GtASILO SOCtALISTr^NE ZVEZE DELOVNiN LJUDI ▼EOmSTVO IK OPRAT A mij. FRe&IiRNtnA 7 — TBUiFON Str* I«. Cnomi lACim MU NAMONI BANU. PUDRU^N/CA PTUJ STEV »43-120« VKCJOJB OREDNISRI OOBOS — ODGOVORNI UReX>^r!K «RAtl J02f ROKOmm K« VfUČAMO - nSRA MARIBORSKA nSRARNA LETNA NAROCNmA 500 Om. POLLETNA 250 DIN. ČETOTLETMA 125 DfK. Ceiia din 10.—• filtFV. 6 — Leto Vn. PTUJ, 12. fcbniarja 1954 Ici^s DO i&afssira v Uradnem iis.tu FUU Stev. 56 /1953 z dne 31. dec. 1953 je bila objavljeiia uredba o dohodnini« torej o davku od dohodkov, ki ge plačajo državi j emi, ki imajo dohodke od gospodarske dejav- nosti, samostojnega poklica, pre- moženja aii premoženjskih pra- vic. Osnovni obliki dohodnine sta dohodnina od kmetijstva in dohodnina od samostojnih pokli- cev in premoženja. Dohodnina od kmetistva se plača od vseh kmetijskih dohodkov, ugotovlje- nih v zemljiškem katastru. S to uredbo se torej uvaja ob- davčevanje kmečkih dohodkov po zemljižki površini, kakor je bila tolikokrat izražena želja kmečkega prebivalstva- Uredba je stopilo v veljavo s 1. januar- jem letošnjega leta in se bo da- vek za leto 1954 že odmerjal po določbah te uredbe. Toda še pred izračunavanjem katastrske- ga donosa bodo ljudski odbori okrajev in mest preko posebnih komisij, ki jih bodo ustanovili v ta namen, izvršili začasno ko- rekturo katastrsjfega stanja, da bi bilo možno čim pravilneje Iz- Yr.?iti odmero. Naloga teh komisij bo zbrati od vseh davčnih zavezancev pri- glasitve o neskladnosti med sta- njem v naravi in v katastrskih operatih, te temeljito preveriti in obdelati ter one, ki so uteme- ljene, predložiti okrajni komisiji. Istočasno, torej v času priglaše- vanja, bodo na ljudskih odborih občin razgrnjeni seznami oseb, katerim je izračunan katastrski dohodek, vsem davčnim zavezan- cem na vpogled. Na podlagi upravičenih prijav cprememb katastrskega stanja bo finančni odbor ljudskega odbora okraja napravil nov razpored katastrskih dohodkov, na podla- gi tega pa finančni organ ponov- no odmero dohodnine ter izsta- vil tozadevne sezname ponovno na vpogled. V interesu vsakega posamez- nega davčnega zavezanca torej je, da eventualne neskladnosti med dejanskim in katastrskim stanjem prijavi, sicer se mu bo odmerila dohodnina na podlagi v katastru vpisanega stanja. Za lzDol)$oii|€ bmctilslva M sctos mnoio f€C denarja Mwezni družbeni plan pred^rideva 16,3 milijarde din sa kmetijsiva. - Dolgorcčna in kratkoročna posojila MBebnim kmetovalcem Po predlogu Zveznega druž- benega plana za leto 1954 bomoo investirali v kmetijstvo 15,3 mi- lijarde dfearjev, kar bi bilo za celih 9 milijard več kot lani. To je seveda le prispevek iz Zvez- nega družbenega plana, ni pa Se znano, koliko b vložile v kmetijstvo posamezne republike, c^craji in posamezniki. Po novi kreditni politiki bo možno tudi kratkoročno kreditiranje kme- tov za. nabavo umetnih gnojil, semen, sredstev za zaščito rast- lin itd. Kmetje bodo lahko dobili dol- goročna posojila po zelo ugod- nih pogojih. Tu gre zlasti po- udariti ugodne odplačilne roke. Tako bo n. pr. odplafilni rok za investicijske kredite za nove vinograde in sadovnjake 30 let, za nakup strojev in orodja pet M, za izboljšave, osuševanje itd. 50 let, in za nabavo ži- vine 5 let. V ta namen je država rezervirala 2,3 milijarde dinar- jev. Kmetje bodo lahko dobili dolgoročne kredite preko svojih zadrug. Letošnji družbeni plan govori še o drugih ukrepih, ki naj po- magajo pospeševati razvoj kme- tijske proizvodnje na veliko na driavnih posestvih in zadrugali. Tako bo znašala obrestna mera na osnovna sredstva le dva od- stotka, ljudske republike pa lahko predpišejo za kmetijska posestva, da plačujejo začasno znižano amortizacijo in nižji od- stotek prispevka za socialno za- varovanje na plačni sklad sc- zondvih delavcev. Za nakup strojev in orodja, goriva, umetnih gnojil In sred- stev za zaščiiio rastlin bo dajala država tudi letos regres, vendar v manjšem obsegu. Regres bo sicer moral biti postopoma od- pravljen, ker si zaradi tega podjetja, ki proizvajajo kmetij- ske stroj)e in druge potrebščine za kmetijstvo, ne prizadevajo zmanjšati protevodnih stroškov. Cene fcmetij<^emu reprodukcij- skemu materialu so za sedaj vi- soke tudi zaradi visoJdh uvoznih ' tečajev na stroje in polizdelke, j ki jih uvažamo. ' V primerjan z lanskim letom so regresi 2ananjšani za nekaj več kot polovico, od 13,8 na 6 milijardi din. To zmanjšanje je posledica ekonomske analize, ki pravi, da so se lanečki dohodki povečali. Razen tega pa kaže, da se bodo znižale cene kmetij- stvu namenjenih industrijskih izdelkov. Letos bo posvečena posebna skrb tudi graditvi sodobne živil- ske industrije. Za hladilnice, kla\Tiice, mline in silose so do- ločeni krediti v znesiku 8,6 iru- lijard dinarjev. Zimski motiv n Piuja Skunni alf okrajni pedološki laboratorij Inštitut za sadjarstvo v Mari- boru je pričel z organizacijo pe- ( dološkega laboratorija za celot- no področje severovzhodnega dela Slovenije (Štajersko), ker vse kaže na vedno večjo potre- bo in delovanje takega labora- j torija zlasti glede na obnovo | vi nogradov in sadovnjakov. Ob j razpoložljivih sredstvih in mož- nostih nabave tozadevnih in- strumentov prevladuje mnenje, da ne bi imelo smisla ustanav- ljati oslcrajnih laboratorijev, ker ne bi mogli v?i priti v dogled- ne-m času do popolne opreme, ki je prilično draga, pa tudi ka- dra bi primanjkovalo za vse. Pri ustanavljanju tega labora- torija se je doslej zgledno i:dca- zal zadružni in oblastni forum v Mariboru. Nedvoinno jim bo- sta sledila tudi ptujski okrajni ljudski odbor in Zadružna zve- za, ker sta tudi zelo zainteresi- rana na uspehe analize zemlje, in socialistična kmetijska gospo- darstva, ki jim je mnogo na j tem, da bodo pravočasno in pra- vilno gnojila z umetnimi in na- , ravnimi gnojili, da bodo vedno j uporabljala odgovarjajočo vrsto in količino gnojil. Neprecenljive vrednosti bo delo pedološkega laboratorija v krajih našega okraja, kjer resno mislijo na obnovo \'inogradov in sadonosnikov s pomočjo več- ' jih Investicij in kjer mislijo sa- diti večletne kulture. O obojem se v ptujskem okra- ju mnogo razpravlja, zato bo- sta našla OLO in OZZ Ptuj vso oporo med ljudstvom pri reše- vanju predloga o podpori inšti- tuta Za sadjarstvo v Mariborj za čimprcišnio ureditev zamiš- ljenega laboratorija. Ob občnih zborih sindilialnih noilriižilc 2e v decembru lanskega leta i so se začele priprave za občne • zbore sindikalnih podružnic. V času nriprav se je videlo, da je cela kopica stvari, o katerih je | potrebno troregovoriti in tudi rešiti pred samimi občnimi zbori. Imeli smo podružnice, v katerih je prevladovalo mne- nje, da sindikalna organizacija ni več potrebna, ker nima več kaj delati, ker da imamo v podjetjih in ustanovah delav- sko samoupravljanje in da od sindikalne organizacije nimajo nobene koristi. Ko pa se je za- čelo na predvolilnih sestankih obravnavati razne stvari, smo naleteli na stvari, ki jih je po- trebno rešiti. Kdo naj rešuje te stvari? Kdo naj ščiti delavca pred samo- voljo posameznih predpostav- ljenih v podjetju? Kdo naj skrbi, da se posamezni za- konski predpisi o gospodarjenju j s podjetji ne bodo zlorabljali? i Kdo bo skrbel za nadalnjo de- mokratizacijo in razvoj našega delavskega upravljanja? Kdo naj skrbi, da bodo delavci se- znanjeni s problemi gospodar- jenja v podjetjih, z novimi za- konskimi predpisi? Kdo naj skrbi za kulturni dvig naših delavcev, da bodo lažje uprav- ljali z podjetji? Vse to je na- loga sindikalne organizacije. Ta in še vrsta drugih vpra- šanj in nalog se postavlja pred naše sindikalne organizacije. Dela je torej dovolj, samo najti ga je treba. Mnenje nekaterih delavcev in uslužbencev, da sindikat danes ni potreben, ima svoje korenine predvsem v sa- mi nedelavnosti sindikalnih po- družnic in njihovih funkcio- narjev, ki ne znajdejo ali pa nočejo videti problemov, o l^a- terih je nujno spregovoriti na sindikalnih sestankih. Same priprave na te občne zbore so pokazale, da Imajo naši člani sindikata voljo do dela, da hočejo biti v sindikalni or- ganizaciji, ki skrbi za nje in ki ra7x>ravlja o problemih, ki pri- zadevajo delavce. To je poka- zala tudi udeležba na samih ol>čnih zborih podružnic. Lahko rečemo, da je udeležba dobra, paj se občnih zborov udeležuje nad 90^/n član5>-tva, v nekaterih podružnicah pa tudi lOfT"/«. Na občnih zborih podružnic tudi do- bro pretresajo vprašanje novih upravnih odborov sindikalnih podružnic, predvsem, kdo bo' delegat na občnem zboru OSS. ; Na vsakih 50 članov bo po en j delegat. Iz poročil na občnih' zborih podružnic se vidi. da so ^ se nekatere podružnice po^lo- ' bile v probleme, ki so v podjet- jih ter tudi v razpravah naka- zujejo stvari, ki jih je potreb- no odpraviti Imamo pa tudi primere, kjer gredo sindikalne podružnice mimo važnih stvari, ne da bi o njih razpravljale. Tako smo imeli Primer v po- čevliariev v Ptuiu, kjer niso videli dela v čevljar- ski zadrugi, da tam ni vse v redu in se na občnem zboru po- dnižnice niso dotaknili prime- ra, da je upravni odbor zadru- ge odpustil večje število delav- cev, oziroma članov zadruge. Pri tem ni upošteval predpisov, da članstvo v zadrugi preneha le z izstopom iz zadruge ali pa z Izključitvijo iz iste, da člana zadruge lahko izključi le občni zbor, ne pa UO. Sindikalna po- dru^ica ni čutila potrebe re- agirati na stvar in zavzeti svo- jega stališča v zaščito zakoni- tosti. Ko So se poedini Člani pritožili na druge forume, se je o tem tudi razpravljalo v sa- mem podjetju in stvar pozneje tudi pravilno rešilo. Povsem drugo sliko pa dobi- mo o delu Sindikalne podrož- nice pri Gozdni upravi Ptuj, Iz samega poročila, kakor tudi iz] diskusije na občnem zboru po- družnice se je videlo, da po- družnica dela ter skrbi za vzgo- jo članov, Pa tudi za tehnično zaščito svojih delavcev. V pre- teklem letu so imeli več posve- tovanj oziroma sestankov v! podjetju ob vprašanju dela v i samem podjetju, čeprav so nji-' hovi člani raztreseni od LRH, do Maribora, radi česar je delo podružnice precej otežkočeno. I V lanskem letu so na predlog ^ članstva nabavili 10 sanitetnih , torbic za prvo pomoč s potreb- nimi zavoji in zdravili. Vidi se, j da so le skrbeli za tehnično za- j ščito delavcev, kar je potrebno, če upoštevamo, da delajo ti de- lavci daleč od zdravniške po- moči. Na občnem zboru sindikalne podružnice Pletame Ptuj je bilo poročilo dokaj dobro, saj je zajelo poleg drugega tudi probleme samega upravljanja podjetja. Vendar pa so pri vo- litvah novega UO podružnice premalo gledali na to, da bi v UO prišlo tudi sorazmerno z moškimi primemo Število žensk. V ix>djetju .ie nad polovico žensk, v UO podružnice pa je bila Izvoljena le ena tovariSica. Naloga sindikalne podružnice v bodoče bo, da pritegne v UO tudi večje število Žensk. Mislim pa, da tovarišice, ki so zapo- slene v podjetju, premalo de- lajo na tem, da bi v UO bilo tudi sorazmerno število tovari- Šic. Z občnega zbora Kmet. go- spodarstva Podlehnik, iz same- ga poročila kakor tudi iz sa- me razprave se vidi, da se de- lavci zavedajo poleg ostalih na- log tudi tega, da je potrebno stalno obnavljati svoje podjetje. Pri njih gre predvsem za na- sade vinske trte, ker so nasadi stari. I./e novi nasadi bodo lah- ko prinašali podjetju večje do- hodke. Med drugim pa je tudi , razveseljivo, ko slišiš, da so v j lanskem letu nristoDili tudi k j popravilu stanovanjskih hi5. ; Vemo. da gre za stare viničar- ske hiše. ki se že leta in leta borijo z raznimi vremenskimi neprilikami. Te hiše so v zelo slabem stanju. Nekateri bivši lastniki so jih zelo slabo vzdr- ževali. Lepo je število teh, ki so jih popravili, vendar jih še čaka ogromna naloga, 5e ho- čejo, da bodo njihovi delavci imeli primerna stanovanja. Tudi na občnem zboru Sindi- kalne podružnice tovarne »Stro- jil« Majgperk je bilo iz sarne.ea poročila kakor tudi dišku.^ije videti, da sindikat dela, čeprav se v podjetju borijo z raznimi težkočami in da so pogoji d^la pri njih zelo težki. Delavci U^m res upravljajo s podjetjem, se zanimajo, kako bi izboljšali svoje upravljanje. Tako so raz- pravljali predvsem o proizvod- nji tanina. ker delajo predvsem Ir'^ izvoz. Na sveto\'nem tržišču se pojavljajo hudi konliurenti. Potrebno se bo boriti, če bodo hoteli še dalje izvažati svoje proizvode. Nadalje je bilo na občnem zboru tudi govora v zvezi z graditvijo železniške proge Rogatec-Pragersko skozi Majšperk. Graditev te proge je važna za nadalnji razvoj to- varn v Majšperku, saj bi jih železnica bolje povezala z osta- limi kraji. Radi tega so tudi zainteresirani, da se čimprej začne z gradnjo iste. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se vsi člani Sindikata tovarne strojil obvezujejo k temu pri- spevati mesečno vsak enodnev- ni zaslužek. Nadalje so pozva- li, naj se njim pridruži tudi kolektiv tovarne volnenih iz- delkov. Tudi občinski odbor Lešje naj o tem razpravlja in po svojih močeh prispeva k gradnji proge. Nadalje se je kolektiv Tovarne strojil obve- zal, da bo s prostovoljnim de- lom pomagal pri iz^adnji vo- dovoda na Bregu, da bo z iz- gradnjo tega rešeno vprašanje, da bodo imeli delavci, Id tam delalo, na razpolago pitno vo- do, katere tam primanjkuje. Mislim, da bi se dalo o delu naSih sindikalnih podružnic še dosti pisati, saj so v lanskem letu napravile ogromen korak naprej v svojem delu ter da Imamo dosti primerov dobrer^a dela fdndikalnih podružnic. Pri delu se pojavljajo tudi slabe stvari. I^edv*sem je potrebno, da se na sestankih članstva še bolj razvijejo razprave o raz- nih problemih ter da pri teh sodelujejo vsi člani. Skrlovnik Jože Prihodnji sestanek tajnikov OLO Prve dni majrra t. 1. bo sesta- nek tajnikov OLO v Mariboru, ki ffa bo skUcal tajnik LOMO Maribor. Na tem sestanku bodo obrav- navali predloffe za nov« orsrani- racij« npravne^a aparata in ' proračunsko tehnično poslovanje občinskih ljudskih odborov. ' V četrtek, 14. januarja t 1. so obravnavali zastopniki okraja Maribor-okolica in Ptuj o usta- novitvi Vodne skupnosti za meli- oracijo pesniške doline in izvo- lili člane pripravljalnega odbora, ki bo pripravil vse potrebno za občni zbor Vodne skupnosti. Prva naloga s te obravnave se že izvaja. Dne 20. januarja t. 1. je bila prva seja pripravljalnega odbora, ki ga tvorijo v enakem številu zastopniki obeh okrajev, večinoma gospodarstveniki in kmetovalci obeh področij. Orga- nizacija dela pripravljalnega od- bora je bila osrednje vprašanje te seje. Člani pripravljalnega od- bora iz ptujskega okraja bodo tukaj potom občinskih ljudskih odborov zainteresirali za Vod- no skupnost prebivalstvo va- si ob Pesnic: 'n njeni dolini. Se- stanki s prebivalstvom bodo predvsem namenjeni seznanje- nju z melioracijo pesniške doline, njenim obsegom, sredstvi in so- delovanjem v tej veliki akciji, obenem pa tudi odločitvi prebi- valstva, kdo iz njegovih vrst naj pride v odbor Vodne skupnosti. Tem sestankom bodo potem sle- dile volitve delegatov za usta- novni občni zbor Vodne skup- nosti. Te volitve bodo na sede- žih občinskih ljudskih odborov. Isto nalogo bodo opravili na ma- riborskem področju pesniške do- lin>3. V ptujskem okraju bi bilo predvidoma izvoljenih 49 delega- tov, in sicer bi imela občina Go- rišnica okrog 8 delegatov, Or- mož 3, Podgorci 3, Polenšak 2, Juršinci 8, Rogoznica 6, Dester- nik 6 in Trnovska vas 13 delega- tov. Na tej seji je bilo govora o grobem proračunu stroškov meli- oracije pesniške doline in da bi dela pričeli takoj spomladi, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, in sicer na spodnjem de- lu toka Pesnice. Nadalje so ob- ravnavali vprašanje pr^-^ncvka članov Vodne skupnosti. Za vi- šino je sicer več predlogov od 300 din navzgor na hektar, ka- kor bo pač določil občni zbor. Nadalje je bil na dnevnem redu predlog, da bi OLO organiziral »Melioracijski fond«, v katerega bi se stekala sredstva iz teh pod- ročij, kjer so potrebne meliora- cije, v ptujskem oktaju v dolini Dravinje in Polskave, Ta prispe- vek bi plačevali zemljiški lastni- ki iz teh področij, ki bodo prej ali slej zajeta v načrt melioracij. Člani pripravljalnega odbora — kmetovalci so bili v diskusi- jah o vseh teh vprašanjih izred- no živahni, iz česar se vidi, da je bilo vprašanje Pesnice in ško- de, ki jo je pvzročnlii vedno pe- reče vprašanje že davnih predni- kov pa tudi sedanjega pokolenja, ki je navdušeno, da je končno prišel čas za odpravo te škode in za izboljšanje zemljišč, ki bo- do dala v bodoče večji narodni dohodek in ki bodo pomenila za kmetovalce teh področij tudi boljše življenje. Člani pripravljalnega odbora so se tokrat seznanili s tehnič- nimi problemi melioracije pesni- ške doline ter s pregledom dose- danjih del za regulacijo Pesnice, potrebnimi hidrotehničnimi tikre- pi in stanjem projektivnih del. Sestanki po občinah bodo ta mesec in je zaželeno, da bi se jih udeležili tudi predstavnik! množičnih organizacij, ki bodo prav gotovo tudi imeli več pred- logov za čimboljšo rešitev bodo- čih nalog v zvezi z melioracijo pesniške doline. Nedvomno na teh sestankih ne bo manjkala mladina s predlogom, d« bi for- mirali mladinsko delovno briga- do, ki bo po zgledu številnih mladinskih delovnih br-"gad na raznih akcijah v državi *x)kazsla tudi doma svojo izrtioiio požrtvo- valno.st. S. L. Fi osfiliiiifl |i m iilri Iti liiii pre?! pa le Danes zna že vsakdo ceniti vrednost električne energije, ki ne služi samo modemi razsvet- ljavi, temveč tudi greje in ku- ha, poganja stroje, omogoča radio-sprejem in Irino predsta- ve, skratka, služi Človeku, lah- ko bi rekli, na vsakem koraku. Ce za ilustracijo povemo, da sveti v ptujskem okraju okrog 56.000 žarnic, kuha 3100 kuhal- nikov, Uka 8330 lika'.nikov, gre- je nad 510 električnih peči, igra nad 1800 radio sprejemnikov, poganja razne stroje in pripra- ve samo v kmetijstvu nad 270 elektromotorjev, dela v raznih cblikah v številnih delavnicah, obratih in tovarnah, potem smo povedali to, kar sicer vsi vemo, pa se vrednosti električne ener- gije zavemo šele takrat, ko nam je posebno v letošnjih zimskih dneh, na lepem zmanj- ka. Svetilka nenadoma ugasne, radio utihne, stroji se ustavi- jo... Redek med nami je, ki ob takšnih prilikah vsaj na ti- hem ne zakolne. Ti izpadi elek- trične energije pa ne povzro- čajo nevolje samo pri nas, mnogo občutnejši so v velikih obratih in tovarnah, kjer so mo-ali ustaviti delo in kjer znaša gospodarska škoda za- radi izpada v proiz\'odnji že težlce milijone. Toda danes sn^o hoteli raz- pravljati nekaj o ele.ktriiikaciji ptujskega okraja na splošno. Od 1. 1925, ko je prvič zasvetili elektrika v tjtujskem okraju, je minilo že 29 let, in danes, v le- tu 1954, na celotnem okrajnem področju še ni električne na- peljave. Za to niso krivi samo subjektivni jKigoji, temveč pred- vsem materialni, saj je znano, s kakSnimi težavami se prebi- valsti^o v nekaterih naseljih bori, da bi doseglo tisto, v če- mer so ga drusa prehitela. V prvi Jugoslaviji so bile tovrsrtne iovesticije silna obremenitev celo v ietih gospodarske kon- junkture, da nam o letih gospo- darske krize od 1. 1929 dr> 1. 1934. ko se v ol-r:\ju sp'oh ni elektrificiralo ničesar, ni treba niti govoriti. Tako je v letih do začetka krize dobilo električno Ittč le 1? naselij oziroma kra- jev, med njimi Ptuj. H^idina. Središče in Ormož kot prvi. Od leta 1935 do začetka okupacije je bilo elektrificiran:h radalj- nih 15 naselij in i?vr.šene ol^ sežnejše priprave zt n-id^.lmih (Nadaljevanje ^ ^ surani) ?'rnn 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 12. februarja 1954 Preti ra^lskovalnlil deli v miuM irri lUsicolali To pomlad sc bodo zaifela raz- iskovalna dela v jajnd Sega pri Makolah v zvezi s predlogom občine Makole, da bi prišlo do ponovne otvoiitve premogoivni- ka pri Makolah in do eksploati- ranja premogovnega sloja na območju občine Makole. Od prvotnega predloga občine Makole, da bi ponovno otvorili rudnik premoga pri MakolaJi, je storjen že velrJc koi-ak napreg. Dne 5. in 6. januarja t. 1. sta prišla na pi-edlog občine MaJ«>lc in OliO Ptuj na lice mesta ru- diui^a izvedenca inž. Pavle Vr- bič in inž. Silvin Burger piT).iioe- vat situacijo glede pooovne otvoritve tega inidniska. Jamo Scsga, kjer j« biio pred in med prvo svetorno vojno od- Icopavanje s pomo^ 10 delav- cev ter enega nadzonnaka, je hi- tro zaslovela glede na dober ko- vaški pitjmog z viscrfco kalorično vredaiostjo (Okoli 4900 kalorij) in njegov zn»č«j kot črni premog, je zalija voda. Sanacijdca deda niso bila mogoča, ki&r nd bilo blizfu električnega omrežja. Bksploatiranje rudnika so opu- stili. Drugače je tozadovno da- nes, ko se gradi v bližini spod- nje^ rova translormatorsika po- staja. Mo^?oče bo črpanje vode s črpalko na elektrik pogon iz potopljenih jomsadh predelav in pri drugih raziskovalnih delih na tem ozemlju. Imenovana rudarska izvedCT- ca sta po ogledu na licai mesta, po posvetovanju s tamkajšnjimi ljudmi in po pregledu razpolo^,- Ijivih listin o tem rudniku daia glede raziskovalnih del poaitSv- no mnenje. Okrajni ljudski od- bor bo predvidel za taka dela potrebne kredite. Gre namreč za pridobivanje črnega, kvalitetne- ga premoga za kovažka ki indu- strijska podjetja ter za Sf^ošno potroišnjo in za možnost zapo- slitve neeapo^enifi tega predela okraja, kjer je zadostno število rudarjev, ki so že delali v tem in v dragih rudnikih. Tudi je do'v,'olj jamskega lesa zA razisko- vakta dela, pa tudi za eksploati- ranje, ravno tako je tudi občina Makole sposobna voditi vse ra- čunske posle tega rudnika. Po- trctKno bo le namestiti tehnično oeebo, ki bo vodila dela. O predlogu občine Makole io o pozitivnem mnenju rudarski strokovnjakov bo se razpravljal državni sekretariat za gospodar- stvo I-JIS, ki je tudi pristojen za iastavitev dovoljenja za za- četeflt raziskovalnih dol v zvezi s pa^eniogom na območju občine M^ole ter za izstavitev dovo- ljenja, da bo smel OLO, ki bo poskrbel za finančna sredstva, pridobljeni premog tudi kori- stiti. Vise kaže, da bo priSlo do po- novnega odpiranja premogovni- ka v Segi pri Makolah iz gospo- darskih in tehničnih razlogov. Okrajni Ijudslci odbor bo mo- ral dodeliti občinskemu odboru Makole okrog 3 milijone dinar- jev kredita za obnovo rudnika in za raziskovalna dela, ki bodo stala prav gotovo nad milijon dinarjev. Po končanih razisko- valnih delih bo potreben še ostali kredit, ker se bo ravno s temi izkazalo, v kakem obsegti se bodo potem dela nadaljevala v rvezi z eksploatacijo rudnika. Občani občine Makole ne- strpno pričakujejo začetka raz- iskovalnih del in tozadevnih ugotovitev. Pravijo, da bo res veliko veselje na dan, ko se bo začelo po raziskovalnih delih z eiksploatiranjem tega premogov- nika. Veseli so, da se za ta nji- hov predlog zelo zavzema tudi njihov republiški poslanec tov. Jože Tramšdk, s katerim so že pred volitvami o tem vprašanju večkrat razpravljali. M mkij 6 mi iim n Par besed iz zgodovifre ptujske poste Prvi pisani dokument o po- šti, ki ga hrani ptujska pošta, datira od 27. marca 1850. Ta pošta je obstojala gotovo že pred letom 1800, V sedanji zgradbi se nahaja pošta v Ptu- ju od 16. XI. 1894, prej pa je bila nasproti sodiš^ča v hLši, kjer je Širečeva mehanična delav- nica. Pred zgraditvijo železniške proge Maribor-Celje so vozili pošto iz Ptuja v Maribor po- stiljoni, pozneje pa so s post- nimi kočijami vozili iz Ptuja na Pragersko pošto in potnike. Po letu 1858 je bil prevoz po- šte Po novozgrajeni železnici Cakovec-Pragerijko. 27. marca 1850 je pregledal poslovanje ptujske pošte c. k. poštni komi- sar za Štajersko J. Vagner, ki je med drugimi napotki za bo- doče delo napisal tudi naročilo za postiljone, da morajo biti opremljeni s predpisanimi gala in kamgam uniformami. Opo- zoril je ptujskega c. kr. poStar- ja, da takoj poskrbi, da se ta- koj nabavijo manjkajoči deli uniform ter da bodo izdelani Po predpisih pravilnika o po~ stiljonskih uniformah. Istočas- no je opozoril, da morajo biti imiforme kakor tudi konjska oprema vedno v čistem stanju. Končno pa je v revizijsko po- ročilo še pristavil, da je treba poTTvati jKjstiljone, da se učijo trobiti predpisane službene sig- nale. Poštni promet v Ptuju je bil j vedno močen. 2e leta 1894 je j imela ptujska pošta 6 usluž- bencev za opravke s stranka^- mi, ki so bdli z delom preobre- menjeni. Delovni čas je bil od 5.30 do 12. in od 14. do 19. ure. Prvi zapiski o dostavni službi so od 29. 6. 1860, o hranilni službi od 18. 12. 1890, o poseb- nem denarnem dostavljaču pa iz leta 1896. Telegraf je bil zgrajen pri ptujski pošti 1882. Telefon ima Ptuj od leta 1913, ko je bilo 40 naročnikov. Prva telefonska medkrajevna zveza je bila z Mariborom. Z okoli- škimi poštami so bile zgrajene telefonske linije po letu 1919. Večje obnove poštnih uradov so bile 1894, ko se je po?ta prese- lila v sedanje prostore, leta 1926, 1936, 1941, 1947, 1952 in 1953. !n ptujska pošta sedaj? v nedeljo 7. februarja t. 1. je bil občni zbor sindikalne po- družnice ptt uslužbencev, ki Šteje 134 Članov, 117 uslužben- cev pošte in 17 uslužbencev tt. nadzorstva, od tega 83 moških in 47 žena in 4 mladinke. Iz ptujskega okraja bilo lani odposlanih nad milijon pi- sem, prispelo pa jih je skoraj dva milijona. Kot pisma so tu vračunani tudi tosopasi. Iz okraja je bilo poslanih manj paketov (nad 13.200) kot jih je j prispelo (nad 13.500). Denarnih i vplačil in izplačil je bilo nad j 140.000 primerov. Nad 8000 te- legramov je bilo poslanih iz okraja in je besedilo vseh štelo nad 135.000 besed. V nad 127.000 primerih je pomagal pri spora- zumevanju v vseh vprašanjih lokalni telefon. Pri pisemski dostavi so prehodili pismonoSe nad 200.000 km (5 krat okrog zemlje), pri dostavi telegramov pa nad 2300 km. Lani je Imela podružnica 10 rednih in 1 izredno sejo ter 10 Članskih sestankov. Članstvo ee je udeležilo vseh političnih ma- nifestacij. Lepo število član- stva se je udeležilo zborovanja na Okroglici. V 17 dnevni ne- prekinjeni dežurni službi ob 8. oktobru je vse članstvo pokaza- lo visoko stopnjo patriotične zavesti. Nekaj Članov je aktiv- no sodelovalo v večinesečnih pripravah za volitve na okraj- nem področju. Tekom lanskega leta .le na- predovalo 24 us'lužbencev v viš- ji plačni razred. Povpreč.le na u.službenca je nad 7000 din. Do- i datek za nadurno delo preje- I majo pošte Majšrverk. Makole, Leskovec. Zetale, Polen.šek, Pod- lehnik in Videm. Položajni do- datek prejema v okraju 22 ushTŽbencev. Otroški dodatek prejorna 117 otrok poštnih uslužbencev. Za zunanjo službo so prejeli uslužbenci nove pe- lerine, nove zimske uniforme iz dobrega bla^fa. U5:lužbenci tt. nadzorstva so prejeli razven uniforme tudi primerne dežne plašče, zaščitne obleke in po- dobno. Lani so se izboljšal' delovni ■ pogoji v nopolnoma ali deloma i preurejenih poštah v Haidini, i Zsvrču, Destemiku, Polenšaku ! in Markovcih. Prfbeljeni in' j so tudi ■nro«'tori pošt v Zetalah, Podlehniku, 'Pomembna vSoga kmcMIs^^e soiz ¥ Marib^rii za k^eMplf a Sola je vzgojila v sedmih i«i)h 38 delovn h tehnikov iz ptujskega okraja Pod Kad vari j o v Mariboru, med lepimi vinogradi, sredi I>arkov in sadnih plantaž, stoji veliko poslopje Kmetijske sred- nje šole, ki je edina v Slove- niji. V razvijanju proizvajalnih sil kmetijstva in v oblikovanju socialističnih odnosov na vasi ima Kmetijska srednja šola veliko vlogo. V vsakem kme- tijskem kraju bo treba kmetij- skega tehnika, ki bo znal uva- jati nove oblike kmetovanja. dvigati hektarski donos in ustvarjati med raznimi kme- tijskimi obrati vzajemnejše od- nose. Dijaki KSS si štiri leta siste- matično pridobivajo teoretično in praktično znanje. Posebno' važno je praktično delo. V ted- ■ nu delajo 1 dan in pol, ob iz- j rodnih delih, kot n. pr. ureja- j nje plantažnega nasada, sadno ; in trsno cepljenje in sajenje v vinogradu, pa je pouk ukinjen in delajo po več dni zaporedo-| ma. Največ se dijalci zanimajo | za mehanizacijske vaje. In ka- . ko ne bi, saj ima sodoben kme- to valeč čedalje več opravka z' najrazličnejšimi stroji. Tako se dijaki večkrat zavzemajo, da bi predavatelji in inštruktorji podaljšali mehanizacijske vaje. V šoli so tudi razni strokovni tečaji iz kmetijstva. Nekaj jih je v republiškem merilu, naj- več pa v merilu vzhodne Slo-i venije. Navadno je precej te-' čajnikov tudi iz ptujskega okraja. Solo obiskujejo štcvttne eks- kurzije iz vse države pa tudi iz zamejstva. N. pr. v teni šol- skem letu so obiskali šolo an- gleški in nemški kmetijski strokovnjaki. Šolska kronika pove, da je v kakšnem šolskem letu obiskalo Solo tudi po 250 ekskurzij. Razumljivo je, da največ ekskurzij organizirajo razne kmetijske organizacije. Pri teh ekskurzijah tudi Ptuj ne zaostaja. Prav je, da prihaja v šolo čim več ekskurzij. Mar- sikakšen izletnik se tudi pri tem kaj nauči. Vidi razne nove kmetijske naprave, razne na- čine obdelave in posluša razla- go izkušenih agronomov in teh- nikov. Želeti bi bilo, da bi Kme- tijske zadruge v ptujskem okraju organizirale čim več poučnih ekskurzij v Kmetijsko srednjo šolo v Mariboru, saj to ni tako "aleč, je malo stroškov za potovanje pa tudi malo zgu- be delovnega časa. V zadnjih sedmih letih je študiralo v ICmetijski srednji šoli v Mariboru 38 dijakov iz ptujskega okraja. Ti dijaki so dali šoli tudi del ptujskega pe- čata, saj nosi mladinsko kul- tumo-umetniško društvo ime po ptujskem narodnem heroju Jožetu Lacku. Sol-ali so se tile dijaki: Golob Maks, Vitcrnarci; IClaj- darič Darko, Cirkulane; Kosec FrJMic, Polenšak; Cvet-lvO Ivan. Vurberk; Tušak Zvonko, Krče- vine; Kolarič Ciril, Ptuj; Si- monič Martin, Markove:; Be- rartič Jože, Cirkovce; Bezjak Ivan, Markovci; Glušič Miran, Ptuj; Zafošnik Anion, Zg. Ja- blane; Svenšek Stanko, Zetale; Selinšek Terezija. Janžki vrh; Kosec Slavko, Polentšalc; Ceh Sonja, Ptuj; Ceh Marija, Ptuj; Meliva Igor, Ptuj; Urek Anton, Mestni vrh; Meško »Stanko, Les- kovec; Zupanio Vladimir, Haj- dina; Kekec Marija, Bukovci; Munda Marta, Obrež; Munda Darinka, Obrež; Munda Jože. Obrež; Ozmec Gustav, Ormož; Horvat Miran, Središče; Oršič Štefan, Gruškovje; I^acko Lizi- ka, Nova vas; KodriČ Mirka, Vurberk; Rupnik Srečko, Ptuj; Sajko Janez, Slape; Stiplovšek Mira, Ptuj; Suler Silva, Ptuj; Turkuš Milena, Cirkovce; Za- dravec Marija, Ormož; Zlender Marija, Ptuj; Zunkovič Jože, Zlatoličje; Dreu Vinko, Lesko- vec. Pričakovati je, da se jih bo v bodoče še več šolalo v Kmetij- ski srednji šoli, saj je potrebno, da so kmetovalci čimbolj stro- kovno pa tudi splošno izobra- ženi Dec Rudi Med kmečiora 7.a kmetijstvo pri Zveznem izvrš- nem svetu od 26. jan. t. 1. se uvaja stalna mesečna dopisna obveščevalna služba s področja veterinarstva, ki bo dajala po- datke o .stanju živinskih kužnih in nalezljivih bolezni in o ukrepih za zatiranje ter pre- prečevanje teh bolezni, pred- vsem o cepljenju proti živin- skim kužnim in nalezljivim bo- leznim. Za to novo službo, ki je za- čela s 1. januarjem t. 1., bo od- govorni upravnik veterinarske postaje odnosno okrajni vete- rinarski referent, ki mu bodo pomagaK pri tem važnem delu veterinarji \-9ega okrajnega področja pa tudi živinorejci, ki bodo sproti opozarjali to službo na pojave in primere kužnih in nalezljivih bolezni. Po osvoboditvi je dobilo efektriko 119 naselij prej pa le 42 (Nadaljevanje s 1. strani) 6 naselij, ki so dobila el^ri- ko v prvem letu okupacije. V tej dobi pohod elektrike ni po- vsem prenehal, dobili so jo v še nadaljnih 10 naseljili, in to, kar je posebno zanimdvo, v bo- gatejših vaseh Dravskega polja. Toda pravi razmah doživi el^- trifikacija šele i>o osvoboditvi, ko takole naraSča: v letu 1945 dobi elektriko 5 naselij, 1. 1946 — 12, 1. 1947 — 31, nato neko- liko poneha, vendar beleži v 1. 1948 — 13 naselij, v letu 1949 — 9 naselij, v letu 1950 — 5 naselij, v letu 1951 — 17 nase- lij, v letu 1952 — 9 naselij in v letu 1953 — 18 naselij električ- no napeljavo in s tem začeta nove dobe. Skupno je bilo to- rej elektrificiranih v letih po osvoboditvi 119 naselij napram 42 v vseh letih stare Jugosla- vije in okupacije skupaj. To je povsem razumljivo, če UFK)šte- vamo, da so šele z osvoboditvi- jo nastali ugodni pogoji za vsestranski napredek, v čemer 7.a\'7ema elektrifikacija seveda eno prvih mest. Toda velika naloga še ni kon- čana. Na okrajnem področju imamo še občine, v katerih še ni hiše z električno napeljavo {Žetale in Destemik) ter vrsto občin s po nekaj naselji brez elektrike. Vseh takšnih je 65. Trenutno se elektrificira 49 na- selij. in v večjem delu teh bo- do dela letos končana. Tako se bomo zopet pomaknili bliže k rcbitvi pred 29 leti postavljeni naIo.5i. ki se je pfla-sila: ele!ČtTi- ko v slednjo hišo! V C rlH^aiiali MM lefos proslav!!! I§ let Qriiaii!zlraiieifa oros etnena dela CSrkulane so ena izmed občin v Halozah, kjer je kultumo- prosvetno delo že zelo staro. Iz šolske ls.tala mati. Plemenito in než- no čustvo, ki se ji porodi do še nerojenega otroka, lahko uniori mož, če sprejme novico o bodo- čem rojstvu s srdom, psovko ali celo žalitvijo žene. Zaradi ranjenega materinega čustva se pripravlja neugoden teren za otreka. Včasih pa je mož prijetno pre- senečen, da bo postal oče, ven- dar v svoji sebičnosti odloči, da mora biti otrok takega spola, ki si ga želi. O nasprotnem spolu ne mara ničcssar slišati. Tudi v tem primeru je pripravljen ne- ugoden teren za duševno zdrav- je otroka, kajti mati bo ves čas nosečnosti trepetala v bojazni, da ne bo rodila otrc^a, ki ne bo takega spola, kot ga priča- kuje mož. Včasih se po rojstvu otroka mož omehča in pozabi, vendar ^e velikokrat otrok žr- tev te očetove sebičnosti. Važno je, kakšno stališče ima žena do poroda. V naprednih državah prirerajo ženam pred porodom tečaje, v katerih jim objasnijo potelc poroda in jih pripravijo na porod. Ugotovlje- no je, da so žene, ki so obisko- vale take tečaje, rodile laže kot ostale, ki niso obiskovale teča- jev. Z zdravstveno prosvetlje- nostjo je odpadla zelo važna zavora pred porodom — strah, boiszen pred tem fiziološkim , ak+om. ' Mati. ki ima doma že starejše, otroke, mora le-te pravilno pri- praviti na prihod novega člana v družino, kajti starejši otroci že čutijo, da bodo z novkn brat- cem ali sestrico prikrajšani za del materine Ijubeczni, ki jo mati izkazujq sedaj najmanjše- mu, KaJco živo reagirajo starej- ši otroci, sem imela priliko spo- znati pri neki družini, ki se ji je rodila deklica, in kateri po- svečata oče in mati vso ljube- zen, Dvanajstletni sin, prikraj- šan za nežnost in ljubezen star- šev, se maščuje nad dekletcem tako, da jo ščiplje v lička, vleče za lase in brca, kadar ima le priliko. Ko se otrok rodi In raste, je razumevanje, prijateljstvo in medsebojno spo^ovanje v dru- žinah prominentne važnosti za pravilen duševni in telesni raz- voj, Družina je edino pravo oko- lje za otroka. To nam zgovorno pričajo statistični podatki vzgoj- nih zavodov, Id sprejmejo v za- vetje okoli 70 % otrok brez star- šev, brez očeta in otroke iz raz- bitih družin. Veliko otrok pa se zateče v ta zavod, ker je eden od staršev alkoholik, ki ustvarja v družini nezdravo okolje in uničuje otrokovo duševno zdravje. Otrok se je porodil, mati ga vzame v naročje ter mu ponu- di dojko, da se napije in nasiti. Dojenje nima samo velikega biološkega pomena, temveč ustvari tudi tesno duševno vez med materjo in otrokom. Mati se v tem obdobju sUno naveže na otroka, pa tudi otrok ne mo- re več p(^esati matere, kajti kmalu jo spozna in mu pred- stavlja svet, v katerega se ču- stveno popolnoma vživi. Ta vez matere z otrokom mora biti naj- tesnejša do 4, leta otrokove sta- rosti, dotlej namreč vsaka pre- kinitev te vezi emocionalno sil- no prizadene otroka in lahko nevarno vpliva v poznejšem du- ševnem razvoju človeka, V današnjih razmerah, ko je tudi žena-mati vključena v de- lo, podjetja in oblast ustanav- ljajo jasli, kamor matere odda- jajo svoje otroke v oskrbo v urah zaposlitve. Važno je pri tem, da mati vsak dan, ko odide z dela, vzame svojega otroka domov, kjer mu v prostem času nudi vso skrb in ljubezen. Vzeti otroka šele ob sobotah, preko nedelje domov, je z du- ševno higienskega stališča absolutno nepriporočljivo. Tak malček raste v glavnem v ko- lektivu, ki mu ne more nuditi tistii doijnače topline, ki jo mo- ra irixoti za svoj duševni razvoj, / Pošiljanje otrok, ki še niso stari 4 leta, v kolonijo, mentalni higieniki ne priporočajo. Čeprav premestimo otroka iz skromne- ga v razkošno okolje, smo mu škodovali s tem, ker smo preki- nili nežno vez, ki ga veže z ma- terjo in ker mu v koloniji ne bo mogel nihče nuditi tolike po- zornosti kot mati. Velikega duševno-higienskega pomena Za otroka je igranje. Cut za igranje otroku ni priro- jen, temveč ga je treba šele vzgojitL Igrača, n, pr, punčka pri deklicah, je predmet, ki iz- raža otroku občutke nežnosti, odgovornosti in pa pokrovitelj- stva. Skupno igranje otrok pri- speva k tovariškemu duhu, kaj- ti pred otroka stopa prvič so- cialni problem: odrekanju sa- memu sebi v korist okolice. Igrače za razgibalne vaje (žoga, obroči) imajo zdravstveni po- men, ker silijo otroka h giba- nju in krepitvi mišičja. Od 4. leta dalje se prične otrok nekoliko odmlkati od ma- tere, vendar vseeno ostanejo starši najvplivnejše osebe v otrokovem življenju do Šolske dobe. IZ PTUJA Načrt dela mladine ptujske gimnazije za 11. po! let je Na izredni konferenci mladine ptujske gimnazije 8 febr. t I. je bilo sprejetih več predlogov za delo v H. polletju. Izdelan je program, ki ga je organizaciji predložil v odobritev sekretariat. De'o LM na gimnaziji je pre- cej živahno. Redno in u.spc§no dela več krožkov: prirodoslovni, literarni, na novo ustanovljeni clebatni krožek itd. Doslej je b-lo v okviru teh krožkov 9 pre- davanj s povprečno petdesetimi rK>s.lušalci. Sprejeta je tudi po- buda za ustanovitev mladinske liud.-ke univerze, ki bo delovala v oicviru mesta. Literarni kro- žek bo izdal v TI. polletju dve številki svojega lista »Pn^e brazde<«: in priredil literarni A'ečer. V debatnem krožku bodo dijaki-mladinci spremljali zu- nanle in not-rfinje politične do- godke. V mladinskem tednu bo pri akademiji, pripravila vsaj gimnac:ijska mladina sodelovala eno celovečerno prireditev, lite- rarni večer in več športnih sre- čanj. Na predlog mladine je bil formiran poseben odbor, M bo fikrbel za organizacijo športnega življenja na šoli. zlasti za šport- ne dneve. Mladinska organiza- cija bo tudi organizirala obisk gledaliških predsta v Mariboru in več mladinskih kinopredstav. Konferenca je sprejela tudi predlog, naj se več dijakov vključi v terenske organizacije LMS. ker se je v praksi poka- zalo, da lahko na terenu mnogo pomagajo In da sami postanejo beli delavni. Govorilo se je tudi o sodelovanju mladinccv- gimnazijeev s profesorskim zbo- rom iz spoznanja, da je to so- delovanje nujno in koristno, zato ga nameravalo v 2, pol- letju še bolj poglobiti. Vinicarski dan Včeraj, 11. februarja, je bil na okrajnem sodišču pravi vinlčar- ski dan. Bilo je 8 razprav na podlagi tožb zoper OLO v zvezi z odločbami po zakonu o odpra- vi viničarskih in podobnih odno- sov, Okrožni civilnopravni senat ]e pretresal trditve Franca Gajrerja iz Kranja Stev. 72, Voršlč Kata- rine, Ane in Otilije Iz Bratoneči- ce štev 3, Valenko Janeza in Li- že iz Cunkovec, Hebar Marije in Alojzije iz Osluševcev Bolcar Alojza in Kristine .z Mestnega vrha, Napast Ludvika in Pavline iz Mihovcpv, Rožman Elizabete is Jurovcev štev- 12, Miiri č Ve- re iz Ptuja, Prelog Barbare iz Spuhlje in Senica Cirila ter Ne- že i,r Cvetkovec da ni bilo v njihovih primerih viničarskega odnosa. Večna razprav fe tudi na ta dan končala z ugotovitvami, da je vin čarEki odnos obstajal, čo- prav je sodišče zaslišalo tudi pri- če. ki so jih predlagali tožniki sami. Moški pevski zbor Delavsko- prosvetnega društva »Slava Klavora« iz Maribora priredi v soboto, dne 13. febr,, , ob 20. uri. v Mestnem gledališču I v Ptuju koncert narod-flih in umetnih pesmi jugofflovanskih skladateljev Dirigent: RA.IKO SIKOSek Prcdprodaja \'!?a o graditvi in preme- st-tv- nove ce'^te in več ali manj važnih vpru-^anj. „Slaba vest" na ptujskem odru v torelc, 9. t. m., zvečer, je bila v ptujskem gledališču pre- miera Anzengruberjeve ljudske igre »Slaba vest«, ki jo je uspeš- no odigral dramatski odsek ptujske »Svobode« v režiji tov. Lavrača, člana SNG Maribor. Prešernova proslava v Ptuju v ponedeljek zvečer, 8. fe- bruarja t. 1., je bila v ptujskem gledališču Prešernova proslava, ki so jo pripravili kultumo- prosvetni delavci iz Ptuja. Zal, I da plakatov po mestu o tej' t proslavi ni videlo več Ptujčanov in da agitacija nI dosegla več-' jega števila prebivalstva, sicer bi bDo gledališče gotovo bolj i polno kot je bilo, I Program proslave so izvajali prof. tov. Arhar, prof. tov. Gre- gorc. upravnica Glasbene šole tov. Srolova, učitelj tov. Hri- bemik, šestošolel ptujske gim- nazije in manjši moški pevski ^bor »Svobode« Ptuj. Umetniški veCer v Ptuju v sredo, 17. februarja t. 1., ob' 20. uri. bo v Ptuju v Okrajnem | gledališču umetniški večer, ki [ ga je pripravila Sindikalna po- " družnica delavcev kulturno-1 umetniških ustanov (Gledali-' šče. Glasbena šola. Muzej in i Studijska knjižnica). j Na programu so 3 solo pevske! točke, klavirski trio, klavir solo, recitacije in enodejanka. Vabimo vse članstvo sindika- tov v Ptuju in pričakujemo pol- no.številno udeležbo. Vstopnina običajna. Predpro- daja vstopnic po sindikalnih podružnicah in pri gledališki blagajnL Zbiralci mleka so imeli koristno posvetovanje v nedeljo 24. januarja t. 1. Je bilo v Ptuju posvetovanje zbi- ralcev mleka Mlekarne Ptuj ob udeležbi večine zbiralcev. Na tem posvetovanju so navzoči! slišali mnogo resnih misli in , poučnih stvari v zvezi z odku- povanjem. zbiranjem in prede- lavo mleka, zlasti pa v zvezi z živinorejo, s prehrano živine, od katere je najbolj odvisna kvaliteta mleka. Nekaj diskusi- je je tudi šlo na račun nepo- štenja in nesnage nekaterih prodajalcev mleka, ki kvarijo mleko s prilivanjem vode ali pa z molžo v iimazano posodo j z umazanimi rokami itd., v zve- i zi s čimer je bilo poudarjeno, i da bo potrebno v bodoče na take primere paziti in ukiniti od njih nakupovanje mleka. Nekaj administrativnih navo- dil jo tudi bilo potrebnih, da v i bodoči sezoni ne bo napak pri I obračunih In da bo mogoče 1 vsak mesec do 8. izptaeati ra- j čune. I Med ostale rezultate tega po- : svetovanja soada tudi !?klep, da bodo taka posvetovanja več- krat. ker ro zelo koristna in potrebna Več sestankov bo t!i- di no r-aseh. da bo v bodoče čim man^ škode in nripomb v zvezi z odkupom mleka. I 0» vsEPOvsoe V Ptuju je začela z delom Mladinska univerza v torek, 9. februarja t L ob 19. ur:, je začela z delom Mla- dinska univerza v Ptuju. Prvo predavanje je imel prof. tov. Bračič o »Družbeno političnih črtah državne ureditve FLRJ«. v imenu LM je pozdravil predavatelja in poslušalce di- jak. Bruno Hauber. Poudaril je, da je prepričan, da bo Mladin- ska univerza doprinesla znaten delež k izobrazbi in vzgoji ptujske mladine. Tov. Bračič Je pred pričetkom predavanja po- zdravil v imenu ZK in SZDL ustanovitev Mladinske univerze in ji želel obilo uspeha. S svo- jimi izvajanji je tov. Bračič na poljuden, a izredno uspešen na- čin obrazložil razvoj naše druž- bene ureditve in načela, ki ga Usmerjajo. Predavanja Mladinske uni- verze bodo redno vsakih 14 dni. V pripravi je še več zanimivih predavanj o mednarodnih od- nosih, o vedenju, o glasbi itd. Ob otvoritvi Mladinske uni- verze je bilo le nekaj članov Mestnega komiteja L^S, po- grešali pa smo vidnejše nda- dinske funkcionarje iz Ptuja. * IZ GORIŠNICE Tečaj RK v Gorišnici je kon- čal 31. Jan. t. 1. s proslavo v ZD. Mladinke so same naStudi- rale in z velikim uspehom od- igrale šaljivo enodejanko »Miš«, V spodbudnem govoru ob za- ključku tečaja je predsednik občinskega odbora tov. Franc Janžekovič opozoril absolven- tinje tečaja RK na vrednost pridobljenega znanja in na njih poslanstvo doma, v vasi in v državi sploh. Pred koncem tečaja so tečaj- nice v ix)sebni anketi, ki Jo je pripravila uprava tečaja., odgo- vorile na vprašanja gl^e pred- nosti in nekaterih pomanjklji- vosti. S pomočjo teh odgovorov, ki so zelo stvarni in zanimivi, bo lahko uprava tečaja v Go- rišnici dala vrsto predlogov za bodoče izboljšanje učnega na- črta in za izvedbo tečaja sa- mega. Slikar France Godec rasHtarlia v Ptu u V nedeljo, 7. februarja t L, je bila v okviru Prešernovega tedna otvoi^ena umetniška raz- stava slikarja Franceta Godca. V sejni dvorani Mestnega ljud- skega odbora so otvoritvi pri- sostvovali predstavniki oblasti, prosvetnih in kulturnih ustanov ter lepo število občinstva. S toplimi besedami je gosta-umet- nika in navzoče pozdravil ljud- ski poslanec prof. Bračič. France Godec razstavlja 34 olj, tihožitij, krajin in figumih podob. Slike, ki so nastale od leta 1941 do 1952, so prežete z osnovnim nadihom slikarja raz- položenj. Pestra zbirka slik iz i raznih krajev naše domovine I zadostno ix>trjuje sloves umet- ; nika kot psihologa in interpreta i krajine v njenih razpoloženjskih pojavih. Posamezna dela, kot »Košara, z jabolki« ali »Tihožitje s če-! I bulo«, kažejo, da slikarja zani- j ma v novejšem času naravi; I verna izpeljava v deta!ju. VI tihožitjih se močno uveljavlja' I težnja po plastičnosti, kar Godcu posebno nazorno uspe na slikah j »Ribe« in že prej omenjena I »Košara z jabolki«. V interijeru j pa, ki ga slikar poživi s figu- : rami, kot na primer pri »Zare- I čem železu«, prepričljivo rešuje ' problem zračnosti, prostornine ; in svetlobe z veščo roko. ! Zanimiva razstava oljnatih ! slik akademskega slikarja Fran- I četa Godca, ki je pod pokrovi- teljstvom Okrajne ljudske pro- svete Ptuj, zasluži, da si jo ogleda čim več Ptujčanov in okoličanov. Predvsem opozarja- mo dijaštvo in vso učečo mladino, saj je razstava lep doprinos k poživitvi kulturnega življenja v Ptuju. Tovarne, podjetja in ustanove, ob tej priložnosti bi bilo škoda zamuditi priložnost za nakup lepih slik za okras pisarn in dvoran. S tem bo podprta pri- zadevnost umetnikov ustvar- janja, kolektivu pa bo ohranjen trajen in neposreden umetniški užitek. IZ onmu sis^alt hmlmr siSž!? Dandanes ima že vsako me- stece svoj zvočni kino, tudi ne- katere večje vasi imajo moder- . ne kinoprojektorje, O propa- j gandnran in vzgojnem pomenu filma Se je že toliko razprav- ljalo, da ni potrebno tega po- novno naglaševati. Tudi v Ormožu imanK> kina Predstave so v domu TVD Par- tizana, lastnik aparature Pa je Mestno ko3n. p<^jetje »Kino«.' Do tu je vse v redu. Ce pa ob- iščete vsaj eaikrat naš kino, morate biti res pravi ormoža- nec, da pridete še drugič. Sicer pa, kam bi sli naši ljudje? Gledališke predstave so redke kakor premije v loteriji. Kakšen »Hokus-Pokus« že dolgo ni bil i v Ormožu, »Artisti« kaže, da " tudi izumirajo. Za gostilne pa je pri teh cenah premalo de- narja. Tako nam res ostane le naš kino. Predstave so enkrat tedensko in to v nedeljo ob 16. in 19. uri. Lahko bi na teden predvajali tudi dva filma in bi bil obisk prav gotovo zadovo- ljiv, če... Kinoaparatura v Ormožu že dolgo ne odgovarja svojemu namenu. Projektor je star »Er- nemann Tp. 26« in do skrajno- sti obrabljen. Zaradi tega so slilce nejasne oz. temne, ton je slab in hreščeč, tako da so po- gostoma celi odstavki popolno- ma nerazumljivi. Se tako dober (Um mora pri takem predvaja- nju izgubiti svojo umetniško vrednost, kolikor je sploh ima. Tu mislim na umetniško in vzgojno vrednost filmov katere prikazujejo v naSem kinu. Ker je aparatura slaba in se zaradi tega tudi filmski tral^ poškoduje, nam pošilja »Pod- jetje za razdeljevanje filmov« filme, za katere bi skoraj lahko rekli, da jih ni Skoda, če se še malo »ogulijo«. So pa tudi iz- jeme, da dobimo res dober film. Takrat pa nam zopet ves užitek pokvari mralc na platnu in hre- ščanje zvočnika. Sedaj v zim- skem času pa še mraz, da mo- rate kljub ogrevanju dvorane, sedeti zraven peči v zimskem plašču. Jasno, da vse to vpliva v velild meri na obisk kina! Mnogo je že bilo Icritike in razpravljanja o nabavi nove kompletne aparature. Ugibali in računali smo, odkod vzeti dva milijona dinarjev, kolikor apa- ratura stane. TVD Partizan, v čigar domu se nahaja kino. ni pravni lastnik te zgradbe. Zato tudi ne more dobiti dolgoročne- ga poso.iila Na^a me^a in ostala podjetja v Ormožu pa tudi nimajo fondov, da bi lahko kupila ali podarila tako drago kinoaparaturo. Sedaj pa kaže, da bomo konč- no le dobili to, kar si že tako dolgo vroče želimo in priča- kujemo. LOMO Ormož je v svojem proračunu za tekoče leto upo- števal tudi kino. Okrajni prora- čun še ni potrjen. Grotovo pa je tudi našim okrajnim odborom znano stanje našega kina in zato upamo, da bodo glasovali za proračun za nabavo nove kinoaparature. Takrat nam bo tudi »Podjetje za razd. filmov« laliko dostavljalo novejše in dobre filme, katere bomo potem z užitkom gledali. Dotlej pa: Bolje nokaj... -žo. Mišo Drobina je društvu če- stital k doseženim uspeacni in mu tudi v iXKioče želel enakih. Ob koncu je zbor sprejel sle- deče predloge: pripraviti nastop 1. maja, ki se naj poveže s »Tekom 1. maja«, ki naj posta- ne tradicionalen. V ta namen je določen prehodni pokal; da- lje organizirati taboren je pio- nirjev ob Pesnici, prireditev te- lovadne akademije v čast 29. novembra, dograditev stadiona in generalno popravilo doma, prireditev gledaliških iger in sa- mostojen koncert pevskega cd- selca. Prepričani smo, da bo dj-u- štvo po do sedaj pokazanem delu in ob podpori, katero so nam zagotovili predstavnilci LOMO in množičnih organizacij, do- seglo šc večje uspehe in da bo poetalo eno najboljšili dru.štev naše domovine. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN ORMOŽ Dne 6. t. m. je TVD Partizan Ormož podal obračun svojega ' dela v preteklem letu. Številni pripadniki dru-stva, predstavni- ki JLA, množičnih organizacij in Mestnega ljudskega odbora Orrnož eo prisluhnili izčrpnim poročilom funkcionarjev dru- štva. Predsednik tov. Sonaja Milan ^ je poročal o dcvi kol eno na,jboljših v okraju odnosno okrožju Prpd«:tavnik Okrajnega telo- vadnega odbora Partizana tov. IZ JURSINC Tukajšnji ljudski odbor je sklenil letos obnoviti matično dvorano, k: sedaj nikakor ne odgovarja poročnim svečanostim, glede na neprebeljene stene, na staro mizo iz okupacije, stare stole za poročence in priče raz- nih oblik ter glede na dolgo klop za ostale svata- V prostoru brez zaVes, brez slik in brez ostale opreme, ki daje slavnostnim pro- storom videz prijaznosti, res m mogoče vzbudili mladoporočen- cem in njihovemu spremstvu vti- sa, ki bi ga ohranili vse življe- nje. Po nabavi nove opreme in pre- beljenju matične dvorane, kar bo seveda odvisno od proračun- skih sredstev, določenih za to, do ljudje mnogo raje prihajali h krstnim in poročnim slovesno- stim kot doslej, ko se jim je vse zdelo kot gola uradna formal- nost, kateri se ni mogočo ogniti. Popravek v prejšnji številki se je na 3. strani v članku o treh letnih sejmih v Ptuju vrinila pomota. V resnici je komisija za pravne predpise predložila LOMO Ptuj v potrditev odlok., „ ne pa obratno. NI THGPINOVEC, AMPAK ZADRUŽNA GOSTILNA ... Cilost: »Zganja, prosim!« Natakarica: »Izvolite!« Gost: »Deklica, ie to tropino- vec?« Nctakarica: sNe '■o je za- družna gostilna!« Stran 4 PTUJSia TEDNIK Ptaj, 12. fcJmiarTa T954 ZADNJE DNI PO SVETU V Berlinu nič novega Po skoraj tri tedne trajajočih razgovorih, ki so bili doslej irjnenoma v zahodnem in v vzhodnem Berlinu, prevladuje po vsem svetu vtis, da ni" bil dosežen še nikakšen uspeh. Ko so štirje minLstri odložili raz- pravljanje o prvi točki dnevne- ga reda ter začeli obravnavati vprašanje Nemčije, je bilo še možno stvar kolikor toliko opti- mistično ocenjevati. Toda prav v tem vprašanju so se pokazala na videz nepremostljiva na- sprotja. Zahodne sile gledajo namreč v Nemčiji, ki naj bi s pristankom ZSSR postala svo- bodna država, bodočega part- nerja svojih zahodnoevropskih obrambnih organizacij, dočim ni nobenega upanja, da bi nasprot- na stran privolila v kakšno tej podobno rešitev. Ko v tem vpra- ša^iju ministri nikakor niso mogli vskladiti svojih gledišč, So sklenili nadaljevati razgovo- re na popolnoma tajnih sestan- kih, toda kot je videti, tudi tam ni bil dosežen nikakšen uspeh. Na tajnem sestanku prejšnji (X)nedeljek so ra;zpraYljali tudi o sovjetskem predlogu za kon- ferenco petih velesil kakor tudi o zahodnem protipredlogu, ki predvideva le konferenco, ki bi obi"a\mavala korejsko vpraša- nje. Na splošno pa o tej konfe- renci ni še nič določenega ter je sploh vprašanje, če bo do nje prišlo. Na splošno pa se v sedanji fazi razgovorov razhajajo stališča vzhoda in zahoda v tem, kako si delegacije 2!Uimišljajo delo eventualne konference petih ve- lesil. Zahodne delegacije pred- videvajo takšno konferenco za reševanje izključno azijskih vprašr-nj, Molotov pa, da bi obravnavala vsa svetovna v^pra- šanja. Po dosedanjem poteku pa \'sekakor lahko trdimo, da tudi tajni razgovori niso pokazali posebnih sadov, ne pomenijo pa tudi takšnega neuspeha, ki bi ogrožal nadaljnji potek razgo- vorov. Italija še vedno brez vlade Glasovi iz prejšnjega tedna, da bo vodil novi italijanski vladni kabinet zopet De Gaspe- ri. se niso uresničili. Mandat za sestavo nove vlade je bil po- verjen Scelbi, bivšemu italijan- skemu notranjemu ministru vendar pa je že samo to dej- stvo izzvalo med delavci sever- no Italije oster odpor, da so sto- pili v začasno stavko. Scelba bi moral sestaviti koa- licijsko vlado centra, kar po- meni, da bi naj zbiral bodoče ministre iz vrst krščanskih de- mokratov, socialnih demokra- tov. liberalcev in republikan- cev. Vendar je novi mandatar naletel tudi v vrhovih lastne (demokrščanske) in omenjenih strank na odpor, ker nekateri menijo, da bivši notranji mini- ster kot šef vlade ne pomeni najbolj posrečene izbire. Tako verjetno Scelba, če se mu bo tudi posrečilo sestaviti kabinet, ne bo imel lahkega položaja. Svoj sum v stabilnost njego- vega bodočega kabineta ^o po- kazali tudi številni zastopniki koalicijskih strank, ki bi even- tualno prišli v poštev pri 5!esta- vi kabineta s tem, da so od- klonili svoje sodelovanje. Tako ni slučaj, da so v italijanskem tisku vse bolj češči glasovi o »drugi ministrski garnituri«, ki jo sestavlja Scelba, kadar piše- jo o prizadevanjih za sestavo nove italijanske vlade. Visoko odlikovanje za etiopskega cesarja Predsednik FLRJ je za izred- ne zasluge v razvijanju in kre- pitvi miroljubnega sodelovanja in prijateljskih stikov med Ju- goslavijo in Etiopijo odlikoval z novim jugoslovanskim redom Veliko jugoslovansko •v«=^do etiopskega cesarja Haile Selasl- ja ter visoke etiopske funkcio- narje, z drugimi jugoslovanski- mi redi pa druge funkcionarje vlade Etiopije. Ta odlikovanja niso orižla slučajno, saj je znano, da so se v zadnjem času razvijali odno- si med obema državama v zelo prisrčni atmosferi. Jugoslavije ne veže z Etiopijo samo tradi- cija skupne borbe proti italijan- skemu fašizmu, temveč tudi se- danje prizadevanje obeh držav za miroljubno sodelovanje med narodi ter vsestranski dvig obeh držav in njunih narodov. IZ STARŠ v četrtek, 28. januarja t 1., je bil v prostorih občinskega Ijiid- skega odbora Starše drugi semi- nar za funkcionarje množičnih organizacij. Predaval je okrajni tožilec iz Ptuja o temi: »Občin- ski ljudski odbori, nosilci obla- sti«. Navzoči so z zanimanjem spremljali predavateljeva izva- janja. Predavatelj je po domače obrazložil zakon o občinskih ljudskih odborih in poudaril bi- stvo posameznih določb tega za- kona. Po predavanju je bila živahna diskusija. Številna vprašanja je predavatelj zelo prepričljivo po- jasnjeval. Ponovni seminar je bil določen za 11. februar t. I. Po veliki udeležbi in zanima- nju funkcionarjev množičnih or- ganizacij za številna vprašanja ' se vidi, da je uvedba seminarjev j v zimskih mesecih pravilna in I koristna. ★ IZ IVJURETmC Požarna varnost vasi — glavna skrb gasilskega društva v nedeljo, 7. t. m., popoldne ' je bil občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Muretinci v, dvorani zadružnega doma, ki so se ga poleg članstva udeležili i tudi: poslanec ljudske skupščine LRS tov. Belšak Franc, predsed- nik občine tov. Janžekovič in rajonski poveljnik tov. Znidarič Janko. Obsežni dnevni red je lepo potekel. Poročila o lanskem delu kot tudi predlogi za letošnje pri- zadevanje društva kažejo, da je društvo resno na delu, da se za- veda svojih nalog in da si stal- no prizadeva čimbolj usposobiti člane ter izpopolniti tehnično opremo, ob vsem tem pa tudi s kulturnoprosvetnim delom pripra- viti ljudstvu čimveč razvedrila. Med najvažnejšimi nalogami te- ga leta je nabava agregata, ker sedanji ne odgovarja. Sami bodo storili vse, kar je v njihovih mo- čeh, upajo pa, da jim bo v sili kdo priskočil na pomoč. Brez pomisleka je zbor spre- jel tudi predlog, da bi spramladi pripravili rekrutom-gasilcem, ki bodo odšli v JLA, poslovilni ve- čer. Pri tem je mišljenih 9 mlade- ničev, ki so bili v gasilskem dru- štvu zelo aktivni. Ni dvoma, da bodo ti tudi po povratku iz JLA aktivni gasilci. Po občnem zboru so se člani društva ob prijetnem razvedrilu pomenili z republiškim poslan- cem tov. Belšak Francem, med tem ko se je mladina veselila, prepevala in plesala, z njo pa tudi odrasli člani. IZ TRNIČ Na področje Lovske družine občinskega ljudskega odbora Starše je priletelo okrog 500 div- jih gosi, ki so bile doslej redek pojav v naših krajih. Lovci menijo, da so priletele te divje gosi iz smeri Blatnega jezera na Madžarskem zaradi tamkajšnje hude zime in upajo, da se bodo tukaj udomačile. Lovca Finžgar in Klep iz Mar- strelila 2 goski. Po vasi se je raz- nesla vest, da so si v naše kraje pomagale gosi visoke starosti. Pravijo, da sta goski, ki sta ju sestrelila imenovana, stari goto- vo nad 50 let, ker njunega mesa ni in ni bilo mogoče skuhati. O tem se bodo gotovo oglasili še lovci od drugod. ★ Med učenci tukajšnje Sole, ka- kor tudi med starši šoloobveznih otrok, pa tudi med ostalimi je precej zanimanja za igro, ki jo pripravljajo pionirji pod vod- stvom šolskega upravitelja tov. Voduška. Po zaslugi marljivega pionirja Franca Gselmana so za- čeli vaditi igro >Uhoga Ančka* in vse kaže, da bo kmalu pred- stava. ★ Prostovoljno gasilsko društvo Trniče je imelo 29. januarja t 1. zelo buren občni zbor. Večina gasilcev je prišla na zbor z res- nimi nameni, saj je ob vsakolet- nem občnem zboru dovolj izku- šenj iz minulega leta in novih načrtov, ki jih je potrebno ob- ravnavati. Tokratni občni zbor pa je bil poln smešnih, ali boljše rečeno žalostnih scen, ki jih je pripravil dosedanji predsednik S. Janko. Svojo odločitev, da bo podal ostavko na predsedniško mesto, je izrazil v čudovitem to- nu. Na zbor je prišel »v rožcah« in še s seboj je prinesel nekaj hrabrilne tekočine. Nekaj ljudi se mu je smejalo, nekaj pa je bilo ogorčenih. Ostavke mu niti ne bi bilo potrebno dajati, ker pri novih volitvah itak ne bi več dobil glasov. Sicer pa ho tukajšnje Gasilsko društvo tudi v bodoče skrbelo za napredek, da bo vsakomur v sili v pomoč. Dramska skupina bo nadaljevala z delom. Novoizvo- ljeni odbor kaže za vse napred- no delo mnogo razumevanja in bodo gotovo bodoči rezultati de- la nadaljevanje dosedanjih, za katere je dala Okrajna gasilska zveza tudi svoje priznanje tu- kajšnjemu društvu. Ustanovni občni zbor Par- tizana DTV Dornava v sredo 3. t. m. je bil na vzpodbudo osmošolca Jakoba Cuša v zadružnem domu v Domavi tistanovni občni zbor Partizana DTV. Ob navzočnosti 70 mladih članov in članic in zastopnikov ola^jne zveze, se je članstvo odločilo, da hoče utr- jevati državljansko in nacio- nalno zavest ter telesno moč in zdravje svojih pripadnikov. K delu bodo pritegnili še več mladine ter složno z ostalimi kulturnimi in političnimi orga- nizacijami gradili lepšo bodoč- nost ljudstva v Domavi. V novi odbor so bili izvolje- ni: za predsednika Franc No- vak, za tajnika NuSa Elržan, za blagajnika Vinko Peteršič, za gospodarja Franc Cuš, za načel- nika Anton Cuš, za načelnico Neža Horvat, za propagandista Franc Kekec, za zdravstvenika Mara Kokol, v odbor pa še Os- vald Rakuša, Anton Franjkovič in Meta Segula. Izvolili so tudi nadzorni odbor in častno raz- sodišče. Novemu društvu želimo krep- kega razmaha, saj ima vse po- goie za delo. ZASEDANJE SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE Ehie 18. t m., ob 9. uri, bo za- sedal Svet za notremje zadeve OLO, ki bo med drugim obrav- naval vprašanje mladinske kri- minalitete in o okoliščinah nje- nega nastanka. Vabljeni so starši in vzgojitelji, da sporočijo temu Svetu svoje , predloge in zapažanja. i - i Leto uspešnega dela mar- kovškega »Partizana" Markovški »Partizan« je imel v nedeljo 7. febr. t. 1. svoj letni občni zbor. V prosvetnem do- mu so se zbrali čiani društva, pa tudi drugi povabljenci iz vrst drugih organizacij in star- šev mlajših pripadnikov dru- štva. Iz poročil, ki so jih dali Člani upravnega odbora je razvidno, da je bilo društvo delavno in da Je doseglo tudi lepe uspehe, da pa je moralo precej svojih sil posvečati prepričevanju staršev, ki onemogočajo svojim otrokom sodelovanje v teles- no vzgojni organizaciji Društvo je priredilo letni na- stop ter ob tej priložnosti pro- slavilo 20-letnico telesnovzgoj- nega dela v Markovcih, poleg tega pa se je udeležilo več tek- movanj v okraju. Folklorna skupina je z uspehom nastopi- la na ljubljanskem festivalu. Društvo šteje 135 pripadni- kov, s čemer seveda v društvu niso zadovoljni, ker menijo, da i je to za Markovce premalo. Vendar razveseljivo vpliva dej- stvo, da je dotok mladine v partizanske vrste vedno večji. V društvu je živahna kultur- na dejavnost, ki je bila delno prikazana istega dne s poseb- nim programom, ki je dobro uspel. V upravni odbor društva so bili izvoljeni večji del stari od- borniki, kar dokazuje, da so vodili društvo že tudi do sedaj po pravilni poti. OP * IZ ZA VRČA Kmetijsko gospodarstvo Za- vrč bo letos popravljalo gospo- darska poslopja in gospodarske zgradbe. Večji del popravil na- merava izvršiti s svojimi delav- ci, ki bodo delali pod nadzor- stvom strokovnega delavca. Kdo bo letos odkupoval žito? V letošnjem poletjn bo na področju OLO Maribor, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava odikupovalo žita ko- mercialno samostojno podjetje »Zrno« Mariibor. Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 14. februarja 1954, ob 15. (3.) uri: Cvetko Dolar: »DVE NEVESTI«, veseloigra v treh dejanjih. Petič. • Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in prazni- Idh od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezerviranje vstopnic v gledališki pisarni (telefonska številka 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob po- nedeljkih. Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 12 do 14. fe- fruarja nemški film »SRCE LAZNO bije« — v dneh od 16 do 18. februarja pa ame- riški film »POSTNA POSTA- TA« OBJAVA Obveščamo, da bo redna letna skupščina Avto-moto društva v Ptuju dne 14. februarja 1954, ob 8. uri v dvorani Zelezničarskega doma na Ormoški cesti. Za člane je udeležba obvezna, prijatelji tehnike vljudno vab- ljeni I Avto-moto društvo Ptuj RAZPIS Ljudski odbor mestne občine Ptuj razpisuje s 1. marcem 1954 mesto CTJVAJA PARKA ob Dravi in Ljudskega vrta. Interesenti naj se javijo pri tajniku LO MO Ptuj ali pri pr^sedniku Olepševalnega društva Ptuj tov. Matevžiču, Lackova lO/I. Stanovanjska zadruga »GRADl- DOM« v Ptuju je namesto venca na grob svojemu po- kojnemu agilnemu članu Kar- lu Vriclu, šolskemu upravite- lju v jtokoju, iz Ptuja, sklenila pokloniti Dijaški ktihinji na ptujski ^mnaziji din 1000.—. Posnemajte! PRODAM kuhinjsko kredenco in mizarsko orodje. Potočnik, Ma- riborska cesta 3r Ptuj, OTROKA, tudi majhnega, sprej- mem v oskrbo. Pišite na pošt- no ležeče 7, Moškanjci. ESPERANTO, mednarodni jezik modernega človeka, se lahko in hitro naučite v našem dopis- nem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, Vam po- šljemo brezplačno na ogled pr- vo lekcijo. Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/L ZAHVALA Vsem organizacijam, .TLA, god- bi, prijateljem in znancem, kate- ri so spremili na zadnji poti na- šo drago mater KLEMENČtČ Marijo in brata Karla se v imenu vseh sorodnikov naj- lepše zahvaljujemo. Darovalcem vencev in cvetja kakor za tolažilne besede pa še prav iskrena hvala! Klemenčičevi MALI OGLASI PRODAM ŠIVALNI STROJ. — Vprašajte: Filipovski, Ptuj, Lackova 1. NAJDITELJA SVILENE NA- GLAVNE RUTE, ki sem jo iz- gubila v soboto, 6. t. m., v Ptuju (zavito v papir), prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Vprašajte v upravi lista. ZAMENJAM večje stanovanje v sredini mesta za manjše tudi izven mesta. Vprašajte v upra- vi. Sprejmon v službo s 1. marcem t 1. 2 sobosliikarska in ple- skardca ix>močnik:a z večlet- no prakso in 1 učenca s pred- pisano šolsko izobrazbo. Kupim dve navadni že rabljeni rnizi in plato-voziček. Kum- lič AJbin, Ptuj, Bezjakova 6. Izgubil sem vojaško knjižico na ime Zadravec Jakob, Cirku- lane. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na gornji naslov. DELAVSKO PROSVETNO DBUSTVO »SVOBODA« V PTUJU OBVESTILA Da bo omogočeno vsem delavcem in nameščencem redno obiskovanje gledaliških iger, koncertov in dru- žabnih prireditev po znižanih cenah, je upravni odbor DPD »Svoboda« Ptuj na IV. redni seji sklenil sledeče: aktivni člani društva imajo pravico na . . . 50*'o podporni člani pa na........... 30"/8 popusta pri cenah vstopnine, in to pri vseh prireditvah DPD »Svoboda« v Ptuju. Pri blagajni je treba pn nakupu vstopnic predlo- žiti člansko legitimacijo »Svobode«. Kdor je še nima, naj jo zahteva pri tajniku društva tov. Zorčšču Francu, Ptuj, Trstenjakova ul. 1. Znižanje cen velja od 15. februarja 1954. Za mladino bodo v letošnjem letu plicija na me- stu. Cujte,« se je zdajce spom- nil, »kako je zvenela piščalka, ko je zapiskal prvi stražnik?« »Zelo tiho,« sem dejal, »a sem si mislil, da stiska izredni dogodek stra^ku grlo.« »Aha,« je menil komisar za- dovoljno. »hoteli so pač doseS, da bi nihče ne javil umora po- liciji. In šofer je bil seveda z njima domenjen. Tako jim je uspelo odpeljati tudi truplo ustreljenega Rusa. Sicer pa to ni bil nikak Rus. marveč Ma- kedonec, Protazov po imenju! Zdaj vas pa ros prosim, molči- te o vsej zadevi. Veste, zaradi preiskave.« Pozneje smo nekoliko poizve- dovali o tem umoru. Z^aj so ga bili umorili, se ni dalo ugo- toviti. A imena morilcev zna- } na, seveda pa so ti že davno na | tujem. In tako se je zgodilo, ' da je izgubila naša ulioa svoj umor. Kakor da je l^o iztrgal I najznamenitejšo stran iz njene zgodovine. Ce pride po naključ- ju kak tujec vanjo, recimo kdo iz Fochove ulice ali celo iz Vr- šovic. si misli: »Ej, ei, to je pač pusta ulica!« In nihče nam ne . I verjame, če se pobahaimo s ta- ko skrivnostnim imiorom. Saj veste, druge ulice ga nikakor lie privoščijo. I Za smeh in kratek čas MED ZAKONa — Zakaj greš vedno na bal- kon, kadar pojem? Ali me ne maraš poslušati? — To že, dragica, semo svojim sosedom hočem dokazati, da te ne pretepavam. SKREGALA STA SE — Zakaj poKljttž bratu to prazno dopisnico? — Skregala sva se, pa zato ne govoriva. DOPRA URA — Zakaj mi vedno grozite ... — Oh, ne, saj vam ne grozim, z roko maham samo zato, da se j mi zai>estna ura ne ustavi •.. PRI ZDRAVNIKU Mati obvešča zdravnika, da j® i zdravilo, ki ga je predpisal nje- , nemu sinčku, že pošlo. | — Pa to je vendar nemogoče, i je vzkliknil zdravn k ves začu- ' den. Rekel sem Vam vendar, da mu ne smete dati več kot tri žličke na dan. j — Tako smo tudi napravili, a vsakokrat smo morali vzeti po eno žličko zdravila iaz. moj mož, I babica in ded, preden 5mo otro- ka prioravili, da je tudi on spK svojo žličko. NA RAZSTAVI SUK — Kaj, samo tri tisoč dlHarjev dajete za sUko? Saj je samo plat- no stalo toliko! — To že, a takrat že ni bilo pomazano. MENDA BO NEHALO — Kaj praviš, ali bo itehiirio deževati ali ne? — MislSm, da bo, ker je dostej Se vedno^iB^^o. MA SODI3CU — Obtoženec, vt ,3te r^fi 2»- se9>:7ein« tožilcu, da je či^ na- vadna opica- Ali je to ros? -r- Seveda je K> res, samo tega rrisem rekei Jaz! ŠrmiLET^ KfS^ST Vitet zbiralec umetisHi je, po- vabil svojca prijate^S^ 3Bd ma razkazal svojo bo^to ko. S posebno pozorrir«i(^ ste a ogledovaila umetniške siike. Jaidralec: To je Rembrsndt, to je I.^nardo da Vinci, to je Jb- kopič, to pa Jakac, to pa je... Prijatelj: ^gumo Pioasso. Te krivulje, kvadrati, f-sntsrst^&no. Višek vse umetnosti. Zbiralec: Bravo! VidE, s« sem že rekel svoji ženi, da je ra' štiriletni rrinen bist!