi zbrau.
V svojom guči je eške pravo, kakše fajte svete pesmi Porabci mamo. Gestejo stare domanje cerkvene, štere so gorostale do gnes, pa je poz-najo v Prekmurji tö (npr. O sveti trej krali, O Marija Boža Mati). Dosta takši tö poznamo, štere so vogrske, depa so cuj napisali slovenske rejči (npr. Z neba je prišo, Dika boj nebeskomi Baugi). Ete pesmi naši pesmarge dvoglasno spejvajo, ka so Vaugri tak nikdar nej včinili. Slejdnja kategorija pa so pesmi iz Slovenije, štere so zvekšoga gospaud Kühar k nam prinesli, ali so naši lidgé čüli na prauškaj ali indri v Sloveniji (npr. Poslušajte vsi lidgé, Rajske strune). 
Navzaučim je svojo delo nutpokazo skladatelj (zene-szerző) Ivan Florjanc, šteri vči na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pa je več porabski sveti pesmi prejkspiso na orgole pa na štiriglasni zbor. »Ka sem ge napravo, je nej tipično za Prekmurje pa Porabje. Tü nega basiranja pa štiriglasnoga spejvanja, tü se spejva na starau pa na mladau. Tau znamenüje, ka moški dvoglasno spejvajo pa k tomi ženske gnako cüjspejvajo. Ali naaupek. Tau je samo v najbole arhaični krajinaj tak, v Bejloj krajini, v Reziji pa eti. Vse so daleč od centra,« - je tapravo skladatelj. 
»Ge sem originalne melodije gordržo, pa dva glasa cüjdau pa eške orgole. Ka bi se leko na svetkaj tö igrale. Dosta kitic geste, zatok med kiticami orgole samé igrajo. Moje pelde so bili Bach, Mendelssohn pa Brahms.«
Navzauči pa so zatok tö prišli, ka aj spejvajo. Istina, ka je samo 30-40 članov drüštva prišlo, zatok, ka so v soboto doma vnaugi probe s svojimi zborami meli. Štiriglasne porabske svete pesmi so napunile konferenčno dvorano. »Na svoji delavnicaj škemo našim članom pokazati, ka se morejo nauve pesmi navčiti. Od porabski smo se včili zborovsko, ljudsko spejvanje pa orgelske pesmi tö. Te pesmi se zvekšoga zovejo ljudske, če rejsan med njimi dosta takši geste, štere je inda eden muzičar napiso, pa je je lüstvo za svojo vzelo,« - je raztomačo predsednik drüštva Tomaž Faganel pa cüjdau: »Sledik smo se pogučavali od zgodovine pa kak se pela eden zbor, kak se trbej dale včiti spejvati. Mamo razstavo tö, gde se 1-2 založbi nutpokažeta s svojimi knigami s cerkvenimi pesmimi. Škemo pokazati, kelko pozablene vrejdnosti eške skriva slovenska cerkvena muzika.«
Vüpajmo, ka de se slovensko cerkveno spejvanje eške dugo čülo v porabski cerkvaj. K tomi do leko cüjpomogle nauve pesmarske knige tö, pri šteraj so svojo delo cujdali člani Slovenskoga Cecilijinoga drüštva ranč tak.
-dm-



Zborček »Brezi imena« spejva porabske pesmi

S ciklostilom druknivana mala pesmarica Janoša Kühara

Šarm pa düša Prekmurja

V Slovenskom Porabji smo v žmanoj maternoj rejči od domanji pisatelov do zdaj leko šteli kratke pripovejsti pokojne Irene Barber pa Karčina Holeca, edno samo dukše pisanje pa je biu roman Franceka Mukiča Garaboncijaš. Laci Kovač pa vrkaj omenjena Irena Barber sta napisala več komedij, štere leko računamo cuj k literarnim delom, ka so se rodila pod perom porabski avtorov v domanjom guči. Pesnika, šteri bi v rimane reči zliu svoja čütenja, radost pa žalost, lübezen pa bolečino, smo do zdaj eške nej dobili.
Zatok je trnok pomembno (fontos), ka za našo lüstvo pišejo pisci s sausednjoga Prekmurja pa nam tak dajo kvalitetno štenjé v geziki lidi med Mürov pa Rabov. Nej davnik sta se v Slovenskom daumi nutpokazala dva pisatela-pesnika, šteriva zvekšoga v knjižnoj rejči pišeta, depa sta nej na gezik svoji starcov pa stari starcov pozabila. Feri Lainšček je gnesnaden eden najbole poznani pisatelov v Sloveniji, Dušan Šarotar iz Murske Sobote pa je grato eričen z romanom »Biljard v Dobrayu«.
Ferina Lainščeka Porabcom nej trbej ejkstra nutpokazati. Njegve pripovejsti smo leko prešteli v knigaj Srebrni brejg, Mislice pa Pojep na dejdekovom biciklini, njegve prekmurske verzuške pa v knigaj Nikdar neboš znala. Feri Lainšček piše prozo, poezijo pa drame, v slejdnji tresti lejtaj je napiso dvajsti romanov pa deset pesniški knig. Poznana pa so njegva mlašeča dela tö, s kejpami ali na radioni. Iz njegvi romanov so naredili filme, piše pa svoje scenarije tö. Njegva dela so dojobrnauli na priliko v engleški, nemški, češki pa vogrski gezik. Daubo je več nagrad, med njimi dvakrat takzvanoga »kresnika« za najbaukši roman leta. V njegvi pisanjaj so glavne teme lübezen, iskanje identitete pa kolektivno nezavedno.
V Varaši je Feri Lainšček gučo od svoje mladosti pa kak je pisatel grato. »Naraudo sem se v gorički Dolenci, ka je nej daleč od porabski Andovec prejk grajnce, štera je bila sigurno zaprejta. Zemla je bila zorana, pikasti draut je biu pa so vseposedik ojdli sodacke. Od naše vesi dale nej bilau poti, bila je slejdnja vesnica na konci sveta.
Moji stariške so namé več nej čakali, sestra je bila 18 lejt starejša. Za mené sta bila bole kak dejdek pa babica. Bili smo najbole srmački v vesi, samo Ciganji so bili vekši kaudiške. Naša kuča je bila zozidana iz zemlé pa pokrita s slamov. Najbole ponim bujé, štere so škipale. Dugo smo nej meli elektrike. Svejtili smo s petrolejkov, štera se je vsikdar zadimila pa lagvo svejtila. Pri etom posvejti sem dosta knig prešto, če rejsan so tau mati nikdar nej dopistili.« 
Na ednoj strani je srmački žitek žmeten biu, po drügoj so v njem kraužile pesmi pa pripovejsti. »Pri nas je ovak bilau, kak pri varaški držinaj, štere majo pune omare knig. Stariša pa sta donk mela cajt za mené. Oča so cejli den pripovejdali, ka koli se je zgodilo, so uni znali pripovejst napraviti. Mati so pa mlašeče pravlice, pripovejsti gučali, štere so zdaj globko v meni. Zatok je tak rad pišem pa je v moji romanaj tö najbole pomembna pripovejst, štera se nindri začne, indri pa se konča. Svoje knige Mislice sem napiso v spomin svojim starišom. Ilustracije sem napravo iz graja pa spic, ka eške itak ponim, kak so mati gra preberali pa kak so oča po duvani denili.«
Oča Ferina Lainščeka so bili cestar, delali so na poštiji. »Tri lejta sem emo, gda so mi küpli mali picikli, pa sem se ga mogo navčiti pelati v ednom dnevi. Od tistoga mau sem z očov odo na poštijo. Guma se je dostakrat prelüknjala, na veuki kamlaj sem dostakrat spadno. Vsikdar sva se pelala s piciklinom, bila sva skaus na poštiji. Lidgé so se pri naja stavlali, tak sem raso med lidami, poslüšo njine pripovejsti. Zatok tak rad pripovejdam.«
Za pisanje v prekmurskoj rejči je Feri Lainšček daubo volau zavolo Porabja tö. »Do osnauvne šaule sem ge nej knjižne rejči čüu. Ali mogau-če, pri sausedi na radioni. Stariške so dosta gučali od Porabja, v vesi smo meli dva sauseda z Vogrskoga. Po 28 lejtaj sem oprvin prišo v krajino pri Rabi, pa se povrno v mlašeča leta. Tü je austo stari gezik, stare navade pa stari odnosi. Ta starina je za Porabje lagvo, za pisatela pa dobro. Začno sem iskati cvören do svojoga prvoga gezika, bilau je pa rejsan žmetno tak pisati, v starom goričkom guči.«
V Varaši je Feri Lainšček goršto edno svojo pesem v prek-murskom geziki, ka se leko samo na rejtki čüje. Drügi pisatel, Dušan Šarotar pa je prešto svojo pesem v maternom geziki »Najin prt« pa cüjdau, ka se je mogo s pisanjom fejst potrüditi. Iz svojoga najbole poznanoga romana pa je goršto eške edno pismo, šteroga v pripovejsti pišejo dvej soboški »ujdli« fabrikari Josipi Benkoni.
Dušana Šarotara je ranč »Biljard v Dobrayu«, roman iz leta 2007, zdigno med erične slovenske pisatele. Prva je napiso več kratki pripovejsti, v njegvi pesmaj pa se čüti, ka se je dosta spravlo s filozofijov. V svojoj poeziji iške momente, gda se žitek čleka sploj spreobrné, iške dühovnost. Gnes dela Dušan Šarotar na Študentskoj založbi v Ljubljani, piše pa scenarije za dokumentarne filme o gnešnji slovenski pisatelaj tö. »’Biljard’ je pripovejst o mojom dejdeki Franzi Schwarzi, šteri je biu Židauv iz Murske Sobote. Aprila 1944 so iz Prekmurja odpelali vse Židauve, tau je biu slejdnji vekši transport, te so z Vogrskoga taodpelali štiristau gezero lüdi v ednom mejseci. Sobota je do tistoga ipa bila center slovenski Židauvov, v srcé Prekmurja pa se je po bojni povrnaulo samo 26 robov. Med njimi je biu moj dejdek, njegva najstarejša či je moja mama.«
Pripovejst o prekmurski Židauvaj de Šarotar dale pelo. »Po drügoj bojni so sinauvi Izraela dale trpeli, nejso nazaj dobili svoje domauve. Porüšili so jim sinagogo, na nikoj djali njini mali cintor v Soboti. Ge ne morem biti Židauv, ka se tau erba po materinoj liniji. Brigajo me kulturna pitanja, škem se spravlati s tejm pozablenim narodom. Slovenci so tö krivi, ka od nji neškejo znati pa so tüoma. Na Vogrskom se dosta spravlajo z Židauvi, pri nas skoro nika. Ge sem se dugo pripravlo za roman, po dejdekovoj smrti sem dosta isko pa prešto. S kem starejši grtüjem, več se spominam. Na priliko na tau, kak je dejdek na skrivma delo ništerne stvari pa kak je hebrejski gučo. Tak ka ta tema je eške nej dokončana, zdaj sem eške samo začno.«
V etoj pripovejsti je Dušan Šarotar najšo svojo familijo. »Té roman ne guči samo o Prek-murji ali Murskoj Soboti, liki o cejloj srejdnjoj Evropi. Prekmurje je multietnično pa multikonfesionalno, dosta ovaški narodov pa vör geste. Tau dá krajini šarm pa düšo.« O mitologiji krajine je Feri Lainšček eške cüjdau: »Müra je v Sloveniji prilüblena reka. Zavolo meglé, ravéni, pa demonski povaud-ni. Má duplansko naturo, dobra je pa strašna, mi pisateli pa pevci go mitizeramo. Je pa tüdi križpautje, srečanje kultur, tak je düša njegvi lidi nej prazna.«
Čez dobri dvajsti lejt prej leko, ka do se naše reči zgibile. Istina pa je, ka kamen ali spomenik leko porüšimo, zapisani gezik pa ostane. Dušan Šarotar je na konci eške povödo: »Mora se znati, kak smo živeli, kak gučali, kak se korili. Tačas, ka de eden človek gučo te gezik, de rejč živela.«
-dm-


Feri Lainšček, Franci Just pa Dušan Šarotar na večeri

OD
SLOVENIJE…

Sakalauvska folklora
v Sveti Trojici

Jesen v Porabju, kot jo vidijo otroške oči

Prejšnji teden se je razstavna dvorana v Slovenskem kulturnem in informativnem centru napolnila s čudovitimi otroškimi risbami in postala zelo živahna. 26. oktobra je namreč potekala otvoritev likovnih in lončarskih del, ki so jih pripravili števanovski, gornjeseniški in monoštrski učenci. 
Razstavo je idejno vodila in zasnovala Krovna šolska komisija, pri organizaciji pa je sodelovala tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Organizatorji so na razstavi pokazali tri sklope otroškega ustvarjanja. Prvi sklop zajema risbe, ki so jih učenci pripravili na jezikovnih počitnicah v Piranu. Razstavljeni so še lončarski izdelki, ki jih števanovski pridni mali lončarji ustvarjajo pri lončarskem krožku pod mentorstvom lončarja Štefana Zelka. 
In ker je jesen, so organizatorji razstave dali priložnost prav vsem osnovnošolcem, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika, da se likovno izrazijo, kako oni vidijo jesen v Porabju. Vse pridne ustvarjalce in navzoče na otvoritvi je pozdravila predsednica Krovne šolske komisije Erika Glanz, ki je povedala, da so za razstavo dobili 29 slik iz gornjeseniške šole, 8 iz števanovske in 3 iz monoštrske šole. 
»Res bilo je veliko dela, veliko idej in pričakovanj in predvsem vloženega zelo zelo veliko truda, da je nastala ta čudovita razstava. Vse slike so lepe, in človeku je toplo pri srcu, ko jih pogleda. Zato čestitam vsem, ki ste se tako lepo trudili, da bi bila ta razstava prva take vrste tukaj pri nas res privlačna in obljubimo, da jo bo pogledalo veliko veliko ljudi,« – je zatrdila višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. 
Da je razstava postala res privlačna, sta veliko prispevala tudi sodelavca na Zvezi Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek in Karči Holec, ki sta poskrbela za dekoracijo. Otvoritev pa je popestril tudi pester in prijeten kulturni program, v katerem so sodelovali števanovski in gornjeseniški učenci. 
»Ustvarjanje je nekaj, kar se ne da meriti matematično, smo se pač zanašali na lasten umetniški vtis,« - je pri predaji nagrad povedala Valerija Perger. Ker so bile morske risbe že nagrajene v Piranu, pri lončarskih izdelkih pa je žirija menila, da teh ni kvalificirana ocenjevati, so izbrali prve tri risbe v okviru sklopa Jesen v Porabju. 
Učenci so narisali ali naslikali jesensko pokrajino, delo na njivah, fantje velikokrat traktorje, divje živali v gozdu, nekateri pa so pripravili celo jesensko tihožitje. Nastale so res prave male umetnine, zato je imela žirija precej zahtevno delo pri izbiri treh najboljših. Pri tem so upoštevali tudi to, ali je učenec sliko pripravil sam, brez pomoči staršev ali učitelja. 
Tako je žirija tretje mesto v kategoriji od prvega do četrtega razreda prisodila Balintu Labritzu, drugo mesto Fanni Baboč, prvo mesto pa Leonu Gőtteju. Pri višjih razredih je tretje mesto osvojila Dorina Takač, druga je postala Edua Belluš, prvo mesto pa je dosegel Gergely Gyeček. 
Čudovite risbe porabskih osnovnošolcev, ki si jih res splača ogledati, bodo na ogled v Slovenskem domu do 6. novembra.
Nikoletta Vajda Nagy

23. oktobra 2010 je Slovenska zveza pozvanja dobila za Folklorno skupino Sakalovci v Sveto Trojico v Slovenijo. Kulturno društvo TROJICA je pod vodstvom gospe Milice Klampfer, s sterov že več lejt delamo vküper, pripravila program »Nocoj je pa en lep večer« v domanjom kulturnom daumi. Zvöjn porabske sakalauvske folklore so se v programi nota pokazali mlada domanja folkorna skupina, Ženski pevski zbor iz Lenarta pa domanje Ljudske pevke. Istino, lüstva je malo prišlo vküper, ka prej v tau časi skur vsi z muštom delajo, depa vse skupine so bile na tejm, naj se tau sploj ne pozna na programi. Posaba so hvalo vrejdni naši domanji folkloristi iz Sakalauvec, steri so pod mentorstvom gospe Dragice Kolarič iz Beltinec pa v spremljavi mladoga, flajsnoga fudaša Borisa Velnera iz Vučje Gomile lepau zaplesali en tau porabski plesov, eške lepše, rejsan fejs dobro pa prekmurske plese. Vrejdni so bili toga, ka so dosta pa vsi djali za tau, aj se tak posreči nastop kak je tau zaželejno.
Klara Fodor

Pomurje dobilo prvo županjo
Devet oziroma natanko tretjina pomurskih občin je na letošnjih lokalnih volitvah dobila novega župana, v preostalih osemnajstih občinah ostajajo na tej funkciji dosedanji. Za največje presenečenje drugega kroga volitev v Pomurju, ki so potekale v sedmih občinah, je poskrbela Olga Karba, ki je postala županja v občini Ljutomer. V občini Moravske Toplice je v drugem krogu zmagal Alojz Glavač, na Tišini Franc Horvat, v Radencih pa Janez Rihtarič. Novega župana so dobili tudi v občini Šalovci, saj je tudi tu drugouvrščeni po prvem krogu, 46-letni upravnik pošte v Gornjih Petrovcih Iztok Fartek (kandidat stranke LDS), premagal aktualnega župana Aleksandra Abrahama. Enako se je zgodilo na Hodošu, v najmanjši slovenski občini, kjer je bila tudi v drugem krogu lokalnih volitev volilna udeležba najvišja v državi, saj je od 292 volilnih upravičencev glas oddalo kar 255 volivcev (87,33 odstotka). Tisti, ki so prišli volit, so tudi tokrat največ glasov namenili 43-letnemu Rudolfu Bunderli (zaposlen pri Slovenskih železnicah), ki je premagal dosedanjega župana Ludvika Orbana. Tudi v Beltincih je prišlo do spremembe, saj so volivci največ glasov namenili novincu v politiki, strokovnjaku s področja računalništva in informatike, 35-letnemu dr. Mateju Gombošiju (SDS), ki je bil doslej zaposlen pri Elektru Slovenija kot pomočnik direktorja sektorja za informacijske in komunikacijske tehnologije. 
Kosorjeva in Pahor sta se spet srečala
Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se pred dnevi ponovno srečala, in sicer v hrvaškem kraju Lovran. Kot sta povedala po pogovorih, sta se dogovorila, da bo mešana gospodarska komisija v šestih mesecih pripravila predloge za skupen nastop na tretjih trgih. Državi bosta leta 2012 tudi skupaj nastopili na svetovni razstavi Expo v Južni Koreji. Dogovorila sta se tudi za oblikovanje komisije, ki bo preučila možnosti skupnega varovanja zračnega prostora. 



Na otvoritev so prišli učenci in učitelji vseh šol


Prvonagrajena risba

Ob dnevu reformacije

Solo

Pismo iz Sobote

… DO
MADŽARSKE

PRAZNIK VSEH, NE SAMO EVANGELIČANOV 

FIDESZ bi okrnil pristojnosti Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je prejšnji teden ocenilo kot protiustavnega t. i. zakon o obdavčitvi odpravnin. Po tem zakonu naj bi se odprav-nine nad dva milijona forintov obdavčile z 98-odstotno davčno mero. Na to odločitev Ustavnega sodišča se je stranka FIDESZ odzvala s predlogom, da bo spremenila ustavo in s tem okrnila pristojnosti Ustavnega sodišča. V novi ustavi naj bi se zapisalo, da pri vprašanjih, o katerih se ne sme razpisati referendum, tudi Ustavno sodišče ne bi imelo pristojnosti. Med ta vprašanja spadajo proračun države in tudi davčna vprašanja.
Opozicijski stranki – socialisti in LMP – sta se v skupnem odprtem pismu obrnili na predsednika države Pála Schmitta, naj prepreči okrnitve pristojnosti Ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika stranke LMP se FIDESZ »praktično pripravlja na suspendiranje Ustavnega sodišča«. Predsednik socialistov Attila Mesterházy je izjavil, da se mnenja dveh opozicijskih strank sicer velikokrat razhajajo v parlamentu, toda v tem primeru gre za nadstrankarsko zadevo, zato podpira skupni nastop. Desničarska stranka Jobbik meni, da bo FIDESZ, če bo sprejel spremembo ustave, grobo kršil načela pravne države.
Glavno mesto odslovilo direktorje
Skupščina madžarskega glavnega mesta se je prejšnji teden na seji odločila, da bo zamenjala direktorje vseh podjetij, pri katerih je glavno mesto večinski lastnik. Kot vzrok za zamenjavo so našteli razne korupcijske zadeve pri omenjenih podjetjih. Prizanesli so edino generalnemu direktorju budimpeštanskega podjetja za javni prevoz (BKV), češ da se korupcija pri tem podjetju ni dogajala v času njegovega direktorovanja, temveč pred tem.
Skupščina glavnega mesta je odločala tudi o tem, da bodo novi direktorji razvrščeni v 6 plačnih razredov, od 500 tisoč do 1.600 tisoč forintov osnovne plače, ki se lahko na osnovi učinkovitosti poviša še za 40 odstotkov.

Liblene moje, dragi moji! Néde več! Nikak néde več! Néde nej ovak pa néde nej tak! Z nikim na toum svejti več ne ladam. Samo eške leko delam pa živem vcejlak sam. Nikoga več mi nej trbej! 
Bila je nauč. Bila je nauč, kakše se bole na rejdki godijo. Pa bila so senje. Trno lejpe senje. Sploj nej lagve senje. Moj sen je tak vövido, ka sam biu vcejlak sam na taum svejti. Nikoga nej bilau, samo ge, nej ednoga človeka nej. Krčma je bila vcejlak prazna. Sam sam si delo špricer. Pomalek sam ga piu. Pa je nikoga nej bilau, ka bi me vmarjo s kakšno politiko. Nika sam nej zvedo nauvoga od toga, kak si naši prejdnji velke pejneze med seuv talajo. Niške je nej pripovejdo, ka so tisti bogati ške bole bogati, mi z malo pejnezami pa eške vekši srmacke. Od velke krize sam edne rejči ne čüu. Kak bi pa, vej pa nikoga nej bilau v krčmej, ka bi mi pripovejdo od toga, kak vse vrag gemle, kak si eške dvajsti lejt vö ne pomoremo. Nika se je nej čülo, kak pomalek več nede pejnez, ka bi si kaj zvün gestija leko küpila. Pa od toga tö nej, ka pomalek ranč več za gesti nemo meli. 
V slüžbi sam vcejlak sam biu. Nej bilau nej prvoga šefa. Nej bilau drugoga šefa. Nej bilau najbole prejdnjoga šefa pa tistoga prvoga menedžera ranč tak nej. Delo sam svoje delo. Delo, kak vsikši den. Depa napravo sam gnauk več, kak pa če bi nej sam biu. Rejsan, trno dobro mi je vöspadnola slüžba na té den. 
Po slüžbi sam domau prišo. Tam so me nej čakali nikšni računi, ka je brž trbej plačati. Pa je novin tö nej bilau. Neje bilau novin, v steri bi leko taprešto vse tisto, ka na nikoj dejvle té naš svejt. Nej od bojn, nej od katastrof, nej od korupcije, nej od toga, ka je stoj koga bujo. Trno lejpi je svejt, če si sam na njem samo ti pa niške drugi nej. Mlajši so me nej mantrali, ka trbej za šaulo, stera je šenki gé, plačati knige, irke pa vse drugo. Žena me nej na réd gemala, zakoj sam nej prva domau iz slüžbe prišo. Ja, grede so bile lejpe kak eške nigdar nej. Pauv na nji je biu nejmogauče bogati. Paradajz kak najvekše tikvi. Prpeu velki, ka se z ednoga nagej cejla držina. Pa nin moje tašče Regine, trno čedne ženske, ka bi mi tanačivala, kak trbej grede vred gemati. Obed sam si sküjo pa se po njem dola lego. Vaaaaj, kak dobro je tau bilau! Neje bilau televizije, ka bi me mantrala s politiko pa s preveč čednimi mod-rijami, ka je mamo šegau poslüšati. Po obedi sam tak lepou drejmo, kak že dugo, dugo nej. Pa sam se po tejm dun prebüdo. Nejsam vedo, če je tau za istino ali pa eške senjam. Depa za istino sam se prebüdo. 
Gor sam stano. Čerka je brž pri meni bila. Trbelo njoj je pejneze za nauve knige. Dosta pejnez. Sini je trbelo nauvo taško, ka je tisto eške ranč nej staro raznok včesno. Žena mi je kričala po stubaj, kak za avto trbej plačati servis. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa si je cejli čas sama s seuv zgučavala, kak samo una velko skrb za naše grede ma, pa niške drugi nej. Venej pa je že biu poštaš tö. Tri velke račune mi je podržo pod naus. Nika, trbelo je v varaš titi, ka je plačam. Depa prva v krčmau, ka si od toga šoka malo pomorem. Ja, gor sam prišo, kak lepou sam senjo. Pa sam v krčmej na tau eške bole gor prišo. Eden je preklinjo, kak vse vrag gemle. Krčmar se je koriu s tejm, kelko porcij mora plačati, moj poznanec Mičo pa se je koriu zatoga volo, ka se un vsigdar kori. Vörvlite mi, ka sam ranč nej emo volau špricer spiti. Odišo sam na pošto, ka račune plačam. Tam pa dugi réd. Vsikši je v rokaj držo tri ali pa štiri račune. Kak kakše birke smo stali v redej pa čakali, ka brezi pejnez ostanemo. 
Ja, kak kakše birke! Vö sam staupo iz reda pa odišo domau. Doj sam si légo z vüpanjom, ka mi sen na oči pride. Ka mi na oči takši sen pride, v sterom mo znauva sam. Ka mo solo živo té svoj žitek. Liblene moje, dragi moji!? Vej pa senjati je nej grej, ka nej?
Miki

V Sloveniji živi okoli 25 tisoč evangeličanov, od tega največ v Prekmurju. Ob dnevu reformacije, 31. oktobru, ki je od leta 1992 državni praznik in dela prost dan, se je v Sloveniji, zlasti pa v Prekmurju zvrstilo večje število različnih, s protestantizmom, evangeličani in kulturo nasploh povezanih dogodkov. Tako so v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti odprli razstavo o življenjski poti in delu Primoža Trubarja, na nedavno po Martinu Lutru poimenovani soboški evangeličanski cerkvi so odkrili še spominsko ploščo z njegovim imenom; v domu Štefana Küzmiča v Puconcih so odprli razstavo likovnih del, povezanih z evangeličanskim verskim tis-kom, akademskega slikarja Nikolaja Beera. Osrednja državna proslava ob prazniku reformacije pa je bila letos v Mariboru. V Sloveniji je 14 evangeličanskih verskih občin in tri podružnice, večina v Prekmurju.
Ob 460-letnici izida Abecednika in Katekizma – prvih slovenskih knjig, je Pokrajinska in študijska knjižnica pripravila razstavo z naslovom Primož Trubar v soboški knjižnici. Za uvod v slovesnost so si obiskovalci ogledali polurni dokumentarni film, v katerem avtor mag. Franc Kuzmič predstavlja na zgovoren način pot reformacije in protireformacije v Pomurju. 
Kot je povedal direktor Jože Vugrinec, Pokrajinska in študijska knjižnica skrbno hrani skoraj vse prekmurske protestantske tiske, manjka ji le Mali katekizem. Razstavo je predstavil njen avtor Andrej Pavlič, o življenju in pomenu Primoža Trubarja pa je govoril evangeličanski duhovnik v Murski Soboti mag. Leon Novak, ki je poudaril, da je bil Primož Trubar evropsko izobražen intelektualec in hkrati globoko veren kristjan. Svoje ljudi je začel prvi nagovarjati z »Lubi Slovenci«. 
E. Ružič


Pokrajinska in študijska knjižnica je ob prazniku reformacije pripravila razstavo Primož Trubar v soboški knjižnici. Predstavljena je življenjska pot avtorja prvih slovenskih knjig, Abecednika in Katekizma, ki sta izšli pred 460 leti, in knjige prekmurskih protestantskih pisateljev. Razstavo si je ogledal tudi škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Erniša, ob njem direktor PIŠK Jože Vugrinec in skrajno levo avtor razstave Andrej Pavlič 

www.porabje.hu

»Dvanajset nas je kauli stola sejdlo«

Brejznatjina Mariška, Karba Marija zdaj v Varaša živejo z dvöma sinama v ednom lejpom, velkom rami. Gda sem pri njij odo, kauli so me sprvajali pa so mi vse nutpokazali, künjo, sobe, ka so zdaj nejdavnik obnavlali. Eden prostor je lepši bijo kak drugi, dvorišče pa vse z betonskimi ploščami majo vösklajeno. Dapa oni so zato tö nej v tejm gorrasli, sploj pa prvin, gda so ešče v Andovci bili.
• Tetica Mariška, kak dugo ste vi v Andovci živeli?
»Dja sem se v Andovci narau-dila. Dvadvajsti lejt stara sem bila, gda sem gnauk odišla, pa potistim sem ešče gnauk nazaj prišla na sedem lejt. Gda sem dvajsti lejt stara bila, te sem na občino (tanács) üšla delat kak administrator. Nejdugo sem delala, gda so me na Verico poslali za sekretarko (titkár). Od tistac sem pa v Farkašovce odišla k zadrugi (szövetkezet) delat od petdesetpetoga leta do šestdesettretjoga. Gda je moj brat, Imi tak mlado mrau, te sva z možaum nazaj domau šla k materi, zato ka te smo mi že v Farkašovci bili. Sedem lejt sva v Andovci bila, müva z možaum sva delala v krčmej pa v bauti. Te čas smo tü v Varaša tjöjpili edno staro kučo, stero smo razmetali pa smo zozidali ram. Zato smo te bauto tadale nej delali pa smo nutra v Varaš prišli.«
• Gučali bi od tisti sedem lejtaj, ka ste v Andovci bili?
»Bauta pa krčma sta paulak edna drugoga bile, samo edne dvere je trbelo prejk titi, dapa v bauta sem več bila, zato ka tam je vsigdar več lüstva bilau. Te so ešče nej odli vö iz vesi tjipüvat, pa te je ešče dosta lüdi bilau, zato ka so vsi doma bili. Po večeraj, najbola v soboto pa v nedelo, je puna krčma bila, Mlejnarin Djuši so prišli s fudami pa je lüstvo tak plesalo, ka se je vse prašilo. Večkrat smo meli veselice tašoga reda so ešče iz sausedni vesnic prejkprišli. Gda sva müva z možaum bila v krčmej, smo meli borovo gostüvanje tü. Te smo preveč dosta haska meli v krčmej, zato ka dosta piti smo odali.« 
• Kak ste ladali piti vödavati za telko lidi?
»Tak, ka na dvauja smo meli, gde smo odavali. V krčmej pa v šauli, v šauli sta mojiva dva brata, Lajči pa Kalman bila. Večer je pa veselica tü tak bila, ka na dva tala so bili, zato ka dvej bande sta špilale. Ovak bi nej šlau, zato ka smo nej meli tašo velko mesto za lidi.« 
• Kak ste meli bauto pa krčmau odprejto v Andovci?
»Bauta se je podnek zaprla pa samo večer smo znauva odprli, dapa krčma je cejli den odprejta bila. Tau bi sama nej ladala, če bi mi mauž nej pomago. Dja sem najbola samo predpodnevom bila, podnek sem domau üšla mlajšom tjöjat pa te sem več nej üšla nazaj.« 
• Ka je lüstvo najbola tjipüvalo tistoga reda v bauta?
»Melo, kröj, klobasi, piti, tau je najbola šlau, dapa meli smo cvöran, zoknine pa vse tašo, ka je doma potrejbno bilau. Najbola so rjavo pivo radi pili. Te smo že tö tak meli, ka smo pivo na čep vdarili pa dočas se je nej dojšlo, dočas so tisto pili, gda se je dojšlo, te smo pa svejklo pivo vönatakali.«
• Odkec so vam klobasi vozili?
»Nejso nam vozili, mi smo mogli titi po njij v Varaš. Moj mauž je emo eden motor Pannonijo, pa s tistim se je pelo, če je on nej emo čas, te smo Kovačinoga Karčina prosili, pa on nam je pripelo. Tau je bola samo vleti bilau, zato ka vzimi je nej trbelo, te je vsakši domanje klobasi emo, zato ka te so ešče pri vsakšom rami zabadali.«
• Kakšne klobasi so te bile?
»Tau že ne vejm, dapa bile so te kuste pa te tenke, kak so zdaj lečo klobasi. Te klobasi so vse v Varaši delali. Tam paulak pri Rabi je bila edna mesarija, ka go je Schreiner Gusti emo prejk. Gda smo te klobasi pripelali, te je lüstvo prišlo pa včasin odneslo. Vsigdar smo samo telko pripelali, tjelko je trbelo, več nej, zato ka smo nej mogli hladiti, te je ešče nej tak bilau kak zdaj, gda mamo hladilnike.« 
• Tistoga reda je ešče lüst-vo doma bilau, zato ka dela trno nej bilau, s koga so pa te živeli?
»Vsakši je emo doma svinje, kokauši, krave pa njive so delali. Telko so si parpauvali, ka njim je trbelo, mi smo tü tak gorarasli. V bauto smo samo po cutjar odli, pa če je kaj sploj potrejbno bilau. Kapüsto, krompče, mlejko smo djeli pa po svetkaj malo mesa, pa itak smo gorzrasli. Elektrike nej bilau, gda se je sonce skrilo, bili smo v kmici, ka je vihar lampaš malo svejto. Gda smo pižeka zabadali, pri nas je vsigdar dva trbelo, zato ka nas je dosta bilau.«
• Kelko je vas bilau?
»Nas mlajšov je devet bilau, pet pojbov pa štiri dekle. Mi, štiri dekle, ešče živemo, podje so že vsi tapomrli. Gda smo vsi kauli stola vseli, nas je bilau dvanajset, z babov vret. Gda je tisto doladavanje bilau, te je bilau najbola težko, zato ka si ešče ranč zabadati nej smo doma. Pejnaze si leko slüžo samo s tejm, če si v gauštjo grbanje, djagode ali malino brat üšo, ali če si kaj lesa leko audo, tau je bilau vse.«
• Ka ste vzimi delali, sploj pa vi, ka je vas dvanajset bilau?
»Mi mlajši smo v šaulo odli, povesi smo odli, guščice smo lüpali, perdja smo čejšali, tak nika smo vsigdar delali, rejdko ka bi samo doma sejdli. Gda smo že vekši bili, te smo malo na veselico šli, pa pomalek je zima minaula.« 
• Vas je dosta bilau, kak ste mesto meli v tistom malom rami?
»Edno ižo smo meli, edno tjöjnjo pa edno klejt. Ka nas je bilau, vsi smo v ednoj iži spali, pa itak smo meli mesto. Meli smo edno tašo postelo, stero je spodkar vö leko potegno kak eden šublak, tisti steri so mali bili, na tauj posteli so spali. Vudne smo go pa nazaj vküpzaprli, aj vekšo mesto baude.« 
• Nalagati je te nej trbelo, zato ka eden drugoga ste segrejvali.
»Trbelo je zato nalagati, edne želejzne, visike kale smo meli. Tam so baba vsakši večer nalagali, mi mlajši smo pa kaulek kale sejdli. Steri so ešče mali bili, tisti so mali šamedli meli, steri so pa že vekši bili, tisti so pa na vekšom sejdli. Te kale so tak žardjave bile, ka so v kmični sobi svejtile. Te ešče nej bilau elektrike, ka bi svejtili. Baba so vcuj k nam sedli, pa so tam raužni vejnec molili, mi pa za njimi vsi, ka smo doma bili. Prvin kak bi v ižo šli, so baba s tjöjnje edno skalo parnesli, stero so tam vužgali, pa s tisto so v kalaj ogenj vužgali. Gda smo vidli, ka baba dejo z žardjavo skalov, te smo mi že vedli, ka moramo molit titi. Niše dobraute smo nej meli, pa itak vsi smo gora-zrasli. Zdaj je pa tak, če veča daš, veča želejo. Gda smo pa že malo vekši bili, te smo pa že tak slüžit šli, eden töj ta üšo, drügi tam ta. Potistim smo se eden za drugim oženili pa družina nej bila že tak vküper, vse smo se rancraztrausili. Dja sem rada tauma, ka nas je telko bilau, dosta nas je bilau, dapa vsigdar smo poštüvali eden drugoga.«
Karči Holec 


PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

ALBERTOVO SEGNJENO MLEJKO

Lübezen je slejpa. Tak pravijo. Pa Albert tau trno dobro vej. Na tau je gor prišo že v tisti dnevaj, gda je oprvin zagledno Alino. Dobro, zdaj sta že dugo un pa una. Dugo sta že pojep pa dekla. Pa po tejm sta gratala že mauž pa žena tö. Peskiva mauž pa žena. Depa lübezen nej mujs ka je samo slejpa. Una ma leko lagvi žma tö. 
Tak je tau bilau. Tak je tau bilau tistoga dneva. Pavel je od dejdeka prineso velko kantlo friškoga kravdjoga mlejka. Eške je toplo mlejko bilau. Pa žmano, trno žmano mlejko, ka ga je brž začno piti. Pa ga je natočo Alberti v njegvo sklejco tö. Albert rad pidje dejdekovo mlejko. Zatoga volo, ka je od dejdekove krave Šejke, pa zatoga volo, ka je najbole žmano mlejko na svejti. Depa té zranek ga je nej piu. Pa je nej betežen biu. Pa nej, ka bi nej bilau žmano kak vsigdar. Nej, sploj nej zatoga volo. Vedo je, ka na drugi den pride k njemi njegva Alina. Gnes de un k njoj, zranja pa una k njemi pride. Mlejko na njau počaka, si je brodo pa se ga zatoga volo sploj nej tekno. 
Gda je popodne s Pavlom prišo k Alini, njoj je tau povedo. Tau, ka žmano dejdekovo mlejko čaka. Tisti popodnek je biu kak vsikši drugi. Lejpi, veseli pa zalübleni. Pavel se je zalübleno šeto s svojo Mišo. Njiva, Albert pa Alina, pa sta se naganjala po vsej mestaj, kama so škele njiva tace. Večer pa vsikši na svoj kraj. Vej pa domau, nej. 
Na dugi den je mlejko eške itak bilau v Albertovoj sklejci. Kuman je čako, ka Alina pride. Pa sto čaka, tisti se včaka. Alina je prišla. Tak je vövidlo, kak bi eške sploj nika nej gejla. Kak bi samo na mlejko čakala, ka ga spidje. Najprva je zlajo Albert pa je zlajala eške Alina tö pa sta že pri sklejci z mlejkom bila. 
»Ti prva. Za tebe sam ge gé,« njoj je pravo Albert.
»Nej, nej! Ti prvi, ka je tau tvoje mlejko,« je nej škela Alina prva biti.
»Alina, tau je nej moje pa nej tvoje. Tau je naja mlejko,« je skur spopejvo Albert.
Pa je tak bilau. Oba nagnauk sta gaubec nut djala v mlejko. Pa oba nagnauk sta začnola z gezikom mlejko gor gemati. Prvo paut, drugo paut, tretjo pa več nej. Oba nagnauk sta ga začnola vöplüvati. Tau več nej bilau žmano dejdekovo mlejko. Tau več nej bilau najbaukše mlejko na svejti. Tau je bilau že vonječe segnjeno mlejko!
Kak najbole brž sta letela doj do potoka, ka sta si lagvi žmaj zaprala z gezikov. Po tejm sta si na brejgi potoka doj sedla. Sejdla sta tam pa si brodila. Brodila sta si, kak naj si napunita lačno črvau. 
»Samo ka dejdek toga ne zvej,« je žalost vmarjala Alberta.
»Ja, več nigdar mlejka ne dobiva,« je skrb vmarjala Alino.
Pa sta tadale brodila na prazno črvau. 
»Vej pa dejdek!« si je dun zmislo Albert.
Kak eden sta že bila na dejdekovom dvouri. Tak sta mlatila z gezikami, ka je dejdek brž vmapet vzeu. Brž je vpamet vzeu, ka je gé z njima. Tau, ka sta lačniva. Od mlejka je nika nej vedo. Samo tau, ka njima nikšno gesti trbej dati. Pa sta ga dobila tö. Najprva njima je na pau včesno velko govejsko čunto, iz stere je župo küjo. Po tejm je vsikši daubo eden falat klobasi. Za tejm pa njima je podvoro … Njima je podvoro z mlejkom. 
Alina je gledala nut v mlejko. Albert je gledo nut v sklejco z mlejkom. Aj, začneta ali nej? Ka pa če je tau tö segnjeno vonječe mlejko? Aja, nej je bilau! Bilau je kak vsigdar najbaukše pa najbole žmano mlejko na svejti. Tisto pri Alberti doma je pokazalo, kak leko lübezen trno lagvi žma ma. Depa na tau sta že ta pozabila. Ta sta pozabila na tisti žma v tistoj minuti, gda sta vö spila friško dejdekovo mlejko. 
Miki Roš

Sprejem novincev 2010

15. oktobra je bil na monoštrski gimnaziji sprejem novincev. Dopoldne so se učenci 5.g-razreda morali našemiti v Barbike in Batmane. Fantje so imeli roza obleke, dekleta pa črne. To pomeni, da so morali zamenjati vloge. Dijaki 9.b- razreda pa so se morali obleči tako, da so izgledali kot ptičja strašila.
Prvo uro so hodili po razredih, kjer so peli in plesali. V vsakem razredu so jih veselo sprejeli. Po koncu šolskih ur so lahko šli domov. Ob pol petih so se morali vrniti na šolo. Takrat se je začel »resni krst«. 
Najprej so morali predstaviti svoj program. Učenci 5.g-razreda so plesali na pesem Shakire, katera je zdaj zelo popularna. 9.b pa se je predstavil z zelo zanimivim programom. Najprej je prišla v avlo razredničarka, ki se je izdajala za raziskovalko, ki je zdaj našla populacijo, ki do tega časa ni bila znana. Potem so vsi prišli po vrsti noter in so se na kratko predstavili, na koncu pa so še skupaj zapeli.
Potem so morali opravljati različne naloge, na primer: prodaja sončničnega semena po mestu; iskanje oseb na starih tablah, katerih priimek je enak kot imena avtomobilov; preštevanje stopnic v šoli; na balon so morali lajati kot pes na luno; petje; ples; iz sladke smetane so morali pojesti kumaro; bila pa je tudi  igra z naslovom Postanite tudi Vi rozina. Ta je bila zelo zanimiva, saj če je nekdo dal napačen odgovor, je moral jesti kruh, ki je bil namazan z gorčico. Ko so te naloge naredili, so morali dati zabavno zaobljubo, pri čemer so morali obljubiti veliko stvari. Po prisegi so dobili ogrlice iz rozin. Ta dan se je zaključil z diskom, ki je trajal do ene ure.
Upam, da smo preživeli vsi zelo zabaven dan, in to, da si bodo dijaki tudi naslednje leto izmislili tako kreativne naloge.
Martina Zakoč



MLAŠEČI

KAUT


Čalarice so plesale pri Gradi 

PETEK, 05.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA: O DARILIH, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 POSKUSNA DOBA, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 12.10 PISAVE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: SLADKE PIJAČE, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: KLEMEN TERAN, 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.SI: SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA, 0.55 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
PETEK, 05.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 STRASTI, TV NAD., 9.50 GLASNIK, 10.15 EVROPSKI MAGAZIN, 10.45 ČRNO BELI ČASI, 11.05 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA: HÄNDEL V ITALIJI, 12.00 SINJE NEBO, NORV. NAN., 12.45 ŠPORT ŠPAS, 13.40 HOČEM POSTATI ŠEF, DOK. ODD., 14.35 OSMI DAN, 15.10 MINUTE ZA ..., 15.40 CIRCOM REGIONAL, 16.05 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.35 SV. PRVENSTVO V VESLANJU, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 19.25 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST - UTRECHT, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH: MARLON BRANDO, DOK. SER., 20.55 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 21.45 PARK GORKEGA, AM. FILM, 23.50 DOBER FANT, NEMŠ.FILM, 1.20 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.05 INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 06.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SLADKE PIJAČE, 7.20 KRIŽ KRAŽ: JANKO, METKA IN PAVLIHA; BINE – ROJSTNI DAN; BUKVOŽERČEK: KAKO STA BIBI IN GUSTI PREGANJALA ŽALOST; RIBIČ PEPE: PRVA PRAVA PRAZGODOVINA; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 8.55 MIRSKI, FINSKI FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB: KAKŠNI VOZNIKI SMO V RESNICI?, 11.50 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 GOSPODIČNA MARPLE: ZRCALO JE POČILO, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA,16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 FOYLOVA VOJNA: RUSKA HIŠA, ANG. FILM, 21.45 HRI-BAR, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.20 GORAN VOJNOVIĆ: MOJ SIN, SEKSUALNI MANIJAK, KRATKI FILM,   0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL
SOBOTA, 06.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 MINUTE ZA ..., 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 POSEBNA PONUDBA, 10.45 CIRCOM REGIONAL, 11.10 ZADNJI DNEVI SLAVNIH: MARLON BRANDO, DOK. SER., 12.30 HERCULE POIROT: TRETJE DEKLE, ANG. FILM, 14.05 IZBOR MISS SVETA 2010, POSNETEK IZ SANYE NA KITAJSKEM, 16.05 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 16.45 LENDAVA: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: NAFTA - CELJE, 19.00 SV. PRVENSTVO V VESLANJU, 20.15 SO NAJLEPŠE PESMI ŽE NAPISANE, KONCERT ALENKE GODEC, 22.05 BLEŠČICA, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 BIVŠI, AMERIŠKI FILM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 07.11.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.25 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 15.00 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.45 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.10 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.15 NAGLAS!, 16.30 Z ŽLICO NA UL’CO, KUHARSKA ODDAJA Z AARONOM CRAZOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.05 INTERVJU: DR. JANEZ POTOČNIK, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 KRAJ ZLOČINA: DREVO ODREŠITVE, AVST. NAN., 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
NEDELJA, 07.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 GLOBUS, 8.30 LYNX MAGAZIN, 9.00 HRI-BAR, 10.00 TURBULENCA, 10.50     22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 11.20 RAD IGRAM NOGOMET, 11.55 ZVENIGOROD: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: ZVEZDA - KRIM, 13.30 OSTRŽEK, IT. FILM, 15.20 Z GLAVO NA ZABAVO: KLEMEN TERAN, 15.45 MIZAR ZA VSE ČASE: NAGLAS, DOK. ODD., 16.30 HERCULE POIROT: ZMENEK S SMRTJO, ANG. FILM, 18.05 PLANET ŠPORT, 18.35     SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, 20.00 REKE IN ŽIVLJENJE: NIL,  DOK. SER., 20.55 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 21.50 HARLEM NA MONTMARTRU, ZGODBA O JAZZU V PARIZU, DOK. FILM, 23.15 VROČI BRONX, AM. NAD., 0.00 ZGODBA O JACKU IN ROSE, AM. FILM, 1.50     ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 08.11.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45     PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: O ŠIVILJI IN ŠKARJICAH, 16.25 RIBIČ PEPE: PRVA PRAVA PRAZGODOVINA, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME,      17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25     ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME,                 23.05 GLOBUS, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL
PONEDELJEK, 08.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.05 TV PRODAJA, 11.35 STRASTI, TV NAD., 12.05 SOBOTNO POPOLDNE, 14.45 UGRIZNIMO ZNANOST: PODNEBNE SPREMEMBE, 15.10 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.45 PISAVE, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.05 Z DAMIJANOM, 19.40 IMPRO TV: VITO ROŽEJ IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 20.10     TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA - JACQUES RANCIERE: EMANCIPIRANI GLEDALEC, 22.20 SIMON, NIZOZ. FILM, 0.00 TRANZISTOR, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 09.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10  KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.40 RIBIČ PEPE: PRVA PRAVA PRAZGODOVINA, OTR. NAD., 11.05 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: O ŠIVILJI IN ŠKARJICAH, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.50 INTERVJU: DR. JANEZ POTOČNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00     POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV: TABORJENJE, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: JABOLČNA ČEŽANA, 16.25     ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE - SLOVENSKE ALPE: SVET ŽIVALI, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.00 MILIJONI SKRITI V KAMNIH, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POKOPANO V MORJU, DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.25 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, 0.55 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL 
TOREK, 09.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 STRASTI, TV NAD., 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 10.05 NA LEPŠE, 10.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.25 NLP, 14.30 BLEŠČICA, 15.00 IZVIR(N)I, 15.30 STUDIO CITY, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REKE IN ŽIVLJENJE: NIL, DOK. SER., 18.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 19.10 NA VRTU, 19.35 BABILON.SI: POLJUB, 20.00 PONOVNO DIVJE, DOK. ODD., 20.55 PRAVA IDEJA!, 21.20 OBRAZI DRUGAČNOSTI: PROSIM, POMAGAJTE!, DOK. SER., 21.50 DEDIŠČINA EVROPE: UMOR HENRIKA IV., FR. FILM, 23.20 PASTI SLAVE, FR. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 10.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: JABOLČNA ČEŽANA,                  10.50 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.20 NARAVNI PARKI SLOVENIJE - SLOVENSKE ALPE: SVET ŽIVALI, DOK. SER., 11.55 MILIJONI SKRITI V KAMNIH, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.20 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN: SPOR, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: PREMETENI MAČKON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00     DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VEČNO SONCE BREZMADEŽNEGA UMA, AM. FILM, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 SVETO IN SVET: POLOŽAJ MUSLIMANOV V EVROPI, 0.30     TURBULENCA, 1.20 NA ZDRAVJE!, 2.30 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.35 INFOKANAL
SREDA, 10.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 STRASTI, TV NAD., 10.45 SPET DOMA, 12.20 HRI-BAR, 13.15 KNJIGA MENE BRIGA - JACQUES RANCIERE: EMANCIPIRANI GLEDALEC, 13.35 GLASBENI VEČER, 15.45 BABILON.SI: POLJUB, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 SLOVENCI PO SVETU: 24. FOLKLORIADA SLOVENSKIH KULTURNO-ŠPORTNIH DRUŠTEV IZ NEMČIJE, 17.00 ČRNO BELI ČASI, 17.25 VRNITE MI KUŽKE, AM. FILM, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.20 MOZAIK, 20.00 LEPO JE BITI MOZART, TV FILM, 21.50 ZALJUBLJENE, NORE, TALENTIRANE, DOK. FELJTON, 22.25 MIROSLAV KRLEŽA: V AGONIJI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA:  IRENA VIDIC KVINTET, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 11.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: ZID, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 SPREHODI V NARAVO: DREVO RASTE, 11.35 SVETO IN SVET: POLOŽAJ MUSLIMANOV V EVROPI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 13.55 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: FI FI FO FUM, FIFI, RIS., 16.10 ADIJO, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK,  18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55     POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 GLOBUS, 0.10 NA ZDRAVJE!,   1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL 
ČETRTEK, 11.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 12.10 TV PRODAJA, 12.40 STRASTI, TV NAD., 13.10 GLOBUS, 13.40 PONOVNO DIVJE, DOK. ODD., 14.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30     POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO: KLEMEN TERAN, 18.50 PETA HIŠA NA LEVI: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, DRUŽ. NAN., 19.20 RAD IGRAM NOGOMET, 20.00 TRIXIE, AM. FILM, 21.50 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 22.45 KO NAPADE TIGER, IT. NAD., 0.35 ZABAVNI INFOKANAL

Pri Gradi na Goričkom so se pred dnevom vsej svetih pá vküp daubile čalarice pa njini pajdaši, steri so prišli iz cejle Slovenije. Čiglij se je na 11. noči čarovnic (čalaric) zbralo menje lidi kak lani, približno 10 gezero, je vsakši najšo neka za sebé. Popau-dnevi so najbole na svoj račun prišle držine z mlajši. Tak so pripravili eno gledališko igro za nji, deca so plejzila po gradi, napravlenomi iz slame, z mamicami pa očki pa so rezali in kinčali tikvi. Tisti bole starejši so si oglednoli, kak so Törki oblejgali grad, pa tüdi kak sta se bíla Martin Krpan pa Brdavs, uživali pa so tüdi v muziki, najbole večer, gda je popejvo znani pevec Tony Cetinski. Prlé kak je té hrvaški glasbenik prišo na oder, so že po tradiciji zgrabili čalarico, ji soudili in jo tüdi »zažgali« na grmadi.
Grački župan Daniel Kalamar je biu zadovolen, ka jim je vrejmen šlo na rokau, povedo pa je tüdi, ka néde za kopijo Halloweena, kak njim eni v auči mečejo, »vej pa je na tom brejgi eške pred graščinov bilou že keltsko naselje in kak znamo, so Kelti nauvo leto svetili 1. novembra, gda so se tüdi priporaučali dob-rim čalaricam in se probali rejšiti hüdij tak, ka so kürili velke ognje (kresove).« 
Več kak tristo lidi iz domanjih dvanajstih drüštev je poskrbelo, ka so lidgé nej bili nej lačni pa nej žedni. Pejnezi, ka so si jih prislüžili, pa do jim prav prišli za njino delo.
se



MUZEJ AVGUSTA PAVLA
V MONOŠTRU
Med obnavljanjem vas čaka ogledni depo v kletnih prostorih s predmeti iz porabskih vasi.
Muzej je odprt od torka do sobote, med 11.00 in 15.00 uro.
Stalno razstavo o Porabskih Slovencih si lahko ogledate doma na CD-ju (cena: 5 evrov).
Kontaktna oseba: Marijana Sukič
00-36-94-380-767
Vodstvo v slovenščini!
Vstopnina: odrasli 1 evro, šolska mladina, 
študenti, upokojenci (nad 62 let) 50 centov.
Podprite s svojim obiskom edini 
slovenski muzej na Madžarskem!