Amerik ansio Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
12. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 24. FEBRUARJA, 1911.	LETNIK XX
ROOSEVELT V CAST WASHINGTONS
Govoril pred zastopniki vseh inozemskih narodov na shodu v Chicagi.
ZELO HVALIL PRISELJENCE,
Združeni Slovani preprečili nastop Apponyija, tlačitelja Slovakov.
Chicago, 111., 23. febr. — Pod pokroviteljstvom Union League kluba se je vršila včeraj popoludne v orožnici (Armory) prvega polka veličastna slavnost v čast rojstnega dne Wash-ingtonovega. Ogromna dvorana je bila krasno ozaljšala s prapori in pestrimi draperijami, in na zapadnem koncu dvorane, ravno pod balkonom, na katerem je bil razpostavljen mnogoštevilen orkester in pevski zbor, je bil postavljen oder za govornike, na katerem je imelo prostora 20 oseb. Kot govorniki so bili določeni Colonel Theodore Roosevelt, Miss Jane Ad-dams in ogrski bivši minister grof Ap-ponyi. Proti nastopu zadnjega pa so v Chicagi naseljeni Slovaki in drugi Slovani, ki poznajo ogrske razmere, podali oster protest, m zato je vodstvo klubovo njegovo ime s sporeda zbrisalo.
• Namen prirediteljev slavnosti je bil, da pridejo na shod predvsem ljudje, ki niso bili rojeni v Ameriki. In res so prišli. Ogromna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, in pred vrati ob Michigan ave. se je gnetla še mnogoštevilna množica, ki je zaman poskušala priti v dvorano. Dejstvo, da bo Roosevelt glavni govornik, je imelo veliko privlačnost.
Ko je Roosevelt stopil v dvorano deset minut po 4. uri, so se jeli razlegati urnebesni pozdravni vzkliki, ki so se med njegovim govorom neprestano ponavljali.
Govore je otvoril predsednik McCormick, ki je izrazil upanje, da bodo prihodnji zarodi pač pravtako slavili rojstni dan Rooseveltov, kakor slavijo sedanji rodovi rojstni dan Washing-tonov in Lincolnov, kar je slavljenec prav odločno zanikal. Potem je g. McCormick predstavil navzoče občinstvo bivšemu predsedniku, in ta je začel svoj govor.
Izjavil je v istem kar od začetka, da govori o tej priliki k amerikanske-mu državljanu inozemskega rojstva, da mu pa nima nič druzega povedati, nego kar bi tudi povedal tu rojenim Američanom. V inozemstvu rojene državljane da prav visoko ceni, kajti vzrokov ima dovolj, da jim je posebno hvaležen. Kakor so se pod Wash-ingtonom državljani neameriškega po-kolenja hrabro borili za svobodo te dežele — tu je navedel tudi slavna poljska generala — tako je imel tudi on sam med svojo uradno dobo kot predsednik v inozemcih svoje najboljše svetovavce, kakor si je že poprej kot policijski komisar newyorški iskal sveta pri dveh inozemcih, nekem Dancu in'nekem Nerficu, in kakor je imel v svojem polku v španski vojni zastopnike vseh narodov. Vsem ljudem da zaupa, pripravljen da je, z vsakim sodelovati v povzdig in prospeh dežele, samo ne z onimi, ki propove-dujejo sovraštvo. Pač da se mu očita, da on sam s svojim sovraštvom preganja vse velike korporacije; ampak da to ni res. On da preganja samo nepoštenost, vseeno, kjerkoli se kaže, pri milijonarju, kakor pri navadnem delavcu. V inozemstvu rojeni državljan da si pa mora biti tudi svest, da prevzema s pravicami ameriškega državljana tudi njegove dolžnosti. Da, pravice da so pravzaprav samo zato tu, tvoriti temelj za dolžnosti. Mož, ki prodaja svoj glas, mož, ki kupuje glasove drugih, končno uradnik, ki zlorablja svoj urad — vsi ti da niso samo navadni, podli lopovi, marveč da so izdajavci domovine, pravtako zli, kakor je bil Benedikt Arnold. In pravtako zli da so ljudje, ki izkoriščajo svoj urad, da si zagotovijo od velikih korporacij koristi. Dvakrat zli da so, ako so polegtega še demagogi in se znajo ljudstvu prilizovati, česar da on sam ni nikdar storil. V tem pa deželo za prihodnje zarode zboljševati, tako da bo vedno bolj to, kar ima biti, upanje vseh narodov na zemlji: v tem da bi morali vsi Američani, vseeno katerega pokolenja da so — biti složni!
Po tem z največjim navdušenjem sprejetem govoru, ki je bil tupatam zasoljen s humorističnimi opomnja-mi, je bila predstavljena Miss Adams kot najboljša državljanka v mestu, čeprav ne sme glasovati, in je imela govor, česa se nam je učiti iz činov Washingtonovih in Lincolnovih. Koncem shoda je obkrožila ogromna množica Roosevelta zaman poskušajoč, seči mu v roko, in nastala je strašna gneča, ki se je nadaljevala na cesti tako dolgo, dokler se ni preljubi gost odpeljal v avtomobilu v Union League klub, kjer je imel še en govor.
Proti grofu Apponyiju.
Chicago, 111., 20. febr. — Skoro 2,-000 Slovanov — Čehov, Slovakov, Srbov, Poljakov, Malorusov, Hrvatov in Slovencev — se je včeraj popoludne združilo v svojem ponovnem napadu na grofa Alberta G. Apponyija, bivšega naučnega ministra ogrskega, ki pride v Chicago danes popoludne. Shod se je vršil v Pilsen hallu, Ashland ave. in 18. cesta.
Apponyi, ki ostane v mestu štiri dni, je bil izsikan kot trinog, ki hoče zatreti materin jezik ogrskih Slovanov ter uničiti narodno slovstvo in prosveto nemadžarskih narodov pod krono sv. Štefana. Nastopali so razni govorniki. Napadi na grofa Apponyi-ja so bili pozdravljani s sikanjem in vzkliki: “Hanba! Hanba!”, kar pome-nja: “Sram ga bodi!” Vmes so se prepevale slovanske narodne himne.
JOHN MITGHELL DOBIVA ZAUPNICE,
Nedavni napad na Mitchella odstrani deželne zveze premogarske ostro zavračan.
GOMPERS ZA NOVO STRANKO.
Predsednik delavske zveze ameriške nastopa kot prorok.
14,618,671 katoličanov v Z. D.
Milwaukee, Wis., 17. febr. — V Združenih Državah je 14,618,761 rimskih katoličanov, kakor kaže Witziu-1 sov “Official Catholic Directory” za
1.	1911.
Med te številke pa niso všteti katoličani na Filipinih, Porto Ricu ali : llawaiiških otokih, kajti če se ti pri-štejejo, bi bilo število katoličanov pod zvezdnatim praporom skoro 23,000,000.'
Pogreb nadškofa Ryana.
Philadelphia, Pa., 16. febr. — Po- j greb nadškofa Patrick John Ryana se j je vršil danes ob ogromni udeležbi ža-j lujočih vernikov. Precenjeno je, da i je do 100,000 ljudi gledalo pogrebni! izprevod okoli Logan square-a. Tru- j plo je bilo položeno v grobnico za ve-I likim altarjem katedrale sv. Petra in j Pavla po najslovesnejših obredih. Nad i škof Glennon je imel pogrebni govor. Tako slovesnega pogreba še ni videla Philadelphia. Dejansko so prisostvovali pogrebu vsi odlični dostojanstveniki v hierarhiji rimsko-katoliške cerkve v Združenih Državah in na stotine duhovnikov od blizu in daleč je bilo navzočih.
Hobson prorokuje vojno.
Washington, 21. febr. — Japonija in Združene Države prično vojno v bližnji bodočnosti. Vojna se prične v manj nego desetih mesecih. Trajala bo vojna pet let, morda deset. Panamski kanal bo razdejan in končno bo ta dežela naskočila Japonijo in premagala to cesarstvo.
Tako je danes prorokoval v zbornici poslanec Richmond Pearson Hobson iz Alabame, bivši pomorski častnik. "Napadeni bomo,” je rekel, “in tedaj bomo nepripravljeni.” Zato je priporočal pomnožitev mornarice.
Z dinamitno patrono.
Johnstown, Pa., 17. febr. — Iz še nedognanega vzroka je rudar Steve Zeller v Sonmanu, nedaleč od tu, izvršil samoumor s tem, da je užgal dinamitno patrono, katero je bil vtaknil v usta.
Črnogorka za vojvodo Abruškega?
London, 19. febr. — Sedaj se poroča, da se je vojvoda Abruški, bratranec italijanskega kralja, vendarle izneveril lepi Katarini Elkins in se namerava poročiti baje s kraljično Ksenijo, naj mlajšo hčerjo črnogorskega kralja Nikice, ki je tudi že stara trideset let in je svojčas odbila snubitev umorjenega kralja srbskega Aleksandra. Italijanska kraljica Jelena, starejša sestra kraljične, se baje trudi, uresničiti ta zakon.
Iz nemškega Kameruna.
Berolin, 20. febr. — Razburljivo vest brzojavljajo iz Kameruna. V guvernerjevem sedežu Buča je umobolni tajnik Kerner povzročil strašno krvo-litje v uradu okrožnega vodje Bier-natzkija in potem izvršil samoumor.
Blazni tajnik je ustrelil g. Biernatz-kija in tajnika Gnissa ter z več streli nevarno ranil tajnika Nagela Schnae-beleja. Napad je bil tako nepričakovan in streli so sledili tako nanaglo-ma drug drugemu, da ni mogel nobeden izmed navzočih razorožiti besneža ali vsaj sam uteči. Z zadnjo kroglo si je Kerner raztreščil črepinjo.
Bojevite ženske.
Rim, 19. febr. — V rimski okolici je majhen kraj Rocca Priore, ki je imel jako trmoglave občinske očete. S posebno vnemo so se ustavljali želji prebivalstva, naj se odpre neka nova cesta. Vse uloge so bile zaman. Na-krat pa so stvar ženske vzele v roke. Nekega dne, ko so občinski očetje imeli ravno sejo na magistratu, je 300 žensk udrlo na magistrat. Ženske so občinske svetnike spodile z magistrata in zaprle magistrat. Trmoglavi občinski svetniki so morali v pravem pomenu besede bežati z magistrata. Vsled tega je bilo te Junake tako sram, da so vladi brzojavno sporočili svoj odstop.
Springfield, 111., 21. febr. — Pričakuje se, da bo mednarodna organizacija zaradi njenega napada na Johna Mitchella primerno grajana v državni konvenciji illinoiških premogarjev, ki je bila otvorjena tu danes.
Predsednik John H. Walker iz Dan-villa je šibal operatorje v otvoritveni seji premogarskega zborovanja in jih obtoževal z odgovornostjo za povišane cene, ki jih morajo mali odjemalci plačevati za kurivo. Državni predsednik je zatrjeval, da je nova plačilna lestvica, dovoljena premogarjem, do-nesla povprečno povišbo 10c na ton premoga, vendar so smatrali rudniški podjetniki za primerno, zahtevati od odjemalcev od 50c do $2 več za vsak ton premoga, prodanega letos.
“Najhuje pri tem je, da poskušajo operatorji slepiti občinstvo, češ, da so premogarji odgovorni, kar je v resnici zvijača, kakršne se poslužuje kak desperado (vratolomen predrznež).”
Hazleton, Pa., 19. febr. — Na mnogoštevilno obiskanem shodu prebivalcev premogovega okoliša Lehigh v kraju McAdoo je bil sprejet sklep, ki obsoja dejanje zveze “United Mine Workers of America”, po katerem je bilo bivšemu predsedniku združenih premogarjev dano dvoje na izbiranje, ali izstopiti iz zveze, ali pa se odreči “Civic”-federaciji, katere član je. Poslana je bila na Mitchella brzojavka v smislu, da na shodu navzoči javno razglašajo svoje zaupanje v njegovo poštenost in odkritosrčnost.
Gompers prorokuje novo stranko.
Indianapolis, Ind., 20. febr. — "Sestavna, napredna, radikalna delavska stranka mora kmalu nastopiti na političnem odru proti republikanski in demokratični stranki,” je rekel Samuel Gompers danes v zakonodajstvu države Indiana.
“Republikanska stranka, če ostane kakor je sedaj, bo predstavljala moč bogastva,” je nadaljeval predsednik delavske zveze ameriške (American Federation of Labor), “in demokratska stranka se bo poganjala za isto vodstvo, ako se demokrati ne obrnejo k ljudstvu, da je vodijo iz sužnosti. Iz-prememba mora priti. Nezadovoljneži morajo najti izraz v širši in bolj človeški stranki, nego je katera izmed starih dveh strank, kakršni sta zdaj.
“Srednji razred — trgovci in delav-ci-trpini — se hočejo boriti za svojo pravico in posest. Ampak mi verjamemo v evolucijo (razvoj), ne revolucijo (prevrat).”
Gompersov poziv.
Washington, 17. febr. — Samuel Gompers, predsednik delavske zveze “American Federation of Labor”, je razposlal na vse delavske organizacije v tej deželi okrožnico, v kateri prosi pomoči pri nabiranju sklada v znesku $500,000, ki se ima uporabiti za boj proti nasprotnikom organiziranih delavcev v Los Angelesu.
Kotlarski štrajk.
Cleveland, O., 21. febr. — D. R. Macbain, superintendent obratne sile Lake Shore & Michigan Southern-že-leznice, je rekel, da je položaj neiz-premenjen in da ni občutiti velikega motenja. Predsednik Louis Wey-and od mednarodne unije kotlarjev in ladijskih delavcev, ki vodi štrajk, je v collinwoodskih delavnicah in je izrazil svoje upanje, da se neštrajkujoči delavci kmalu pridružijo svojim tovarišem, ki so že ostavili delo.
Nočejo soštrajkati.
Elkhart, Ind., 21. febr. — Kotlarji v tukajšnjih delavnicah Lake Shore & Michigan Southern-železnice so odklonili, pokoriti se štrajkovnemu povelju, katero so prejeli od kotlarske unije. Izjavili so, da so z delom na kose zadovoljni in da šo z njim zvišali svoje zaslužke.
Nad 20 potnikov ranjenih.
Elko, Nev., 21. febr. — Nad dvajset potnikov je bilo ranjenih, več izmed njih menda smrtno, ko je skočil iz ti ra vzhodno vozeči vlak št. 10 Southern Pacific-železnice blizu postaje Pali sade. Sedem vagonov je skočilo iz tira. Na lice mesta so odhiteli zdravniki iz mest Elko in Carlin. Nesrečo je povzročila bržkone zlomljena tračnica. Trije vagoni so se prevrnili čez pobočje 30 črevljev globoko.
Kuga se širi.
Harbin, 20. febr. — V vseh vaseh na poti v Pekin leže kupi mrličev. Poslaništva v Tiensinu so popolnoma izolirana. Promet na kitajski železnici je ustavljen. Pogled na kitajski del mesta Harbin je tako žalosten, da kaj tako žalostnega še ni videl svet. Do-čim so se prej domačini branili vsake pomoči, je sedaj vsak oboleli od svoje rodbine postavljen na cesto in mu ne preostaje druzega, kakor da gre v iz-olačne barake, kjet je pa mraza 34 stopinj, tako da bolniki tu zmrznejo. —Včeraj so zažgali 2400 trupel. — Kitajske oblasti nameravajo kitajski oddelek Harbina požgati, še živeče prebivalstvo pa izolirati. Kuga je že prestopila rusko-sibirsko mejo. Nekaj slučajev kuge se je pojavilo v Čelju-binskem.
Petrograd, 19. febr. — Črna smrt grozno mori ljudstvo na Daljnem Vzhodu. Harbin, ki je imel 40 tisoč prebivalstva, jih ima zdaj samo še 6000, vse drugo je pobrala kuga. Vsak dan umre v kitajskem predmestju 150 oseb. 2000 trupel je požganih, 4000 pa še ne! V Hulanu leže mrliči na kupu kakor gora in čakajo, da jih po berejo nalivi spomladi. Dr. Michel v Harbinu, ki je na kugi obolel, si je sam ubrizgal novo Ehrlichovo antisi-filitično sredstvo, pa je vendar umrl. Nevarnost, da se še Evropa okuži, je velika.
65,000	žrtev kuge.
Peking, Kitaj, 18. febr. — Podkralj mandžurski ceni, da je število smrtnih slučajev vsled kuge v Mandžuriji že doseglo 65,000, dočim misli urad vnanjih zadev, da je bilo znotraj velikega zidu še 1,000 smrtnih slučajev.
Po splošnem mnenju pa je število smrtnih slučajev dvakrat toliko nego uradna cenitev. Pomožni odbor v Shanghaiu misli, da je najmanjše število smrtnih slučajev vsled lakote 10,-000.
Koliko stane uredništvo.
Pariz, 17. febr. — "Journal des Chambres de Comerce” objavlja statistiko' o tem, koliko stane državna uprava po posameznih državah. Vsakega Švicarja stane 6, Belgijca in Nizozemca 7, Angleža 10, Nemca 13, Avstrijca 14, Italijana 20, Francoza 24, Rusa 33, Američana pa zgolj 3.4 frankov.
Carrie Nation umira.
Little Rock, Ark., 21. febr. — Carrie Nation, ki se nahaja ▼ nekem zdravilišču v Leavenworthu, Kan., je skoro ves čas v nezavesti, kakor poročajo njene prijateljice. Zdravniki pravijo, da utegne živeti samo še nekaj dni
Pred vojsko na Balkanu?
Dunaj, 10. febr. — Belgrajsko “Novo Vreme” objavlja zanimivo izjavo nekega uglednega aktivnega' srbskega generala, ki je izjavil: “Gotovo je, da doživimo spomladi v naši najbližji o-kolici velike zapletljaje. Črnogorci nameravajo namreč napasti Turčijo in zasesti Plav, Gusinje in Beran, avstro-ogrska armada pa zopet zasede Sandžak, medtem ko Bolgari vderejo r Makedonijo. Srbiji ne bo preostalo drugega, kakor da vdere v Makedonijo. Vojska je neizogibna.”
Rusija in Kitaj.
Petrograd, 22. febr. — Urad vnanjih zadev naznanja, da je kitajski odgovor na rusko poslanico glede pogodbe z leta 1881. v štirih izmed šestih točk zadovoljiv, in da se bosta ostali dve lahko poravnali. Misel na vojaško demonstracijo je opuščena.
Drobne vesti.
—	V Trstu so letos našteli 70,000 Slovencev. Tako poroča “Soča”.
—	V proračunskem odseku poslanske zbornice avstrijske sta bila sprejeta dr. Koroščeva predloga, da se prizna reciprociteta zagrebškega vseučilišča in store vse potrebne predpriprave za slovensko univerzo.
Priznanje.
Rev. Simon Lampe, O. S. B., indijanski misijonar v Cloquetu, Minn, je poslal upravništvu Am. Slovenca naročnino zanaprej s sledečim priznanjem:
“Am. Sl.” je prav za naše poštene ljudi, tudi ni "previsoko” pisan, tako da ga vsak lahko čita in razumi. To je prav! Bog Vam daj zdravje in veselje za tako delo še veliko let. —
FRANC JOŽEF IN VIKTOR EMANUEL.
Avstrijski cesar pošlje odličnega zastopnika k italijanskega kraljestva jubileju.
V TRSTU VES PROMET OVIRAN.
‘Štrajk” nezadovoljnih uradnikov telegrafskih, poštnih, carinskih itd.
Dunaj, 21. febr. — Kakor je slišati, namerava cesar Franc Jožef, izkazati italijanskemu kralju povodom bližnje jubilejne slavnosti italijanskega kraljestva svoje prijateljstvo na poseben način. Cesar sicer sam ni v položaju osebno priti k slavnosti v Rim, a bode pooblastil, kakor pravijo, odlično o-sebnost, da izroči kralju Viktorju Emanuelu lastnoročno pismo, v katerem bodo s prisrčnimi besedami izražene dobre želje vladarjeve.
Kakor se poroča iz Trsta, še vedno narašča pasivna rezistenca ali trpni upor, ki ga je uprizorila pred nekaj dnevi velika armada nezadovoljnih tamošnjih uradnikov. Telegrafski, telefonski, poštni, carinski in pristanski promet so skoro popolnoma ustavljeni. Vsi poskusi, zboljšati položaj z nadomestniki, so ostali brezuspešni zaradi pomanjkanja sposobnih moči. Škoda za trgovino je ogromna in se veča z vsako uro. Nezadovoljni uradniki se niti ne marajo pogajati in upajo na popolno zmago na vsej črti, katero upanje še pomnožuje zadrega, v kateri se nahaja vlada zaradi nadomestil. Vkljub tem težkočam pa vlada nikakor noče popustiti. Trgovci so kajpada silno ogorčeni, kajti oni so, ki morajo nositi velike vojne stroške.
“Slovanska Enota” oživljena!
Dunaj, 10. febr. — Danes ob deseti uri dopoludne so se zbrale parlamentarne komisije “Slovenskega kluba”, “Saveza južnih Slavena” in “Enotnega češkega kluba” h konstitujoči seji nove “Slovanske Enote”, koje reorgani-zovana pravila so bila tako od “Slov. kluba” kakor od “Saveza južnih Slavena” sprejeta. Načelnik “Enotnega češkega kluba” dr. Fiedler je navzoče najprisrčneje pozdravil in izrazil svoje veselje nad tem, da se je po lojalnosti Jugoslovanov omogočilo “Slovansko Enoto” nanovo ustanoviti ter naglašal, da upa, da bo z edinostjo mogoče doseči cilj “Enote”. Nato je govoril dr. Šušteršič in tudi izrazil svoje veselje nad oživljenjem “Slovanske Enote” ter nato predlagal, da se za predsednika “Enote” izvoli načelnik “Enotnega češkega kluba”, dr. Fiedler.
Najnovejše.
Jako nas bi veselilo, če bi nas oni gg. naročniki “A. S.”, ki so prejeli opomine za ponovitev naročnine, počastili s predplačilom tekom malega časa, ker list se mora ustaviti, če ni plačan. Storite svojo dolžnost — vsaj enkrat v letu.
Špekulantje.
V uvodniku pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec” z dne 4. t. m. med drugim sledeče:
Je veliko ljudi, ki so veliki škodljivci v gospodarskem življenju in ki izsesavajo kakor pijavke narodno telo in se rede na stroške tujega dela in tujih žuljev; to so špekulantje. Take vrste ljudi pa ne pozna samo gospodarsko, ampak tudi politično življenje; so politične stranke, ki se ne naslanjajo na svoje lastno delo, na lasten trud, ampak ki žive samo od tega, da drugim sproti to podirajo, kar ti zidajo. Skratka politični špekulantje. Tudi pri nas jih imamo.
Pretekle dni so poročali liberalni časopisi, da je dobila “Zadružna zveza” za Štajersko 250,000 K brezobrestnega posojila, “Gospodarska zveza” na Kranjskem pa nič manj ko 600,000 K. Seveda ni na vsem tem ne pičice resnice. Ampak namen, iz katerega so to napisali, je zloben. Ko bi mi bili slabi, bi nam znalo tako pisanje škoditi. Ampak nekaj drugega hočejo liberalci s tem doseči, namreč sami so podpore potrebni. Nimamo nič proti temu, da jo dobe in sanirajo svoje žalostne finance. Čim več "“denarja pride v deželo, tem boljši je. Ali da se skuša na naše račune to doseči, to je vse obsodbe vredno. Kako so liberalci obljubovali in se zaklinjali, da je najboljše in najbolj pametno, da se denarni zavodi ne napadajo in da sami v tem oziru ne bodo v svoje časopise nobene besede zapisali! In vendar je vsaka druga beseda, ki pride iz njih ust, “deželni bankerot”. Naravnost neumevno je, kako more razsoden človek take čenče ljudem prodajati, ki so tako neumno izmišljene, da se njih lažnjivost in neumnost lahko z roko otipa.
Slovenec—poštar v Zdr. Državah,
Rev. Ivan Smolej, župnik češke župnije v Novem Hradcu, Severna Dakota, je bil imenovan z odlokom z dne 8. februarja 1911 od glavnega poštarja v Washingtonu, D. C., poštarjem v Novem Hrađcu, a poštnim asistentom tamošnji učitelj, g. Josip Peleška. Poštni urad začne uradovati dne 15. marca t. 1.
Le še en teden je čas, da se vpišete v DRUŽBO SV. MOHORJA.
“Amerikanski Slovenec”, ozir. u-pravništvo našega lista je na željo župnika cerkve sv. Jožefa v Jolietu prevzelo poverjeništvo ali zastopništvo Družbe sv. Mohorja, ki nudi rojakom širom Amerike prelepe knjigd za poduk in razvedrilo in to za malenkostno vsotico — $1.00. Ta prekori-stna družba je našemu narodu dobro poznana, zato je ne rabimo še posebej priporočati.
Za prihodnje leto bode izdala družba sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1912.
2.	Deseti brat, Slov. večernic 65. zvezek.
3.	Hrvati.
4.	Nežnim srcem.
5.	Zgodbe sv. pisma.
6.	Molitvenik za šolsko mladino.
7.	V zameno se izda knjiga: Razne povesti, ako kdo ne želi Zgodb sv. pisma 17. zvezek.
‘Amerikanski Slovenec” bo sprejemal naročila vseh rojakov in rojakinj v Jolietu, tudi rojaki iz druzih jnest širom Amerike se bodo skozi naše poverjeništvo lahko vpisali v to družbo s tem, da nam nemudoma pošljejo $1 kot naročbo za leto 1911. Imena naročnikov bo “A. S.” natisnil vsak teden, tako da bo vsak vedel, da je vpisan za 1. 1911. Ko bodo jeseni knjige dospele, se bodo našim sosedom v Jolietu razdale, a na rojake, ki bodo naročeni izven našega mesta, se bodo knjige odposlale po ekspresu.
Na imenik bodo vpisani člani po vrsti, kakor bodo vplačali naročnino. Kdor prvi pošlje, bo prvi vpisan, a ne po abecednem redu kot doslej. Torej požurite se, ker čas je kratek; naročnina za to leto se bo morala poslati v Celovec na Družbo sv. Mohorja do dne 1. marca.
III.	izkaz vpisanih članov.
Joliet, 111.
Jan. Petrič, s., Jan. N. Pasdertz, s., Rev. Gjuro Violič, n., Ana Rogina, n., Marija Malovrh, n., Jos. Geršič, s., Jak. Malerič, s., Jos. Klemenčič, s., Fr. Žlogar z dr., s., Mat. Lavrič, s., Fr. Štiglic, s., Fr. Skul, s., Pavel Sila, n., Jurij Rogina, s., Leop. Planinc, s., Jan. Okoren, n.
Iz drugih krajev.
Fr. Prosenik, n., Anaconda, Mont. Jos. Logar, n., Wardner, Idaho.
Rev. P. Wencel O. S. B., n., Ladd,
111.
Ant. Kostelec, n., Leetonia, Ohio.
Jurij Balkovec, n., Manistique, Mich.
M.	E. Vivoda, n., Tower City, N. D.
“Glas Naroda”
z dne 20. t. m. piše: “‘Amerikanski Slovenec’ v Jolietu se silno napihuje, kakor žaba na travniku, odkar je priobčil ‘zanimiva’ dopisa avstrijskega konzulata v Chicagu in ljubljanskega ‘Slovenca’ in nam očita zakasnelo in netočno poročanje glede Glavne posojilnice. Stvarno, jasno in točno mu odgovarjamo, da je Frank Sakser Co. že v drugi letošnji številki, dne 4. januarja, opozorila slovenske rojake na stanje ‘Glavne posojilnice’ in s svojim pojasnilom dosegla, da s o interesenti takoj odpovedali svoje vloge in dali odpoved vknjižiti. Tako je in nič drugače.” —
Tako torej. In kako se je glasilo dotično pojasnilo tvrdke Frank Sakser Co.? Takole: “Na mnogotera vprašanja naznanjamo glede ‘Glavne posojilnice’ sledeče: Ta denarni zavod ni nikakor propadel in se ni bati vložnikom nikake izgube, ker je vstanovljen z neomejeno zavezo itd.” — Ali ni tako in nič drugače?
Vsak razsoden čitatelj iz gorenjih dveh odstavkov iz “G. N.” lahko razvidi, da se do popolnoma logičnega zaključka nekaj ne ujema. Zapeljani smo v labirint ali blodnjak, iz katerega iščemo izhoda zaman. Po zamotani niti, ki jo “G. N.” še čimdalje bolj homota in zapleta v zanke, ne pridemo iz kolobocije na jasno. Zato bomo rajši počakali, da se stvar razmo-ta in pojasni v Ljubljani, kjer je sedež “Glavne posojilnice”, in šele potem bomo sodili, kdo ima ali je imel prav!
Na predbacivanje “hinavske žalosti” in vsa druga zofistična izvajanja cenj. kolegov pri “G. N.” pa ne odgovarjamo, ker bi bil vsak odgovor bob ob steno. O resnih stvareh se resni možje resno razgovarjajo.
Uredništvo Am. Sl.
Jolietske novice.
—	G. Jakob Pleše, dobroznani mesarski mojster in trgovec, 911 N. Scott st., je bil operiran na želodčnem raku v sredo popoldne v bolnišnici sv. Jožefa po nekem specialistu iz Chicage. Želimo vrlemu možu, da kmalu okreva.
—	Z delom po jolietskih tovarnah gre nekoliko na bolje, ampak počasi. Dopisi od vseh strani dežele tožijo o pičlem delu.
—	G. Jos. Hribernik iz La Salle, 111., je bil te dni v Jolietu, kjer je našel mnogo izprememb. Pred 14. leti je bil namreč zapustil naše mesto, ki mu sedaj jako ugaja.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 22. febr. — Danes obhajamo rojstni dan George Washingtona, prvega predsednika Združenih Držav, ki je zagledal luč sveta leta 1732. v okraju Westmoreland, Pa. Kratka zgodovina naše nove domovine gotovo ni uboga na možeh velikanskih u-spehov in zaslug, ampak o nobenem izmed njih tako ne velja brezprimerna pohvala: prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcih svojih rojakov, kakor o Washington!!. Njemu gre po pravici častno ime začetnika, očeta naše dežele! Slava njegovemu spominu!
—	V čast Washingtonu vihrajo danes na vseh javnih poslopjih zvezdnati prapori; vse šole, javne in župnijske, praznujejo. Tudi pročelje naše tiskarne je lepo prepeto z draperijami v ameriških barvah. Am. Sl. obhaja danes obenem obletnico svoje premestitve v novo tiskarno.
—	Rojak Leopold Planinc se je ponesrečil zadnjo soboto pri delu v tovarni tvrdke Woodruf Pressed Steel Co., kjer mu je železna ploča zlomila nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje pod h. št. 106 Logan ave., kjer mu želimo skorajšnjega okrevanja. Tem potom se zahvaljuje svojemu prijatelju Josipu Videtiču, kateri mu je pritekel s tolaž-nimi besedami in prijateljskim srcem na pomoč. Obenem pozdravlja vse naročnike Am. Sl.
—	Imenitno botrinjo so imeli v nedeljo zvečer v gostoljubni hiši g. Antona Nemanicha st., katerega je ondan obdarila njegova gospa soproga, rodom Čehinja iz Chicage, s čvrstim sinčkom. Charley ali Dragotin se imenuje v nedeljo krščeni naj mlajši Ne-manich. Botrovala sta g. Kraus in soproga iz Chicage, sorodnika. Bo-trinje se je udeležila lepa domača druščina.
—	Staroslavna štorklja se je oglasila te dni prvikrat pri g. Frank Zadelu in soprogi, katerima je prinesla krepkega dečka. To nam je povedal g. Rogina, ki je tako postal ded.
—Dva do tri vagone whiskeya iz Kentucky dospe danes v Joliet za “Slovenian Liquor Company”. V par dneh pride semkaj par vagonov zabojčkov, steklenic in druzih potrebščin za isto družbo, ki bo vkratkem vse uredila za otvoritev svojega podjetja.
—	Predpustu teko zadnji dnevi, zato ga je treba hitro izkoristiti v pošteno zabavo. Slovenski Sokol v Jo-lietu priredi na pustno soboto zvečer v Jednotinej dvorani veselico s koti-Ijončki, srečkanjem, šaljivo pošto, nagovorom itd. Veselični odbor je storil vse po svojih močeh, da bo ta večer zadovoljil vsakega, ki pride na to predpustno veselico. Opozarjamo samo še na najboljšo domačo godbo, ki je uvrstila na svoj spored za ta večer solo-igranje na gosli, kornet in klavir. Vstopnina za moške po 25c, dame proste; mladini pod 16. letom starosti vstop dovoljen samo v spremstvu staršev. Na veselo svidenje!
—	Istotam priredi Slovenski Sokol na pustni torek zvečer sijajen maška-radni ples, da tako primerno zaključi letošnji predpust. Plesalo se bo in rajalo v čast pustu do polnoči, ko “za-klenka z visokih lin polnočni zvon”. Pridite vsi, mladi in stari, ki utegnete, da se lepo poslovimo od predpusta, '“časa presnetega” — torej .na svidenje tudi na maškaradnem plesu v torek zvečer!
—	Pustni ponedeljek se bosta poročila v naši cerkvi g. Rudolf Lesar, rojen v Črnomlju, in gdčna. Zofija Vodnik iz Chicage,
—■ Rojak John Sitar se je podal v torek na Calumet, Mich., na pogreb svoje sestre Marije omožene Štefanič, katere smrt mu je brzojavno naznanil njegov svak, g. Štefanič. Pogreb se je vršil danes (v sredo) dopoludne.
—	Rojak John Malešič iz Pittsbur-ga, Pa., se je mudil tri tedne v Jolietu, iskaje primernega dela, pa ga ni našel. Čeprav samec, je g. Malešič član četverih podpornih društev v Pittsbur-gu, kamor se je vrnil. Obljubil nam je dopis o tamošnji slovenski naselbini, ki baje zelo napreduje,
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Arh Mihael, Benedikt Bor, Bogunovič Mile, Fatur Jožef, Funk Matija, Furek Franjo, Habis Jernej, Hočevar Josipina, Kočevar Jožefa, Margareta Janko, Simonich John in Ramanek Mila.
najsijajnejše. Udeležila so se pogreba vsa tri društva v obilnem številu ter nebroj drugega občinstva. Bil je doma iz Mirnopeške fare na Dolenjskem ter je bil v Ameriki že več let. Tu zapušča žalujočo soprogo in 4 o-tročiče v starosti od 3 let do 16. Počivaj, dragi sobrat, v miru in lahka ti bila slobodna zemlja amerikanska! Žalujoči soprogi pa naše najiskrenejše sožalje ter Bog te tolaži v težki uri britke izgube.
Andrej Žakelj, I. tajnik Dr. sv. Janeza Krstnika št. 11.
Aurora, 111., 19. febr.—Slavno uredništvo! Poročati imam žalostno vest, da smo 18. t. m. izročili materi zemlji predragega rojaka in društvenega sobrata Jožefa Kolenca. Bolehal je že nad 7 mesecev, vendar še ni nikdo slutil, da nas bi zapustil tako nenadoma. Bil je pripravljen na vse. Kot dober katoličan je bil previden s svetotajstvi za umirajoče. Kot dober gospodar in skrben oče je bil v trojih društvih, in sicer: v društvu sv. Janeza Krstnika št. 11 K. S. K. J.; v društvu sv. Jerneja št. 81 J. S. K. J., ter v nemškem društvu sv. Jožefa. Kako priljubljen in spoštovan je bil, pokazal je njegov pogreb, ki se je kljub slabemu vremenu in zelo slabi poti izvršil kar
Brockway, Minn., 12. febr. — Dragi mi list Am. Sl.: — Prosim te za mal prostorček. Mi imamo danes prav od-južno vreme in malo se nam dež ponuja iz megle. — Tale minuli teden je obiskal našo naselbino Rev. Francis Missia. — Drugih novic za danes ni. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje lista, listu prav obilno uspeha.
John Poglajen.
Burdine, Pa., 15. febr. — Dragi “A. S.”! Kot 19 letni čitatelj in naročnik Vam pošiljam naročnino za 20. leto Vašega cenj. ista, kojega mi še lepo nadalje redno pošiljajte. Tudi sem 16. letni član naše slavne K. S. K. J.
Želeč Vam v trudapolnem delu za napredek in izobrazbo milega naroda še mnogo večji napredek, ostajam Vaš zvesti prijatelj
Mart. Tavčar.
Cleveland, O., 19. febr. — Slavno u-redništvo A. Slovenca! Prosim za mal prostorček v tem priljubljenem listu A. S., da zopet kaj sporočim o našem clevelandskem položaju. Ravno nimam kaj veselega, bolj pa žalostnega, namreč, da neusmiljena smrt tako hlastno pobira naše rojake in rojakinje. Vsak slednji dan imamo po en ali dva pogreba. Tako je umrla dne
12.	febr. 1911 rojakinja Ana Kralj, stanujoča na 1306—-55th St. Previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, je mirno zaspala v Gospodu. Bolehala je že 13 mesecev tako polagoma, da je naposled kar preminula. Doma je bila iz Marinčevasi, fara in pošta Krka na Dolenjskem. Tukaj je bivala 5 in pol leta. Zapušča svojega soproga Fr. Kralja in zraven svojo nedoraslo hčerko Ano Kralj, staro šele 2 leti in 9 mesecev. Bila je pri društvu Marijinega Srca, ki jo je spremilo k večnemu počitku. Bog ji daj večni mir in pokoj ter svetila ji večna luč!
Umrla je tudi v sredo 15. febr. t. 1. Ana Mikolič, stanujoča na 1374 St. Clair ave. Pripadala je tudi dr. Srca Marije (obe v enem tednu!). Tukaj je bila že več let in zapušča več otrok. Bolehala je skoro samo teden dni in je v svoji kratki mučni bolezni previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Naj počiva v miru, čakajoč sodnega dne, na kar bomo ločeni in nam odločen kraj za vse večne čase.
Umrl je tudi rojak Fr. Žele, brat g. Jos. Želeta, ki ima tudi pogrebni zavod in Hardware Store. Bil je samo par tednov bolan. Vkljub močni in trdni postavi moral se je podvreči tej neusmiljenki. Kakor slišim, bil je pri treh društvih. Pogreb je bil sijajen. Prejel je bil zakrament poslednjega olja. Star je bil okrog 42 let. On je bil tudi izvoljen, da je skrbel iz starega kraja dobiti mrliške regalije z napisom: “Bratski poslednji spomin u-mrlemu bratu dr. Presv. Jezusovega Srca”, kar je pa on sam najprvi rabil. Glejte, kaj človek doseže. Svetila mu večna luč!
Pozdravljam vse drage mi čitatelje t. lista.	F. Russ.
East Omaha, Neb., 19. febr. — Drago uredništvo Am. Sl.! Prosim, da mi ne zamerite, ker vaas nadlegujem s par vrsticami, da jih natisnete na papir. Jaz večkrat prebiram dopise od raznih krajev z opisi, kako se jim godi, in bom pa še jaz napisal par vrstic, da bojo rojaki znali, kako se kaj godi v Omahi, Neb.
Zdaj vam ne morem nič dobrega poročati, zakaj je bolj slabo; eni delajo eni pa štapajo in denar trošijo, a za delo je pa malo težko. In pravijo, da še en mesec bo malo težko za delo, potlej bo pa boljše. Samo Bog daj zdravlje!
Še nekaj vam moram sporočiti. Pred par meseci sem kupil neko knjigo od slovenske korespondenčne šole, so mi pisali, da se bom lahko naučil lepo pisavo m branje. Ondaj jaz sem dal, kolikor so zahtevali. Ondaj, ko sem jo dobil, sem pa zagledal knjižico 20 listov. Tako, dragi čitalec, če sem se jaz prevaral, čuvajte se vi drugi, da se ne usedete na limanice.
Zadnjič sem prebiral, da je okoli po drugih krajih dosti farm. Pišejo da je na prodaj. Jaz bi se tudi na farmo naselil, da se imam kodi.
Zdaj vas pa ne bom več nadlegoval nf.c!a*je’ naj ostane malo za prihodnjič. Pozdravljam čitalce in čitalke po širni Ameriki. Tebi, Am. Sl., veliko naročnikov predplačnikov.
¿poročevalec T. B.
Ely, Minn., 14. febr. — Včeraj je bila tukaj pokopana Suzana Roman v starosti petdeset let. Vzrok smrti vodenica. Umrla je rodom Slovakinja
z Ogrskega. Tukaj zapušča več sorodnikov. N. p. v m.!
—	Danes so pokopali Alojziji Tol-majer, vdovi, eno leto starega sinčka Jožeta. Oče Frank Tolmajer je umrl meseca oktobra pretečenega leta in je zapustil žalujočo vdovo devet nedoraslih otrok. Ubogi prizadeti vdovi izrekamo naše sožalje.
—	Dne 13. febr. se je tukaj poročil g. Jakob Smrekar, rodom iz Rožanca pri Črnomlju, z gospico Marijo Dolinšek, rodom iz Ljubljane. Mr. Smrekar je eden starejših naseljencev v Ely ter je vedno vposljen v Kapševej trgoviji, nekaj poznejših let v mesnici. Obče spoštovanemu paru želimo obilo sreče ne brez blagoslova.
J.	J. Peshel.
Ely, Minn., 20. febr. — Tukajšnji cerkveni in narodni pevski zbor res lepo napreduje v vsakem oziru. In čegave zasluge so to? Le vrlega slov. organista, gosp. Fr. Hrovat-a in našega preč. Msgra. Jos. F. Buh-a. Res lepo petje goji, bodisi v cerkvi, ali izven cerkve, kar je res hvalevredno. Kako tudi narašča, vedno in vedno pristopajo novi pevci in pevke, in tudi prilika je sedaj lepa za vsacega, kdor ima grlo za petje, da pristopi k temu zboru. Prirediti hoče tudi malo predpustno veselico dne 25. febr. zvečer, s petjem, godbo in plesom, v prostorni Fr. Virantovi dvorani. Na programu bo več lepih narodnih pesmic, kakor na primer: “Ah, ni h zemljica krasna” —“Rožmarin”—“Škrjanček poje, žvr-goli” — in več druzih. Godba bode izvrstna, vstopnina čisto mala. Torej rojaki, udeležite se te veselice polnoštevilno: dne 25. febr. zvečer v Fr. Virantovi dvorani! S tem bodete veliko pripomogli našemu dičnemu cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru. Zabave bode dovolj. Torej še enkrat: Na svidenje dne 25. febr. zvečer v Fr. Virantovi dvorani! Pozdrav vsem naročnikom. Pripravljavni odbor: Leopold Stupica,
Geo. Hochevar in drugi.
Johnstown, Pa., 15. febr. — Posebnih novic iz tukajšnje naselbine glede zaslužka zdaj ne morem poročati. Gre vse bolj slabo, kakor navadno povsod. Poročati pa hočem in obenem rojake po Ameriki svariti pred John Remž-garjem, kateri je tukaj poneveril večje svote denarja več društvom kakor tudi zasebnikom ter nekega dne izginil. Najbolj umazano je pa to, da je še odnesel denar, katerega je nabral za štrajkujoče delavce v Westmorelandu in za pogreb nekega tukajšnjega brez vseh sredstev komaj par tednov v Ameriki bivajočega umrlega rojaka, tako da bo morala zdaj dotična oseba, pri kateri je omenjeni rojak umrl, sama trpeti pogrebne stroške. John Remžgar je bil več let v Johnstownu in se je kazal poštenega in zanesljivega ter je užival splošno spoštovanje, vsled česar se mu je še bolj zaupalo in zato je potem s svojim poneverje-njem napravil tem večje iznenađenje. Čudno se mi pa zdi, da dozdaj ni noben “resnicoljuben” list o tem ničesar poročal. Kako vse drugače bi bilo, kako bi po časopisih šumelo, da je kaj takega napravil kak “klerikalec” ali celo “far”, o katerih se tako rado piše dostikrat napol resnične ali celo izmišljene stvari! A. T., darovalec.
La Salle, 111., 20. febr. — Cenjeni urednik! Roka pravice je zadela tukaj enega Italijana, imenoma Sichi Sini dne 10. febr. Pred mesecem dni je bil tukaj obveščen naš “chief” Doyle z naznanilom iz Pennsylvanije, da se tukaj v naši okolici nahaja eden pod zgorajomenjenim imenom, ki je v Pennsylvaniji umoril pred 6—9. mes. nekega dep. šerifa. Dne 10. febr. je pa ravno dobil registriran list, obenem je bila policija obveščena, ter so ga izročili v luknjo, dokler m prišel dne 15. febr. policist Schwartz, ki ga je odvedel v Pa.
V	tukajšnji okolici je umrl Ant. Gliha, doma iz fare Hine, Dolenjsko, dne 15. febr. ob 6. uri zjutraj.
V	premogokopu sta se poškodovala naš rojak Jožef Otorepec, doma iz Skale, Štajersko, revežu je dvakrat eno nogo zlomilo, sedaj se nahaja v St. Mary’s bolnišnici; in dne 16. febr. je pa palec na nogi odtrgalo Avgustu Bučarju, doma iz Zgornje Straže, Dolenjsko.
Dne 24. t. m. bo praznik sv. Matije. Vaš Šimel vam La Sallskim Matijetom želi veliko sreče, da bi se še mnogo let veselili pri sodčku ječmenovca in da bi še jaz kaj dobil, in se vsi Mati-jeti na Am. Slovenca naročili. S pozdravom	S. Jesenšek.
McGregor, Minn., 14. febr. — Tu imamo ravno čudno megleno vreme in neki oslovski kašelj v okolici, zatorej sem se namenil, povedati novosti od tukaj, kjer je vse živahno, a le redki so dopisi od tukaj. Prosim pa, g. ur., ako ni dopis za vaš list, butnite ga v koš, kot že par prejšnjih.
Nova železnica je bila lani v jeseni dogotovljena in izvrstno “rona”. Cele vlake živine so v jeseni med ljudi po šumah razdelili, in skoz celo zimo gre približno 30—40 kar na dan loksov ven. Tudi čez veliki svamp (šoto) so jo gradili, da je primerno kurjavo si preskrbovati, ako bi bilo treba. In v Cañado j'e najbližja in najcenejša vožnja, bodisi od vzhoda ali juga.
Zimo^ smo imeli neizmerno mrzlo, da smo še od izkušene osebe zvedeli, da v 47. letih ni bila tako ostra kot letos. Za delo ne moremo tožiti, da ga ni na domu dovolj. Samo društva manjka in kolonije, ker samo v tem je u-speh v tej deželi. Čitam tuđi dopise
od druzih farmarjev in smeh me resnično prisili dopisniku iz See. 30, Minn., ker še toliko ni izobražen, da bi naslov položil, pa želi odgovor in poravnavo. Toliko mu pa razjasnim kot sem izkušen v več krajih pustinje v tej deželi: ko naseljenci v pustinji začujejo glas, da kupci zemlje iščejo pristojno zemljišče, pa takoj poskočijo 4-5 z zemljo, kar bi jo pa radi za 1-5 prodali. In jo advertizirajo, kar je tebi neznano, brate. In to se ne gre, ako eden postavim drago plača zemljo, da potem je več vredna. To se bolj gre po zadržanju ljudi in naroda in sosedov na kmetiji, klima od mesta, kakova zemlja, kaj na njej in v njej za prihodnjost i. t. d. To so glavne stvari. Obiskal sem naselbino lansko poletje v Fairchild, Willard in Gormans, z namenom se pridružiti koloniji. Ker me je g. Česnik častno in izvrstno sprejel in izkazal, dolžan sem mu hvalo. Res so na dobri zemlji Slovenci na Willardu, ali šume pa nisem pričakoval, da je taka kot je. Tudi sem videl slabo zemljo tam ter je ravno tista cena kot dobri. In po mojem mnenju sodi dopisnik v Phillips, Wis., pravo, in rečem, da tudi tukaj vse drugače solnce sije, samo zima je res dolga v Minn. Naj zadostuje ta dopis za sedaj in s pozdravom
F. J. Jakše.
P. S. Glavna stvar je, izvoli in dogovori se z odvetnikom, ako zemljo kupuješ, da ostane od kraja do konca tvoj zvesti društvenik in kolonist, ker njemu je mogoče človeka posvetiti in pogubiti. To sem prepričan iz svoje Iasatne izkušnje. F. J. J.
po širni Ameriki, posebno pa tri sestre v Minnesoti.
John M. Simonich.
Portersville, CaL, 15. feb. — Cenjeni g. urednik! Prosim Vas, da mi odstopite mal kotiček v predalih našega tednika Am. Sl., da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako je tukaj v Cali-forniji. Z delom gre še dobro za take, ki zastopijo na farmah. Plačo imamo tudi dobro, tako da si človek lahko kaj zasluži in “prišpara”. Vreme imamo ugodno in deževno, tako da lahko raste pšenica, oves, ječmen itd. Tukaj na Portersville je samo pet slovenskih familij, katere imajo velike farme in si lahko brke zasukajo, ker vidijo, kako jim letina lepo raste. Tudi so tukaj slovenski fantje, ki delajo ves teden in na nedeljo si cigare zapalijo, a marsikateri je nezadovoljen, ker slovenskih deklet primanjkuje. Tukaj na Portersville je zemlja jako draga za nakup, 150 dolarjev aker puste zemlje za pomarančni vrt. Ljudje imajo velik business in tudi naredijo dosti denarja iz pomaranč. Več prihodnjič.
Prilagam naročnino, da bom še dalje dobival in prebiral poljudnega Am. Slovenca.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje
Pueblo, Colo., 15. febr. — Dragi rojak, Vas prosim, da mi natisnete par vrstic v predale lista Am. Slovenec, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se nam godi tukaj v Pueblo, Col. Najprej vam naznanim, da nobenemu rojaku ne svetujem sem hoditi gledat za delo, ker je nas brez dela to sam Bog ve, koliko tavžent! Rudotopil-nice so večinoma zaprte, ravnotako Coal Mine in rudokopi. Dragi rojaki, ko bi mi bili vsi ene misli in vsi rokodelci “union men”, to bi bilo vse drugače danes v obljubljeni deželi. Ali zdaj je za nas prepozno, in vas pra-šam: zakaj? Zato ker narod ne razume pri volitvah, in zato se nam zdaj prav slaba godi. Poglejte danes samo to: Koliko ljudi je brez dela? Bog ve, koliko miljonov. In otrok je brez števila, ki nimajo oprave ne obuče, da bi hodili v šolo. Kedo je temu kriv, to si lahko sami premislite. Mr. Taft nam je obečal hribe in doline s svojim govorom. Kaj imate zdaj od njega? Nič druzega, kakor da ste skoraj vsi brez dela. Vi ste izvolili Mr. Tafta za prezidenta, in on vas bo naučil v Ameriki kruh grizti. Zakaj vam vaše fabrike in druge fekterije ne ronajo? Zakaj vam vse štapa? Jaz mislim, da tudi tam se bo enkrat narod iz spanja vzbudil, in zdaj je že veliko prepozno za nas! Zdaj vidimo tu in tam velike trume ljudi, ki hodijo po železnicah gor in dol, ki si iščejo dela in so strašno žalostni, ker ne morejo nikjer dela dobiti. Srečal sem veliko rojakov, ki so mi tožili, da niso jedli nobene reči 3 dni in več, ker so hodili po samotnih krajih! Tudi so prišli iz Leadvilla rojaki in pravijo, da je prav slaba: rudotopilnica in rudokopi slabo napredujejo. Zdaj pravijo ljudi tako, da stara domovina je “Merika”, tukaj je pa kapitalistovska sužnost, ki se je ne moreš iznebiti.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki. Vam pa želim veliko uspeha v vašem listu in naročnikov.	M. C.
Springfield, 111., 14. febr. — Slavno uredništvo A. S. Prosim, da nam priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu A. S. Na znanje vsem slovenskim možem in mladeničem, ki imajo veselje do petja, da smo ustanovili dne 13. febr. 1911 tukaj v Spring fieldu, 111., Slovensko pevsko društvo, pod imenom “Triglav” in pod vodstvom g. učitelja Fr. Polehar. Obenem so bili izvoljeni tudi sledeči odborniki: Jernej Mlakar, predsednik; Blaž Usman, blagajnik; Frank Beck, tajnik (1208 South 13th Street).
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Geo. Lopartz
Groccrijska prodajalna
N.	W. telefon 808
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar
gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
Albert Weiss Land Go.
Red River Talley Farme, v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
fame aa mil
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, IB.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
m\m\VSK959HN
Če potrebujete zdravila v svoji hiši, bodi samo Severovo.
Pripogibanje in vzdiganje
vam dostikrat pove, ali so vaše obisti oslabele ali obolele. Tako stanje se mora nemudoma zboljšati, ako hočete preprečiti resno in zapleteno bolezen.
Zdravilo za obisti la jetra
krepča oslabele obisti, ozdravlja bolne obisti in jih ohranjuje zdrave. Tudi uravnava razne nerednosti mehurja. Zanesljivo zdravilo za osebe obojega spola in vsake starosti.
Cena: 50c in $1.00.
Kupite ga pri svojem lekarniku. Ne pozabite povedati, da hočete Severovo Zdravilo, in odklonite vsak drugi pripravek, če se vam ponuja. Severova Zdravila imajo navodila tiskana v vašem jeziku.
G. Alojzij Gabrijan iz Subleta, Wyo., piše: “Mnogo let sem imel obist-no nepriliko in poskušal vse, česar sem se mogel domisliti, dokler ni eden izmed mojih prijateljev rekel: ‘Zakaj ne kupiš steklenice Severovega Zdravila za obisti in jetra?’ — Poslal sem po steklenico in tako mi je koristilo, da sem kupil še dve steklenici in kmalu sem bil popolnoma zdrav.”
Severov Želodčni grenčec
vzdržuje pravilno delovanje prebavnih organov, napravlja zdravo slast in u-ravnava neprilike, ki jih povzroča ne-rednost želodca.
Cena $1.00.
Severov Balzam za pljuča
vam prežene kašelj hitreje, nego katerokoli drugo zdravilo. Deluje zaščitno proti pljučnici in drugim resnim pljučnim neprilikam. Prijetno uživanje za otroke in odrasle. Cena 25 in 50c.
Ali ste prejeli iztis Severovega Almanaha za letos? Vprašajte svojega lekarnika. Nič ne stane.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
IZ STARE DOMOVINE.

i
L.____
KRANJSKO.
upajo na Kočevskem svoje ljudi orga- šnji trgovec J. Dvoršak. Že pred tre-nizirati. Če obvelja praksa novome- mi tedni se je poizkušal streljati, pa skega c. kr. pravdništva, potem je v menda se je takrat nekoliko premislil, Avstriji sploh vsako delo za narodne ker se je le nekoliko ranil. Vzrok te-manjšine izključeno! Potem nas kar mu je slabo gospodarstvo in še marsi-vse pod ključ postavite, ki kdaj gremo kaj drugega. Bil je zvest pristaš Šta-predavat manjšinskim Slovencem, ali jerčijancev. pa postopajte z Nemci pravtako kakor' z nami! Kako daleč smo prišli!? —
“Slovenec”.
Maščevanje tatinskega lovca. An-
—	Sklicanje kranjskega deželnega zbora. Dunaj, 8. februarja. Deželni zbor kranjski se sklice na dan 18. febr. da reši melioračni zakon. Stvar se je zavlekla za en teden zaradi tehničnih ovir. Besedilo mehoračnega zakona je z ministrstvom natančno dogovorjeno, da ne bode nobene ovire glede sankcije. Obenem reši deželni zbor še nekatere manjše zadeve.
—	Nadomestna deželnozborska volitev na Kranjskem. Na mesto od-stopivšega dež. poslanca g. Mandelja kandidira V. L. S. v dež. zbor župana Vehovca. Na svečnico dne 2. febr. sta se vršila dva volilna shoda, in sicer eden v Šmartnem pri Litiji, kjer je govoril voditelj S. L. S. dr. Šušteršič in kandidat Vehovec, drugi pa v Kresnicah. Na tem shodu je poleg kandidata govoril tudi poslanec Povše. Vehovče-va kandidatura je bila na obeh shodih z navdušenjem sprejeta.
—Prebivalstvo v Ljubljani. Pri ljudskem štetju v Ljubljani so našteli 38,-645 oseb. Ker je v slovenskem glavnem mestu aktivnega vojaštva 3400 mož, bi skupno prebivalstvo Ljubljane potemtakem znašalo 42,000 duš.
—	Preiskovanje podzemeljskih jam na Notranjskem. Vsled ukaza c. kr. poljedelskega ministrstva bode jamo-slovec in jamski tajnik g. And. Perko zistematično preiskal velike kapniške in vodne jame na Notranjskem. Raz-iskavanja se bodo vršila v kotlinah pri Ložu, Cerknici, Planini, Postojni in po kraški planjavi med Planino in Logatcem. Temeljito raziskovanje vseh votlin po teh krajih je pripravljavno delo za osuševanje notranjskih kotlin.
—	Premestitev uradnih prostorov. S 1. febr. 1911 so se z dovoljenjem c. kr. poljedelskega ministrstva preselili uradni prostori c. kr. vinarskega nadzorstva za Kranjsko iz hiše št. 82 v Rudolfovem v hišo št. 70 (prej hiša primarija g. Peter Defranceschija) v Kandiji pri Rudolfovem.
—	Kako se fabricirajo Nemci. Kasi-nofotograf Froehlich v Ljubljani je vpisal pri ljud. štetju svojo deklo, ki še nemški niti besedice ni umela, za Nemko. Sodni paznik Skobe, ki je slučajno rojen na Gor. Štajerskem, a so njegovi starši doma z Dolenjskega, ima za ženo Slovenko. To je vpisal za Slovenko. A svoje tri otroke, tudi tistega, ki je star dva meseca, pa vse za Nemce, dasi govori žena z njimi samo slovensko, on pa tudi.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani mizarski mojster in hišni posestnik Jernej Tavčar. — Na Mirni je u-mrl Ivan Avsenik, c. kr. poštni kontrolor v pokoju, star 65 let.—V Kranjski gori je umrla 98 let stara Neža Štrobelj. — V Kamni gorici na Gorenjskem je umrla ga. Kristina Globočnik, rojena Toman, fužinarjeva vdova in posestnica, mati c. kr. stotnika Fran Globočnika. — Umrl je v Mančah pri Vipavi posestnik Peter Natlačen, oče metliškega kaplana Petra in jurista Marka Natlačen. — V Dolenji vasi pri Selcih je umrla Marija Tavčar, mati dveh frančiškanov.— V Kranju je umrl c. kr. nadgeometer Viljem Preisinger, star 51 let. — V Ljubljani je umrla 12 letna hčerka .tovarnarja g. Karola Pollaka Milka Pollak.
—	Gospa Ivana Šušteršič umrla. Ljubljanski “Slovenec” z dne 1. februarja je poročal: Mrtvoud je zadel znano gostilničarko in posestnico gospo Šušteršič, po domače “Bobenčko-vo mamo”. Čujemo, da so zdravniki izjavili, da se je bati najhujšega. — Isti list z dne 4. febr. je poročal: Umrla je danes dobroznana in spoštovana gostilničarka in posestnica gospa Ivana Šušteršič, podomače “Bobenčkova mama”. Svetila ji večna luč! — In z dne 7. febr. je list poročal: “Bobnčko-vo mamo” gospo Ivano Šušteršič so včeraj popoldne pokopali. Pred hišo žalosti je svoji zvesti podpornici zapelo žalostinko slovensko glasbeno društvo "Ljubljana”. Menda ni Ljubljančana, ki bi “Bobnčkovo mamo” ne poznal in spoštoval. Trudoljubna gospa je delala takorekoč skoro do zadnjega, bila je pač vzor dobrih, delavnih slovenskih mamic. Njena gostilna in kuhinja sta bili vedno sloveči in srečen je bil tisti gost, ki je bil pri mami "dobro zapisan”. Njena hiša je bila vedno prava krščanska hiša, taka tudi gostilna, v kateri si dobil samo naše časopise. V njeni čedni hiši ni bilo prostora za liberalne liste. S svojim delom, s svojim trdnim prepričanjem je bila vzor ženam. Blag ji bodi spomin!
—	Namesto venca na krsto gospe Ivane Šušteršič je podaril svetnik trgovske in obrtne zbornice, trgovec g. Fran Zorec, 10 K za slovensko glasbeno društvo “Ljubljana”.
—Nadučitelj Lomšek umrl. Iz Cerkelj na Dolenjskem: Tu je umrl 1. februarja v starosti 81 let nadučitelj Simon Lomšek. Bil je 41 let učitelj v Cerkljah, dokler ni stopil 1. 1899 v stalni pokoj, organist pa je ostal do zadnjega časa. Ves odrasli rod v fari je hodil k njemu v šolo. Ljudstvo ga je
— Ljubavna drama. V nedeljo 5. febr. v noči je umoril v vili pri Novi Štifti vpokojem kondukter 'Anton Smodej, posestnico vile 32 let!' staro
visoko spoštovalo kot dobrega učitelja in vseskozi krščanskega moža.
— Iz Adlešič, 3. februarja. Zmrznil je dne 30. januarja ponoči okoli 10. ure v Tribučah poleg Kala na poti
proti Bojancem blizu šole Jure Cvit-	.....	-	-	___,___
kovic, po domače Vajvoda iz Tribuč	nad maščevati.	Vzel je puško	in J mesaril,	nakar je šel v	spodnjo sobo
obesil in pognal dve Drugo jutro so našli
,	^	-- |------ Jr	V 1IC	Sldtu
ton Furlan iz Pušče je bil radi tatvine j Marijo Schuster, vdovo sodnega ofi-na ovadbo I. Zupanca star, iz Javoro- cijala. 3. t. m. sta prišla skupaj iz vič kaznovan, vsled česar se je hotel | Ptuja. Smodej je truplo grozno raz-
— Vrvarjeva smrt. V Polzeli je prišel preblizu transmisijske vrvi pri stroju vrvarski mojster Mihael Fider-šek. Stroj je Fideršeka prijel s tako silo, da je bil takoj mrtev.
.»	...	.	------........... J ^	v	SUUU
hišna številka 64, kočar, nekdanji več-	. sel na mesto, kjer je	121etni Zupan- | vile,	kjer	se	je obesil in pognal dve
letni cerkovnik, star 58 let. Šel je iz	čev sin Janez cepil drva in ustrelil	kroglji	v	prsa.
semnja iz Vinice s tremi tovariši so- nan.p Zadel ga je v levo oko in obe oba mrtva, sedi. Na potu pa mu je prišlo slabo, rokj ter ga nevarno poškodoval. Ne-menda zato, ker je pil letošnje slabo dolznega sina so odpeljali v bolnico vino in žganje na semnju. A tovariši Kandij°> napadalca pa izročili sodišču, so ga pustili že blizu vasi samega, I — Uzmoviča vreč. Nedavno je pri-četudi je tožil, da mu je slabo in je	nesel k nekemu trgovcu	na Zaloški ce-
bila huda zima. Drugi dan so ga na-	sti v Ljubljani prodajat	nek neznanec
25 cementnih vreč, a ker jih ta ni hotel kupiti, jo je urnim potom ubral. Policija je uvedla za njim poizvedbo ter dva tiča izsledila in aretovala. Sta 37 letni dninar Fran Nakerst iz Tuhinja na mrtvaški oder. Med razburjenjem ln 3^letni Martin Podjed iz Smlednika, oa ie neznan tat ukrnHpt nrpin umri» Vreče sta bila ukradla pri “Gospodarski zvezi”. Parček je policija izročila okrajnemu sodišču.
— Vlom. Nedavno
šli zmrznjenega.
— Vpričo mrliča je kradel. V Trnovem, v okraju Ilirska Bistrica, je u-mrla 23. januarja posestnikova hči Marija Beniger in so jo položili doma
pa je neznan tat ukradel očetu umrle iz miznice 140 K, 60 K pa je velikodušno pustil v miznici.
■Uboj v Planini. Iz Planine poročajo: Na Svečnico so pili v
v noči se je
Planini lzvrsl1 v trgovino trgovca Avgusta Be fantje iz Laz in Planine skupaj, kjer leta pri Cirknici vl°m. Neznanec je so se slednjič sprli. Ko so šli zvečer uk.radel neki predal, v katerem je bilo Lažani domov, sta ostala od družbe ! ved denaria *n nato zginil. Naslednjega dne so našli imenovani predal nedaleč od Beletove hiše na cesti, iz česar se sklepa, da je tat hotel dobiti samo denar, ali pa da je bil pri dejanju preplašen. Kdo je izvršil vlom, še ni znano.
biča iz Sel pri Beli cerkvi. Vzeli so okoli 150 litrov vina in ga odnesli, da so ga imeli za praznike. Vrata so s silo, najbrže z vzvodom vlomljena. "Parkljev” seveda ni dobiti, ker si najbrže v Hadu gase žejo.
Janez Klemenc in Valentin Simšič za daj in mirno šla za drugo družbo.!
Simšič steče naprej, da bi dohitel o- j stalo družbo in pusti Klemenca same- 1 ga iti proti Lazom. Deset minut ho-1 da od prostora, kjer sta se ločila, naj- j
de Klemenc v krvi ležati sredi ceste |	— Za božične praznike so si dobili
mrtvega Simšiča. Pobil je s pole- vina. Na večer sv. Miklavža so vlo-nom udarec po čelu in bil je takoj mr- j mili neznani “parklji”, ki so strašili o-tev. Pokojnik je bil miren fant, ki se 1 troke tisto noč, v zidanico Janeza Roje izogibal prepirov in pretepov, in ' "	'	~	-
gotovo udarec m bil njemu namenjen.
Kdo je izvršil ta grozni čin, še ni znano. Sodnijska preiskava gotovo najde storilca, vse govorice so prazne.
— Nevarnega tatu so prijeli v Žni-darčičevi hiši v Renčah. Piše se Valentin Knez, star okoli 20 let, doma z Bleda. V obširnem Žnidaršičevem poslopju je moral biti ta človek par
dni ter se dobro počutil na kašči. Ho- _št nj v slovenskih goricah. Ljud-d.l je po stacuni, po sobah, bil pri bla- sko štetje se je v naši obmejni župniji gajm jedno suknjo je ukradel in ne- za Slovence častno izvršilo. V šent-kaj denarja imel je tudi jedi m pijače, Ujski občini se je naštelo 1176 prebi-na kasci; Slednjič je zapazila gospa j valcev, in med temi 902-Slovenca in Zmdarcceva nekega človeka v noga-j 203 Nemci, ter 71 tujcev. Pred dese-vicah, ko je hitel na kaščo. Tam se je timi leti je bilo 819 Slovencev in 267 bil skril v neko luknjo, kjer pa ga je , Nemcev. Slovenci so torei napredo-slednjic zasači mlad. Hilar.j Pahor vaIi za 83, Nemci pa nazadovali za 64
‘er.gt.,POteAnl‘Te-n- Tat prlznal’ oseb. Suedmarka bo morala potrošiti da bi bd rad dobil se denar iz blagajne j še mnogo stotisoč kron, predno bo izda bi ušel v Ameriko - ali prišel je le gnala Slovence iz St. lija. Števila
—	Inštalacija novega tržaškega škofa. “Naša Sloga” je doznala iz popolnoma zanesljivega vira, da se bode vršila inštalacija novega tržaškega škofa gosp. dr. Andreja Karlina dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa. Ta svečani čin bode izvršil prejšnji tržaški škof dr. Nagi s pomočjo Nj. Prevzv. goriškega knezonadškofa dr. Sedcj-a in ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jeglič-a.
—	Velik ljudski shod proti ljudskemu štetju se je dne 29. jan. vršil v Pulju v Narodnem domu. Sprejela se je resolucija, ki protestira proti postopanju občinskih organov in zahteva novo ljudsko štetje.
—	Iz politične službe na Goriškem. Iz Gorice se poroča, da bo dosedanji voditelj glavarstva v Gorici, dvorni svetnik grof Henrik Attems postal podpredsednik c. kr. namestništva v Trstu. Na njegovo mesto pride sežanski glavar Rebek.
—	Nov odvetnik v Gorici. V Gorici je_otvoril odvetniško pisarno dr. Karol Podgornik, do sedaj koncipijent pri dr. Tumi.
—	Lastnica 2000 K — beračica. Neko Marijo Filipčič, staro 75 let, ki je živela od miloščine, so našli mrtvo v njeni revni sobici v Trstu. Ko je oblast pregledala stanovanje, se je v
__________veliko začudenje našlo dve vložni knji-
klicati na magistrat ljudi, ki so se žici v skupni vrednosti nad 2000 K. pri ljudskem štetju naznanili za Slo- Sodišče je vzelo denar v svoje varstvo, vence. Radi tega je zopet silno raz-	TT , . m	^ .
v nemških listih. Nemci men- 1 ~7. Umr Je V Ma‘enp g' Gaspar Ka' da mislijo, da je vlada res za to tu, da Stfh=’ velePos.estn>k> zuPa". predsednik krajnega šolskega sveta. — Umrl
— Celovec, 6. febr. Nemški listi poročajo, da se sodnijsko preganjani, kraha nemške centralne posojilnice krivi monsignor Weiss nahaja v Minnesoti.
—Nasilje celovškega magistrata. Na celovškem magistratu so klicali na zaslišanje ljudi, ki so se pri ljudskem štetju naznanili za Slovence. Pri tem zasliševanju so se vršila taka nasilja, da je sedaj celo koroško deželno predsedstvo prepovedalo, da ne smejo več
do Gorice v zapore,
—	Župnik rešil življenje dečku. Na Bledu se je udrl led 131etnemu dečku; boril se je precej časa s smrtjo. Kakih deset korakov stran je stal nek uradnik, ki pa ni imel poguma skočiti v jezero in rešiti otroka. Ko zagleda nesrečo župnik Kleindienst iz Begunj v daljavi več sto korakov, teče z vso silo na lice mesta ter z nevarnostjo lastnega življenja reši dečka iz vode. Še nekaj sekund in otrok bi bil utonil, bil je že skoraj nezavesten.
—	Gozd pogorel. Pod goro sv. Aha-cija v ilirsko-bitriškem okraju je nasajen mlad gozd. Bodisi iz zlobnosti ali pa iz neprevidnosti, je nastal v gozdu ogenj, ki so ga kmalu zadušili. Vendar je škode okoli 6—7 tisoč K.
—	Drago spanje. Nedavno je dobil posestnikov sin Jernej Žbontar iz Za-legaloga pri Škofji Loki svojo večmesečno plačo v znesku 140 kron. Ko je nato odšel v neko gostilno v Zalem-logu in vsled preobilne pijače zaspal, mu je neznan tat ukradel vseh 140 K, le drobiž v znesku 11 K 10 vin. mu je velikodušno pustil v žepu.
—	Na lastni zemlji preganjani. C. kr. državno pravdništvo je zoper g. kapi. Kopitarja uvedlo preiskavo po parag. 302. Ta paragraf pravi: “Kdor druge k sovražnosti zoper različne narodnosti... poziva ali pa sploh državljane vnema k sovražnemu strankarstvu drugega proti drugemu ali pa jih skuša k temu zapeljati, je itd....” Kaj pa je kaplan Kopitar storil? Ustanovil je Slovencem v Kočevju izobraževalno društvo in jih pozival h kulturni in gospodarski organizaciji, o kakem vnemanju k sovražnosti pa ni niti govora in vendar se drž. pravdništvo ni pomislilo zoper njega na podlagi parag. 302. preiskavo uvesti! Tako se meri pravica Slovencem celo na kranjskem ozemlju. Še nikoli se ni slišalo, da bi bilo kako c. kr. pravdništvo uvedlo preiskave zoper nemške potovalne učitelje Suedmarke in govornike Schul-vereina ali pa Ostmarke, ki n. pr. zdaj na Dunaju na javnih shodih poziva k bojkotu zoper Čehe, zahteva, da se vse češke uslužbence nemudoma odpusti iz službe in označuje češki narod za manjvreden! Ali je kdaj kak državni pravdnik preiskoval govore hujskačev Volksrata na Koroškem, ali je oblast kdaj poklicala k sebi govornike na pravkar vršečih se “nemškonacijo-nalnih večerih” v Celovcu, kjer se nečuveno bujska zoper Slovence, da vnemajo sovraštvo zoper drugi narod? Ali je kdaj že kako sodišče sodilo zavoljo tega Los-von-Rom pastorje, Albanija, Mahnerta in druge, ki pridigujejo sovraštvo «oper nas na svojih shodih?... Mi odločno protestujemo, da se tako postopa, kakor da je Nemcem v naši državi vse dovoljeno, Slovence pa vzame v pretres državni pravdnik, če se
Nemcev ni moglo povzdignili niti ne
parčkov nežnih frajlic, ki sp se jn §ta Utonila. Mrtvi trupli so še isti
kaj
vpisale za Nemke. — V Ceršaku se je naštelo 517 ljudi, med temi 491 Slovencev in samo 26 Nemcev. Leta 1900 je bilo v Ceršaku 395 Slovencev in 31 Nemcev. Mnogo vode bo še preteklo po Muri, predno se bo Bresniku spolnila njegova vroča želja, da bi izginili Slovenci iz Ceršaka. — Tudi v Cirknici so baje Slovenci napredovali.
—	Gradec ima z vojaštvom 151,783 prebivalcev, 1. 1900 jih je imel 138,080. Civilnega prebivalstva je 146,509.
—	Trbovlje. Ljudsko štetje. V občini Trbovlje se je letos naštelo 13,507 prebivalcev, pred desetimi leti pa 10,-851. Število duš se je v tem času pomnožilo za 2656. Nemcev se je naštelo 632, leta 1900 pa samo 312.
—	Slovenski župan v Hočah. Ker so bile zavrnjene vse nemške pritožbe proti izvolitvi slovenskega župana g. Vernika v Hočah pri Mariboru, zliva sedaj ‘Marburgerica’ cele golide gnojnice svoje jeze po hočkih Slovencih. Jezi jo, da so Slovenci na čast novemu županu streljali iz topičev. Zanimiv slučaj je, da sta si prejšnji župan Šta-jercijanec Paul Wernigg in novoizvoljeni slovenski korenjak g. Anton Vernik — brata. Prvi se je dal potom Štajerca od liberalnega učitelja-nemčurja Gattija zapeljati iz slovenskega tabora v sramotno renegatstvo. Drugi pa je mož jeklenega značaja: neizprosen Slovenec in veren katolik.
—	Trgovke s človeškim mesom. V Konjice je nedavno prišla neka Frančiška Žohar iz Belovara, ki se je predstavljala kot posestnica hotela “Orlik” v Belovaru. Pregovorila je mlado, lepo dekle Ljudmilo Skarlovnik, da je šla ž njo, misleč, da dobi v hotelu dobro službo. V Belovaru pa je Skarlovnik spoznala, da je zašla v sramotno hišo, iz katere je niso izpustili, ampak prisilili k sramoti. Skarlovni-kovi se je posrečilo s pomočjo nekega gosta poslati pismo materi, ki se je pripeljala v Belovar in s pomočjo policije dobila hčer nazaj. Proti Frančiški Žohar je napravljena kazenska ovadba.
—	Smrtna kosa. Dne 3. febr. je na-gloma umrl g. Jakob Bovha, odbornik S. K. Z., član kozjanskega okrajnega,« zastopa, župan in veleposestnik v Ve-račah pri Bučah itd. Rajnki je bil kre-men-značaj, ki je stal neomajno in neustrašeno v prvih bojnih vrstah za pravice slovenskega ljudstva in je bil zato po nemčurjih hudo napadan. —
V Studenicah je umrla č. dev. Magda-lenka M. Jožefa Šaško. — V Radgoni je umrl posestnik Kavčič, oče mariborskega kanonika Jakoba Kavčiča.
—	Samoumor trgovca Dvoršaka v Trbovljah. Iz Trbovelj se piše: Dne 31. januarja zvečer se je ustrelil tukaj-
bi Slovencem delila samo krivice.
—	Celovec. Narodna veselica. Dne 28. januarja se je vršila v veliki dvorani hotela “Trabesinger” prva narodna veselica v letošnjem predpustu. Posetilo jo je blizu 200 ljudi iz Celovca, ostale Koroške, a tudi zastopniki iz Gorenjske in Maribora. Najprej je bila uprizorjena burka “Bratranec” in potem je sledil ples ob zvokih celjske narodne godbe. Veliko pozornost so vzbujali Ziljani v pestrih narodnih nošah.
—	Nesreče na jezerih. Na Osoj-skem jezeru na Koroškem se je sankal v nedeljo 5. febr. cerkovnik iz Osoj, Klabač, z 11 letno hčerkico. Vdrl se jima je led in Klabač je izginil pod ledom, deklica pa se je zamotala s predpasnikom v sanke in ostala tako na površju. Prihiteli so ljudje, ki pa so mogli z največjo silo le deklico rešiti, cerkovnik pa je utonil. — Na Vrbskem jezeru se je dne 1. februarja vlomil dvema 14 letnima dečkoma led
dan potegnili iz jezera,
je v Gorici v 72. letu svoje dobe poštni upravitelj g. Matija Šorli, rodom Tolminec.
—	Na Reki in njenem teritoriju so pri ljudskem štetju našteli 49,621 prebivalcev. Ker je na Reki vojakov 1110, šteje Reka nad 50,000 prebivalcev.
—	Poročil se je Vladimir vitez Gorup Slavinski, sin veletržca Josipa viteza Gorupa na Reki, z gdčno. Zoro Crnadakovo, hčerjo ravnatelja I. hrvaške hranilnice v Zagrebu.
— Srbsko meso v Zagrebu. Po iniciativi župana Holjca je došla ondan prva poizkusna pošiljatev srbskega mesa v Zagreb. K prevzetju na kolodvor je došel župan s komisijo. Mesto je takoj sklenilo pogodbo za 1 vagon mesa vsak teden. Meso se prodaja v mestni mesnici in je cenejše nego meso pri ostalih mesarjih. Vsled tega so
bili slednji prisiljeni znižati cene mesu, zlasti svinjskemu.
—	Karlovec ima sedaj 16,200 prebivalcev.
—	Zadar hrvaški. V Zadru so poleg 20,000 Hrvatov našteli le 7500 Italijanov. Sedanje italijansko občinsko-zastopstvo stoji torej na lončenih nogah.
—	Delavski dom nameravajo zidati v Zagrebu.
—	Pozno je začel. Pred nedavno so iz Pisarovine v Zagrebško bolnišnico pripeljali nekega 103 leta starega: posestnika, ki dosedaj še nikdar ni imel opraviti ne s sodnikom ne z zdravnikom. Sedaj pa se je stepel s sosedom in bil pri tem ranjen ter se na sivo starost seznanil s sodniki in zdrav niki.
—	Umrl je v Varaždinu oče zagrebškega nadškofa koadjutora dr. Ant Bauerja — Anton Bauer v visoki starosti.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno,
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MES-TU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet, Illinois.
Ustanovljena 1B71. Of Joliet. Illinois.
I
Prejema raznovrstne denarne auogs ter pošilja denar na vse dele sve>
Kapital in preostanek $300,000.1,
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	J0!*?4» I11**
SVOJ* IC SvÖJlMS SS255*
Važno za vsacega
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek 05^/
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbmilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^


Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
--	STRITARJEVE ULICE 2 ----
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje po čistili	~Jb.3 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE; SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
AMERIKANSKI SiX3VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdtja ga vsaki petek
SL9TEH3K0-A1 TISKOVNA DRUŽBA
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošdjatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/.
509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI
NASLOV.	.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
A.MEKIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathol'C Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
pri njih do konca sveta in da jim pošlje Duha resnice, ki naj je uči vse res_-nice in je obvaruje vsake zmote. Vrhm poglavar papež, ki ga je cerkvi postavil na čelo, naj bode kakor skala, na katero je zidana nepremakljiva cerkev — ta naj bode najviši pastir vse njegove črede. Škofje naj so načelniki škofijam in duhovniki naj jim bodo' pomočniki. Vsem narodom je zaukazal, da morajo stopiti po sv. krstu v to kraljestvo, v to cerkev — ker po drugi poti ni ¡zveličanja. Povedal je pa tudi in obljubil je, da bodo božji sovražniki, nasprotniki resnice, otroci teme m laži vedno besno napadali to cerkev in jo silovito preganjali; a da je premagati ne bodo mogli.
Nehvaležnost do Boga samega bi bila, ko bi se kdo odtegoval cerkveni oblasti, ko bi jo grdil in pobijal. Grdil in pobijal tako, da bi vlekel zoper cerkev, zoper škofe in duhovnike. Ko bi se vdajal navidezni znanosti, ki uči cerkvenim naukom nasprotne nauke. Posledice temu bi bile, da bi tak kma lu opustil molitev, službo božjo, sv. zakramente. Jel bi dvomiti o cerkvi, o Gospodu Jezusu, nazadnje o Bogu samem. Zavrgel bi tak božje razodetje; morda se ponašal celo s tem, da ni otrok božji.
A z ugledom cerkvene oblasti bi padla veljalnost in padel bi ugled vseh svetnih oblasti. Potem je jenjala tudi v državi vladarjeva in v družini oče tova oblast — državno in družinsko življenje je razpadlo. S tem je razpadlo vse! — “Danica”.
PREPIR ZA SLAVEN IZREK.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
26.	feb.	Nedelja	Porfirij, škof.
27.	“	Pondeljek	Leander, Baldom
28.	“	Torek	Romanus.
1.	m'ar.	Sreda	Pepelnica.
2.	“	Četrtek	Simplicij, BI.	K.
3.	‘	Petek	Kunigunda, Avst.
4.	“ Sobota Kazimir; Frid.
ŽENITVOVANSKA.
(Zložil Ant. Pintar.)
Pozdravljena bodita nam,
Ki zvezal vaju Bog je sam:
Nevesta ljuba, ženin ti,
Naj Bog se vaju veseli.
Naj starši, bratje in sestre Se z vama v Bogu vesele;
Na svatbi vse naj bo tako,
Da Jezus sam pri vama bo.
Hodita z Bogom srečen pot, Naj angelj z vama bo povsod;
Zročujta se mu vsaki čas,
In spomnita se svatov nas.
Tako kot cerkev nas uči,
Naj vse pri hiši se godi:
Saj srečen je zakonski stan,
Le če po vesti je držan.
Gospod pa vama mnogo let Do konca daj sveto živet’;
Družino vladajta lepo,
Da ž njo vred prideta v nebo.
Pobožno, dragi, drugi vsi, Živimo svoje žive dni,
Da bode Jezus nas vesel
Enkrat med rajske svate vzel.
O	SV. CERKVI.
Našo naravo je Bog vstvaril tako, da nam ni mogoče izhajati brez družine in države.
Za otroka je preskrbljeno v družini; za družino v državi. Kaj pa za verske potrebe — ali za te potrebe ni preskrbljeno? Ne bojmo se; preskrbljena je. Bog je poskrbel. Zasnoval je uev« veliko in dobro vrejeno društvo z aalogo, da‘v njegovem imenu uči ljudstva resnice, katere naj verujejo; zapavedi razglas«, katere «aj izpol-nujejo in preskrbljuje vsa za versko življenje potrebna sredstva.
Temu društvu pa Bog ni dal vstave, kakor jo imamo sedaj v državi, da bi se volili zastopniki in bi v zbornicah razpravljali o verskih resnicah in o doižnosftih do njega. V tem slučaju pač ne bi nikdar prav spoznali večnih resnic in dolžnosti do Boga. Ljudske zbornice in njihovo določevanje o veri in o verskem življenju — to bi imeli mi groznih zmešnjav!
Za to versko družbo je hotel Bog pač bolje poskrbeti; zavarovati jo je hotel zoper ljudsko zmotljivost in zo-PCc Uudske strasti. Zato je sam Sin božji prišel na svet, da bi vstanovil to najbolj potrebno društvo: Cerkev božjo.
Tej cerkvi je dal vidnih poglavar-iev- Le samo tem je izročil oblast oznanjevati večne resnice, razglaševati zapovedi božje in deliti pomočke v dosego rečnega življenja. Obljubil je tem poglavarjem, da nevidno ostane
Mnogoštevilni so primerni in izborni izreki, katerih začetnik je Abraham Lincoln, in morda se nobeden tolikrat ne navaja kakor ta-le: “Vse ljudi pač lahko enkrat prevarate, lahko nekatere ljudi vedno spet prevarate, ampak vseh ljudi vedno varati ne morete!”— Toda, ali je Lincoln izgovoril ta izrek? Ali ne prihaja od nekega drugega moža, ki se ne da, četudi je bil poznavatelj ljudi, v nobenem drugem oziru primerjati z Lincolnom — od P. T Barnuma?
V listu “London Spectator” razpravlja to vprašanje Herbert W. Hor-will, in kar tu izvaja, ni vsaj nezanimivo. Že pred nekaj časom je poskušal pomožni knjižničar kongresne knjižnice v Washingtonu, Ainsworth R. Spafford, določiti, kdaj in kje je Lincoln izrekel pripisovane mu besede. Toda vkljub najmarljivejšemu zasledovanju, vkljub njegovemu natanč nemu pregledu pisem in listin in govorov, ki jih je spisal predsednik Lin čoln, ni bilo najti niti sledu. Nijed nega dokaza ni bilo pokazati, da je bil Lincoln začetnik omenjenega izreka, izvzemši morda po sklepanju iz samo raslega humorja, ki se dostikrat kaže v govorih in izrekih Lincolnovih. Potem je nadaljeval gospod Spafford svoja zasledovanja v drugi smeri, in posrečilo se mu je, najti vir. Izrek je izkoval Phineas T. Barnum, slavni glu mač in cirkusni podjetnik, v eni svojih neumrjočih izjav o lahkovernosti občinstva, velike množine.
Gospod Horwill, pisec članka “Spectatorju”, ne navaja poglavja in vrste, kjer je zapisano Barnumovo reklo. Prav lahko je mogoče, da je Bar num silno primerni izrek ukradel Morda ga je ukradel celo od Lincolna Ali kdor besedo mirno premisli, tisti spozna, da zveni skoro bolj po Barnu-mu, nego po Lincolnu. Iz temeljne misli omenjenega izreka je sklepati ta korekoč bolj na cirkusnega podjetnika nego na državnika. Prva dva stavka izražata izkušnjo, ki jo je imel pisatelj z občinstvom. Zveni tako, kakor bi pisatelj rekel: “Poznam to, poskusil 3em dostikrat.” Pa v Lincolnovi nravi ni bilo nikdar, ali vse ljudi enkrat prevariti, ali nekatere ljudi ponovno trapiti. Nikdar ni poskušal ljudi varati, nikdar posameznika, nikdar ljudstva. Na drugi strani ni dvoma o tem, da je Barnum to večkrat poskušal, in s sijajnim uspehom, in da je vedel, kaj je govoril, — ako prihaja izrek od njega.
Nadaljnje preiskovanje je potemtakem pač potrebno, da se končno dokaže začetništvo izreka, ampak zazdaj je videti, da bo moral Lincoln nositi breme neštevilnih dvomnih dovtipov in izrekov, katere bi v življenju bržkone zavrnil.
Tragičen konec.
jemo, ki so člani te ali one cerkvene občine. Če prištejemo še tiste, ki obiskujejo cerkve, otroke in napolspre-obrnjence, ki niso cerkveni občani, potem naraste število obiskovalcev cerkva na kacih 70 milijonov pri prebi-vavstvu 92. milijonov.
KAKO SE CENI DRUGOD VAŽNOST KATOLIŠKEGA TISKA.
Strašno stanje katoliške cerkve na Francoskem je konečno primoralo francoske katolike, da so se začeli intenzivnejše baviti z napredkom tiska. Ena nepremagljivih trdnjav, katero so brezuspešno naskakovali framasoni in njihova vlada s pomočjo svojega pro-ticerkvenega zakona, je “Hiša dobrega tiska”. Ta zavod so osnovali in izbor organizirali redovniki asumpcio-nisti, in ko ga jim je odvzela vlada, ga je obnovil požrtvovalni odvetnik, Fe-ron-Vrau. Kako velik je ta zavod in pomemben za katoliško Francijo je razvidno iz dejstva, da je v njem zaposlenih do 600 oseb. Poleg tega ima veliko število prostovoljnih sotrudni-kov, nad deset tisoč ter okoli 50,000 agitatorjev in kolporterjev. Te velikanske organizacije razširjajo na milijone iztisov časopisov, brošur in podobnih izdanj. “Hiša dobrega tiska” ima:' 1. tiskarno, v kateri tiska vse svoje publikacije; 2. veliko administracijo, ki skrbi za kolportažo in agitacijo; 3. ogromno uredništvo za 25 svojih časnikov in revij; 4. posebne prostore za ljudska predavanja s pomočjo skioptikona in fonografa; 5. atelje za izdelavo klišejev in galvanoplastično reprodukcijo. Vsa ta organizacija ima edini namen, da nudi francoskim katoličanom odprto skladišče najboljšega orožja proti slabemu tisku. Francoski katoličani se bavijo sedaj z mislijo, da osnujejo v vsaki dijecezi slična središča katoliškega tiska. Enak zavod je že ustanovil tiskar Emil Payet pod imenom "Hiša dobrega tiska” v Saint Maixeulu. Kako so ti zavodi trn v očeh framasonov, dokazuje dejstvo, da je “Hiša dobrega tiska” morala prestati huda preganjanja od strani vlade. Ta se je hotela polastiti tiskarne, kakor tudi pozneje lista “Croix” (Križ), češ da je last redovnikov a-sumpcijonistov ter je dal Feron-Vrau samo svoje ime. Da bi se izognil na-dalnjemu preganjanju, je osnoval Feron-Vrau katoliško tiskovno društvo “Jeane d’ Are”. Subskripcija za to društvo je izkazala nepričakovano vsoto 3,467,900 frankov. Na ta način je vsekakor preprečena brezvercem vsaka prilika, da uničijo razvoj katoliškega tiska na Francoskem. Tako skrbe na Francoskem katoliki za svoj tisk, ker dobro vedo, koliko more koristiti katoliški tisk katoliški organizaciji, in po njej vsemu francoskemu narodu. Toda tudi po drugih državah se lepo razvija katoliški tisk in razmeroma Slovenci nismo tozadevno najzadnji. Vsekakor pa je dolžnost vsakega po štenega katoličana, da podpira in širi dobro katoliško časopisje.—‘Slovenec’
Blizu West Creek-jeza ravno nad jezerom zvanim Lake George, v Colo-radu, je bilo te dni najdeno strašno po zvereh okrnjeno truplo starega zlatokopa in prejšnjega strojevodje Rock Island-železnice, George Heslina, imenovanega tudi “Shorty Stein”. Heslin je pred dobrima dvema tednoma izginil z Badger Mountaina, na katerem je skupaj s Henry Morrisom iskal zlata, in takrat se je mislilo, da se je podal v New Mexico. Kakor je sedaj videti, je postal žrtev vremenskih ne-prilik, nakar so imele zveri grozno gostijo na njegovem truplu.
' Okoli 270 ton kovine je v milji povprečne železnice.
Če se opeklina brž pokrije s sirovim maslom, se na koži ne napravi mehur.
Naravnostno brzojavljanje med Montrealom in avstralskimi mesti je sedaj mogoče.
Pajki se nahajajo v Javi, ki izdelujejo pajčevine tako močne, da se dajo samo z nožem razrezati.
Slapovi reke Jordan pod Galilejskim jezerom se imajo izkoristiti v oskrbovanje elektrike za večja mesta palestinska.
Kralj poljskih beiačev, mož dvajse tih žena, aretiran. Na Ruskem Poljskem so aretirali takozvanega “kralja beračev” Davida Kočnela iz Homela. Ko je bil še mladenič, je bral v listih, da je umrl berač, v čegar postelji so našli mnogo denarja. To je imponiralo mlademu židku in postavil si je za cilj življenja, da tudi on postane bogat, ne da bi delal. Opazoval je, kako na Ruskem Poljskem cvete beračenje in da nedostaje tem beračem le —organizacije in sistema. V vseh večjih krajih je modri David ustanovil organizacije beračev ter jih vodil po izgotovljenem načrtu. Organizacija se je silno razširila, nakar je David, imenovan “kralj beračev”, v vseh večjih mestih: Lodzu, Kališu, Lublinu ustanovil tajne — šole za berače, v katerih so se “gojenci” po “izvrstnih metodah” učili beračenja. V tem svojem delu je spoznal David tudi mnogo žensk, ki so se posvetile beračenju. Med temi je bilo nekaj tudi lepih žensk, katerim je David takoj dvoril in se z mnogimi poročil, tako da je “kralj beračev” imel v vsakem mestu svoj dom. To je trajalo toliko časa, da ni policija posegla vmes. Sedaj je “kralj beračev” aretiran. Dokazali so mu že 20 slučajev bigamije. Sodnij-ska razprava proti “kralju beračev” bo vsekakor jako zanimiva.
Bivši burski general Piet Cronje, eden najslavnejših vojskovodij v burski vojski leta 1898., je umrl dne 6. t.
m.	v Klerkdorpu, Transvaal.
Argentinsko meso, namenjeno za Avstrijo, bodo, da ugodijo tamošnjemu okusu, razpošiljali brez masti, ki jo bodo prej v Argentiniji odločili 'od mesa.
Redovnikova iznajdba. Časopisi iz Rima poročajo, da je frančiškan pater Bontempi iznašel električni aparat, ki izmenjavo na tirih cestne železnice jako praktično preskrbi na avtomatični način.
Sofija, glavno mesto Bolgarske, šteje po novejšem ljudskem štetju 102,-769 prebivalcev. Radi tega se sme odslej Sofija uvrstiti med velemesta. Tekom zadnjih pet let se je sofijsko prebivalstvo pomnožilo za 20,148 oseb.
Ženska—poslanec. V državno zbornico na Norveškem bo izvoljena namesto odstopivšega poslanca in predsednika Bratli — ljudskošolska učiteljica gospodična E. Rogstag. Torej bo v norveški državni zbornici prvokrat sedela na poslanskem sedežu — ženska!
Razstava v zapadni Sibiriji. Iz Petrograda poročajo, da priredi letos poseben odbor s pomočjo ruske vlade v Omsku zapadno - sibirsko razstavo. Razstava bo otvorjena dne 15. junija 1911 in bo obsegala vse grane narodnega življenja v Sibiriji. Ruska vlada je obljubila izdatno podporo.
CERKVENA 8TATISTIKA.
Dr. H. K. Carroll, na tem polju znanosti v naši deželi morda najbolj izkušeni poznavatelj naših cerkvenih razmer, vkolikor se izražajo po številkah, je dobil od cenilnega oblastv* uradno naročilo, sestaviti statistiko cerkvenstva iz izidov ljudskega štetja in iz drugih merodajnih virov, kakor tudi iz objav in poročil cerkvenih skup ščin. Četudi si pridobljene številke ne morejo prisvajati brezpogojne resničnosti, vendar najzanesljiveje raz-jasnujejo mnoga cerkvena občestva naše dežele. Po začasnem poročilu, katero je sedaj objavil dr. Carroll, je v Združenih Državah 170,153 propo-vednikov ali pridigarjev, 218,147 cerkva in 35,332,776 “komunikantov”, t. j. obhajancev. Proti letu 1900. je to več 26,952 propovednikov, 27,336 cerkva in 7,948,972 vernikov. V zadnjih dvajsetih letih, torej izza 1890, je naraslo število propovednikov za 53 odstotkov, število cerkva za 32, število vernikov za 71 odstotkov. Število cerkvenih občanov se je torej mnogo hitreje povečalo nego število prebivav-stva. O nazadovanju cerkve v naši deželi se potemtakem ne more govo-Nad 35,000,000 prebivavcev šte-
riti.
Kako se varujejo posamezni narodi proti mrazu.
Vsak narćd ima svoje običaje in navade. Medtem, ko se razvajeni Evropejci ob najmanjšem mrazu zavijajo v kožuhovino do vratu, žive v severni Ameriki Indijanci, ki hodijo tudi v najhujši zimi napol goli. Kljub temu jih ne zebe, ker so že izza svoje mladosti utrjeni ter so privajeni mrazu. — V indijanskem rodu morajo mladi dečki drug drugega šibati, dokler ni koža popolnoma rdeča, ter se potem kopati v napol zmrzlih rekah. Ko dorastejo, morajo potem sami v najmrzlejših nočeh spati nagi na prostem. Slabotnejši seveda omagajo in ob taki vzgoji kmalu pomro, toda ostali, ki prestanejo tako drakonsko vzgojo, so pozneje napram mrazu neobčutljivi. Nek angleški list tudi opisuje izredne načine, po katerih se varujejo mraza razni rodovi v Tibetu. Nekatere pokrajine te dežele so izredno mrzle, razun tega pa razsajajo v njih hudi viharji v mrzlem letnem času. Tibetanci se ne oblačijo posebno gorko, temveč si prebarvajo vso kožo z neko črno, zelo maščobno barvo. To sicer ni bogve-kako čedno, pomaga pa le proti mrazu. V severnem Tibetu je nek angleški raziskovalec naletel celo na Tibetanca, ki je imel okoli pasu privezano kovinasto košaro, v kateri je imel žr-javieo. Mraz je bil namreč tako hud, da vročina žrjavice ni mogla škodovati telesu. Ta Anglež trdi, da je «aletel *a več takih Tibetancev, ki so «ošili peč S seboj. Eskimi imajo navado, da mažejo svojo kožo z mastjo is oljem, kar je tudi običaj pri sekaterih rodovih v Tibetu. V severni Ameriki »o indijanski rodovi, ki svoje bose roke in noge mažejo z gnilim nb jim mesom. Da je dobra hrana dobro sredstvo proti mrazu, to vsakdo ve,
Ameriški kapital na Ruskem.
Ameriški finančnik John Hammond, ki biva že dlje časa na Ruskem in je bil predstavljen tudi carju, se je pogajal z rusko vlado po naročilu neke ameriške družbe o gradnji žitnih ele-vatorjev na Ruskem, in pogajanje je bilo uspešno. Američani bodo zgra dili na Ruskem celo omrežje elevator jev, ki se bodo oskrbovali pod državnim nadzorstvom. Nadalje se poroča, da se je Hammondu posrečilo, dobiti dovoljenje za napeljavo vode po Tur-kestanu. John Hammond je odpotoval ondan iz Petrograda v Berolin, kjer želi baje biti predstavljen nemškemu cesarju.
V Argentinijo je odpotovalo leta 1908 iz Španije 125,497, iz Italije 93,-479 oseb, v Brazilijo leta 1908 iz Portugalskega 37,628, iz Španije 14,862, iz Italije 13,873 oseb, v Kanado leta 1908 •—1909 iz Anglije in Irskega 52,901, iz Avstro-Ogrskega 10,615 oseb, v Kubo leta 1909 iz Španije 24,662 oseb.
Na Semeringu se je zgodila dne 4. t. m. velika nesreča pri sankanju, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. V veliki strmini so zdrknile sani, na katerih je sedela večja družba, iz tira. Dr. Groh-mann in gospa de Mays sta priletela tako nesrečno ob obcestna drevesa, da sta obležala na mestu mrtva z razbitimi glavami. Gospod Mays si je pretresel možgane, okrajni glavar pl. Lo-rang pa se je le deloma poškodoval, en drug športsman pa je odšel brez poškodb.
Polno revmatizma.
Med to letno dobo, polno dežja in vlage, je vsak kraj poln revmatizma, nevralgije, glavoboli, obolenj grla, o-tekanja in otrplosti sklepov. Bolnik se ravna po vsakojakih nasvetih, ki mu časih koristijo, časih pa škodijo. Ako želi sprejeti naš nasvet, naj uživa Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, natanko po navodilih, in naj bo skrben glede zmernosti v jedi in pijači ter svojih navad. Olajšbo občuti kmalu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino prežene vse nerabne snovi iz telesa, uravna prebavo, očisti kri in pomnoži moč mišičja. Bržko se kri popolnoma očisti, izgine revmatizem. Uživajte ga, kadar vam slast oslabi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
pošlje ali se mi pa sama javita. Mart. Golobič (iz Radoviče št. 23) Box 35, Sunnyside, Utah.	2t
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. d., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
DVA PRIDNA FANTA IŠČETA dela na farmi; fanta sta poštena in tudi želita delati za pridnega gospodarja. Za naslov naj se piše na Amer. Slovenca.
KJE JE ANTON KLADOŠEK IZ Podsrede, spodnje Štajersko. Prišel je v Ameriko 1. 1906. Zadnje njegovo pismo je bilo naslovljeno iz Chi-cage, 111. 1. 1907. Potem so ga baje rojaki še videli v Chisholmu, Minn. Ako kdo kaj ve o tem rojaku, je prošen, da naznani blagohotno na “Ave Maria”, Rockland Lake, N. Y.
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale .......................... 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
KJE JE JERNEJ HABIČ, DOMA iz Javora št. 5, Pošta Hrušica pod Ljubljano. Bil je v Rockdalu pri Jolietu pri Frank Ljubiču. Šel je od tu 16. nov. 1910 v Youngstown,
O.	Rad bi zvedel za njegov naslov, ker imam pismo od Frančiške Habič na recepis, zato naj se javi ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov blagovoli mi ga naj naznaniti. Frank Ljubič, 118 Steelville Ave., Rockdale, P. O. Joliet, 111.
KJE JE FRANC FRICELJ P. D. Martenik, doma iz Kokarij na Spodnjem Štajerskem. Šel je iz She-boygana meseca aprila pretečeno leto. Slišal sem, da se je ponesrečil na trenu v Melno, Wis. Če kdo izmed rojakov ve za njega ali je živ ali mrtev, naj mi blagovoli naznaniti jaz mu hočem njegov trud dobro plačati. Matevž Florjane, No. 1215 So. 10th St., Sheboygan, Wis. 2t
vwnwwv’AWVYLwmviA
Oscar J. Stephen |
Sobe 801 ln 202 Barber Bldg.
i JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI 5 NOTAH
- *,
^jí
Kupuje in prodaja zemljišča
r mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. jr. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Rokodelec član gosposke zbornice v Prusiji. Pruski kralj, nemški cesar Viljem II. je poklical v gosposko zbor nieo kleparskega mojstra Henrika Plate. To je prvi preprosti rokodelec, ki je prišel v prusko gosposko zbornico in menda tudi prvi, ki je sploh prišel v tako visoko zastopstvo. Henrik Plate je kot mlad pomočnik s culico v roki potoval po Francoskem i» Laškem, potem pa pošteno in pridno delal, dokler ni postal predsednik nemške rokodelske in obrtne organizacije. Cesar je hotel 9 tem, da ga je v gosposko zbornico poklical, počastiti ve« rokodelski stan, ki je aa to čast po pravici lahko ponose*.
i^icclie*ijevt lasje. V gotovih krogih mesta Geneve se že več tednov «e govori ničesar drugega nego o kodrih Lucchenijevih. Kipar Nieder-hauser je dobil nalogo, da napravi odtis iz marca od Lucchenijevega obraza. Ko so ogledali to masko, so našli v «jej par šopov Lucchenijevih las. Več elegantnim damam mesta Geneve s« je posrečilo polastiti se teh kodrov; porazdelile so si to dragocenost med seboj ter dale po par las tudi svojim dobrim prijateljem. Nek genevski list trdi, da so se za Luccbenijere kodre kar trgali, kakor bi šlo za znamenito vrv obešenca. To se je seveda zaradi tega zgodilo, ker mislijo, da jim bodo prinesli Lucchenijevi kodri srečo. Pripoveduje se tudi, da je nek Anglež ponudil za par kodrov ogromno svoto; srečna dobiteljica je pa z ogorčenjem zavrnila ta denar.
IŠČEM SVOJA BRATRANCA JO-žeta in Antona Vidmar doma iz Senožeč No. 28 Notranjsko, Austria. Jože se je nahajal poprej v Arkan-sasu ali v Minnesoti in Tone se nahaja mislim nekje v državi Washington. Pred tremi leti je bival na Evelethu v Minnesoti. Prosim rojake, če kdo ve zanje, naj mi naznani ker bom hvaležen, ali naj se sama oglasita, ker jaz bi rad zvedel za njun naslov. Jernej Brajdich, 209 Indiana st., Joliet, 111.
RAZPISANA SLUŽBA ORGANI-eta in Cerkvenika v cerkvi Matere Božje v Waukeganu, 111. Pogoje naznani: Rev. John Plevnik, 620— 10th Str, Waukegan, 111.	4t
KJE JE JANEZ VIDERGAR, DO-cna iz vasi Škerjance, P. Radomlje ca Gorenjskem? Lani o Velikinoči je še stanoval v Vendel, Pa, Westmoreland Co. Prosimo ga, da naj se nemudoma oglasi na “Rafaelova družba v New Yorku, 135 E 2nd St, New York”, imamo mu zelo važ cih noric sporočiti! Tudi ako bi morda kdo rojakov vedel kaj o njem, prosimo, da nam sporoči. Storil bo flobro delo in hvaležni mu bomo!
NA PRODAJ IMAM 2 HIŠI, POSA-mezno ali vkup z loto 60x120, po najnižji ceni, v svojo lastno zgubo. John Sebot, 7 St. No. 1146, La Salle, 111.	^
RADI VAŽNEGA VZROKA IŠČEM Janeza in Barbaro Vukšinič, doma iz Radoviče št. 40. Pred enim letom sta bivala nekje okoli Chicage. Kdor ve za njun naslov naj mi ga
RIEGER’S
Monogram
WHISKEY
Express Prepaid.
8 FOLL QUARTS
Reigor’s Monogram Private	(¿C
,c ock..¿PC*
4 FULL QUARTS
Reiger’s Monogram Extra	<£/'l
Fine.....4*0
pppr | DVA sample I IIImj . steklenici čašic» j corkscrew z vsakim naročilom. Nad 100 000 odjemalcev potrjuje, da je naše žgance najboljše. Gladko in okusno^Pošljite denar z naročili. Denar povrnemo, če ni blago taKo kot pravimo. Naročite danes.
J. Rieger & Co.
1926 Gonessee St, KANSAS CITY, MO
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“Tho U. 6.” l*c. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet IM.
N. W. telefon 577.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St. Joliet, I1L
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.

*#4
(. S- K,
* MT 4«	'«asSžS*>r	******
t^~^a>.~333~.3,L’7;'aaE''‘"; .'.ig.’awgg.'ijgBBWi^wawBaajjuafwaK.'iaBgMHaiMwwiMMM—■—
Organivana v Joliet-u, IH. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predstfiik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	pod'edsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	poiredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavntajnik:...................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pom<?ti tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagsiik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhcni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Poobščenec: ................... Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrh<ni zdravnik.....Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRISTOPILI ČLANI.
K juštvu sv. Štefan i 1, Chicago, 111., 17187 Anton Račič, roj 1889, zav. za £500, 2. razred, spr. 5. febr. 1911.	Dr- št. 165 elanov.
K ,-uštvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 17188 Jožef Kočevar, roj 1890, zav. za $1000, 2 razred, spr. 5. febr. 1911.	Dr. št. 260 članov.
K Iruštvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 17189 Fr. Lopatic, roj_ 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 6. jan. 1911.	Dr. št. 112 članov.
K Iruštvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 17190 Ivan Kozlevčar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 17191 Peter Prušak, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, 17192 Anton Pajk, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. febr. 1911.
Dr. št. 302 člana.
Kdruštvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 17193 Stefan Stukel, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17194 Peter Vidmar, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17195 Alojzij Konhaizler, roj 1881, zav. za. $1000, 3. razred, 17196 Alojzij Hren, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. febr. 1911.
Dr. št. 92 članov.
Kdruštvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 17197 Franc Zaverl, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 230 članov.
£ društvu sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 17198 Leopold Pezdirc, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. febr. 1911.	Dr. št. 56 članov.
H društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17199 Pavel Stimec, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, 17200 Lovrenc Brezinski, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 19. febr. 1911.	Dr. št. 21 članov.
Kdruštvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17201 Alojzij Hrovat, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17202 Anton Duša, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, 17203 Jožef Šercelj, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, 17204 Rev. Jerni Ponikvar, roj 1877, zav. za $500, 4. razred, spr. 5. febr. 1911. Dr. št. 331 čl.
Kdruštvu sv. Frančiška 29. Joliet, 111., 17205 Josip Kastelic, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17206 Ivan Batošič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17207 Jožef Jamnik, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. febr. 1911.
Dr. št. 230 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 17208 Ivan Perušek, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 8. febr. 1911.	Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 17209 Ivan Plut, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 3. febr. 1911.	Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17210 Ludovik Hafner, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, 17211 Jožef Perkovič, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, 17212 Anton Seebohar, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. febr. 1911	Dr. št. 69 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17213 Ivan Česnik, roj
1891,	zav. za $1000, 1. razred, 17214 Peter Malič, roj 1890, zav. za $1000,
2.	razred, 17215 Jurij Car, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, 17216 Peter Desport, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 12. febr. 1911. Dr. št. 199 čl.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 17217 Ivan Murat, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 8. febr. 1911.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 17218 Franc Bučar, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 16. febr. 1911.	Dr. št. 238 članov.
K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 17219 Ivan Šink,/'roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. S. febr. 1911.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 17220 Gašper Kapel, roj 1877, zav/za $1000, 4. razred, spr. 21. febr. 1911.	Dr. št. 25 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17221 Jurij Radoševič, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. febr. 1911. Dr. št. 78 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 17222 Karol Bokal, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. febr. 1911. _	Dr. št. 141 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17223 Štefan Puh, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, 17224 Ivan Poropatič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. febr. 1911.	Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17225 Štefan Kolenac, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, 17226 Nikolaj Gojmerac, roj 1887, zav. za $1000,
2.	razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 101 člana.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 17227 Anton Okoliš, roj
1892,	zav. za $1000, 1. razred; 17228 Anton Petrič, roj 1888, zav. za $1000,
2.	razred; 17229 Štefan Medved, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. febr. 1911.	Dr. št. 95 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 17230 Luka Milič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. febr. 1911. Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17231 Anton Verhovec, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, 17232 Anton Verhovec, roj 1867, zav. za $500, 6. razred, spr. 10. febr. 1911.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17233 Anton Mestek, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 5. febr. 1911.	Dr. št. 40 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 17235 Pavel Ovca, roj 1875, zav. za $500, 5. razred, spr. 10. febr. 1911.	Dr. št. 10 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17236 Anton Bele, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 21. febr. 1911.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 17237 Ivan Smrekar, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, 17238 Ivan Potočnik, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. febr. 1911.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 17239 Jožef Turkar, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 137, Aurora, Minn., 17240 Jožef Krese, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, 17241 Štefan Starčevič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, 17242 Matevž Ferkovič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. febr. 1911.	Dr. št. 22 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6856 Franc Strubelj, 14. febr. 1911.	. I. dr. št. 299 članov.
II.	dr. št. 130 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 15818 Ludovik Sokolić, 7. febr. 1911. L dr. št. 166 članov.
II.	dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, O., 9245 Franc Grubuč, 6. febr. 1911. I. dr. št. 119 članov.
II.	dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija a95, Broughton, Pa., 9039 Josip Peternel, 12. febr. 1911.	I. dr. št. 88 članov.
II.	dr. št. 65 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Štefana 1, Chicago,
111.,	10948 Josip Gračnar, 5. febr. 1911.	I. dr. št. 147 članov.
II. dr. št. 164 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 10779 Josip Mevžek, 17. febr. 1911.	I. dr. št. 142 članov.
II. dr. št. 9 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 16711 Daniel Kulaj, 5. febr. 1911. I. dr. št. ,54 članov.
II. dr. št. 176 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 213 Ivan Požek, 13. febr. 1911. Dr. št. 259 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15713 Ivan Jurčič, 10289 Alojzij Čampa, 13. febr. 1911.	Dr. št. 237 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 6271 Ivan Povhe, 11742 Andrej An-dolšek, 14. febr.	1911.	Dr.	št.	30 članov.
K	društvu sv. Ant.	Pad. 87, Joliet,	111., 16524 Andrej	Bavdek,	16421 Anton
Bernard, 13334 Josip Kračman,	12. febr. 1911.	Dr.	št.	73 članov.
K	društvu sv. Roka	132, Frontenac,	Kans., 13768 Josip	Černel,	13.	febr. 1911.
Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 16888 Peter M. Staudohar, 6. febr. 1911.	Dr. št. 19 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15207 Anton Slak, 31. jan. 1911.	-	Dr. št. 235 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 4717 Anton Težak, 20. febr. 1911.
Dr. št. 116 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15958 Jernej Klun, 16. febr. 1911, 6669 Jernej Janžekovič, 6. febr. 1911, 13813 Franc Fabjan, 16. febr. 1911.
Dr. št. 227 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11719 Jurij Sankovič, 18.
febr. 1911.	Dr. št. 175 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12600 Ivan Vujčič, 11221 Josip Golob, 12989 John Fatur, 6215 Valentin Drešer, 10540 Alojzij Pajer, 2597 Tomaž Dolinšek, 15. febr. 1911.	Dr. št. 85 čl.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 9107 Gašper Sterniša, 6. febr. 1911.
Dr. št. 29 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7703 Ignac Vihtelič, 3. febr.
1911.	Dr. št. 75 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 16650 Silvester Pucko, 7. febr.
1911.	Dr.	št.	71	članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 16781 Anton Žnidaršič, 12. febr.
1911.	Dr.	št.	92	članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16985 Martin Račič,	13.	febr. 1911.
Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16661 Frank Renko, 21. febr.
1911.	Dr.	št.	47	članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13338 Gregor Štrekelj, 15124 Jurij Badovinac, 30. jan. 1911.	Dr. št. 40 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9485 Josip Jugovič, 20. febr. 1911.	Dr. št. 117 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16590 Franc Budna, 16. febr. 1911.
Dr. št. 38 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 10815 Franc Vilfon, 12. febr. 1911.
Dr. št. 87 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13327 Franc Klun, 14. febr.
1911.	Dr. št. 174 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 9217 Ivan Jakše, 6. febr. 1911.
Dr. št. 52 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 10256 Mihael Omerza, 16. febr. 1911.
Dr. št. 111 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11233 Kristel Mahnič, 5. febr.
1911.	Dr. št. 55 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9668 Peter Starešinič, 20. febr.
1911.	Dr. št. 146 članov.
Od društva Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15061 Milan Rajkovič, 13128 Mihael Perkovič, 5. febr. 1911.	Dr. št. 105 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4834 Katarina Dragovan, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr.	5. febr. 1911.	Dr.	št. 87 članic.
K	društvu sv. Jožefa 7, Pueblo,	Colo., 4835 Marija	Žugel,	roj	1868, zav. za
$1000, 6. razred, spr. 7. febr.	1911.	Dr.	št. 22 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4836 Ivana Zupančič, roj 1881, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 52 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4837 Marjeta Komin, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, 4838 Ivana Podržaj, roj 1883, zav. za $1000,
3.	razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 38 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 4839 Antonija Dolenc, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 4840 Katarina Benedičič, roj 1880, zav. za $1000. 4. razred, 4841 Rozalija Šuštar, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 34 članic.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 4842 Marija Umek, roj 1890, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 5. febr. 1911.	Dr. št. 4 članice.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4843 Jožefa Mrakužič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 17 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4844 Ana Juran, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 17. febr. 1911.	Dr. št. 43 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 4845 Marija Blaž, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, 4849 Franca Kosernik, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 10. febr. 1911.	Dr. št. 17 članic.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 4846 Julija Prelesnik, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 18. febr. 1911.	Dr. št. 2 članici.
K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 4847 Marjana Bergant, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4848 Katarina Bajuk, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. febr. 1911.	Dr. št. 98 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2180 Ana Strubelj, 14. febr. 1911. I. dr. št. 155 čl. II. dr. št. 24 čl. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, O., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4672 Ana Kulaj, 5. febr. 1911. I. dr. št. 21 članic.
II. dr. št. 46 članic.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 62 Mary Stonich, 6. febr. 1911.	I. dr. št. 115 čl. II. dr. št. 49 čl.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., k društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 2991 Ivana Mevžek, 17. febr. 1911. I. dr. št. 52 čl. II. dr. št. 15 čl. Od društva sv. Ane 120, Forest City, Pa., k društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3716 Frančiška Susman, 12. febr. 1911. I. dr. št. 37 članic.
II. dr. št. 56 članic.
SUSPENDQVANE ČLANICE.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4313 Neža Fabjan, 15. febr. 1911.
Dr. št. 86 članic.
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4247 Jožefa Fon, 4406 Johna Sturm, 16. febr. 1911.	Dr. št. 25 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls N. Y., 3684 Elizabeta Maček, 12. febr. 1911.	Dr st 5a članic
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pr: društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13906 Anton Medved, razred 5, zvišal 16. febr. 1911.
Pri društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, Minn., 2107 Ana Jakoš, razred 5, zvišala 29. jan. 1911.
Pri društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 3164 Ana Rakovski, S. razred, zvišala 10. febr. 1911.
Pri društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16574 Martin Rand, razred 2 zvišal 23. febr. 1911.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
\ štev. 8 Jednotinega glasila z dne 27. jan. 1911, priobčil sem sklep glav. odbora, sklenjenega na seji dne 19. jan. 1911, ki se glasi:
Sklenjeno je bilo, da se opozori vsa sl. društva K. S. K. Jednote, da do-pošljejo dve knjižici (dva iztisa) DRUŠTVENIH PRAVIL na gl. urad Jednote.
Na to naznanilo so mi nekatera društva poslala Jednotina pravila. Radi tega prosim vsa sl. društva, da jemljejo v poštev in naznanje, da se zahteva DRUŠTVENA in ne JEDNOTINA pravila. Jednotinih pravil je še nekaj \ zalogi. Ravno tako prosim vsa ona društva, ki mi do danes še niso poslala zahtevanih pravil, da to v najkrajšem času napravijo
Dalje prosim vse cenjene tajnike in tajnice, da primerjajo število in raz-podelitev članov in članic razpisanih v asesmentu z društvenimi knjigami. V slučaju, da je kaka pomota v kacem razredu ali da se število članov(ic) ne strinja, naj se mi blagovoli izpisati člane(ice) dotičnega razreda in pošlje v pregled. Ko bodem poslani imenik pregledal in popravil bodem istega zopet vrnil.
Ravno tako tudi prosim, da se bolj strogo postopa pri spremembah dedičev. Največkrat mi pride v urad prošnja za spremembo dedičev brez starega certifikata. Na tako prošnjo se nikakor ne more izdati nov certifikat. Vsaki prošnji za spremembo dedičev je treba pridejati i stari certifikat. V slučaju, da je certifikat izgubljen, je treba to zadostno dokazati. Opozarjam vsled tega cenj. tajmke(ice) na pravila stran 41 “O Certifikatih”. V vsakem slučaju, kjer je certifikat izgubljen, je potrebno, da društvo napravi uradno potrdilo, da je prosilec pod prisego v navzočnosti društvenega odbora izjavil, da mu je certi-kat izgubljen. To izjavo mora prosilec(ka) podpisati (podkrižati), nakar isto društveni odbor podpiše in potrdi z dr. pečatom, ter šele potem postane veljavna.
Na nekatera vprašanja radi zvišanja in znižanja posmrtnine, naznanjam sledeče:
Za zmžanaje zavarovalnine nimamo nobenih posebnih listin. Treba je le uradno naznanilo društva, kateremu se pridene certifikat člana(ice), ki želi znižati zavarovalnino in spremembo dedičev. (Pripomba: V tacem slučaju je treba stari certifikat vrniti na urad Jednote.)
Pri zvišanju posmrtnine se mora dati prosilec(ilka) zdravniško preiskati, kakor novo pristopili. (Glej pravila stran 41, zvišanje usmrtnine). Tudi v tem slučaju je treba vrniti prvo izdani certifikat Jednoti. Pri zvišanju posmrtnine je treba na zdravniško-preiskovalnem listu zapisati: Prosi za zvišanje posmrtnine.
Priporočam, društvenim uradnikom, da predstojeće točke pazno prečitajo m se po njih ravnajo.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR iVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) I To~ raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledali kemično in mikroskopično za natančno diagBG« so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog« ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otrošk® bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo ®-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t« sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, ms-žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetri% mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in ob Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS
>*0*0*©*0*00*0*0*0*0*vl'
1	Društvene vesti.
Uo*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*oć
Chicago, 111., 19. febr.—Tem potom vabim vse rojake in rojakinje, da se polnoštevilno udeleže veselice, katero priredi društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. v nedeljo 26. febr. 1911 v Češki dvorani na 19. ulici in Leavitt St.
Ob tej priliki se bode skrbelo, da se bodo plesaželjni parčki ob igranju izvrstne godbe prav pošteno naplesali in zabavali! Kar se tiče izvrstne pijače in prigrizka, je vse preskrbljeno. Torej naj mkdo ne zamudi te lepe prilike.
Oni sobratje, ki se ne bodo veselice udeležili, bodo kaznovani kakor je dr. sv. Štefana na seji 5. t. m. sklenilo. Začetek točno ob 2. uri pop. Vstopnina 25c.
Sedaj pa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. Tebi pa, vrli list, želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Leopold Jurjovec, I. tajnik.
Denver, Colo., 20. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim vas za malo prostora v nam priljubljenem listu. Ker se malokedaj kdo oglasi iz našega mesta se hočem jaz enkrat oglasiti.
Z delom gre bolj počasi, kakor drugod, zato ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, ker se jako težko delo dobi.
Na društvenem polju kljub slabim časom še precej dobro napredujemo. Imamo štiri podporna društva različnih jednot in zvez. Ali žalibog, da je še dosti naših rojakov, ki niso še pri nobenem podpornem društvu.
Tem potom naznanjam, da je društvo sv. Roka št. 113 K. S. K. Jednote sklenilo 13. jan. t. 1., da zniža pristopnino za dobo šest mesecev za moške
2	dol. 50c, za ženske 1 dol. 50c. Sedaj, dragi rojaki in rojakinje, imate lepo priliko, pristopiti k društvu sv. Roka.
Tem potom prosim člane, kateri so oddaljeni petdeset milj, da si preskrbijo potne liste, kateri jih še nimajo, ker s tem prihranijo veliko sitnosti sebi in društvu; saj vendar tako zahtevajo Jednotina in društvena pravila. Zatorej, dragi člani, skrbite, da naredi vsaki svojo dolžnost.
Zimo smo imeli jako milo brez snega dosedaj. Ali ravno ko pišem ta moj skromni dopis, jako sneg pada.
H koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki, a tebi, vrli list, pa obilo uspeha in mojemu dopisu srečno pot.
Louis Andolšek, zastopnik dr. sv. Roka.
Indianapolis, Ind., 18. febr. — Društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. bode imelo 3. redno mesečno sejo dne 5. marca t. !., ter poživljam vse člane, da se kolikor mogoče vsi udeležijo seje; ako ne je vsak podvržen kazni po pravilih, brez posebnega vzroka ali zadržka. Imeli bodemo namreč več važnih razgovorov.
Da je naše društvo posebno koristno in dobro za vsacega treznomisle-čega katoličana, ki prav po očetovsko podpira svoje brate v slučaju nesreče in onemoglosti, je dobro razvidno iz tega, da je v minolem letu izplačalo bolniške podpore $1,346.10. Kdor bi pa takšno prekoristno društvo zanemarjal ali celo pustil, gotovo ni vreden človeške družbe.
Kakor je razvidno iz našega glasila, A. S., imamo tudi našo dobro mater K. S. K. J., ki je največja in najmočnejša slovenska organizacija na svetu. Nam mora biti tudi veselje in čast, ako nam je mogoče biti člani iste.
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. Tebi, ljubi list, pa obilo uspeha!
John Matelič, tajnik.
da se pripravi potrebno predno se ista otvori.
Pripeljite tudi svoje prijatelje(ice) tudi mladino (otrokom pod 16. letom, ni inače vstop dovoljen) seboj, da bo čim večji uspeh.
Konečno se vabi tudi ostalo slavno občinstvo, da nas v čim večjim števila počaste z udeležbo na tej veselici.
Vsem udeležencem te veselice se že vnaprej zahvaljujemo za prijaznost in naklonjenost.
V nadi, da bo ta veselica pravi u-speh Sokola kličemo vsem naš krepki Na zdar!	.Odbor.
Naznanilo 1
V nedeljo dne 26. febr. se priredi v dvorani A. Terdiča domača zabava s plesom in se bo praznoval god Matijev.
Vsi “Matički” in dekleta se uljudno vabijo, da se udeleže našega godova-nja in veselice.
Igrala bo najboljša godba. Dobra postrežba je zagotovljena.
Rojaki, vsi, so uljudno vabljeni.
Mat. Zimerman, Mat. Terdich,
Mat. Požek.
VABILO
na veselico, ki jo priredi dr. Vit. sv. Mihaela št. 92 J. S. K. J. v Mavričevi dvorani, Rockdale, 111., v soboto večer, 25. febr. 1911.
Vabljena so tudi ostala društva in rojaki ter rojakinje. Okrepčila in razvedrila bo dovolj. Kdor ne veruje naj se prepriča. Za vsestranski red in postrežbo bo skrbel	Odbor.
Zopet je došlo iz Kranjskega.
Pravega čistega brinoveca in zelišča za A. Horwatovo Zdravilno Grenko Vino. Jaz prodajam boljše in cenejše kakor katera druga tvrdka. Vzemi si pismenih naročil, posebno Kranjski Brinovec, Tropinovec, Slivo-vic, Grenko Vino in Veržinke Cigare. Jaz prodajam samo na debelo. Gostilničarji, pišite po cenik, s tem prihranite veliko denarja.
A. HORWAT, Joliet, 111.
Papež spet zdrav.
Rim, 21. febr. — Papež spet podeljuje avdijence, ker je srečno prestal nedavni napad influence in popolnoma okreval.
Povečanje angleške mornarice.
London, 18. febr. — Angleški mornariški proračun se namerava letos zvišati na silno visoko vsoto 45 milijonov funtov šterlingov. Admira-liteta zahteva, da se zgradi nadaljnjih 7 dreadnoughtov, dva od teh naj se že julija, oziroma avgusta t. 1. začneta graditi, tako da bo Anglija leta 1913 razpolagala z 28 dreadnoughti v domačih vodah in 3 v inozemskih morjih.
Spoznanje samega sebe.
“Kateri osel si je prisvojil moje pero?” je rekel star pisar na uradu samemu sebi, in ko je koj nato našel pero za svojim ušesom, je pristavil: “Saj to sem si takoj mislil!”
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Joliet, 111., 22. febr. — S tem se o-pozarjajo vsi člani Slovenskega Soko la, da se polnoštevilno udeleže veselice ali plesa s kotiljončki, ki jo priredimo v soboto zvečer v Jednotinej dvorani. Na programu bode mnogo poštene zabave.
Ont člani, ki imajo sokolsko obleko ali uniformo, naj pridejo oblečeni v sokolski obleki, da se pokažemo slavnemu občinstvu, da želimo še bolj napredovati. Pridite v dvorano zgodaj,
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
S. HONET
Šivam,popravljam in gladim oblike 918 N~. Chicago St ,Joliet lil.

aaaaaaaaamaM0Mmm»mmmmmÆm0mmMmmmmmm0mmmmMM.
Oskrbnikova gospa.
Ceski spisala V. Lužicka, Prevel Rev. J. C, Smoley.
jfaaaaaMmmmmMMmM00mm00mmmMMM00ammmmmi
’0000000.0000000000000000M00000000M000000M00000.*
(Dalje.)
Od tega časa sem ji šel v stran. Za to jo je bolj opazovala mati, in nekega večera je dejala očetu, ko smo bili že sami v sobi:
“Oče, Rozarka nam pokvari vso družino. Odslovimo jo o Božiču!” “Čemu?” vprašal je oče mirno. “Zato, ker vedno govori o zakladih in loteriji,” odvrnila je mati. “Meni se to ne dopade. Kmalu zmeša vsem glave. Beta vedno trdi, da je z rodom od vraga obsedlim v rodu, in ravno danes sem se sama prepričala o nečem, kar je temu prav podobno. Kakor veš, bil je danes pri nas kramar Izak. Vsa dekleta so si kupila ruto za na glavo, a Rozarka si jo je izbirala za na vrat. Kaj rečeš k temu: hotela je svileno ruto! Ko je odšla, rekel je Izak: “To ti je vražica! Je po očetu! Ta je ravno tako visoko mislil, in je hotel biti kakor so gospoda! Ubog vaški krojač, ki ni imel pedi zemlje, a kar je zaslužil, nesel je gorko v loterijo, da bi obogatel. A padal je globlje in globlje, dokler vrag bleska ni odnesel njegove duše. Obesil se je na jablani, zapustivši polno dolgov.”
‘ Pa je pridna delavka,” sem pripomnila. “To ima po materi,” dejal je Izak, “a po očetu je podedovala del slabosti in napak, ki so ga gnale v smrt.” — Vse to, gospodar, se mi ne dopade.”
Oče je obmolknil za trenutek, a potem dejal:
"Ako je že sedaj nesrečna, naj jo tedaj pahnemo še globlje? Kdo bi jo vzel v službo, ko bi se razneslo, da mi nimamo nikakega zaupanja v njo? Počakajmo še nekoliko! Prizadevajmo si, da se poboljša in da se ji delo priljubi.”
“Ne dopade se mi, da Fran tolikokrat z njo govori; bojim se, da bi ga ne zapeljala. Je to naš najboljši hlapec, iz poštene hiše, dobre korenine. Tega bi si ne želela. Je revež, a poštenjak.”
Oče se je zasmejal:
“Tega. žena, se pa ne boj, je dejal. “Rozarka je lepa dekla, a Fran tudi ni slep. Imata se rada, — in to je vse.” “Da jo ima rad, to vidim. A za Frana bi bilo škoda. Je z dobre, pobožne, a siromašne hiše, kjer je vedno le ljubezen in pridnost pomagala k sreči. Fran bi bil z njo nesrečen.” Oče je prosil mater, da bi Betino pripovedovanje ne raznašala dalje, a to, kar je povedal Izak, ohranila za se.
jaz sem sedaj vedno, kadar sem le mogel, stal v predveži, držeč roke v žepu, in gledal, li-vidim kje Rozarko s Franom.
Nekega dne bližala se je tolpa ciganov k vasi. Postavili so si taborišče v vasi. Po končanem delu plazil se je drug za drugim k njim. Tudi jaz sem šel z njimi. Na kamenu je sedela stara ciganka in vsem prerokovala iz roke. Ravno je držala Rozarkino roko v svoji, ko sem jaz tja prišel. Skrbno jo je ogledovala, a molčala.
“No, ali ni nič napisanega?” dejala je Rozarka ostro.
“Je,” odvrnila je ciganka. “Pa vsako pismo se ne da naglo brati. To vaše pismo je precej zamotano.”
“Pa je odmotaj,” zasmejala se je Rozarka. “A najpreje poglej, če je tam zapisano, da bom jaz imela mnogo, mnogo denarja.
“To boš,” odvrnila je ciganka z gotovostjo. “Po denarjih boš brskala, na denarjih umrješ, toda...”
“Le naprej! Ali kmalu umrjem?” “To ne! Dolgo, dolgo bodeš živela,” rekla je ciganka. “Toda... Toda ... sreče ne boš poznala. Imela boš težek kamen na svojej vesti,” pristavila je še ciganka in spustila roko.
“Da bom imela le dosti denarja,” zasmejala se je Rozarka. “Kamen že prenesem.”
Sedaj je ded obmolknil.
“To se poglej,- kako je ciganka znala prerokovati. Vse se je do pičice spolnilo...."
“A to glejte, taka mlada dekle ni vprašala o svojem ljubčku, ne o ženitnim,” menila je gospodinja.
“To je mešalo glavo drugemu, ubogemu Franu,” rekel je ded.
* * *
“Za skednjem, kjer rase sedaj košati kostanj,” nadaljeval je ded, “stala je takrat visoka, gosto-vejnata lipa. Na lipi sem imel škorce in zlezel sem drugega dne na lipo, da bi jih vzel seboj domu.
Ko sem bil že na drevesu, približala sta se Rozarka in Fran. Pod lipo sta obstala.
"Rozarka,” začel je Fran. “Od včeraj imam veliko žalost v svojem srci. “A kako?” vprašala je ona.
“O vsem si vprašala ciganko, le o meni in moji ljubezni ne.”
“Kaj pa bi mi bila ciganka povedala?” zasmejala se je Rozarka. “To vem, da me imaš rad, k temu ne potrebujem ciganke.”
“Da, jaz te imam zelo, zelo rad,” rekel jc Fran. “A tega ne vem, je-li tvoja ljubezen tudi tako zvesta in odkritosrčna.”
“Je, Fran. Jaz imam tebe in jedino le tebe v svojem srci.”
“Ciganka mi je pa rekla nekaj drugega,” pripomnil je Fran.
“Ali verjameš ciganki več kakor meni? No, pa kaj ti je rekla?”
“Da imam nesrečo v svoji ljubezni, da sem goljufan, da bom izdan, da umrjem vsled ljubezni.”
“Neumnosti, budalosti,” dejala je Rozarka.
“O ne, nekaj je na tem,” odvrnil je Fran. “Vprašal sem jo, komu se moram umakniti, zaradi koga me bode moja izvoljenka zapustila, a ciganka je resno rekla: radi zlata in srebra. To me je užalilo. Spomnil sem se, da drhtiš po denarjih, in bojim se najhujšega. Rozarka, me li v resnici ljubiš?”
“Ljubim te, iz srca te ljubim,” zatrjevala je Rozarka.
“Potem se oženiva,” menil je Fran. “Jaz povem gospodarju, a po žetvi naj bode svatba.”
“Jaz sem revna,” ugovarjala je Rozarka.
“To vem. Tudi jaz sem siromak. Delala bova, v ljubezni živela in Bog da nama svoj blagoslov. Zdravja si prosiva, srečo in mir pa najdeva v ljubezni. Vse mi je znano o tvojem očetu, a za to se ne brigam. Ti za to ne moreš. Jaz te imam nad vse rad.” “In jaz tebe,” zaklicala je Rozarka. “Ko bi me ti pustila, umrl bi, kakor je prerokovala ciganka.”
“No, to je govorjenje. Jaz sploh ne verjamem ničesar, kar je pripovedovala ciganka. Jaz te imam rada, in to naj ti bode dovolj.”
“Rada nad vse?” vprašal je dalje. “Nad vse!” trdila je ona in položila glavo na njegovo zvesto srce.
“Me ljubiš bolj kakor denarje?” priložil je s prisiljenim smehom, iz katerega se je glasil pritajen strah.
Na to ni odgovorila, a usta mu zaprla s poljubom.
Šla sta roko v roci po polji, jaz pa sem zlezel raz lipo, vedoč za veliko skrivnost.
Dolgo pa to ni tajno ostalo. Fran je govoril z očetom, a ta jima je dovolil, da bi se vzela, in jima obljubil, da jima da v najem kočo v Hlumku, katero je prevzel za neki dolg. Vsi na vasi so ženinu in nevesti čestitali, vsi se tega radovali, i Franova mati dala jima je svoj blagoslov, le Beto in mojo mater je to vznemirjevalo a Beta je rekla žalostno:
“Ta svatba ne bode v srečo. Rod ljubezni se nima nikdar ženiti v rod, ki hlepi za denarjem. To ne bo prineslo sreče. Bog pomagaj njemu in — nji.”
Do žetve je bilo vse krasno, zaročenca živela sta kakor v nebu. A po žetvi prišla je nesreča, prav za prav pripeljala se je.
Bili smo takrat na polji, ravno na veliki njivi. Kdor je na jednem konci, to veste, ne sliši in vidi na drugega. Rozarka vezala je snope na jednem koncu, a jaz sem pomagal nalagati žito na vrv, Fran je na drugem konci nakladal snope na voz. Tu se je peljala kočija mimo nas. Že od daleč jo je bilo videti.
“Tam-le gre oskrbnik,” rekla je Bar-ča in si potegnila ruto globoko na oči.
V tistih časih je bil tak-le oskrbnik mogočen gospod in vsakdo se je pred njim priklonil, da bi si bil skoro zlomil hrbet. On se pa ni na nikogar ozrl, niti se zahvalil na pozdravu a šel ali jezdil mimo ljudij, kakor bi bile to podobe iz kamna.
Le na mlada dekleta je gledal; a tu je zijal bolj, kakor je bilo treba, zijal mnogo dalje, kakor je bilo to spodobno in dovoljeno. V takratnih časih robote je bil tak-le gospodič tudi gospod deklet. O oskrbniku je bilo znano, da je bil smel in predrzen; za to je vsak fant svoje dekle pred njim skrival; poštena dekleta potegnila so si ruto na oči in se sklonile k delu, da se jim je vitka krasna postava prav skrčila, kakor je to Barča naredila, ne pa Rozarka. Ko je zagledala kočijo, je vstala in rekla:
“Pelje se z njim gospa! To je vožnja! Le jedno leto pred smrtjo hotela bi biti taka-le gospa in se voziti v kočiji!”
Barča pa se je zasmejala in rekla: “Niti en dan bi ne hotela z oskrbnikovo gospo zamenjati.”
Druge delavke začele so peti staro pesem o njem in jedna izmed njih je rekla Rozarki:
“Od dela se nobeden ne vsede v kočijo.”
Rozarka ni odgovorila, a delala je le površno. Oči so ji obvisele na kočiji, ki je v nesrečo slučajno obstala pri našem polji. Kočiji nasproti je vozil z žitom naloženi grajski voz, a ker je bila cesta ozka, stopil je konj s kočijo na naše polje. Rozarka se je zravnala in zrla na kočijo uprtimi očmi. Njene oči so se vjele z njegovimi, a tu padla ji je—aji slučajno, ali namenoma, tega ne vem — ruta raz glavo, njeni zlati lasje so se zasvetili, a oči zažarele, kakor bi švigale iskre iz njih....
Kočija se je kmalu odpeljala, a Rozarka je še vedno stala in gledala za njo.
hran tega ni zapazil, le jaz videl sem celi dogodek. Vsi so se v ponižnosti priklanjali k tlom, a jaz lepi, kmečki ponosni fant sem se vzravnal kakor Rozarka.
Od tega dne ni bila mati z Rozarko več zadovoljna. Ni bila več tako pridna in pogosto se je zgubila od doma.
Oče se je smejal, naj vendar kaj takega privošči nevesti, a nagrbančil čelo ko muje Beta nekega dne potožila, da Rozarka zahaja k hišni v holovski grad.
V nedeljo na to je bila veselica na vasi, in vse je šlo do gostilne, i stariši so šli tja, da bi se kratkočasili. Ker je Beta šla ta dan v Horice in hotela ostati tam čez popoludanski blagoslov, imela je Rozarka paziti na dom. Tudi meni so mati ukazali, da moram ostati doma in paziti, da se Rozarka ne oddalji od doma.
Rozarka pomudila se je malo v sobi, potem pa sedla na prag in spevala. Jaz pa sem sedel pod jablano, na ka-terej so zorela krasna jabolka, izre-zaval sem si razne igrače in poslušal Rozarkino petje.
Čez nekaj časa je rekla:
“Jaz grem v kamrico, da si pospravim skrinjico.”
Rekla je in šla. Jaz pa sem uganjeval in razmišljal, ali more Rozarka iz kamrice uteči ali ne, in kako se imam vesti.
Tu je padlo jabolko raz jablan in me zadelo. Tako lepo rudeče je bilo, da se nisem mogel premagati; skočil sem in je pobral. Bilo je dobro in mi je napravilo le še večji tek.
“Kaj, ko bi zlezel na drevo in sijih nekoliko natrgal?” prišlo mi je na misel.
In zlezel sem na drevo. Jablan bila je košata in segala z vejami skoro do tal. Trgam jabolka, kakor slučajno pogledam skozi okence v kamrico, kjer so imeli posli svoje skrinje.
Rozarka je sedela pri svoji skrinji, ki je bila odprta, in imela sklonjeno zlatolaso svojo glavo nad njo. V skrinjici bilo je mnogo srebrnega denarja, ako sem videl prav, bil je med njimi tudi jeden zlat. Po tem denarjih je brskala, spuščala jih iz rok v skrinjico, kakor bi padal dež, poljubovala jih in se je igrala iznova. Mene je pretresal mraz in spomnil sem se pripovedovanja stare Bete. Bilo me je strah, kakor bi bil videl v skrinjici vraga, ki je bil skrit v denarju.
“Toraj je vendar le z vragom v sorodstvu,” sem si mislil.
Previdno, a naglo sem zlezel raz jablan in čakal, da se vrne Beta, da bi ji povedal, kar sem videl. Beta se je zgrozila nad tem, stresla glavo in rekla:
“Tako je vendar resnica! Ubogi Fian! To poveš očetu,” mi je ukazala.
K temu pa nisem imel posebnega veselja. Razne pripovedke o hudobnih čarovnikih, o zlih duhovih a zakletih ljudeh so mi begale po glavi, da sem se zbal. In dejal sem Beti:
“To vi sami povejte, jaz se Rozarke bojim:”
Po tem sem pobegnil v sobo, zlezel za mizo na klop in se skrčil v kotu.
“Kaj je bilo?” oglasil se je oče; vrnil se je z materjo iz gostilne; ko je pa videl mene tako sključenega za mizo, se je zavzel.
“Bilo je, bilo,” dejala je tajnostno Beta. “Fant se boji povedati, a jaz tega ne morem imeti na svojej vesti, ker imam razum.”
Oče in mati so šli za Beto v malo sobico, kjer so se obravnavale vse stvari, predno so se kot istina prinesle in razglasile v veliki. Govorili so še-petaje, in če sem še tako napenjal svoja ušesa, slišal le nisem nič.
. * * *
Čez nekaj časa je šla mati pogledat v hlev in na dvorišče; kadar so posli na plesu, tako veste, kako je. Kmalu je prišla v sobo Rozarka in uprla svoje oči trdo v očeta. Med vratmi je boječe obstala.
“Le naprej, Rozarka,” je dejal. “Moram s teboj nekaj govoriti.”
Rozarka je vstopila, a oče je zaprl duri.
A meni ni dalo pokoja. Kar je očetu povedala Beta, to sem vedel; a kar pove Rozarka očetu, sem bil radoveden. Zvedavo sem se približal k vratom in pri luknji poslušal.
Oče je ravno dogovoril, slišal sem Rozarko ihteti.
“Za Boga vas prosim,” zdihovala je med jokom, “odpustite mi to.... Jaz se poboljšam... Pri vsem, kar mi je sveto, vas prosim, ne povejte o tem Franu. Jaz ga imam tako rada, a ko bi me on zavrgel, prišla bi ob razum.”
“Ali naj pa on ne zgubi razuma radi tega, kar delaš ti? Sram te bodi!”
“Moj Bog, moj Bog,” vpila je Rozarka. “Jaz za to ne morem. Odpustite, oče!”
“Ne poklekuj pred menoj, grešno stvarjo,” rekel je oče. “Poklekni pred Bogom in moli, da te zli duh zapusti.”
In zopet je oče prav po tihem govoril k Rozarki. Ona pa je zdihovala in jokala. Čez nekaj časa pa je prišla iz sobe bleda, objokana; jaz pa sem se tiho in naglo umaknil; ona me ni videla. Stal sem v pol-temi; na njo pa je svetil mesec polno svetlobo, da je bila videti, kakor bi bila s srebrom polita.
“Vidiš, vidiš, nerazumen fant, kaj si naredil?” rekel sem sam pri sebi. “Čemu si o tem pripovedoval Beti, kar si videl?”
Strahom sem zopet zlezel v kot za mizo.
Oče je pa hodil po sosednji sobici, razburjen, gori in doli, dokler ni prišla mati k njemu. Hitel sem zopet pri luknji na vratih poslušati, a v tem je omahovaje tihoma vstopila v sobo Rozarka, nesoča v roci malo skrinjico. Sla je v sobo in rekla:
“Tu imate, oče! Prosim vas, naredite s tem, kar veste in znate, a ne storite me nesrečne.”
(Konec prih.)
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, UL
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene naj nižje.
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimiavstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital 1100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 °]c
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica,
Tel. 101	Joliet, 111.
Popolnoma varno naložen denar
---JE PRI--
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in oktfco,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnov t vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se mrestu j e jo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega pliuje gama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Ncem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRJA
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
L913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 34 i
❖
❖
€
-g*ty
i
<3*
Æ.
eiv
Æ.
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so:
Rumenkasto bledo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna sapa, nemir po jedi, zabrisanost in izbruhi.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
»osara T&nratrg
MjgP
A
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
asouTgas»
Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi
Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
❖
e±2.
tj?
tj?
#
tj?
e¿j.
tj?
#
❖
tl*}
tj?
#■
❖
tj?
tj?
❖
tTr
tj?
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR
Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine lOOO N. CHICAGO ST, JOLIET
C£°7-JJ£.S,
RwpDYe men, Too, rir s>TffoTfGrf~n sz*
CobORS,
Z/JJTZtfÇ, TR va
Največje in obenem slovansko pod jetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka St Co.)
C42-644 Cass St, - Joliet, Illinois.
Oba telefona 4M.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Bray-eva Lekarna
Sepriporola slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
1C4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
John Stefanie
■a voglu Scott in Ohio cest Joliet, IM
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, le vrstna vina in žganja ter prodajo prt jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34t. JOLIXT
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Toraj slovenski možje in mladeniči, zdaj je prilika, da se združimo in zapojemo prelepe slovenske pesmi, kakor smo jih že enkrat peli na slovenskih tleh v stari domovini. Torej Slovenci, pridružite se, zakaj če nas več bode, tem boljše in hitrejše bodemo napredovali. Stari pregovor pravi, da Slovenec je ponosen na petje že od mladih let njegovega življenja. Zatorej tudi mi pokažimo drugim narodom, da nas je rodila mati Slovenka.
Pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki in tebi, ljubi list, želimo pa mnogo novih naročnikov in predplačnikov.	Odbor.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v.ani v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IH. B. Schuster
Young Building.
FRANK ŽAGAR,
KROJAČ,
703 N. Ottawa St.,	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Gostilno,
/e
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer ae toči vedno sveze pivo, žgani ter najboljša vina Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sk-ofif
N. W. Phone nog.
«37 N Hickory St	JoH«
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli 1
Joliet Nati
la voglu Chicago in Clinton alk RAZPOŠILJA DENAR NA V« KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00,
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G, PEARCE, kasir.
Steelton, Pa., 15. febr. — Gospod u-rednik, prosim pritisnite v list, da ne bote mislili, da tukaj vsi spimo, hočem jaz nekaj sporočiti. 9. dec. smo dali blagosloviti društva sv. Alojzija zastavo s podobo sv. Alojzija in tudi amerikansko; 11. dec. pa novo cerkev sv. Petra, in moram reči, da je krasno zidana cerkev. In zraven imamo fa-rovž, šolo in hiše za sestre, da učijo naše otroke. Mi smo imeli cerkev Matere Božje s Hrvati skupaj, pa je bila zmiraj razprtija; so bile po tovarnah zmiraj seje, ali da bi bil kdo kaj storil, pa nič. Samo Marko Ko-falt, ta je bil z dušo, telom in z denarjem, da se bi kaj dojač dobilo, je hodil k mil. g. škofu sam in včasi kake Hrvate na svojo roko. Ko ne bi bilo njega, ne bi bili Hrvatje nas izplačali, tako smo dobili 6 tisoč 5 sto. Kofalt je zaslužil zlato medaljo. Zdaj se m-kdo na njega ne zmisli, to je, da nas vsacega Slovenca stane po 20 dolarjev, to je najmanj; eni so dali tudi po 30 in po 50, eden celo 100. Na kar smo najbolj ponosni, imamo tudi gospoda župnika, Rev. Fr. J. Ažbe-ta, da ga ne želimo boljšega za vse kar se njemu, g. župniku, spodobi; posebno pridigar pa je tak, da ga vse hvali in spoštuje. 15. jan. je bila pridiga o zakonskem jarmu in je rekel gospod, da drugo ne razveže zakona ko lopata. To je pa name šlo, ker me je moja Anca zapustila, to je 17 let in 7 mesecev. Odpeljala si je druzega in se na kortu od mene ločila in se je Anca z drugim poročila. “No. 2 mož” se je Ance naveličal in se ločil od nje, pa si drugo Mico izbral. Anca, ne bodi lena, se je pa spet tretjič možila, tak mislim, da moja nekdanja Anca bo morala tri lopate kupiti, ker ima tri žive može. Jaz sem v “erzac-rezervi”, ali sem še zmiraj fant: lansko leto so mi bili zdravniki že smrt obljubili, pa sem še živ, mislim, da bo “No. 1 lopato” treba kmalu. Pozdrav vsem rojakom! Tebi, A. S., veliko novih naročnikov in predplačnikov.
Jozelnov Pepček.
St. Paul Sem., St. Paul, Minn. —
Tukaj je pred nekaj dnevi na hitro in hudo obolel naš čislani profesor in pevovodja, Rev. Francis Missia. V petek zjutraj počutil se je bolj slabega, a se ni za to zmenil takoj. Vendar pa se mu je stanje le hujšalo, in primoran je bil ostati v svoji sobi. Popoldan treba je bilo že poklicati zdravnika, kateri je bolezen takoj nazivat kot “appendicitis”. Zvečer je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se je takoj drugi dan moral podvreči operaciji, katero je tudi dobro prestal in je sedaj zopet na potu okrevanja. Upamo in želimo mu skorajšnje popolno zdravje ter povrnitev na njegovo staro mesto. Pri petjevodstvu in orglah ga sedaj nadomestuje Rev. Dr. Seliškar.
Pred nekaj časom smo spremili v žalostnem mrtvaškem sprevodu na kolodvor enega sošolca, ki je dan po-pred umrl po hudi in nevarni bolezni pneumonia”. Bil je tretjeletni bogoslovec, torej že blizu svojega cilja, a Bog ga je poklical, predno je dospel do blaženega dne. Njemu seveda ni na tem, ker je le prejel godno plačilo za mlado življenje, katero je posvetil Gospodu, a hud udarec je to gotovo za sorodnike, zlasti za stariše, ki so se mogoče že radovali dneva, ko stopi sin kakor novomašnik pred oltar. Nam pa bode ostal dogodek v spominu kot zopet en dokaz človeške nestalnosti in negotovosti življenja na tem svetu.
Anton Logar, naš cenjeni sošolec, ki je bil pred tednom poklican na dom radi prerane smrti svojega očeta, se je ravnokar povrnil v semenišče, da zopet nadaljuje svoje študije kot bogoslovec.
Pretečeni petek nas je na kratko obiskal Rev. Pet. Remškar, pomožni župnik pri fari St. Agnes v St. Paulu. Hvala lepa, čast. gospod, “pa še kej pridte.”
Omeniti moram tudi, kaka sreča me je zadela tukaj medtem, ko sem bil doma na počitnicah. Seveda v popolnosti bodo razumeli to srečo le oni, ki so kedaj kot semeniščniki bivali tukaj ter pometali svoje sobe. Torej poslušajte!
Že od začetka septembra lanskega leta živela sva jaz in moja metla v miru, dasiravno ni bilo posebne ljubezni med nama. To pa radi sovražnih pogledov, katere sem obračal jaz v njo, posebno v sredah, ko je bilo treba mi na sprehod ž njo po sobi. Drugače pa sem jo pustil čisto pri miru v kotu in mislil sem, da se je privadila do dobrega tej usodi. Kako pa sem se zavzel, ko po prihodu iz počitnic zapazim, da je kot prazen in o metli ne duha ne sluha. Kaj se je zgodilo ž njo, ali kam je prešla? Ne vem. Morebiti ji je od žalosti srce počilo, ker sem odšel, ne da bi se bil poslovil in je potem oni ajdovski “janitor” (vratar) nje ostanke sežgal.
Mogoče pa tudi, da mi jo je pobrala kaka čarovnica pri odhodu na Klek delat točo, kajti kmalo po povrnitvi je začelo deževati in tudi mala toča je padala. Kakor hoče, pa naj to že bo, jaz sem se čisto lahko vdal svoji usodi. Do cela pa šele sedaj spoznam svojo srečo, kajti_ni mi treba pometati svojih sob. Da me pa kateri ne obdolži za nesnažnega, mu povem kar naprej, da se moja vrata še čisto lahko odpirajo in da torej še ni nič hudega. Kedar pa pride do tega, da to ne bo več šlo, se pa duri čisto lahko pristrižejo.
Hola-dri,
Metle ni;
Pometati Treba ni.
Šimnov Čan.
dne 25. febr. ali na pustno soboto. Ker bo srečkanje za par pujskov, kdor jih bo dobil, bode vesel. Torej vabimo vse rojake in rojakinje, da se blagovolijo te veselice udeležiti, ker se bo jedlo in pilo pa tudi fajn vrtilo.
Tudi naznanjam odbor za leto 1911. Izvoljeni so sledeči: Predsednik Mat. Slana; podpredsednik Frank Šebenik; tajnik Frank Ogrin; podtajnik John Kuder; blagajnik Frank Opeka; nadzorniki Frank Barle, Ivan Kuntar in frank Petkovšek; zastavonoši Frank Čuden in Frank Osredkar; poslanec Pavel Ternavec.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, A. S., pa želim veliko novih naročnikov.
Frank Ogrin,
731 Market St.
Waller, Waller Co., Tex. — Sre '
decembra sem podpisani zapustil La Salle, 111., in se preselil semkaj. Težko mi je bilo slovo od ljubih sobratov dr. sv. Barbare št. 3. J. S. K. J. in dr. Triglav št. 2 S. N. P. J., ki so mi stali tako po bratovsko na strani v slučaju moje bolezni. In težko sem se ločil tudi od č. g. župnika Al. Kastigarja, ki sem slišal od njega toliko lepih naukov tekom več let. In tudi čč. šolske sestre, odgojiteljiece naše slovenske mladine, mi ostanejo v najlepšem spominu. A najtežje mi je bilo slovo od mojega lastnega brata Franka Gričar in njegove žene, ki sta mi vedno priskočila prva na pomoč v vsakem oziru Bog jih živi vse in sploh vse farane slovenske v La Sallu, 111.! Delujte skupaj in v slogi, da pridete do pravega cilja! Stojte trdno na verski podlagi! Ne poslušajte onih, ki precej odpadejo, ter podpirajte rajši cerkev, ki nam vsem hoče časno in večno srečo.. ..
Ko smo dospeli po dolgi in zanimivi vožnji v Waller, nas je čakajoč voznik odpeljal na naše posestvo, 2 milji oddaljeno od mesta, v južno-zahodni smeri. In tukaj nam je jako prijazno bivati, ko je z malega grička od črne kajže na daljave oči vidno samo lepo polje. In tudi selivne ptice nam so prepevale tukaj okoli Novega leta, kakor poleti na severu, odkoder prihajajo čez zimo k nam, kjer m snega, nego je trava zelena pozimi.
Cenjeni čitalci, obljubil sem vam v zadnji št. 49. A. S., da vam bodem kaj več sporočil, ko bodem tukaj. Januarja meseca smo pričeli orati, in te dni sejati. Tukaj sicer raste vse, pa najbolj se pečajo s katunom ali s pa-volo, ta jim prinaša največje dohodke izmed vseh druzih rastlin. In sicer iz katuna pridejo volnate obleke. In tukaj imajo tudi veliko živinoreje. In moram še nekoliko omeniti o cenah tukajšnjih poljskih zemljišč. V bližini mesta so navadne cene sedaj od $25 do $30, in posebno fajn farma z lepim poslopjem pa od $30 do $40 a-ker. In oddaljeno od mesta 8 ali 10 milj se pa dobi še spod $20 aker. In resnica je, zemljiške cene se zdatno hitro dražijo, ker prihajajo zemljiški kupci zmeraj noter. Ali gotova resnica je tudi, da čez dve ali 3 leta bode stala zemlja $50 aker. Cenjeni bralec, sedaj je še čas priti do lastnega posestva enemu delavcu in otresti se kapitalistov in delodajalcev in potem biti sami svoji delodajalci. Ali kmalu bojo previsoke cene za enega delavca. In tukaj je tudi cerkev Matere Božje ali žalibog, duhovna še nimamo; le včasih pride iz druzega mesta opravljat službo božjo. In želeti nam je, da bi se več naselilo dobrih katoličanov, potem bi bilo upati priti do lastnega župnika.
Pri sklepu mojega dopisa moram o-meniti nekaj važnega za tiste, kateri želijo priti do lastnega posestva in priti sem pogledat. Zemljiške in železniške družbe so znižale cene voznemu listu, da zamorejo zemljiški kupo-valci laglje prihajati z manjšimi stroški v to ogromno deželo. Sicer znižan list stane $30 sem in nazaj ter velja za 21 dni. In ta listek se dobi dvakrat v mesecu, sicer prvi in tretji torek vsacega meseca. In iz daljnih dežel, kar je meni znano, stane do $35. Natanko izveste na kolodvoru od prodajalca vožnjih listov in vprašajte za “Homestead Excursion Ticket”. In sedaj pa zaključim ta daleč zavlečeni dopis in pozdravljam vse cenjene či-talce. In tebi, priljubljeni list, pa želim veliko novih dobrih naročnikov.
John Gričar, Box 62.
Wathena, Kans., 20. febr. — Tukaj sta sklenila zakonsko zvezo g. Jos. Wertin in gdč. Marg. Moelter. Poro čena sta bila v naši farni cerkvi sv. Jožefa v sredo dne 15. t. m.
G. Jos. Wertin je eden naših “fantov od fare”. Lastuje lepo hišo, ki je bila pred kratkim dogotovljena. Tudi nevesta je vzorno dekle.
Novoporočencema žele njuni mno gi prijatelji in prijateljice kar največ sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Mnogo pozdravov rojakom in rojakinjam širom Amerike, a našemu “A.
S.” pa, ki je gotovo, kakor prvi, tako tudi najboljši list v Ameriki, da bi zahajal v vsako slov. hišo kot zahaja pri nas. Še drugič kaj.	L. K,
Waukegan, 111., 16. febr. — Cenjeni g. urednik! Z delom gre tukaj še precej dobro. Tuintam moramo res kakšen dan počivati, a to nič ne de, ker kljub temu zaslužimo toliko, da se s tem preživimo in da si moremo časih privoščiti kak kozarček ječmenov-ca. Vendar rojakom ne svetujem semkaj hoditi dela iskat, ker se težko dobi.
Nadalje naznanjam, da naše društvo Vitezov sv. Jurija priredi veselico
»♦(H*O>0tO*0»Ot0H)70KltC*<540 »040K>4040>0«040«040«OtOr
j Joliet Citizens Brewing Co.
X	North Collins St., Joliet, 111.	\
Sladak dih in dobri zobje
so posledica pogostne rabe Severo-vega Antisepsola. Če se rabi kot grgralo in ustno izpiralo, očišča ustne votline, odstranjuje vso kislino vsled gnitja jednih ostankov v ustih. Ščiti zobe, ozdravlja mehke in obolele zo-brne, lajša nahod, hripavost in je neprecenljiv v zdravljenju izločil ter za ohranitev osebne čistosti in zdravja. Cena 25c za steklenico. Na prodaj v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.	2-4
S IPijte Ells: Brand." ¡pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. •"•ii040*CH040*0*CH040*0<0*0«(HO«0407»0*C*0*C«)*0»0>o2
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me
*o po aajaižji ceni? Gotovol V meiaic
J. & A. Pasdertz
»e dobijo najboljše sveže m prek* ieae klobase in najokusnejše mete
Vse po najnižji ceni. Pridite tora) f* loskusite aaše mase Nizke cene in donra postrežba ■ aaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
bič Phone 4531 N W Phone m
Pomagaj si sam!
Ali ste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem?
Ob prvi plači začnite vlaganje.
Začnite—to je pol nepredka.
Plačamo 4% na vlogah.
JOS. W. CAMPBELL & CO.
STENSKI PAPIN
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«' in fimežev. Izvršujejo se vsa bavarska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenak.
Glavnica $50,000.	Plačajte elektriko pri nas.
Odprto od 8. zj. do 8 zvečer.
A lexander Haras,»?
Chi. Phone 376. U N. W. 927.
KirinčičBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, 111,
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
120 N. Ottawa St.
Joliet, 111.
JOUCT.1LL.
FINO PIVO V STEKLENICAH1
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St	Both Telephone» 26.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Jos. Bozich
101 Indiana St,	JOLIET, ILL.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tko A. W. tor Drug Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
I(i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
------ ZA NAJBOLJŠI -------
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Truby & Son.
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61,
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po........$3.50
Wash Nut, tona po....$4.00
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fiao kali* oraijsko vino, dobro žganje in trii» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
ci» N. Broadway...JOLIET, ILT
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
National Buffet
v katere) bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
303 Ruby St
N. W Phone B25	.Joliet Hi
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, 111.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.	»
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilno
Kadar se želite okrepčati, dojdit* H meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
PpiLUßäj.
.•Î^OKlNû
P LORI L L ARD COMPANY. JERSEY CITY, NJ.
1
STRIPPER SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
Lorillardov je čist in mil. Kazvi seli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezan« ga tobaka, ki se predaja v inierilti in se Itihlo kupi povsod od vsakega prodajalca.
Cigaretni papir prost z vsaki m zavojtm.
Varnite su pm ijaii !
Pravi Lorillard ima ta rudeči, diamantni utis
m
THE AMERICAN TOBACCO fO.

Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljub jani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno jremoženie koncem 1,1910 K. 401.520.
Stanje Uranilnili vlog koncem 1 1910 okoli K 300,000.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE C<>.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠrLJAMO ZASTONJ
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih dražb.
Pošiljat« denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd iti mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Compagnije 9 Generale 9 Transalantinue
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko b Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P-LA SAVOIE 23,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 95U0 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, Snažne postelje, vino, dobro hrano is razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St., New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicaga Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovick agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111, Paul Starič, agent. 110 South 17t* St, St Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, 111.
Naznanilo.
Nižjepodpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu in okolici da sem odprl parobrodno agencijo, kar je zelo važno za Slovence, ker Slo venca zastopnika za parobrodne družbe dosedaj nismo imeli še v Pittsb-burgu. Torej rojaki, se vam priporočam v prodavanji šifkart in železniških listkov. Železniški listek do New Yorka, če se ga pri meni kupi, vas košta samo $9.00; če si ga pa sami kupujete je $10.50 po isti progi P. R. R. Pošiljam tudi denarje v staro domovino. Rojaki, hvalil preveč se ne bom ker to je že razumljivo, da kje je velika hvala tam je še večja prevara, ker drugače bi kšeft ne šel na roko. Vsaki rad pove, jaz sem poštenjakovič, ker nisem še bankrotiral; tega pa le ne pove kedaj bode to storil. Torej raje počakam, da me drugi pohvalijo, če si to zaslužim pri njih. Rojakom se priporočam v obilen poset in sem vam udani rojak Slovenec,
JURE ŽALEC,
5235 Butler St	Pittsburg, Pa.
Naši poverjeniki ali zastopniki..
Rojakom v raznih naselbinah, ki se žele naročiti naš list, priporočamo naše poverjenike, ki so sledeči:
Za Aspen, Colo.: Anton Kastelc.
Za Crested Butte, Colo.: Fr. Gorišek.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. Za Pueblo, Colo.: John Gaber.
Za Denver, Colo.: L. Andolšek.
Za Bradley, 111.: Math. Stefanich.
Za Carbon Hill, 111.: Ant. Mustar.
Za Chicago, 111.: Jos. Zupančič.
Za La Salle in okolico: S. Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Wenona, 111.: Jos. Rudolf.
Za Waukegan in North Chicago, 111. Mat. Ogrin.
Za Gary, Ind.: Rud. Maraž.
Za Indianapolis, Ind.: John Matelič. Za Frontenac, Kans.: John Kerne. Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc.
Za Pittsburg, Kans. in okolico: A. Skubitz.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonich.
Za Calumet, Mich, in okolico: Geo. Mihelich.
Za Ironwood, Mich.: J. M. Mavrin. Za Manistique, Mich.: Fr. Gorshe. Za Minneapolis, Minn.: John Straus. Za Biwabik, Minn.: Mat. Tomec.
Za Chisholm, Minn.: Ant. Hren.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Eveleth, Minn.: Math Katch.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen.
Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Electric, Mont.: Josip Perme.
Za Great Falls, Mont.: Math. Uricb Za Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Za Brooklyn, N. Y.: Al. Češarek.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Boštnar. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik. Za Oregon City, Ore.: Jos. Krai Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg in Collinwood, Ohio: John Lekan.
Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz.
Za Youngstown, O.: Joseph Volk. Za Ambridge, Pa.: Pet. Švegel.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Forest City, Pa.: Karol Zalar. Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Johnstown, Pa.: Fr. Span.
Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Greater Pittsburg, Pa.: John Verbiščar.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Sunnyside, Utah: Anton Težak. Za Enumclaw Wash.: Jos. Malne-ritch.
Za Milwaukee, Wis.: J. Hauptman. Za Sheboygan, Wis.: Fr. Slabe.
Za Willard, Wis.: Ignac Česnik.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon.
Za Rock Springs, Wyo.: J. Koshir.
Rojakom v njih okrožju jih najtopleje priporočamo, in obenem prosimo, da jim skažejo svojo naklonjenost, ter jim pdverijo naročila i. t. d.
Vedno “gliha”.
Sodnik: “Vi, Jajteles, ste obsojeni na štiri leta ječe!”
Jud: “No, recimo na tri, kajne, gospod sodnik!”
Pri naboru.
Vojaški zdravnik: “Ali imate kako napako?”
Regrat: “Težko govorim!” Zdravnik: “To nič ne de; pri vojakih je treba tako ali tako molčati!”
Debela koža.
Taft, sedanji predsednik Združenih Držav ima silno debelo kožo. To se je pokazalo, ko je nedavno 80 dijakom v roko segel, pa je šele drugi dan imel potno roko!
Pred sodnijo.
Sodnik: “Zaradi beračenja dobite 24 ur zapora, ki ga imate precej nastopiti!”
Berač: “Ali bi ne smel šele jutri priti?”
Sodnik: “Zakaj šele jutri?”
Berač: Zato, ker je danes petek in ob petkih naš posel največ nesel”
Emil Bachmai
1719 South Center Avenua.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenik «4 makov (badges). regalij, kap baada n zastav. Velika zaloga vsek p« crebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje» kaj za društvo. Pišite slovensko. Ke -alog na zahtevanje zastonj.
Edini Slovensko •• Mio
Pooblaščeni Agent od vsili
Parobrodskih Družb.
za So. Chcago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
Narodno Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartelj, starosta, 834-?—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor.
McAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti.
ČITAJTE!
Uk&žem Vdm cestu k štastiu. Dok&zal som to tisiceTuđom a dokažem to a j V&m, ako nado-budmat štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja Vdm pošlem tlplny nži-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v mira in zadovoljstvu v» in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. K ČMELJA
1827 Blue Island Ave.,	CHICAGO, ILLS.
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zayratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain-Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St.,	New York, N. Y.
N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
KJE JE NAJBOLJ
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
VARNO NALOŽEN DENAR?
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
12 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Vina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
“Hill Grit Vineyard“
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett, Cal.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
Jos. Stebla j
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS
v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč.
WENONA COAL CO.,
11	Wenona, Illinois.