OBVEZNI IZVOD AVGUST 2009 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 28. avgust 2009, letnik XIII Spet množičen pogin rib v Goriči vasi Pridobili poklicni naziv ‘suhorobar’ Septembra končana glavna avtobusna postaja Z novim letom skupna občinska uprava V Zalužju odprt nov ribiški dom Med našimi ljudmi: TANJA DEBELJAK TONI VALČIČ Stoletje PGD Jurjeviča Prvi primer nove gripe v Ribnici -opozorilo! RIBNIŠKI DNEVI 2009 - PROGRAM FIŽOLOV DAN ŽE 29. AVGUSTA! FESTIVAL PLESA IN GIBANJA Več poimenovanj sem skozi čas nabrala zanjo: gospa je poosebljenje sive eminence - vedno v ozadju, a vedno tam in ob pravem trenutku z zlata vrednim nasvetom. Še vedno je v vlogi druge mame - nekdaj so jo kot tako sprejemali njej tako dragi učenci, zdaj skozi vhodna vrata v njen varni pristan silijo še mnogi drugi. Njene besede so zrele, razsodne, z ljudmi deli sočutje in razumevanje. Tako je njen dom na Struški ulici ostal hiša odprtih vrat tudi, ko ga je pred petimi leti za vedno zapustil gospodar Janez. Tanja Debeljak ne more biti zato v ospredju pogovora le kot profesorica slovenščine, ki je k nam prinesla bralno značko, ter lektorica, ki že vseskozi bdi nad pisno in govorjeno javno besedo. Stoji za mnogimi dobrimi dejanji, ki so se zgodila v ribniškem okolju, in za projekti, ki so se porodili z njeno pomočjo. Že njen pokojni mož Janez, ki je sicer vedno znal postaviti na svoje mesto žensko in moško pamet, je pri strokovnosti in modrosti svoji ženi Tanji dajal vso veljavo. Njeno podporo je orisal tako, kot pravi naslovni stavek: PODEUEVANJE BRALNIH ZNAČK - V SREDINI RAVNATELJICA MILENA BOROVAC, POLEG NJE PA TANJA DEBELJAK STOJALO SVETILKE STOJI V TEMI. TANJA DEBELJAK Da, rekli so ji tudi Jarčka, toda ta vzdevek se je rodil v šolskih klopeh in s pokojem, v katerem je naša profesorica že od osamosvojitve države, je njegova aktualnost ugasnila. Všeč ji je, če ji tako pravijo nekdanji šolarji, »kajti to je naše, naša stvar iz časov, ko smo biti skupaj,« ne pa, da si ta vzdevek lastijo tisti, ki niso žulili istih šolskih klopi. Kako je izvedela za svoj vzdevek? Po naključju. V razredu je razlagala nastanek imena ‘jara gospoda' in nevede to primerjala z mladimi kurami, jarčkami - razred pa v smeh! »Takoj sem vedela, za kaj gre,« pravi Debeljakova, ki je na ribniški osnovni šoli poučevala 28 let. A še vedno ji ni čisto jasno, od kod ji vzdevek. Morda od tega, ko je učence ob koncu odmora podila v razrede z besedami »Alo, petelinčki« in ji je enkrat nekdo odvrnil: »...in jarčke!« Še vedno so otroci zapisani v njenem srcu, čeprav so mnogi že dedki in babice. »Bili so ‘moji'. In na ulici se razveselim iskrenega pozdrava, toplega stiska roke, prijazne besede - spomina na skupaj preživeto. To je največja nagrada, najvišje priznanje.« Z velikim veseljem je svoje življenje posvetila mladim in jih spremljala, ko so se razvijali v celovite osebnosti. Še zdaj ve, koga je poučevala in jo zanimajo zgodbe njenih učencev. Srečajo se redko, a ko se, kot da bi se zadnjič videli včeraj... Marsikdo je k njej na dom prinesel v lekturo diplomsko nalogo ali pa jo je potreboval za nasvet. Zdaj tja prihajajo še mnogi drugi in novi obrazi, skozi katere Debeljakova zelo intenzivno in radovedno spremlja svet, vsi ti stiki pa jo ohranjajo mlado in bolj živo. »V mojem poklicu mi je bila zvesti sodelavec tudi mladina, ‘glina’, ki sem jo želela oblikovati iz generacije v generacijo, razreda v razred, od dejavnosti do dejavnosti. Skupaj smo ustvarjali ‘Krošnjo' in se veselili ob nagradi za najboljše glasilo, bili ponosni ob uspelih modernejših predstavah Pepelke, Sneguljčice ..., brez slabe volje vadili po potrebi tudi ob sobotah in nedeljah program za najrazličnejše prireditve, utrjevali svojo samozavest, ko so prihajala priznanja za prispevke v mladinskih glasilih in raznih natečajih, uživali v nagradnih izletih po Sloveniji, kar malo zrasli ob pohvalah, da smo se pri hospitacijskih urah dobro ‘odrezali'. Poleg obveznega programa smo rasli tudi ob našem izvenšolskem druženju. Prejemali smo in si dajali, ne le za šolsko oceno danes in jutri, ampak smo oblikovali in nadgrajevali v sebi poteze in lastnosti za življenje. Z zadovoljstvom in hvaležnostjo se spominjam teh let« Zavedam se, da noben dosežek ni delo enega samega. Poleg podarjenih genov sta tu že od rojstva družina in okolje, kjer odraščamo v zgodnjem otroštvu, kasneje se pridruži šola z učitelji, ki spoznajo in znajo usmerjati naša nagnjenja, darove, sodelavci z zgledom in nasveti, prijatelji s spodbudo, družina z razumevanjem in podporo, čas, ki v njem živimo. Tanja Debeuak V Ribnico je iz Velikih Lašč prišla v šolskem letu 1963/64, konec leta pa že pripravila prvo bralno značko v Ribnici in naš kraj je bil tako med prvimi v tedanji Sloveniji, ki se je šel projekt, katerega so se domislili na Ravnah na Koroškem. Pri nas je takrat ljubezen do branja poglabljalo 21 učencev, kasneje je šla bralna značka v stotine rok ... Vsak začetek je negotov in niso vedeli, kako uspešno bodo to novo poslanstvo izvrševali. »Strogi šolski začetki so bili. V razredu je bilo svečano, a z obeh strani trepetajoče. Celo z občine so prišli pogledat, kaj smo napravili, poslušali so kolegi, komisija pa je spraševala učence.« Hitro je bralna značka postala eden največjih projektov šole in njen vsakoletni zaključek se je na koncu slovesno obeleževal kar v Gradu, kamor je prihajala vsa literarna elita. Gostilo se je mnoga slavna sloven- ska imena: Seliškarja, Jurco, Ingoliča, Suhodolčana, Perocijevo ... Pri začetku projekta sta sodelovala še Marica Golija in Tone Petek, v komisiji, ki je ocenjevala tudi razumevanje napisanega in prebranega pa tudi župan Bogo Abrahamsberg, medtem ko je Dragan Golija, vesten kot je bil, zbiral potrebno literaturo v knjižnici - knjige je tako dobro poznal, da je vedel celo, pod katero knjižnično številko se skrivajo ... V Sloveniji se je nato pojavilo še tekmovanje za slovenski jezik, Cankarjeva nagrada in med ustanovnimi člani ter v republiški komisiji je sedela tudi naša profesorica. Pri nekaj izdajah je sodelovala tudi kot recenzentka slovenskih beril od 5. do 8. razreda, zadnjih 13 let lektorira Rešeto, kar nekaj študentskih let pa je bila kurirka in korektorka pri Slovenskem poročevalcu in zlasti Ljudski pravici. Jezik v medijih se je od tistega časa krepko spremenil in ne na bolje, meni Debeljakova. »Jezik je celo preveč sproščen in se nanj premalo pazi, še posebej v avdiovizualnih medijih. Nekdaj je veljalo, da se v šoli, gledališču, na RTV in v knjigah strogo uporablja knjižna slovenščina, zdaj se pisna in govorjena beseda kar preveč sproščata. Zaskrbljujoča sta računalniško in mobi-telovo sporočanje, ki jezik zelo siromašita, veščine pisanja pa izginjajo.« Hiša je ostala prežeta s kulturo, saj so v vsaki sobi še vedno sledi dela pokojnega Janeza Debeljaka, ni pa ostalo neobjavljenih del. Ogorčena pa je, da je krajevna skupnost Loški Potok po moževi smrti brez dovoljenja ponatisnila povsem nespremenjeno Plenkačo, kar je glede novih občinskih meja in neupoštevanih pomembnih podatkov nesmiselno za današnjo predstavitev, milo rečeno, zelo pomanjkljivo - »spričo v Dolenjskem listu objavljene kritike oz. ocene 1. izdaje P/enkače enega izmed potočkih kulturnih veljakov pa za Janeza žaljivo in nedopustno dejanje«. Večinoma so ostali le spomini na neprespane noči, nešteto odpovedi družini in otrokom za dela, ki so postala naša kulturna in zgodovinska dediščina. Za Ribnico skozi stoletja je bilo toliko fotografskega gradiva, da so ga razporejali kar na zelenici za hišo, saj drugje ni bilo mesta, da bi ga lahko sistematično urejali. Ko so bile v Ribnici likovne kolonije, je bilo treba kakšne likovnike namestiti kar v domačih sobah - vse za projekt, vse za idejo. Da vse to zdržiš, si na koncu nasmejan in z življenjem zadovoljen, moraš biti malo ‘usekan’. Prav ta skrajna požrtvovalnost na koncu odloča o odličnosti kakega okolja - s takimi ljudmi se lahko dela velike korake in niza nepozabne zmage. Alenka Pahuue foto AP in arhiv T. Debeljak AVGUSTA PIŠEMO: V središču Spet pogin rib Skupna občinska uprava 5 občin Izpod županovega peresa Novice iz doline Urgenca do konca leta Nov avtobusni nadstrešek in kiosk Tema meseca 5 6 7 Poklic: SUHOROBAR Uvrstitev suhorobarskih poklicev v nomenklaturo poklicev ima pomen tudi v sklopu delovanja regionalnega Rokodelskega centra suhe robe in lončarstva, katerega zgradbo vidimo rasti na Marofu- iT Obveščamo vas ... Ribniški dnevi 2009 Festival plesa in gibanja Fižolov dan Prireditve Eventim - ^ , Koncert Fantje od fare 1/ j (fj 5 Obvestilo o pojavu nove gripe -/5K mt Brskamo po starih arhivih V političnih krogih Med našimi ljudmi: Tanja Debeljak Toni Volčič 3 8 9 11 13 34 14 NOVO Oktet Gallus izdal zgoščenko MEGADOM odprl vrata V Zalužju odprt ribiški dom 10 24 36 7'': RIBNIŠKI DNEVI 2009 34. RIBNIŠKI SEMENJ in 10. ROKODELSKI FESTIVAL Petek, 28. avgust 20.00 - v Gradu: koncert tamburaške skupine Dupljak (organizatorja Občina Ribnica in Turistično društvo Ribnica) Sobota, 29. avgust 12.00 - v Hrovači: FIŽOLOV DAN - predstavitev avtohtone vrste fižola (organizatoir VETD Hrovača) 20.00 - v Gradu: Večer stand up komedije z Lucijo Čirovič in gosti. Nastopajo: Lucija Čirovič, Jurko Starc, Sara Horžen, Mladen Pahovič. Cena vstopnice: 5 EUR. (organizator Miklova hiša, Tl C Ribnica) Petek, 4. september 20.00 - na stadionu v Obrtni coni Ugar: URBANOVA NOČ 2009 Nastopajo: Alenka Gotar, Pop Design, Flirt, Tanja Žagar, Zlatko Dobrič, Foxy Teens, Easy Top, 4 play, Rok Ferengja, Korado in Brendi (organizator Radio Urban) Sobota, 5. september 11.00 - v Športnem centru Ribnica: 5. Veteranski turnir v rokometu 16.00 - v Športnem centru Ribnica: prijateljska veteranska košarkarska tekma: KK Ribnica : KK Krk Skozi ves dan pred Športnim centrom živa glasba z ansamblom Svetlin, bogat srečelov... (organizator Društvo ljubiteljev rokometa Ribnica) 17.00 - v Gradu: Festival glasbe, plesa, gibanja ... 20.00 - v Gradu: Prvič v Ribnici (po Bistrici) spust osvetljenih lampijonov (organizator Društvo joga v vsakdanjem življenju Ribnica) Nedelja, 6. september 9.15 - SPREVOD PO GLAVNI ULICI krošnjarji, narodne noše, pihalni orkester, pevci in aktivna društva Ribniške doline, pod geslom Ribniški kulturni utrip 10.00 - ODPRTJE SEMNJA - pozdrav predsednika Turističnega društva Ribnica Jožeta Zakrajška - nagovor župana Občine Ribnica Jožeta Levstka - slavnostni govor ministra za okolje in prostor Karla Erjavca 11.00 -v Gradu: osrednji kulturni program domačih ustvarjalcev kulturnega utripa: Potep po Ribnici 11.00 - demonstracija plezanja po zvoniku ribniške cerkve (organizator Plezalni klub Ribnica) 12.00 - v Gradu: koncert Godbe Medvode 12.00 - na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav: animacijsko zabavni program (organizator Ribniški študentski klub) 13.00 - na grajski zelenici: prikaz znanja šolanih psov (organizator Kinološko društvo Ribnica) 16.00-v Gradu: promocijski koncert Društva mažoret in plesalcev Ribnica (ob njihovi 10. obletnici, pred odhodom na EP na Hrvaškem) (organizator Turistično društvo Ribnica) možnost panoramskega leta z balonom (BTC Ljubljana) 1. ROKODELSKA KONFERENCA (organizatorja Območna obrtno podjetniška zbornica Ribnica in Občina Ribnica) DRUGA OBVESTILA ZA SEMANJI DAN • izdelovalci domačih suhorobarskih in lončarskih izdelkov: na Škrabčevem trgu • 10. Rokodelski festival: v Gradu HMHMnUMHUNHM ,VV č‘ Ü8MHE: MÜSBM. Ti Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 f \ Polona Klajič - članica E-pošta: reseto@t-2.net J/ Zdenka Mihelič - članica Izid naslednje številke: Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, 29. september 2009 v Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, << Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. vj Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. ' m KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska Naklada: 3.200 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. D Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. septembra 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Pogin rib v Goriči vasi, avgust 2009 mmm 5 ■ 3*1 < KATERI ČRNI VRAG MORI V Dan po odprtju ribiškega doma v Zalužju sem pričakovala kak njihov vesel klic, ne pa, da so me ob 11. uri sredi nedeljskega dopoldneva klicali na teren. »Pridi takoj, spet pogin rib - na istem mestu, v Goriči vasi pri jezu.« Tam me pričakajo neznosen in moteč smrad po nekih pralnih sredstvih, mrtve ribe, med njimi ščuke, ki so bile toliko omrtvičene, da so jih ribiči lahko kar z rokami varno potegnili iz vode in prenesli v Zalužje ... V samo petih minutah so priplavale kar tri in ribiče je njihova pogostost prav presenetila, saj jih v naših vodah ni več veliko. Postrvi, ki živijo v čistih vodah, tu že dolgo ni več. Klene, ki so znani po tem, da lahko dolgo plavajo v kalnem in prenesejo vsakršno umazanijo, je tokrat gladko obrnilo na hrbet. Spet je poginil ribji živelj. Gospodar ribiške družine Ribnica Alojz Šega je poklical policijo ter se pogovarjal z domačini, ki so prejšnjo noč, 22. avgusta, nenadoma zaslišali, da se je v Bistrico usul močan curek vode. Odšli so pogledat in v soju avtomobilskih luči fotografirali umazanijo, ki se je zlivala iz dveh cevi. Drugi dan - pogin. Ribiči in domačini trdijo, da je to posledica bližnje čistilne naprave, kjer umazanijo spustijo nekaj ur prej, preden je napovedan dež, ker mislijo, da jo bo večja količina vode splaknila čez jez, a se to ne zgodi vedno. Požiralnik se umazanije prenapolni in ta zastane, nato pa se dvigne na površje in povsem onesnaži vodo, kjer hitro zmanjka kisika za ribe. Te so ob priliki celo vse zbežale v rokav blizu neke domačije. Lastnik je uvidel, da jim mora pomagati, in je v vodo dovajal kisik - ti pogini se namreč ponavljajo, smrad je pred vsakim napovedanim dežjem neznosen, voda se pogosto peni. Tudi zdaj je bila voda pred čistilno napravo čista, za njo umazana. Komunala vedno trdi, da njihova čistilna naprava ni kriva in imajo tudi potrdila inšpekcijskih služb, nam pa ribe množično poginjajo vsakih nekaj mesecev. Nek čuden začaran krog se je ustvaril, pa ga bi bilo možno zlahka presekati, le v postopek dokazovanja vira onesnaženja bi se bilo treba spustiti. Stane denar, saj je treba vse raziskave vzorcev in ostalega plačati, toda menda nismo postali imuni na poginjene ribe. Stane Žbona, ki je pri zadnjem poginu jemal mrtve ribe iz potoka, pravi, da so ga nato roke kar pekle od strupene tekočine. Lahko, da vas pogled na klene in ščuke, ki hlastajo za zrakom, nato pa poginejo, ne gane, toda samo ena stvar je v naravi hudo poštena: zdaj so to strupeno vodo pile ribe, naslednji jo bomo mi. Urednica Ribiči so v petih minutah rešili kar tri velike ŠČUKE IN JIH NATO PRENESLI V ZALUŽJE NA varno. Večina ostalih rib je poginila. Fotografija je na naslovnici. S' Z NOVIM LETOM SKUPNA OBČINSKA UPRAVA PETIH OBČIN Sedež uprave v Ribnici; obetata se redarska služba in močnejša inšpekcija Politična mnenja se hitro menjajo in če smo pred 15. leti opazovali, kako nastajajo občine kot gobe po dežju, gre zdaj vse v smer njihovega ukinjanja oz. ponovnega povezovanja. Zakon o ustanavljanju skupne uprave prinaša občinam tudi finančna sredstva in vsako leto plača polovico sredstev za zaposlene v skupni občinski upravi. Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje bodo najprej podpisale pismo o nameri, nato pa še vsaka zase sprejemale odloke. Občine imajo ta projekt dejansko že nekaj časa v glavah: Sodražica, LP in V. Lašče imajo odlok sprejet celo že leto dni, a ne funkcionira, medtem ko si Ribnica in Dobrepolje že nekaj let delita občinskega inšpektorja, medtem ko odloka o skupni upravi nimata sprejetega. V skupni upravi, ki naj bi začela delovati 1. januarja 2010, se bo zaposlilo občinskega redarja in inšpektorja (ključ prisotnosti po občinah bo število prebivalcev), vodjo občinske uprave pa naj bi izbrali kar med enim izmed že zaposlenih, najverjetneje pravnika. Za 3 zaposlene in druge stroške za delovanje organa naj bi v prvem letu porabili 155. 000 EUR. Občina Ribnica je imela že 2 leti na spisku sistematizacije delovnih mest redarja, a bi od nekje morala zagotoviti 15. 000 EUR, tako pa bo zanj od države dobila polovic potrebnega denarja. Hkrati bo občina lahko končno prišla do lastne redarske službe in ji je ne bo treba več najemati ter zelo drago plačevati npr. za vse prireditve, ki se vrstijo pod njenim okriljem, je dejal direktor ribniške občinske uprave Janez Mate. S skupno upravo bodo občine lahko racionalizirale svoje delo, postopno pa prišle tudi do zaželenih redarjev in inšpektorjev. Imeli naj bi 3 redarje, ker bodo morali delati vse dni v letu, dan in noč, ter dva inšpektorja, ki bosta tako lažje nadzirala uresničevanje odlokov, saj se zdaj mnogo prekrškov ne sankcionira. To še ne pomeni, da bo odslej vsak kršitelj najprej moral iz žepa potegniti denarnico - začelo se bo s preverjanji, nato opomini, šele nazadnje bo kršitelje doletela kazen. Mate to potezo države, ki sofinancira ustanavljanje skupnih občinskih uprav, označuje kot zelo dobro, saj na ta način doseže, da se kadri ne podvajajo. Vse občine naj bi tudi poenotile postopke z računalniškimi obrazci, tako da boste tisti, ki obvladate internet, administracijo, ki jo imate z oblastjo, reševali kar preko računalnika. E-uprava bo v začetku veljala za Ribnico, Sodražico in Loški Potok, na vsaki občini pa bodo tudi inf o točke, da bodo lahko to storitev izkoristili tudi tisti, ki doma nimajo računalnika. Storitev bo na voljo v jesenskih mesecih. Tekst in foto A. PAHUUE Janez Novak, potoški župan IZPOD ZUPANOVEGA PERESA Spoštovane, spoštovani! Letošnje leto smo uspeli, skupaj z vami, izpeljati vrsto zanimivih prireditev. Tudi poletje, ko je zadnja leta manjkalo družabnih prireditev, smo zapolnili s celim nizom dogodkov, ki so ga dodatno popestrili. Leto se je že krepko prevesilo v drugo polovico in pred nami je še vrhunec vseh prireditev, Ribniški semenj suhe robe in lončarstva v okviru dogajanj ob »Ribniških dnevih 2009«. Toliko različnih prireditev v naši občini ni bilo že dolgo časa in seveda se je našlo za vsak okus nekaj, od tradicionalnih gasilskih veselic, večera na vasi in enkratne Grmade do zelo lepo obiskanih Grajskih večerov v Gradu in še in še ... Žal, so imele vse te prireditve eno napako, moral si biti osebno prisoten na kraju dogajanja, če te ni bilo, pa lahko mirne duše rečeš, da v Ribnici nimamo niti kinodvorane. Je pač tako, da za vse ne bo nikoli prav in pošteno, ljudje pač rajši gledamo na sosedov prag, za katerega natančno vemo, kaj je prav in kaj narobe, ne da bi počistili pred svojim. Vsem bi delili nasvete in navodila, vendar samo do »naše meje«, od tu pa bi na vsak meter najraje postavili največji STOP znak. Če pa bi se kljub vsemu dogovorili z lokalno skupnostjo ali državo za kakšen kvadratni meter zemlje, potem »ribniška matematika« dobi krila kot visoko energijska pijača iz reklame, in vse še tako dobre namere in uradne cenitve, padejo v vodo. Saj poznate tisti stari rek - meso pri kosti in zemlja pri cesti sta najslajša! Žal tako »pade« tudi kakšen občinski ali državni projekt (npr. pločniki, ceste in ipd.), kjer zaradi nekaj metrov zemlje celotni projekti obstojijo ali se umaknejo iz planov, in tako ne pride do njihove realizacije. Dolgo vroče poletje z obilo sonca, nam je naklonilo idealne možnosti za počitek in nabiranje novih moči. Toda značilnost teh počitnic ni bila le brezskrbnost, saj to obdobje še posebej bremeni naše družinske proračune v že tako neugodnih in nestabilnih časih. September pa nam že prinaša nove izzive, vsem po vrsti; šolarji bodo kmalu iskali svojo šolsko torbo, ki so jo na hitro odložili, nekateri bodo prestopili prag novih učnih ustanov, bodisi srednje šole ali fakultete, mnogo delavcev bo, kakor napoveduje statistika, ostalo v jeseni brez delovnega mesta in posledično tudi brez sredstev za preživljanje, kar za seboj potegne še kup dodatnih problemov. Vsekakor je potrebno pohvaliti ribniško gospodarstvo in gospodarstvenike, ki uspevajo vzdržati v tem recesijskem času in v največji možni meri ohranjajo proizvodnjo in zaposlene delavce. Tako nam je vseeno lažje kot že v naših sosednjih občinah ali drugod po državi. Toda čas teče vsem enako hitro in komaj še sledimo vsem mogočim spremembam. Po medijih spremljamo s še posebno pozornostjo vremenska dogajanja, ki iz leta v leto postajajo čedalje večja grožnja v naši državi. Za zdaj je bilo bivanje na jugu, vsaj v tem primeru, prednost, toda nikoli se ne ve, kdaj bomo mi na vrsti. Tako, kot že večkrat, se je izkazala naša pregovorna solidarnost in želja pomagati ljudem v nesreči in kot že tolikokrat je zelo pomembno vlogo odigrala gasilska organizacija s svojimi poklicnimi in prostovoljnimi člani. Prav tako imata pomembno mesto humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas, določen delež pa prispeva tudi lokalna skupnost v okviru civilne zaščite. V takih primerih je bistvenega pomena tudi natančno in korektno obveščanje, tako posameznikov kot širše javnosti, zato je poročanje medijev v takih primerih bistvenega pomena. Upam, da še nismo pozabili, kako nam je odkrilo šolo v Dolenji vasi... Občina Ribnica bo morala v svoji viziji upoštevati enakomerno razvitost celotne občine, zato je , še kako pomembno pravilno obravnavanje vseh problemov. Bistveno pri tem je, da so tudi občani soudeleženi pri odločanju o svojem delovnem in bivalnem okolju. Prav ta pripravljenost okolice ™ in občanov lahko bistveno pripomore k lažjemu rš, reševanju aktualnih problemov in boljši izvedbi razvojnih projektov, ki nas čakajo v prihodnosti. Župan Jože Levstek Tik pred zaključkom del: GLAVNA AVTOBUSNA POSTAJA IN KRIŽIŠČE PRI DOLENJIH LAZIH Do sejma bo predvidoma končana glavna avtobusna postaja, ki bo po novem stala ob železnici (za vrtcem) in se dela v sklopu severne servisne ceste Breg do Inlesa. Do konca septembra bodo končana tudi dela pri prenovi nevarnega odseka pri Dolenjih Lazih, ki je v letu 2007 povzročil kar 26 prometnih nesreč, štiri s hudimi telesnimi poškodbami. Leto kasneje so zaradi tega pre- plastili cestišče in voznike opozarjali z dodatno signalizacijo, tako da je bilo le še sedem nesreč, od tega so bile tri z lahkimi telesnimi poškodbami. Letošnje leto je terjalo le eno nesrečo z materialno škodo na vozilu, junija pa so se vendarle začela težko pričakovana dela. Investicija je bila v državni proračun umeščena šele od leta 2008, čeprav je ribniška Občina predlog za ureditev križišča Direkciji RS za ceste posredovala že v letu 2002. Toda medtem je bilo treba rešiti še vsa odprta vprašanja glede parcel, saj so občani precej nasprotovali prodaji, je dejal župan Jože Levstek. Vrednost projekta, ki obsega rekonstrukcijo glavne in lokalne ceste, izgradnjo meteorne kanalizacije, izgradnjo javne razsvetljave in delno obnovo vodovoda in kanalizacije, je 261.000 EUR. Občina bo plačala 76.000, državna direk- NATEČAJ ZA IZGRADNJO RIBNIŠKEGA VRTCA Občina Ribnica se je odločila, da bo razpisala natečaj (sredi avgusta) za izgradnjo novega vrtca, preko katerega bo lahko dobila idejni načrt ter predlagano ceno investicije. Nato se bo lažje odločala, katerega ponudnika izbrati, ta pa bo potem šel v izdelavo potrebne dokumentacije. Pri izbiri se bo posvetovala tudi z arhitekturno zbornico. Ko bo idejna študija znana in sprejeta, bo Občina po njej naredila podrobnejši prostorski načrt in objekt umestila v prostor. Spomladi 2010 naj bi bili zaključeni vsi postopki, jeseni istega leta pa se bo začela tudi gradnja novega vrtca, pravi Janez Mate. Občina upa tudi na kakšna sredstva iz regionalnega strukturnega sklada, saj razpisuje dobrih 7 mio EUR za 6 občin: Ribnico, Osilnico, Kočevje, Kostel, Sodražico in Loški Potok. V igro po novem pride tudi izgradnja vrtcev, medtem ko so ceste izpadle. Edini problem je, da se za širitev vrtca bori tudi sod raška občina, tako da je vprašanje, komu bo Sklad odobril denar. Alenka Pahuue Glavna avtobusna postaja ob železniški progi, poleg Majnikove ulice. isAaru cija za ceste 132.000 in SCT 208.000. Pri tem naj še zapišemo, da se bo kmalu začel obnavljati most pred Grčaricami, izdelan je načrt za pločnik med Bregom in Gričem, za voznike, ki se vsak dan vozijo v prestolnico, pa je najbolj razveseljivo, da se bo začel delati 3. vozni pas v Pijavi Gorici, ki naj bi sprostil gostoto prometa zaradi klanca. anxisniocz ^zrz ;z:>a URGENCA ŽE DOBIVA PODOBO IN BO KONČANA DO KONCA LETA Zdravniški svet je na pobudo direktorja ZD ugotovil, da je nujno potrebno preurediti nefunkcionalne prostore, namenjene nujni medicinski pomoči, saj v našem zdravstvenem domu niso mogli nuditi primerne pomoči nenadno obolelim ali poškodovanim - dva prostora sta bila namreč na obrobju stavbe in neprimerno opremljena, problem pa je bil še večji, kadar je bilo treba istočasno oskrbeti dva ali več poškodovancev. Z novo opremo in posodobljenimi prostori bo hitrejša in kvalitetnejša urgentna pomoč, ki je v naših krajih sila nujna, saj smo 45 minut oddaljeni od vitalnih bolnišnic, ZD pa pokriva teren od Velikih Lašč, Loškega Potoka, Sodražice do Ribnice. Moda bomo kdaj v prihodnosti dočakali tudi heliodrom, ki bo omogočal pristanek helikopterja in reševal paciente, kjer odločajo le še minute. Obnova prostorov je že v teku in bo končana do konca leta, višina investicije pa je 136.717 EUR. Ker se je občina Ribnica javila na razpis ministrstva za zdravje, bo od njega dobila 79.717 EUR (60 %), ostale deleže pa bodo glede na število prebivalcev, prispevale občine soustanoviteljice ZD. Sam ZD bo dal dobrih 3.500 EUR. Projekt je na razpis prijavila občina Loški Potok, ker ji pripada kot najbolj nerazviti najbolj ugoden odstotek sofinanciranja. Na ta način so si občine že pomagale pri izdelavi prostorskih načrtov, sodelovale pa bodo tudi pri oblikovanju skupne občinske uprave, ki naj bi začela delovati v letu 2010. Župan Loškega Potoka Janez Novak pravi, da se bodo majhne občine počasi začele združevati. »Ni rečeno, da bodo vse pomembne zadeve v Ribnici, bržkone bo le vodstvo, medtem ko bomo ostale občine v funkciji nekdanjih krajevnih skupnosti.« Loškopotoška občina je nastala leta 1994 (sodraška 1998) in ves ta čas je njen župan, a pravi, da se bo z naslednjim letom, ko bodo lokalne volitve, po štirih županskih mandatih umaknil iz politike. OBČINA SE BO ODREKLA BLOKOVSKI LASTNINI Funkcionalna zemljišča okrog blokov so zdaj v lasti občine, a se je na pobudo stanovalcev le-ta pripravljena odreči zemlji; parkirišča bi tako blokovski stanovalci dobili brezplačno, prav tako igrišča in zelenice. Glede na to, da je naša občina ena prvih, ki se je tega lotila, je vprašanje, ali bo pri tem uspešna in koliko časa bo ta postopek sploh trajal. AVTOBUSNI POTNIKI UREJANJE SREDIŠČA S STREHO NAD DOLENJE VASI GLAVO Gotovo ste opazili, da je avgusta prišlo do vidne spremembe tudi na ribniškem trgu, kjer so stari, odsluženi kiosk odpeljali, namestili pa sodobnega, ki več ne kazi centra mesta. Pred njim zdaj občina Ribnica oz. izvajalec Grafit d.o.o. dela tudi nadstrešnico avtobusnega postajališča, da potniki ne bodo čakali pod milim nebom, dežjem, snegom in žgočim soncem. V prvi fazi bo urejen plato za postavitev nadstrešnice ter pohodne Lea D. Radivojevič je krajinska arhitekta, ki na Občini skrbi tudi za projekte, povezane s CELOSTNO UREDITVIJO PROSTORA. TAKO JE SODELOVALA TUDI PRI PROJEKTU POSTAVITEV NADSTREŠNICE AVTOBUSNE POSTAJE TER UREDITVI BLIŽNJE OKOLICE. površine, nato pa še prostor za kioskom ob drevesu, ki je izpodrinilo asfalt ter del območja ob cerkvi. Ocenjena vrednost del je 14.244 EUR. Dve parkirni mesti pred kioskom bosta s tem uničeni, toda pridobilo se bo dve novi, pravi župan. To je jasen dokaz, da bo postajališče na trgu ostalo, saj so se potniki bali, da bodo morali pešačiti vse do železnice, kjer bo zdaj nova glavna avtobusna postaja. Na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo pripravljajo dokumentacijo za urejanje prireditvenih površin v Dolenji vasi. S tem projektom naj bi se v nadaljevanju uredilo vaško središče v Dolenji vasi, zanj pa bi Občina želela pridobiti sredstva EU, je povedala Irena Marn. Na omenjenem oddelku trenutno pripravljajo tudi izbiro koncesionarja za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Na podlagi sprejetega odloka bodo začeli s pripravo javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ki bo podlaga za izbor koncesionarja. Slednji naj bi izvedel investicijo v kotlovnico s toplovodom ter oskrboval mesto Ribnica s potrebno energijo. Tekst in foto Alenka Pahuue V VRTCU 2 ODDELKA VEČ Vrtec Ribnica, ki je zdaj vsaj delno obnovljen, še vedno pa ne povsem varen, bo imel po novem dva oddelka otrok več. Starši bodo izkoristili možnost brezplačnega vrtca za 2. ali 3. otroka. na ta način bodo zdaj vsi otroci vključeni v vrtec. 6 .$EŠErO SUHOROBAR JE ODSLEJ TUDI POKLIC STROKOVNI SVET MINISTRSTVA RS ZA ŠOLSTVO JE POTRDIL NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA POKLICE S SKUPNIM NAZIVOM SUHOROBAR/SUHOROBARKA. Na zadnji seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje (10. 7. 2009) so bili obravnavani predlogi nacionalnih poklicnih kvalifikacij (nadalje NPK) za suhorobarske dejavnosti. Z veliko večino je bila potrjena NPK za osem suhorobarskih dejavnosti. S tem so dobila večletna prizadevanja OOZ Ribnica, Razvojnega centra Ribnica-Kočevje, Srednje šole Kočevje in delovne skupine Centra RS za poklicno izobraževanje strokovno potrditev, pobudo smo dali namreč že junija 2004. Potem so sledile obravnave na Odboru za poklicne standarde proizvodne tehnologije (1. 12. 2005), na Odboru za poklicne standarde izobraževanja, umetnosti in kulture (6. 12. 2005 in 30. 6. 2009) ter na seji Nacionalne skupine za kvalifikacijsko strukturo 2. 7. 2008. V tem času se je štirikrat sestala delovna skupina Centra RS za poklicno izobraževanje, ki so jo sestavljali predstavniki predlagateljev in Centra. Nepogrešljiv prispevek k oblikovanju suhorobarskih poklicnih standardov pa so dali tudi mojstri suhorobarji; Anton Govže, Ludvik Debeljak, Franc Jaklič in Franc Vesel. Vsi zainteresirani izdelovalci suhe robe imajo odslej možnost pred komisijo dokazati svojo Rešero usposobljenost izdelave suhe robe. Država jim bo nato z javno listino potrdila usposobljenost za opravljanje poklica ali določene specifične dejavnosti. S takšno javno listino (certifikatom) posameznik dokazuje svojo določeno usposobljenost pri delodajalcu, oziroma jo uveljavlja na trgu delovne sile, kjer mu formalno in dejansko zagotavlja boljši položaj. NPK bo zagotavljala višji kvalitetni nivo izdelave, saj bo označevala tiste spretnosti izdelovalca, ki ohranjajo izvirnost izdelovanja suhe robe, njeno specifično ribniško tradicijo. Mladim, ki se jim zdi suhorobarska dejavnost poklicno in dohodkovno zanimiva, pa je že omogočeno tudi usposabljanje za suhorobarsko dejavnost in po njem še pridobitev NPK. Predvsem to velja za tiste, ki so že kjerkoli vključeni v redne lesarske izobraževalne programe, ali pa se imajo vanje namen vpisati po končani osnovni šoli. V praksi bi to pomenilo, da zaključijo izobraževanje z dvema poklicema. Suhorobarsko NPK sicer lahko pridobijo tudi zainteresirani iz drugih poklicev. Tem bolj, ker jih ni malo, ki so potrebne sposobnosti že razvili skozi družinsko tradicijo izdelovanja suhe robe. Ob tem se nam je zdelo prav, da je suhoro-barstvo uvrščeno med NPK tudi zato, ker gre za dejavnost, izdelke, postopke, znanja ..., ki smo nanje na Ribniškem upravičeno ponosni. Tako za tisti del, ki se stoletja prenaša iz roda v rod, kakor tudi za nenehno se razvijajočih vrst izdelkov izvirne lesne galanterije, zraslih iz tradicije suhorobarstva. Pobudniki smo potrditev NPK suhorobar pričakovali že prej, vendar se ja izkazalo, da je suhorobarska dejavnost preobsežna, da bi ga zajeli v en sam sklop NPK. Znotraj suhorobarstva je po študiji geografskega porekla kar 11 dokaj različnih dejavnosti. Potrjevanje NPK v Sloveniji traja od leta 2003. Na seznamu jih je že 164. Verjetno bo prav, če spoštovanemu bralstvu Rešeta kratko pojasnimo, kaj sploh nacionalna poklicna kvalifikacija je. Uvaja jo EU zakonodaja v sklopu. Gre za javno listino, ki izhaja iz državno potrjenih poklicnih standardov, za katere država sicer ne zagotavlja izobraževanja v rednem poklicnem izobraževanju, izdaja pa javno listino vsakomur, ki pred državno komisijo dokaže svojo usposobljenost za določeno delo. Te standarde Strokovnemu svetu MŠŠ in področnim odborom CPI predlagajo v zainteresiranih okoljih. Samoumevno je, da smo programe poklicnega usposabljanja za suhorobarske poklice predlagali iz Ribnice. Hkrati je bilo potrebno pripravili obsežne kataloge znanj in sposobnosti. Po obravnavah na vseh štirih nivojih, kjer so bile obravnave včasih zelo naklonjene pobudi, spet drugič pa zelo burne in pod pritiskom, je bilo na koncu potrjenih vseh osem predlaganih NPK; suhorobar - posodar, suhorobar - podnar, suhorobar - obodar, suhorobar - rešetar, suhorobar - zobotrebčar, suhorobar - spominkar, suhorobar-orodjar, suhorobar-žličar. V bodoče imamo namen predlagati še poklic suhorobar - lesni strugar in verjetno suhorobar - galanterist. Premisleka pa je vsekakor vredna tudi ideja, da je specifika prodaje suhe robe dovolj značilna in specifična in bi bil upravičen tudi predlog za NPK suhorobar- prodajalec. S tem bi bila celotna suhorobarska dejavnost umeščena v nomenklaturo poklicnih nazivov. Zavlačevanje končne potrditve NPK in občasno nasprotovanje nista preprečila, da ne bi zainteresiranim mladim že predstavili možnosti usposabljanja in jim ga omogočili. Na lanski Lesarjadi, tj. strokovnem in športnem srečanju dijakov vseh slovenskih lesarskih šol, je potekalo promocijsko tekmovanje v zobotrebčarstvu in bilo deležno velikega zanimanja. Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pa sta letos spomladi izmed šestih zainteresiranih uspešno opravila prva dva dijaka Srednje šole Kočevje; za posodarja in orodjarja. Predvsem bo pomembno, da se nadaljuje usposabljanje v dejavnostih, kjer je suhorobarskih mojstrov vse manj, npr. za izdelovaje podnov. Uvrstitev suhorobarskih poklicev v nomenklaturo poklicev ima pomen tudi v sklopu delovanja regionalnega Rokodelskega centra suhe robe in lončarstva, katerega zgradbo vidimo rasti na Marofu. Promocija suhorobarskih dejavnosti in omogočanje izobraževanja zanje bo eden poglavitnih in trajnih ciljev centra. V sedanjem strukturnem neskladju poklicnega in splošnega izobraževanja glede na družbene potrebe, bo imelo to za našo podregijo zagotovo velik pomen, saj bo ponudba suhorobarskih in vsekakor tudi drugih poklicnih programov to neskladje na našem območju zmanjševala. Pa morda ta cilj, ta skrb niti nista najvažnejša, konec koncev to lahko prepustimo delodajalcem. Največ velja možnost, da se bodo mladi lahko usposabljali za visoko plemenitenje lesa, za proizvodnjo, ki pomeni večji vložek dela v les. Edine surovine, ki je imamo dovolj. Les je vedno bil in vedno bo nepogrešljivi del proizvodnje v širšem ribniškem življenjskem okolju. Dobro bi bilo, da ga kar doma obdelamo čim več, čim bolje. Do popolnosti. Matjaž Nosan, Srednja šola Kočevje, Pavle Hočevar. OOZ Ribnica, Janez Mate. Občina Ribnica, foto arhiv Muzejska trgovina Ribnica 7 <>i-i m^ OEHraio«di -woti*-»91 i/ty x/rxi;ejl ai o e p-a s jl« o^i cz anta^murrzm^i »JEZUS JE BIL IGRALEC IN HUMORIST« FESTIVAL GLASBE, PLESA, GIBANJA IH... PRVIČ V RIBNICI SPUST OSVETLJENIH LAMPIJONOV Ob 10-letnici Sistema Joga v vsakdanjem življeiyu v Ribnici Sobota, S. septembra, ob 17. uri v ribniškem Gradu (ob slabem vremenu v dvorani Ideal v Ribnici) Gostje in nastopajoči v kulturnem programu: Župan Občine Ribnica Jože Levstek, višja državna tožilka in generalna sekretarka Belega obroča Vlasta ETusdorfer, vokalna skupina ljudskih pesmi Katice iz Ljubljane, plesna skupina srednjeveških plesov Galiarda iz Celja, Milena Vintar s fotografsko razstavo Biseri vode in domačini: Društvo Joga v vsakdanjem življenju v sodelovanju s Srednjo šolo Kočevje z enodejanko Darinke Suljevič Globalizacija na podeželju in demonstracijo jogijskih položajev... Po uvodnem delu se boste lahko pridružili izvajanju jogijskih vaj ali asan: - ob 18h30 sproščarge in pravilno dihanje ali pranajama, vir vitalnosti ali joga proti povišanemu krvnemu tlaku in stresu. - ob 19h joga za zdravo in gibčno hrbtenico ali joga I. stopnje. Za izvajanje joge se udobno oblecite in prinesite podlogo ali armafleks, -ob SOh spust osvetljenih lampijonov z najboljšimi željami. Privoščite si ugodje, naredite nekaj za dušo in telo. Informacije po telefonu 041 397 789 ali 041 316 989. 8 Na odru ribniškega Gradu seje 7. avgusta govorilo o resnih zadevah na resen, a zabaven način. V sklopu Grajskih večerov je nastopil Grecjor Čušin z avtorsko monokomedijo Evangelij po Čušinu. V precej polnem letnem gledališču je predstavil svoj pogled na življenje Jezusa Kristusa. Postavi se v vlogo apostola in sodeluje pri nekaterih zgodbah, poznanih iz kanoničnih evangelijev. Gre za nekoliko predelano vsebino evangeljskih zgodb, tako da jim doda osebno noto in spremeni apostole in Jezusa v ljudi, ki imajo človeške lastnosti in napake. Seveda pa poskuša nekaj malega iztržiti tudi zase. Gregor Čušin, ki je že oče petih otrok, je prepričan, daje bil Jezus igralec in humorist. Nastopal je pred množicami, torej je bil tudi dober govorec. Znal je pripovedovati zgodbe. Če bi bil dolgočasen govorec, ga množice ne bi poslušale ure in ure, pa če bi imele njegove zgodbe še tako globoko vsebino. Prepričan je, da je moral množicam prilike in zgodbe - vsaj nekatere - pripovedovati z nasmeškom na ustih, kot humorne zgodbe, kot anekdote. Ker če bi on ljudi resno ozmerjal in rekel: »Vi ste ovce, jaz pa pastir,« bi ga takoj kamenjali, nikoli ne bi prišel do križa. V tej monokomediji ni na vrsti samo smeh, ampak tudi resna vprašanja, o katerih bi moral razmišljati vsak posameznik. Po predstavi, ki se je končala z dolgim aplavzom, je Gregor Čušin povedal nekaj besed o svojem projektu: Intervjujčič z Gregorjem Čušinom Izbrali ste precej zanimiv, morda celo provokativen naslov? Evangelij po Čušinu: monodrama je nastala pred približno štirimi leti, naslov pa se mi je zdel edini primeren, saj je evangelij v bistvu literarna vrsta, ki sčasoma pridobi tudi določeno vsebino, in sicer življenje Jezusa Kristusa. To je moj pogled na življenje Jezusa Kristusa, tako kot je vsak drug evangelij pogled na Jezusa Kristusa, naj bo kanoničen ali apokrifen. Razen štirih kanoničnih obstaja še približno 120 apokrifnih evangelijev. Povrh vsega pa je monodrama nastala ravno v času odkritja Judovega evangelija in je bila tako nekoliko bolj aktualna. Z naslovom se je strinjal tudi profesor patristike na Teološki fakulteti, za vsebino pa sem odgovoren avtor, ki pa so mi kot umetniku puščene nekoliko bolj proste roke (no, jezik). Sicer nekaj pomislekov se je pokazalo, vendar mislim, da je ta naslov edino pravi. Če bi naslov izbiral še enkrat, bi gotovo izbral tega. Kako ste spravili v evangelij ideje sodobnega sveta ter pomešali like iz evangelija, zgodovine in sodobnosti? Najprej sem želel narediti nekakšen pregled evangeljske zgodbe, tako da bi se jaz znašel v zgodovini, nato pa sem prišel do zanimive pozicije, ko jaz česa ne vem , nečesa ne ve Kristus, in nečesa ne ve publika. Za dobro razumevanje je potrebno nekoliko poznati evangeljsko zgodbo. Čas ne obstaja, obstaja samo večnost in pravzaprav ni važno, kaj kdo kdaj počne, važen je kontekst, v katerega lahko to vsebino zložimo. Se vam zdi, da s predstavo dosežete svoj namen? S to predstavo 95 % nastopam pred verno publiko, ki nekoliko že ve, o čem teče beseda, v tistih preostalih pa vedno obstaja kanček skepse, tudi treme imam nekoliko več. Vendar mislim, da s predstavo dosežem vse cilje, tako približati gledališče ljudem, ker jih veliko ne hodi v gledališča, kot tudi povedati nekaj svojih besed. drame. Morda zato, ker se težje vklopijo v ansambel. Je pa takšno igranje pogojeno z nekakšnim osebnim pogumom, ker se sam soočim s publiko. Med predstavo je nekaj ljudi odšlo, in me je kar malo stisnilo. Navzven tega najbrž ni bilo videti, meni pa je ostalo v spominu. Po drugi strani pa je monodrama poseben izziv, na nek način tudi egotrip. Ko sem srečal Zijada Sokoloviča z njegovo predstavo Glumač je glumač, sem želel napraviti nekaj takšnega. Meni monodrama služi kot pisma bralcev, kot sredstvo za preprečevanje rane na želodcu, še posebej moja zadnja monodrama Pešec je bolj polna gneva in izraža moje občutenje določenih tem. Spremljal in fotografiral PRIMOŽ TANKO lešero Predstavitev pesniškega prvenca Prej/Potem Barbare Pešut Na vroč četrtkov večer, 20. avgusta, je v skednju Škrabčeve domačije potekala sproščena in zabavna predstavitev pesniške zbirke Barbare Pešut, ki nosi naslov Prej/Potem, gre pa za intimno izpovedovanje, zavito v preproste verze. Prej je naslovljen prvi del zbirke, v kateri so objavljene predvsem pesmi, ki so jih že peli slovenski glasbeniki, v Potem pa so zbrane intimnejše pesmi, ki tudi nekoliko bolj zarežejo. Zbirka je opremljena tudi z ilustracijami izpod rok slovenskih umetnikov, vendar ne likovnih, ampak literarnih in glasbenih. Barbara Pešut je vsestranska umetnica. Diplomirala je iz geografije in hispanistke, je aktivna glasbenica, producentka in tekstopiska pri Katicah, Sestrah in Tini G, in ne nazadnje pri Magnificu, ki je tudi njen mož. Kreativno ustvarja kljub naporni bolezni, sodelovala je v Sobotni prilogi Dela, piše kolumne za Večer, leta 2005 pa je pri Študentski založbi pod psevdonimom izdala tudi erotični roman. Na predstavitvi sta razen avtorice sodelovali še publicist Max Modic in Katja Jevšek, ki je brala Barbarino poezijo. Zanimiv je bil pristop Maxa Modica k tematiki poezije, saj je kot novinar Mladine poznan predvsem po svojem pisanju o žgečkljivih temah, k tej poeziji pa je pristopil popolnoma neobremenjeno glede literarnih meril, preprosto tako, kot je zapisala Barbara Pešut. Pisanje pesmi je namreč nekaj, kar narediš zato, Barbara Pešut kreativno ustvarja kljub NAPORNI BOLEZNI. da ti je lažje v duši, če pa jih kdo še prebere, je pa to pravo olajšanje. Pesmi niso napisane zato, da bi se zaklepale v predal, pravi avtorica. Razen predstavitve knjige so v Kersničevi kovačnici na ogled tudi originalne ilustracije, ki so jih za zbirko Prej/Pote m ustvarili Dušan Šarotar, Tina Gorenjak, Milan Kleč, Peter Lovšin, Peter Mlakar, Miša Molk, Zora Stančič, Jelka Tratnik (mama), Zoran Predin in Barbara Lapajne Predin, sedaj pa risbe živijo svoje življenje, posebej, a tudi skupaj z zbirko. Vsekakor se je v Ribniški dolini zgodil še eden od odmevnejših dogodkov, zato je lahko žal vsem ljubiteljem poezije in zabavnih pogovorov, ker je že minil. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO Barbara Pešut je tekstopiska tudi pri magnifi- pesniško zbirko je komentiral todi Max Modic. cu, ki je sicer njen mož in jo je prišel podpret v škrabčev skedenj. VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO GROVAČA NAZNANJA: Zanimiva edinstvena kulinarična prireditev, posvečena avtohtoni sorti fižola Ribniške doline - fižolu ribn'čanu! Pod vaško lipo v Hrovači se veselimo vaše družbe v soboto, 29. avgusta, od 11. ure naprej. • Ob 11. uri - ustvarjalna delavnica na Škrabčevi domačiji, kjer bomo pekli kruh. • Ob 12. uri - sprejem pod vaško lipo in odprtje fižolovega dne. • Po slavnostnem odprtju fižolovega dne 2009, ki smo ga zaupali prof. dr. Janezu Bogataju, vas bomo povabili na kulinarično doživetje, za katero smo se trudili za domačimi štedilniki v Hrovači. • Tamburaši iz Sodražice nam bodo s svojim igranjem popestrili obedovanje, otroška folklorna skupina LONČKI nas bo očarala s svojim folklornim plesom, ob katerem boste lahko občudovali tudi njihove nove imenitne kostume. Kot vsako leto bodo Gornikovi obudili pajtlanje, mlatenje in prebiranje fižola. Redno se bo oglašal tudi Radio Mlajku s sveže rumenimi novicami. • Veseli smo, da v našo družbo na fižolov dan prihaja tudi skupina Jararaja! Čeprav boste v njihovi izvedbi lahko slišali marsikatero svetovno vižo, bodisi v džez, klezmer, bal kan, tango ali rokenrol različici, pa prav posebno mesto v njihovem repertoarju zaseda slovenska ljudska glasba. • Škrabčeva domačija bo odprta cel dan, po njej bodo organizirani tudi vodeni ogledi. • Cel dan boste imeli možnost vožnje s kočijo do sosednje vasi. • Za najmlajše in tudi tiste mlade po srcu bomo letos postavili tudi fižolovo deželo, kjer boste lahko sedli v šolske klopi fižolove šole, ustvarjali v fižolovi ustvarjalnici in pekli fižolov kruh. PS: Na posebnih stavnicah bomo med drugim ponudili stransko vlogo v Živih jaslicah. Torej, kaj naj drugega še dodamo kot prijazno dobrodošlico! Vaščani Hrovače aiosixiiJL3Eic»icM ar isi>E n jejte ne^Hi aioiMejuBiOTHi« aei%i>iniJLniri še vedno z vami Radio Urban ali Radio 1? To je vprašanje, ki mi ga zastavljajo poslušalci iz Ribnice in okolice. Je na frekvenci Radia Urban še kaj ostalo od Radia Urban? Radio Urban še vedno oddaja, vendar od 14. junija letos skupaj z Radiem 1. Ekipa Radia Urban se ukvarja s pripravo lokalnih vsebin. Tako so lokalne novice odslej na sporedu 12-krat dnevno, vsako uro od 6.30 zjutraj dalje. Zabavne in ostale vsebine pa povzemamo po Radiu 1. Do tega sodelovanja je prišlo predvsem zato, da lahko poslušalcem ponudimo več lokalnih informacij (odslej novice 12-krat dnevno). Poleg tega pa je zaradi recesije in krčenja oglaševanja postalo praktično nemogoče, da bi tako majhna postaja, kot je Radio Urban, financirala 24 ur lastnega programa dnevno. RTV Slovenija financira radijske programe tako z oglasi kot tudi z RTV-naročnino. Radio Urban pa deluje le s pomočjo oglasov. To so večinoma oglasi manjših podjetij, ki pa so v času recesije najbolj skrčila svoja sredstva za oglaševanje. Prav zato je bilo nujno, da se je Radio Urban z nekom povezal. Odločili smo se za Radio 1, ker je bil pripravljen podpreti lokalni informativni program in nam pustil, da smo tu neodvisni. Poleg tega se je Radio Urban na ta način razbremenil priprave 24 ur programa dnevno. Jeseni več lokalnih oddaj Številne lokalne oddaje, ki smo jih poleti zaradi počitnic umaknili s programa, se na frekvence Radia Urban ponovno vračajo jeseni. To so: • narodno-zabavno oddaja Rešeto domačih, ki bo na programu vsak torek med 20. in 22. uro, • Podjetni Urban, • Županova minutka, • predstavitvene oddaje za glasbenike. Oddaje bodo na sporedu v novi preobleki. Urbanova noč 2009 bo 4. septembra Koncert Urbanova noč 2009, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Občino Ribnica, se bo letos odvil na stadionu v Ribnici, in sicer 4. septembra, začeli pa bomo ob 20. uri. Prav tako razmišljamo o naslednji prireditvi konec januarja - Rešeto domačih 2010. Ker vemo, da lahko s skupnimi močmi še marsikaj izboljšamo, smo odprti za vsakršne predloge. Pišite nam na naslov Radio 1 Urban, Šeškova ulica 14, 1310 Ribnica. direktor ROBERT ŠKANTEU, Radio 1 Urban 10 NOVA ZGOŠČENKA OKTETA GALLUS RIBNICA Leta 1975 seje v Sodražici prvič zaslišala ubrana pesem osmih fantov, ki so si nadeli ime OKTET DONIT. Takrat verjetno niso niti slutili, daje bil to začetek plodovite, uspešne in vztrajne vokalne skupine, ki jo odlikuje izredno prijateljstvo med pevci in vztraja na sceni že polnih 34 let. V tej dolgi dobi se je v sestavu zamenjalo kar nekaj pevcev, vodili pa so ga štirje umetniški vodje. Opravljenih je bilo nešteto nastopov, tako doma kot v tujini, udeležili pa smo se tudi prenekaterih srečanj in festivalov oktetov. Vmes je bilo spremenjeno tudi ime okteta v OKTET GALLUS RIBNICA, in pod tem imenom deluje še danes. Umetniško vodenje okteta Gallus sem leta 2005 prevzel TADEJ OSVALD. Svoje življenje sem popolnoma posvetil glasbi. Dokončal sem Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani kot solo pevec, prepevam v raznih sestavih ter občasno solistično koncertiram. Od leta 2001 sem profesionalni pevec v Slovenskem komornem zboru in stalni član okteta Gallus od leta 1999. Oktet je v vseh teh letih imel mnogo nastopov. Ob snemanjih za radio in televizijo ter nastopanju širom po Sloveniji, vseh republikah bivše skupne države, je gostoval tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji ... Poleg občinskih srečanj v Dolenji vasi, srečanj oktetov v Šentjerneju se oktet udeležuje tudi tekmovanj v slovenskem merilu, kjer vedno posega po najvišjih mestih. Kot najboljše ocenjen med izbranimi okteti je oktet Gallus prejel zlati žig, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Podeljeno pa mu je bilo tudi Gallusovo priznanje občine Ribnica. Pevci se odzovemo na vsakršno povabilo in radi nastopimo tako v Sloveniji kot tudi izven meja in s tem navezujemo nova prijateljstva. Repertoar okteta je raznolik in obsega dela Gallusa, rusko pravoslavno liturgijo, ruske narodne pesmi, slovensko ljudsko in umetno pesem, slovensko in staroslovensko krščansko liturgijo in pesmi drugih evropskih narodov. Pevci okteta Gallus smo v počastitev 30-letnice delovanja posneli zgoščenko, ki s 25-imi skladbami obsega prerez delovanja okteta skozi vsa leta ustvarjanja. Največji mejnik delovanja okteta je bil nastop v hiši Kernjakovih, pri skladatelju Pavlu Kernjaku. Ostale so močne prijateljske vezi, pa tudi dela tega legendarnega zamejskega skladatelja so se čedalje bolj pogosto vpletala v oktetov repertoar. V lanskem letu je dokončno dozorela ideja o snemanju in izdaji zgoščenke izbranih Kernjakovih del, še posebej zato, ker letos praznujemo 110 - letnico rojstva in 30 - letnico smrti tega znameni- tega koroškega rojaka. K sodelovanju smo ponovno pritegnili dolgoletnega člana in bivšega umetniškega vodjo Marjana Trčka, ki je s svojim glasom pripomogel, da so zopet oživele Katrca, Mojcej in še kakšno koroško dekle, o katerih govori 17 Kernjakovih pesmi, posnetih na zgoščenki z naslovom Tja gor bi rad ... Člani okteta upamo, da bodo ponarodeli koroški napevi pri poslušalcih lepo sprejeti, saj so jih posneli zato, da se dragocena Kernjakova dela ne bi izgubila v poplavi svetovne glasbe in da bi pričarali čarobne in umirjene trenutke življenja ljudi na deželi, obudili običaje in življenjske težnje naših rojakov preko avstrijske meje v naši polpretekli zgodovini. %/'/ rtjaßus S/tifjHfM Pjf/et r/jtltfii-S c/ii/tnif-n 'S?/' ' " Pavle Kernjak 1899-1979 i UStnej&ijani z» z Mip utica mje pošto cusvava «*i imwowi i« a Juhe pofJarrovStotie aoo 4 TpuaheCpkraUnpe) m* w i jK’bwarc^xpxJBetienav m 6 Talpti r.* WtOrMtl 209 : 7 MoioetteVZEmimhe aw a Rozina kk 9 Katica v*< mi«i T-(,* aro «i Ana rina nora «*i 320 V Rl-yiti MMMWnl-C,* m O pravfjčnti oči ■KfctfiobirtKdar 325 k Otebaonpm «cmmlso*.*! w e ZakajyeöDravcaneäxn wMndjRiiuar » H. Na Stjenju MKarot*» zaa v V Sete (Tja gor bi radi * mtk»omu *b Foto zgoščenke Metka Lesar (oblikovalec Mare pekou) Zgoščenko lahko naročite na naslovu: Oktet Gallus, Opekarska 54, 1310 Ribnica, oziroma preko spletne pošte: tadej@oktet-gallus.si, lahko pa obiščete tudi spletno stran: www.oktet-gallus.si. Tadej Osvald Isšsro 3. FESTIVAL KLAVIRSKIH HARMONIK - GRMADA 2009 Na izletniški točki Grmadi nad Ribniško dolino so se ponovno zbrali harmonikarji in ljubitelji klavirske harmonike. Turistično društvo Grmada je zbralo tekmovalce iz Kočevja, Velikih Lašč, Šmarij pri Jelšah, Praproč in Grosupljega. Tričlanska komisija v sestavi Franc Malavašič, Aleksander Oražem in Alojz Vindiš, vsi profesorji glasbe, so naziv najobetavnejšega izvajalca podelili edini udeleženki festivala, domačinki Neji Debeljak. Lovoriko sta prejela tudi najmlajši in najstarejši tekmovalec. Žan Stres, ki bo kmalu dopolnil 14 let, in Ciril Skebe, ki je star 23 let. Slednji je tudi zmagal, saj je prejel priznanje za najboljšo izvedbo. Svoje glasove je oddalo tudi občinstvo, izbirali so najbolj simpatičnega izvajalca. Naziv je prejela Neja Debeljak. Komisija je ocenjevala muzi kalnost, interpretacijo, tehnično izvedbo in težavnostno stopnjo programa oz. primernost. Član komisije Aleksander Oražem: »Letos smo imeli težko delo pri odločitvi in v bodoče upamo, da se bo število tekmovalcev povečalo, tako da jih bomo lahko razporedili po kategorijah.« Letošnja novost so bili glineni pokali harmonikarja, ki jih je izdelala Ana Češarek iz Dolenje vasi in bodo odslej zaščitni znak. Marko Modrej, foto Nadja Zobec Klub harmonikarjev Urška je 1 . avgusta pripravil tekmovanje harmonikarjev . Letos nas je spremljalo lepo vreme in spremenjen začetek tekmovanja ob 15. uri. Za začetek je nekaj spodbudnih besed povedal sodraški župan Blaž Milavec, nagrade pa je pripravil rezbar Drago Košir ml. Tekmovalo je 26 tekmovalcev in tekmovalk, in sicer v 4 kategorijah. V prvi, do 12 let, 7 tekmovalcev, zmagal pa je Mitja Bukovec iz Krškega. V drugi, kjer so se zbrali res vrhunski mojstri na diatonični harmoniki, jih je bilo 15, zmagal je Erik Šavron iz Kopra, v tretji pa je zmagal Alojz »Harmoniko igram že petnajsto leto, festivala SEM SE PRAV Z VESELJEM UDELEŽIL. IN MORAM POVEDATI, DA SE TEKMOVANJE KAKOVOSTNO RAZVIJA IN SE ŽE VESELIM NASLEDNJEGA LETA,« JE DEJAL ZMAGOVALEC Ciril Skebe. Murgelj iz Otočca, ki je bil tudi edini. V kategoriji veteranov pa sta se pomerila Marjan Skubic iz Grosupljega in Tone Klun - Špan. Zmagal je prvi. Naj harmonikar Urška 2009 pa je postal Erik Šavron iz Kopra. Komisijo so sestavljali: Jože Arko, Lado Krže, Drago Elikan in Franc Potočar. Povezovanje programa smo letos prepustili Nejcu Drobniču iz ansambla Roka Žlindre, ki nas je tudi zabaval po končanem tekmovanju. Klub harmonikarjev Urška EVENTIM PRIREDITVE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Skrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu septembru letos. • Evropsko prvenstvo v košarki na Poljskem: V prodaji aranžma za 5-dnevno potovanje na EP na Poljsko, odhod 6. 9., cena 244,00 EUR. • TANK ROCK, 12. 9., ob 19:30 na Krpanovem stadionu v Pivki. Nastopajo: Lex universalis, State of martial law, Forgotten eden, Requiem, Divlje jagode in Don mentony band. Cena vstopnice 15,00 EUR. • DAN 803, koncert skupine Dan D s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, 13. 9., ob 20:30, v Križankah. Cena vstopnice 25,00 EUR. • Crvena jabuka, »The best of Crvena Jabuka«, 18. 9., ob 20:00 v Križankah. Cena vstopnice 25,00 EUR • Riverdance, spektakel irskega step plesa, 30. 9., ob 20:00 v Hali Tivoli. Vstopnice od 55,00 do 80,00 EUR. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! D»mMEJL$sc»icz ar^iEeriJLniri^e aioiixiI.1.5B<»aci aiixt^enjltz IZVIRKE UD RIBNICE DU RIŽANE Ne, nisem se zmotila v naslovu, le tako je zvenel originalni naslov Librisovih poletnih narečnih večerov, kjer so nastopili tudi člani društva Veter z Brega s svojo Tobakovo hruško. Igro, ki na duhovit način prikazuje, kako so se Ribničani znašli tudi v hudih časih in skrivali cigarete pred žandarji, smo domačini tu že videli, tokrat pa so bili povabljeni v kraj Pod Pobegi, prav pri reki Rižani. Narečni večer so spremljali tudi dialektologi z jezikoslovnega inštituta Frana Ramovša ter tako kot Primorci ugotavljali, da je ribniško narečje kar težko za razumeti. A prav nič težje kot primorskega ... Barvitost slovenskih dialektov dela naš jezik le še bolj zanimiv za raziskovanje, toda le-to je včasih za jezikoslovce kar zahtevna naloga. Njihovo delo je terensko, do pravih odgovorov pa je težko priti zato, ker izvirno narečje po navadi poznajo le še starejši ljudje, pri njih pa pogovor slej ko prej nanese na vojne spomine. Biti moraš dober poslušalec in psiholog, da lahko izluščiš najbolje, so povedali dialektologi. Se pa tudi informatorji zelo razlikujejo med seboj - nekateri zelo dobro vedo, kaj strokovnjaki hočejo od njih, drugi pa se znajo kar razburiti ob nejasnih vprašanjih. Tako prihaja do pravih smešnih situacij. Nek dialektolog je na primer starejšega človeka spraševal, kam hodi po gobe, da bi dobil pravo narečno obliko glagola ali samostalnika. Kako se je človek razburil! »A zdaj ti bom jaz pa govoril, kam hodim po gobe, da mi boš potem vse pobral!« Dialektologi pa naletijo tudi na tabu teme, o katerih starejši ne želijo govoriti oz. jim je ob tem nerodno. Ženske menda ne povedo, kako preklinjajo, oba spola pa sta sramežljiva tudi pri poimenovanju spolnih organov in sproščanju vetrov. Z Vetrom potovala Alenka Pahuue Ribniška ekipa se je zelo izkazala in požela GLASNO ODOBRAVANJE. KOT SMO PRIČAKOVALI, SO PUBLIKO, KI JE IMELA ZARADI TEŽJEGA NAREČJA ‘NAŠP1ČENA’ UŠESA, ZELO NASMEJALI. IN TUDI NEKAJ PRODALI! V ZDOMARJA PREOBLEČEN FRANC ZBAČNIK JE LESENE ŽUCE PRODAJAL ZA MED - UUDJE SO KAR NEHAU SPREMLJATI PRIREDITEV IN SE BORILI ZATO, DA DOBIJO NAŠ LESENI SIMBOL. Alternativa v presežkih -- 1 ' iks. ♦ ■ ^ j* ' ci. ^ t.vr.» . '-J,. Muha enonočnica Alternativa, ki se je zgodila letos že četrtič, ni skoparila z glasbenimi presežki, kot bi lahko pričakovali v recesijskih časih. Pestro je bilo tudi dogajanje ob odru. Vse to se je zgodilo na igriščih pri vojašnici. »Čudnih« ljudi, ki poslušajo »čudno« muziko je bilo v izobilju. Ko smo se gledali, nekateri poznani in drugi malo manj, smo se spraševali, iz katere votline je kdo prilezel. Vse pa je na plan izbezala Alternativa 2009, ki je v štirih letih prerasla v ' H .fejjaUC;; W W {/'9 ti m ■ ' t 'V zelo spodoben dogodek, celo spektakel. Spomnim se prve Alternative, ki je bila pospremljena z zajetno količino skepse, tako kot je pač navada pri nas ob pohodu nečesa novega. No, Alternativa ni več samo na pohodu - zdaj gazi, ne oziraje se na poglede izpod čela. Dovolj besedi! K programu. »Na Alternativo pridejo baje celo Nieti«, si je mladež dopisovala po raznih popularnih socialnih medmrežjih; in res. Prišli so celo Niet. Najprej pa k domačemu ustvarjalnemu življu. Četrto Alternativo so brutalno razdevičili Kreater teater z uprizoritvijo muzikala o zgodbi o uspehu, ki navadno - vsaj v Hollywoodu - zahteva kakšen neslaven propad s samouničenjem. Skupina Kreater teater je iz domačih logov, nekaj je bivših AD’B' - jevcev in nekaj novih moči. Prvi vokalno-instrumentalni sestav iz juga doline. Guns'n’sosed je imitiral Guns’n Roses, z domala enakim vokalom, kot ga je nekdaj izdavil sam ■ Axl Rose. Naslednji, Drogsi, so obetavni 16-letni mladci iz Kočevja, ki so zelo suvereno preigravali staropankerske komade. Evil Empire pa je čorba z glavnimi sestavinami iz Ribnice, ki se je skuhala tik pred Alternativo in se okusno servirala kot predjed pred domačo skupino Golliwog, o kateri verjetno že vse veste, če pa ne, potem ste enostavno v minusu, ter Nieti. Za Niet lahko rečemo, da je slovenska zimzelena hard core zasedba, ki je v množici velikih povratkov nekdaj uspešnih bendov le še čakala, da se spet vrne. In se je. Z novim vokalom, saj je prvi, Primož Habič, preminil še v času rajnke Jugoslavije. To, da so Niet zimzelenčki, potrjuje dejstvo, da je njihov vokal popolnoma odveč, saj ga je ljudstvo pred odrom skoraj preglasilo. In to ne samo pri hitih, ne. Hiti so pač vsi komadi, ljudstvo pa obvlada hite in hiti obvladujejo ljudstvo. Alternativa je servirala tudi alternativno slikanje z baloni, polnimi barv, ki so jih trenutno navdahnjeni umetniki metali v platno, pa izdelovanje zmajev in vetrnic, vzporedno je potekal tudi turnir v ročnem nogometu. Skratka, ogromno kvalitetnega dogajanja v enem dnevu. Za vse to pa so zaslužni članice in člani Ribniškega študentskega kluba. Kapo, klobuk ali pa lasni vložek dol! SAŠO HOČEVAR, foto: RŠK .Rešeto Breg in njihovo društvo VETER, Vaško - etnološko - turistično -ekološko - rekreacijsko društvo Breg zna poskrbeti za dogajanje na vasi. Ljudje so si enotni, da so se tako še bolj povezali med seboj kot tudi z vasjo samo. Na njihove kulturne in druge prireditve se ljudje z veseljem odzivajo. Tako seje zbralo veliko ljudi, ne samo z Brega, pri kapelici sv. Ane 25. julija, na predvečer godovne-ga praznika sv. Ane. Ožji odbor društva je po sveti maši, ki jo je daroval ribniški kaplan Jure Ferlež in v pridigi poudaril potrpežljivost, zaupanje, strpnost v družinah in med sosedi ter nami vsemi, pripravil tudi kulturni program in družabno srečanje. Najprej je Andrej Klun predstavil novo zgibanko o delovanju društva v teh štirih letih, kar je bilo ustanovljeno. Vse se je začelo z blagoslovom kapelice sv. Ane julija 2005. Zgibanka kronološko predstavi osrednje projekte v teh letih, tako miklavževanje, obnovo ceste k Tobakovi hruški, enodejanko Puot h Tabakav' hrušk’, igro Willingrain ali Grad na Bregu, velikonočni žegen, obrezovanje drevja, materinski dan, šaharijado. Zanimivi sta tudi zgodbi o vislicah in mogočnem hrastu, pod katerim so sežigali čarovnice. Danica Cvar, ki je vodila program, je lepo zaokrožila tako glasbene točke kot predstavitev rojaka Maksa Starca in njegovih dveh knjig. V glasbenem delu sta nastopala nadobudna harmonikaša Patri k Andoljšek in Jan Drobnič, z recitacijami Pa Marija Kunsterle in Danica Cvar Maks STARC S PESNIŠKO ZBIRKO ODMEV DUŠE. T-ŽMIST Mašo pri kapelici svete Ane je daroval kaplan Jure Ferlež Prebrali sta pesmi iz zbirke Odmev duše avtorja Maksa Starca, domačina in rojaka, ki sedaj živi v Novem mestu, tu, na Bregu, pa je predstavil omenjeno pesniško zbirko in knjigo Srečanje s seboj. Upokojeni profesor geografije, ki je svoje znanje razdajal po različnih šolah, nazadnje pa ravnateljeval na OŠ Vavta vas, besedice pokoj praktično ne pozna. V tem času, ko večina upokojencev v resnici nima časa, dela vse tisto, kar se je skrivalo v njem. Vsa ustvarjalnost se je najbolj udejanjila v petju, pesmih in prozi. Zares, kako so njegove pesmi polne prispodob, iskrivih primerov, pa hudomušne, optimistične. Kot je povedal avtor, so prve pesmi nastale ob rojstnih dnevih kolegov in vnukov. Kmalu se jih je nabralo že toliko, da je bilo logično nadaljevanje v izboru za pesniško zbirko. Poskusil se je tudi v prozi, za katero pravijo, da mu gre še bolje od rok. Sodeluje tudi v zelo aktivni literarni sekciji Društva upokojencev Novo mesto. «Knjižico ‘Srečanje s seboj’ namenjam starejši in mlajši generaciji. Starejša naj skupaj z menoj podoživlja hude čase druge svetovne vojne in čase po njej, mlajše pa naj moja pripoved seznani, kako smo včasih živeli njihovi dedki in babice. Brez sodobne tehnike precej drugače, morda pa ravno zaradi tega celo srečnejše,« pravi Maks Starc, ki je v knjižici opisal svoje otroštvo brez obsojanj in pretiravanj o hudini, težkih časih, lakoti, vse pa začinjeno z igrivostjo besed. V zgodbi se čuti hudomušna žilica in ribniški humor, ki še vedno živi v njem. Posebej privlačni so tudi opisi narave, tako okolica Jezerskega in Češke koče kot tudi z ribniškega konca, pa spoštljivi in ljubeči odnosi v družini ter optimizem, ki je prisoten tudi v najtežjih trenutkih. Spomini na Breg, pravi, so čudoviti. Zares lep ter srečanj in obujanj spominov poln večer se je vse prekmalu končal. Toda člani društva prisotnih ljudi niso tako hitro spustili iz rok, saj je bilo jedače in pijače, da so se šibile mize. Letos bodo na Bregu pripravili še kar nekaj prireditev in družabnih srečanj. »To bodo Kostanjada 10. oktobra (v primeru slabega vremena odpade), 5. decembra miklavževanje in obdaritev starejših vaščanov in invalidov, v decembru še postavitev jaslic v kapelici sv. Ane in božično-novoletne smrekice ob kapelici, pa tudi družabno Žganjekuho, na stari tradicionalni način. In seveda, silvestrovanje na vasi (v primeru slabega vremena odpade),« nam je poln idej povedal predsednik društva VETER Breg Damir Pakiž Suljevič. Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ Vabilo Pevci Moškega zbora Fantje od fare Sodražica vas vljudno vabimo na letni koncert, m bo v soboto, 26. septembra, ob 19. uri v cerkvi Marije Vnebovzete pri Novi Štifti. n o ca asrvr/v B Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja ... Prispevek k zgodovini trga Ribnica (8.del) i 0 0 i i $ s V naslednjih prispevkih bom predstavila nekaj obrti in obrtnike z imeni in priimki. Tokrat bomo spoznali ribniške mesarje. Mesarstvo V Ribnici so pred drugo svetovno vojno delovali štirje mesarji. Ker jim dohodki, ki jih je prinašala mesarska obrt, niso zadoščali, so se ukvarjali tudi z gostinstvom, razen Franca Lovšina, za katerega nimam podatka, ker je imel prostor pri Činklu le v najemu. Včasih, ko ni bilo hladilnikov, so meso hranili v ledenicah z naravnim ledom. Klavno živino so vzgajali sami, kupovali od okoliških kmetov ali pa na živinskih sejmih. Meso je predeloval mesarski mojster s pomočniki in vajenci. Določene družine so kupovale pri enem mesarju, h kateremu so praviloma zahajali že njihovi starši. Za stalne stranke so se seveda lastniki mesarij še posebej potrudili. Vsi mesarji v Ribnici, razen že omenjenega najemnika Franca Lovšina, so to obrt podedovali. Pri Cenetu je bila ta obrt zagotovo neprekinjeno od začetka 19. stoletja in pri Bregarju zagotovo od sredine 19. stoletja. Pri Slavinu (hiš. št. 69) in Činklu (hiš. št. 48) se je obrt prenesla, ko sta se tja priselila Podbojeva (Cenetova) sinova. Pri Štekličku (hiš. št. 26) je bila tudi mesarija. Od kdaj, nisem našla podatka. Mogoče je razvoj njegove obrti povezan z obrtjo trgovine z zaklanimi prašiči, za katero je Anton Lovšin (hiš. št. 26) leta 1870 že plačeval davek. Pri mesarskih opravilih je bilo veliko krvi in umazanih oblačil, ki sojih po navadi oprale perice, pogostokrat dninarice, ki so prišle na določen dan, vzele umazana mesarska oblačila in krvave krpe in rjuhe ter šle prat. To je bil zanje pogostokrat dodatni vir zaslužka, če ne edini. Če niso prale perice, so to delo opravile domače dekle. Franc Vesel mi je pomagal obuditi spomin na takratne mesarje: »Anton Lovšin - p. d. Štekliček - je delal samo te navadne debele klobase, dokler ni k njemu prišel mesarski pomočnik iz Ljubljane, doma iz avstrijske Koroške, Franc Mrak. Sele on je popestril izbiro mesnih izdelkov. Te so nekaj časa razstavljali tudi v izložbi, seveda pozimi. Ko smo šli ob nedeljah po maši k njemu po meso za juho ali pečenko, je vedno na vago vrgel še malo jeter, nam otrokom pa odrezal košček navadne salame.« Spodaj so našteti vsi mesarji, ki sem jih našla v popisih od srede 19. stoletja naprej, v oklepajih so takratne hišne številke, naziv, pod katerim sem dobila ta podatek in letnico zapisa, ki ne pomeni nujno, da se pred tem ta dejavnost v hiši ni izvajala, saj so lahko podatki tudi izgubljeni. Zato nam je to lahko kot orientacija. -Josef Lauridon (3) Fleischer... 1855... 1878 - Johan Bregar (93) Fleischer ...1861 - Franz Podboj (48) Fleischer.... 1877 - Johan Podboj (25)... Metzger ...1860 - Janez Bregar (93) obrtno dovoljenje od 1900 - Ivan Podboj (25) obrtno dovoljenje od 1921 - Josef Podboj (69) obrtno dovoljenje od 1891 - Slavko Podboj (69) obrtno dovoljenje od 1930 - Anton Lovšin (27) obrtno dovoljenje od 1931 - Franc Lovšin (48) obrtno dovoljenje od 1921 Cenetova hiša - nad glavnimi vrati preberemo obrti, ki so jih opravljali, in ime takratnega gospodarja »GOSTILNA IN MESNICA PRI CENETU ANDREJ PODBOJ«. MESNICO JE IMEL PODBOJ - CENE nasproti GOSTILNE (HIŠ. ŠT. 12). KER JE BILO PRI MESARJIH VEDNO VELIKO ODPADKOV, SO PO NAVADI NABAVILI TUDI KAKŠNEGA VELIKEGA PSA, DA JE TO LAHKO VSAJ DELOMA POSPRAVIL. FRANC VESEL SE SPOMINJA, DA SO PRI PODBOJEVIH NABAVILI DVA BERNARDINCA, TARZANA IN HASANA. (FOTOGRAFIJA: ARHIV MUZEJA MlKLOVA HIŠA) Za pomoč prilagam obrazložitev hišnih številk: hišna številka 3 je bila na mestu poleg Miklove hiše, kasneje je bila tu Skubičeva hranilnica, trgovina ter dvorana. V obdobju srede 19. stoletja pa je v njej živel Josef Lauridon, ki je imel na tem naslovu registrirano še obrt mizarstva ter gostilno. Hišno število 93 je nosila Bregarjeva hiša, ki je danes žal podrta. Hiša se je nahajala nasproti Miklove hiše. Hišna številka 25 so bili Podbojev! - Cenetovi, hiš. št. 27 Štekličkovi, to je hiša, kjer je bila v začetku 19. stoletja šola, danes pa je na tem mestu cvetličarna Špela. V drugi polovici 19. stoletja se hiši št. 26 in 27 združita v rokah enega lastnika in se od takrat naprej za obe uporablja domače ime Štekličkova hiša. Na hiš. št. 69 so prej živeli Pildarji - Janez Pelc, od 90-ih let 19. stoletja naprej pa Podbojevi. Po zadnjem, Slavku Podboju, je tej mesarji pripadlo domače ime pri Slavinu. Po njem še danes nosi ime stavba, ki se nahaja nasproti današnje policije, deloma obnovljena, vendar prazna. Hiš. št. 48 pri Činklu, po Ludviku Tschinklu (Činklu), ki se je priženil v to hišo. Ker se on sam ni ukvarjal z mesarstvom tako kot njegov tast Franc Podboj, je oddajal mesnico v najem. Njegov najemnik Franc Lovšin je bil doma iz Gorenje vasi, po domače Kaprolov. Pred Podbojevimi na tem naslovu najdemo Čelešnike, ki so bili usnjarji. (Se nadaljuje prihodnjič.) Tekst pripravila MARINA GRADIŠNIK, kustosinja ribniškega muzeja 1 V enem od zapisov se kot letnica obrtnega dovoljenja navaja leto 1902. Mogoče je to leto povezano z Bregarjevo podružnico v Dolenji vasi, ki se v obrtnem dovoljenju iz leta 1902 izrecno navaja. 2 Pri zapisu obrtnega dovoljenja Ivana Podboja se navaja tudi podružnica v Dolenji vasi. 3 Kakšno posestvo je prevzel Josef Podboj, nam priča ohranjen oglas iz časopisa Dolenjske novice, ki vabi na prostovoljno javno dražbo posesti hiš. št. 69 Ribnica. Oglas je zanimiv tudi zato, ker našteva vsa poslopja, ki pripadajo k temu posestvu in tako lahko dobimo res celovit vpogled: »Prostovoljna javna dražba. Janez Pelc, po domače Pildar, prodal bode svojo posestvo v Ribnici hiš. št. 69, obstoječe iz zidane z opeko krite hiše z enim nadstropjem, zidane z opeko krite ledenice, in zidanega hleva, kašče, skednja, velicega novega kozolca in drugih gospodarskih poslopij. Hiša leži v trgu Ribniškem tik c. kr. Okrajnega sodišča, ima velik lep vrt s kegljiščem, dve kleti za kislino in eno veliko vinsko klet najbolj pripravna za gostilno. - Pritlično ima tri velike sobe veliko kuhinjo in shrambo. Gornje nadstropje ni dozidano. S poslopjem in vrtom prodale se bodo tudi štiri njive. Prostovoljna javna dražba tega posestva bode v Ribnici dne 25. Aprila 1.1. ob 9 uri zjutraj. ...« (Dolenjske novice, 15. aprila 1889) Naslednja številka Rešeta izide 29. SEPTEMBRA. Gradivo oddajte DO 15. SEPTEMBRA. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli! A. M, Slomšek Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, dedka in pradedka ANTONA MARINCUA (1925 - 2009) Gorenjska cesta 44, RIBNICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter Komunalni službi Ribnica, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč ter za pokojnika darovali cvetje, sveče in darove za sv. mašo. Prav posebno hvaležnost čutimo do osebja ZD Ribnica in se dr. Alenki Nadler Žagar, dr. Marjeti Jeranko, patronažni sestri Darinki ter gospodu Igorju Jamniku zahvaljujemo za vsestransko pomoč! Hvala tudi gospodu dekanu Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega zbora Ribnica za zapete žalostinke ter vsem, ki ste našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očija in brata ALOJZIJA AMBROŽIČA (1956-2009) po domače Lojzovega Lojza iz Sušja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kaplanu g. Juretu Ferležu, župniku g. Branku Potočniku, p. Filipu Rupniku, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, gasilcem in pevcem. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat od srca hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi FELIKSA PODGORELCA Iz Dolenje vasi (1928-2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Naša iskrena zahvala dr. Alenki Nadler - Žagar in sestri Branki ter patronažni službi ZD Ribnica. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Branku Potočniku za opravljen pogrebni obred, pevcem ter pogrebni službi Ave. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa z ljubeznijo tiho odšla. Ostali so spomini tvojih pridnih rok, a v naših srcih bolečina, jok... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, tašče in stare mame ANGELCE MEDVED iz Nemške vasi Ob tej žalostni priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli od nje poslovit, nam izrekli besede sožalja, darovali sveče, cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat od srca hvala. Z ŽALOSTJO V SRCU VSI NJENI ■ ■■►■liMI II II I I URESNIČI IDEJE CENEJE! MEGADOM, OB ŽELEZNICI 4,13X0 RIBNICA, Telefon: 01/835 1 640 Mobi: 051/683 683 ODPRTO: PON.-PET. 7:00-19:00, SOB. 7:00-14:00 DVA ZA CENO ENEGA _ KOTNI BRUSILNIK 14990 PLAFONJERA žeo4»° AKCIJA WEBER.MALTEX SG LEP KERAMIČNE PLOŠČICE BETONSKA STREŠNA KRITINA 489 ŠTEDILNIK Kuhalna plošča steklokeramična, upravljanje pečice K15, konvencionalna pečica z infra grelcem, EkoClean email, vodila pekača, vlečena vodila, vertikalno odzračevanje, par, mere izdelka v x š x g (mm) 850 X 500 X 600. 34990 TV KDL32P3500K Diagonala ekrana 81 cm, ločljivost zaslona 1366 x 768, kontrast slike 10.000:1, priključki USB, 3xHDMI, RGB, VGA, 2xSCART. ........ 399« EUR KUHINJA SEVEN 99900 Odkrijte svojo Multi priložnost! Vas zanima kako? Zagotovite si življenjsko zavarovanje in vložite svoja sredstva v novi sklad NLB Naložbe Vita Multi z zaščito v sklad vloženih sredstev ob dospetju, trajanjem le 8,5 let in z najmanj 33,3 % | donosa, če donosnost izbrane košarice 30 delnic ob dospetju | sklada ne bo negativna. Minimalno vplačilo v sklad je 1.000 EUR! Samo od 3. avgusta do 18. septembra 2009 (z možnostjo predčasnega zaključka). Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali Banki Celje, pokličite na telefonsko številko 080 87 98 ali poiščite informacije na www.nlbvita.si. 2! £ NLB® Vita Življenjska zavarovalnica Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključen v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec. Škrabčev trg 42, Ribnica; teist.: 01/ 8351360 Z NAMI V ŠOLO! Izbirate lahko med pestro ponudbo šolskih: - torb oz. nahrbtnikov - zvezkov - map - peresnic - pisal in ostalih potrebščin po ugodnih cenahl Na voljo imate tudi veliko izbiro damskih torbic, pasov, bižuterije,... LEPO VABLJENI! URNIK: PON - PETEK: 8.00 -19.00; SOBOTA: 8.00 -12.00 FRAGMAT izolirko opremljate? Toplotne izolacije Gradbeni materiali Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje UGODEN NAKUP CEMENTA V SEPTEMBRU Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika • Proizvodi Wienerberger TONDACH g Norovno opečno kritina. —► Armaturno železo: mreže in palice —> Strešna kritina BRAMAC, GOLOB, TO N DACH ERLUS® d=izrmjrjfmi STREŠNIKI GOLOB Wienerberger Building Value Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00 www.fragmat.si RANIMO IN ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO VAREN DOM JE MOJ DOM TREND IN ELEGANCA lij 2nieš oknä ____VRATA Združite svojo vizijo z našo željo po odličnosti. Dovršeno stavbno pohištvo iz lesa in umetnih mas ter kombinacije le teh. Ofovet dovršenega bivanja Inles-ove proizvode namenjene obnovi spomeniško zaščitenih objektov in primerne za vgradnjo v objekte, ki jim želimo vdahniti pridih tradicionalnosti, smo uvrstili v skupino izdelkov z nazivom Razkošje a priütlfom traüirije z TiZ Razkošna arhitektura večstoletnih zgradb in dvorcev, ki krasijo stara mestna jedra oziroma dajejo podeželju svojevrsten izgled, W1 si ne moremo predstavljati !| brez zanje značilnega |j zunanjega stavbnega pohištva | -oken in vhodnih vrat. 1 Veličastna, klasično sestavljena okna, bogata z okrasnimi elementi v različnih slogih, značilnih za posamezna obdobja, so tipični predstavniki te skupine. Z vgradnjo tovrstnih izdelkov različnih oblik in s pestro izbiro dekorativnih dodatkov ter izbranih ekološko neoporečnih premazov boste v svoj dom vnesli pridih tradicije in ambient približali okolju, kateremu želite, da pripada. inles DKfMA J_______I VRATA Inles proizvodnja, trženje in inženiring d.d. Kolodvorska 22, Sl -1310 RIBNICA Tel.: 01 8377 100; fax: 01 8377 333 http://inles.si; e-mail: info@inles.si PROIZVODNI PROGRAM LESENA okna in vrata LES/ALUMINIJ okna in vrata PVC okna in vrata - PVC/ALUMINIJ okna =* ALUMINIJ okna in vrata =- senčila, polkna. komarniki... /ftND IN ELEGANCA ■ RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJ^ * VAREN DOM JE MOJ DOM - TREND IN ELEGANCA USKLADITEV BREZ OMEJITEV ■ TmiQVRl INOHIOIRd S g •wj^jPMrW *'vJ ^ arhitektura: Tonček ŽižeEl^afiah^oBoB^ij iffiiSSti-: © RIKO Riko Hiše USTVARJAMO NOVO BIVANJE V DRUŽBI NAJBOLJŠIH Miloš Florjančič. Matej Blenkuš arhitektura Vojteh Ravnikar, Robert Potokar "Zlata ribica Udobna prilagodljivost www.zlata-ribica.com LOKACIJA • sredi Ribnice • 81 stanovanj e 6.300 m2 stanovanjskih površin • nadstandardna oprema Gramiz, d.d. Ob Mahovniški cesti 11,1330 Kočevje www.gramiz.si Rezervacije: M: 051 653 142 rok.oberc@gramiz.si Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! Vf MOTOMAN Motoman Slovenija: T: + 386 (0)1 83 72 41 o E: info@motoman.si, www.motoman.eu desk fasaderstvo • slikopleskarstvo polaganje talnih oblog • čistilni servis Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01 836 99 33, Fax: 01 836 99 34, Gsm: 031 64 71 88 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info(S>blesk2.si toplotno izolacijske fasade računalniška izdelava barvne študije slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad polaganje vseh vrst podov parket, laminat, PVC podi, ... vse vrste čiščenja generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog, avtomobilov - Pilates - Vadba za mamice z dojenčki - Vadba za dame - Masaže www.mudra.si email'- JnfoemuJra.sJ tel.; 031 218 SSO NOVO V RIBNICI! IČARSTVO DIŽEK Kurirska pot 22, RIBNICA Tel.: 031 360 164 01 / 836 10 04 nov svet cvetličarstva - pestra izbira cvetja - različne sadike - poročni aranžmaji - žalni aranžmaji - ostale cvetličarske storitve : pon - pet 8-12, 15-19, sob 8-12 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) S Ogledala Kopelit steklo za delavnice Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan V MESECU SEPTEMBRU NOVA KOLEKCIJA JESENSKIH OBLAČIL kolesa VIVI BIKES AKCIJA -20% (do razprodaje zalog) PIKAPOLONICA - Kočevje, kjer otroški svet domišljije postane resničnost. Informacije: tel.: 01/895 21 93, gsm: 041 479 252 v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje VELIKA IZBIRA OČAL vremenske postaje Tel.: 01/836 11 28 ponedeljek: 9 -12, 15 - 20, tor - pet: 9 -14, 15 -17, sobota: 9-12 SERVIS GSM / UMTS hi DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h mtcroera Jože Sile s.p. NOKIA 5800 Splošna akcija 199,00€ 33/55 69,00€ 44/77 1,00€ in mnogi drugi... Preverite! Akcija MOBITEL! MOBITEL zastopstvo HrOVaČ8 14A (vtrg. centruSPAR) 1310 Ribnica Tei: 01/8373116 ® Fax: 01/300 77 06 F: / ji: GSM: 051/358 762 B IP®j 051/358 760 m E-mail: info@microera.si Www.microera.si < Bluetooth prostoročne avto-inštalacije < Instant INTERNET od 13.90 EUR II < Itak. Džabest paketl";™Z"rJZ"s«". ,ossoso« < Paketi: POVEZAN111,22, 33,44, 55,77 POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAMI |h| iknima Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata Notranja kovinska vrata mmmm MKto Poaani za vrtna vrata rotjoni za vrrna vraia REKLAMNI STJIDJP Rdeče 7 d.o.o.. Breg 88, 1310 Ribnica, GSM: 040 345 999 STORITVEN - reklamna fotografija -video oglasi, predstavitve, promocijski filmi - oblikovanje in priprava na tisk - oblikovanje spletnih strani - izdelava spletnih in tv oglasov - snemanje in fotografiranje porok ter dogodkov po naročilu - izdelava videospotov y ajjjjk - presnemavanje in obdelava video materiala ■ reklamne table in napisi KOMBI PRVOZI -vsakodnevna dostava po naročilu na relaciji Ljubljana-Ribnica-Kočevje -občasni prevozi v tujino OPTIK JWEZ rozt^Bč ^ VrvarsKa 3 1310 kjbnica EL: 01/83 60 367 Delovi)! čas: vsaK dai) od 91) do 191) sobo)a zaprto NOVO! FRIZERSKI SALON JASMINA v domu starejših občanov v Ribnici v avgustu 10 % popust na vse storitve VABLJENI! Naročila sprejemamo na tel.: 051 / 458 370 08 / 200 98 20 Delovni čas: pon - sreda 8-16 čet - pet 12-20 sobota po dogovoru SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. / A *AO«UTIUVim* f SIOVENUÄ L R-MONTaža Robert Kljun e.p. Opekarska cesta 49a 1310 Ribuica Tel/Faks:01 /8361 640 GSM: 041/75 75 61 E-tuail naslov: kljun.robert^siol.net ^VC okna - PVC vrata - senčila - rolete - strešna okna - police - zimski vrtovi rnavčna suhomontažna dela - spuščeni stropi - predelne stene - mansarde GOSTINSTVO - TVRIZEM T)Kf(\TZ\ 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66B t V/ V7 L. L,) GSM: 031/760-697 SPR&KMAMO RSZSmetJE ZA DRUŽINSKA SREČANJA momm rcmo , , DlOSiTAVAlHRANfiNA BIRM ESEIOBHAJIL'A ROUSTNI DNEVI OBLETNICE KOAREBSCINE CD O CD e JL1S 3E rsdLW^^Ävr,z: KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIKMALIH OGLASOV X X Besedilo: KUPON ZA NAG Rešitev:. Pošta: MALI OGLASI PRODAM Prodam 20 m3 hrastovih in bukovih drv. Dolžina je 40 cm. Tel.: 031/ 208 544. Prodam novo, še zapakirano kuhinjsko napo lnox, s steklom. Cena je 240 EUR. Tel.: 040/ 890 991. V centru Ribnice prodam trisobno stanovanje v izmeri 68 m2. Stanovanje je v drugem nadstropju. Tel.: 031/ 885 980. V centru Ribnice prodam hišo z gospodarskim poslopjem in dvoriščem. V pritličju je gostinski lokal. Tel.: 031/ 519 368. Prodamo dvosobno stanovanje, preurejeno v dvoinpolsobno, 60m2 v prvem nadstropju, z vsemi priključki, vpisano v zemljiško knjigo. Cena: 77.000 EUR . Tel.: 041/ 516 730. ODDAM V zasebni hiši v Ribnici oddam v najem mansardno stanovanje velikosti ca. 60 kv.m. - opremljeno, centralno ogrevano, T2 sistem. Primerno za mlajši par brez otrok. Mesečna najemnina 240 EUR + stroški, prosto od 1. septembra dalje. Tel.: 051/ 371 178, 0590 25 500. RAVNOVESJE TELESA IN DUHA Irena Begič, dr.med. Praproče 4/a. Ortnek Telefon: 040 274 205 AKUPUNKTURA - zdravljenje migren. - kroničnih glavobolov. - lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat. križ ) - zmanjševanje težav menopavzi. - pomoč pri odvajanju od kajenja, - pomoč pri hujšanju, - krepitev odpornosti. Za tiste, ki ne marajo igel, možnost zdravljenja z laserjem Možnost uporabe solarija in infrardeče savne. Po dogovoru tudi v soboto in nedeljo. Slikopleskarstvo 'BOJC 'l Peter Bojc,&p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 mEIMMM NEPREMIČNINE F,anC tanko s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša -vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 3407 m!, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850 m!. V hiši je CK na olje in trda goriva Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj. Cena je 229.000 EUR. RIBNICA - Bukovška ulica stanovanjska hiša izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9 m, dokumentacija urejena sončna in mirna lokacija cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija delno opremljena možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el., voda v hiši, takoj vseljhza in ca 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca 200 m2, CK na olje, delno opremljena takoj vseljiva cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m, adelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena cena je 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka v središču vasi prodamo visokoprično stanovanjsko hišo 10 x 9 m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cena je 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul, starejša večstanovanjska hiša zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v emeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura cena 540.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura takoj vseljiva lepa mirna sončna lega vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKABAN - stanovanjska vila z bazanom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne čorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA ■ strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46.20 m’ v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve paridmi mesč, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49.20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve paridmi mesti, cena 85.000 EUR RIBNICA - slrogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. RIBNICA - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena 103.000 EUR. RIBNICA - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena 67.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje v izmeri 92,03 m2, zgrajeno leta 1952, v prvem nadstropju, dva balkona dodatni prostor v kletnem delu objekta vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 76.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa Infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena cena 325.000 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleč dve parkirni mesti, modema osnovna oprema takoj vseljivo. Cena je 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v emeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis vZKv postopku, cena 56.000 EUR. KRANJSKA GORA - center, dvoinpolsobno stanovanje, v izmeri 77,41 m2, v pritličju stavbe, zgrajeno leta 2003, s teraso, kompletno opremljeno, stanovanju pripadata še zunanje in notranje parkirno mesto ter klet, zemljiškoknjižno urejeno, vseljivo takoj, cena je 200.000 EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v emeri 60,03 m2, v dragem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija cena je 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cest Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla lepa sončna lokacija cena je 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cena je 82.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostinsko dejavnost, v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Vsa infrastruktura cena najema 6,5 EUR za m2. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodgji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje, H SEMANJI KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam pomyamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... vse ob svojem času. 1. Spoštovane, spoštovani,... lepo je, da vas v teh časih nekdo tako nagovori, a ne? Saj si to vendar tudi zaslužite. Kje bi začeli? Glede na to, da je tokratni pokrovitelj nagrad Turistično društvo Ribnica, bomo pri Grajskih večerih, ki jih to društvo letos tudi organizira. Z večeri smo pričeli 3. julija, ko je v Ribnici s komedijo Pridi gola na večerjo gostovalo... A Mestno gledališče ljubljansko R DPD Svoboda Loška dolina D Društvo ljubiteljev piva in odojka Začeli ste odlično. Gremo naprej oz. ostajamo pri Grajskih večerih. Danes bodo v sodelovanju z Občino Ribnica ribniški grajski oder zasedli člani zasedbe... I Dupljak A Prifarski muzikanti B Ribniški pušeljc s 3. Nocojšnji in hkrati letošnji zadnji Grajski večer je tudi že v sklopu prireditev... B Ribniški dnevi V Suhorobarski tabor P Ribniški turistični mozaik 4. Gremo še malo v svet kulinarike. Jutri bo v Hrovači potekal priljubljeni in nadvse priznani praznik, ki so ga organizatorji poimenovali... D fižolova dežela N fižolov dan G iz hrovaškega lonca 5. Turistično društvo Ribnica se zaveda, da na mladih svet stoji, in iz leta v leto tesneje sodeluje tudi s podmladkom, ki poleg sejma letos dodaja v mozaik Grajskih večerov tudi svoj kamenček. V sklopu Grajskih večerov so pred dnevi v Ribnico pripeljali Štefko in Poldko. Gre torej za ... N Zavod za zaposlovanje RS H Društvo upokojencev Ribnica Š Ribniški študentski klub 6. Nekaj smo o jutrišnjem dnevu že spregovorili. Nismo pa še šli v Grad. Na grajskem odru se bodo v organizaciji Miklove hiše Ribnica oz. TlC-a zvrstili priljubljeni stand up komiki, med katerimi ne bo ... E Jurka Starca A Lucije Čirovič K Sandija Čolnika 7. Naslednji petek bo na stadionu Obrtne cone Ugar že peta, vedno atraktivna ... A Ribja noč D Urbanova noč N Kostanjeva noč 8. Naslednjo soboto se v Športnem centru Ribnica znova obeta pravi športni praznik. Peto leto zapored bo potekal ... I hokejski turnir E veteranski rokometni turnir C šahovski Grand Prix za VN Ribnice 2009 9. V nedeljo pa sledi vrhunec vrhuncev, tradicionalni Ribniški semenj, ki ga bo odprl... B predsednik vlade RS Borut Pahor V okoljski minister Karel Erjavec Š predsednik Gasilske zveze Ribnica Cveto Marinšek 10. Za konec še igra številk. V razpredelnico vpišite rezultat spodnje > enačbe: (1+2+3+4+5+6+7+8+9)x5+800+4-20+500+600-100=X m ►y+yfytv+H Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. septembra. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad, majice z obeskom za ključe, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA. Pravilna rešitev 7. številke Rešeta je: NARAVNA MINERALNA VODA COSTELLA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki jim nagrade poklanja USKOK d.d., Fara 30, KOSTEL: paket vode COSTELLA z okusom prejme: MARK PAJNIČ, Breže 37, 1310 RIBNICA paket vode COSTELLA - steklenice prejme: TAJDA KROMAR, Hrovača 51 a, 1310 RIBNICA majico COSTELLA prejme: PATRICIJA LEVSTEK, Sv. Gregor 14, 1316 ORTNEK kozarce COSTELLA prejme: ANTON ZBAČNIK, Sajevec 7, 1310 RIBNICA japonke, kalkulator, platneno vrečko COSTELLA prejme: ANDREJA MAROLT, Gornje Lepovče 123,1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestila za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. E3 Z Novo! V RIBNICI VSE Z GRADNJO IN OPREMO 1 S p H s Megadom je svoja vrata odprl 6. avgusta v novonastali obrtni coni Breg in za prve kupce pripravil darila ter številne akcije v svoji novi trgovini z gradbenim materialom, instalacijami, metalurgijo, belo tehniko, zabavno elektroniko in pohištvom. »V Sloveniji še ni trgovske mreže s tako širokim prodajnim programom, saj Megadom ponuja vse od temeljnega kamna do pohištva,« je prepričan direktor Boštjan Mlinarič. Slavnostni trak sta prerezala direktor Boštjan Mlinarič in podžupan Vinko Levstek. »Pri nas so dobrodošle tako stranke, ki jim je najbolj pomembna cena, kot tudi bolj zahtevni kupci, ki posegajo po izdelkih višjega kakovostnega razreda,« je dejal Mlinarič. Najcenejši izdelki v posameznem segmentu ponudbe bodo označeni kot MEGACENA - najboljša cena, pod imenom MEGANAKUP pa priporočajo izdelke, pri katerih za svoj denar dobite največ. V Megadomu dobite gradbeni material od zidakov in dimnikov do preklad in izolacije. Ponujajo celoten spekter metalurgije od gradbenega železa do vseh drugih oblik: kotnike, u-profile in podobno. Popolna je tudi ponudba instalacijskega materiala, za električne in vodovodne instalacije, centralno kurjavo in ostalo, kar potrebujemo pri obnovi ali gradnji doma. Na policah v pritličju Megadoma je tudi oddelek, na katerem ponujajo vse za obdelavo vrta, velika je izbira električnega in klasičnega orodja ter orodja in zaščitne opreme za gozdarje, v posebnem kotičku pa so mesto našli barve in laki ter lesni program od laminatov do stenskih oblog. Na prodajnih policah je še vrsta drobnih, a nepogrešljivih predmetov od vijakov in matic do vratnih kljuk. Pestra je tudi ponudba bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike: avdio in videonaprav. Kletna etaža je rezervirana za pohištvo Če je pritličje Megadoma namenjeno mojstrom, je kletna etaža rezervirana za pohištvo. Poleg predsob je med drugim razstavljenih tudi več eksponatov kuhinj domačih proizvajalcev: Gorenja, Panlesa, Marlesa in Garanta, kupci z bolj zahtevnim okusom pa se verjetno ne bodo mogli upreti kuhinjam enega izmed najbolj priznanih italijanskih proizvajalcev Efte Quatro. »Pri načrtovanju bodo strankam pomagali usposobljeni prodajalci, ki jim bodo izrisali različne postavitve,« pravi Mlinarič. Na izbiro imajo tudi jedilniške garniture od klasičnih do zelo modernih. V salonu pohištva so razstavljene tudi dnevne sobe in spalnice, predvsem domačih proizvajalcev. »Usmerili smo se v sestavljive programe, da lahko stranke po svojih željah opremijo prostor, ki ga imajo na voljo,« pravi Mlinarič. Izbira vzmetnic v Megadomu ne bo težka, saj so uredili spalni studio, v katerem se bodo stranke v miru preverile, ali jim izdelek ustreza. Ponudbo dnevnih sob pa dopolnjujejo sedežne garniture, med katerimi so tako tiste klasične, v bolj konservativnem stilu kot tudi zelo trendovske. Poseben del salona pohištva je namenjen otroškim in mladinskim sobam, ki sijejo v različnih barvnih kombinacijah, zato bodo svojo najljubšo našli tako fantje kot tudi dekleta. Naročnik oglasa Megadom Zadnja leta zelo aktivno PGD Rakitnica praznuje 90 let delovanja. V počastitev visokega jubileja pripravljamo proslavo in veselico z bogatim srečelovom, ki bo v soboto, 29. avgusta, s pričetkom ob 17. uri, pri gasilskem domu v Rakitnici. Udeleženci boste med drugim uživali ob atraktivni predstavi vrvohodcev !!! Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel UGIB iz Loškega Potoka, na voljo bo dobra hrana, pečena na domačem oglju, in pijača. Vabljeni vsi! Zagotavljamo vam prijeten večer, kot je v Rakitnici že tradicija. Upravni odbor PGD Rakitnica DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA OBVEŠČA Člane obveščamo, da bo organiziran brezplačen prevoz na srečanje starostnikov, ki bo 1. oktobra ob 13. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Istočasno obveščamo, da bo jesenski izlet predvidoma v začetku oktobra. Srečanje starostnikov ‘Pri Seljanu’ odpade. Odbor DU DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA Dl Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo 19. septembra organiziran celodnevni izlet po Koroški. Ogledali si bomo cerkev sv. Jurija in domačijo Prežihovega Voranca. Sledil bo ogled turistične kmetije Klančnik, kjer bo tudi degustacija domačih salam, nato še spust s splavarji po Dravi. Na splavu bo organiziran topel obrok. Prijave sprejemamo do 14.9. Vljudno vabljeni! Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Društvo invalidov Ribnica t-sMer STOLETJE POŽRTVOVALNOSTI SHRANJENO V KRONIKI PGD JURJEVIČA Komu bi se zdelo še čudno, kako to, da v tem letu gasilci praznujejo toliko visokih jubilejev, a je razumljivo, saj so nastanku enega društva pogosto sledila tudi druga, in tako je svojih 100 let 11. julija praznovalo tudi jurjeviško. Na slovesnost sredi dneva, ko je uradni del preganjal dež, so prišli vsi najpomembnejši gasilski funkcionarji in tudi sam predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. Naša država letos obeležuje tudi 140 let gasilstva na Slovenskem, ki se je začelo v Metliki, kjer je bila že junija velika gasilska parada. Prostovoljno gasilsko društvo Jurjeviča je izdalo tudi knjižico, v kateri opisuje stoletje predanega dela domačih mož in žena, ki ga je ves čas beležil Janez Gorše. Kratek sprehod po zgodovini, ki jo je predstavil predsednik društva Janez Topolnik (na tej funkciji od leta 1996), priča o tem, da je bila ustanovna seja 29. junija 1909, na praznik sv. Petra in Pavla, ko se je na pobudo deželnega poslanca Antona Lovšina in župana občine Jurjeviča Franca Kovačiča za mizo usedlo 34 mož. V dveh letih so kupili opremo za 40 gasilcev, po 1. svetovni vojni pa je članstvo naraslo do številke 60. Nekdaj so bili člani tudi Sajevčani, a so društvo zapustili leta 1932, potem pa je prišla še 2. svetovna vojna in zaustavila normalen potek. Motorno brizgalno so vaščani rešili, a izgubili kar nekaj svojih članov. Poglejmo v današnji dan: 166 gasilcev, skoraj dograjen gasilski dom, gasilsko vozilo in ustrezna oprema - jurjeviški gasilci prihajajo tudi iz Brež in Kota - so zadovoljni. 0b takih slovesnih priložnostih se podeuuje NIZ PRIZNANJ VSEM ZASLUŽNIM, MED PREJEMNIKI PLAKETE veteranov pa so bili: Franc Gačnik, Ivan Mihelič, Franc Osvald, Viktor Osvald in Franc Petek. Na fotografiji Ivan Mihelič in Franc Petek. Tudi oni pa opažajo upad zanimanja mladine za neplačano, a hvalevredno delo. Njihovo področje je skrbeti za 340 objektov, med katerimi je veliko senikov, delavnic, drvarnic in garaž, po novem tudi zgradbe kemične industrije in petrokemije. Bog ne daj, da karkoli zagori! Malo večje treba napisati tudi o prenovi starega dela gasilskega doma, ki je bila nujna zaradi novega vozila, ki ni moglo v prenizko garažo. V letu 2007 so začeli z rušenjem starega dela doma in stolpa, do konca leta pa je bil objekt pod streho. Potem pa je zmanjkalo denarja ... Upravni odbor je zato sklenil, da se izvede nabirka po vseh vaseh in skupaj s članarino se je nabralo dobrih 5000 EUR, kar je zadoščalo, da so leto kasneje dom zaprli z novimi okni, uredili inštalacijo ter garaži montirali avtomatska vrata. Gasilci so si želeli dom dokončati do praznovanja 100-letnice, a kaj, ko ni denarja na razpolago, in tako bo treba še kako leto zbirati sredstva, da se bo dokončala začeta investicija, kjer so se ponovno izkazali krajani vseh treh vasi. Darovali so tako material kot denar, svoj čas in delo. 2000 prostovoljnih ur so opravili člani za obnovo doma, do leta 2008 pa zanj porabili 22.800 EUR. Tekst in foto Alenka Pahuue Predstavitev portala Upravne enote Ribnica Upravna enota Ribnica vam predstavlja spletno stran www.upravneenote.gov.si/ribnica/, na kateri lahko že na naslovni stani preberete vse aktualne novice, ki so pomembne za državljane. Stran je tematsko razdeljena v naslednje sklope: 0 UPRAVNI ENOTI, kjer pridobite informacije: predstavitev vodstva, naloge in cilji, uradne ure, seznam uradnih oseb, ki so pooblaščene za odločanje. ŽIVLJENJSKI DOGODKI, OBRAZCI, kjer pridobite podrobne informacije, kijih potrebujete za različne življenjske prilike. Objavljeni sta povezavi do: državnega portala e-uprava ter zbirke obrazcev, ki jih potrebujete za pridobitev različnih potrdil, odločb,... (na primer vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, za spremembo stalnega prebivališča, razne e-vloge ter še mnogo drugih). JAVNE OBJAVE: o javnih prireditvah in javnih shodih, ponudbe za prodajo in zakup kmetijskega zemljišča, kmetije oz. gozda, o javnih naznanilih in javnih objavah s področja okolja in prostora, o javnih naznanilih in javnih objavah s področja upravnih notranjih zadev, objave sklepov ter ostale javne objave. ZAKONODAJA, kjer so objavljeni aktualni predpisi s področij delovanja upravnih enot (zakonski in podzakonski akti) ter ostali pomembni dokumenti (navodila in poročila upravnih enot). SPLOŠNE INFORMACIJE: kaj so splošne informacije, dostopnost do splošnih informacij, KAKOVOST (CAF, anketa za stranke, barometer kakovosti). INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA: kaj so informacije javnega značaja, katalog informacije javnega značaja upravne enote, uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja v Upravni enoti Ribnica, katalog zavezanih organov, test javnega interesa, zakonodaja. PRIPOMBE, PREDLOGI, POHVALE, kjer lahko izrazite svoje mnenje glede delovanja upravne enote. UPORABNE POVEZAVE, kjer so povezave dointernetnihstranivseh pomembnejših javnih institucij. Vabljeni k uporabi naše internetne strani. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 01 837 27 10 oziroma po elektronski pošti na naslov ue.ribnica@gov.si. JANEZ Henigman, univ. dipl. org., načelnik UE zvai M*ainmai m t* ai e-M^vvo HZlM^ZJLSniOedE poslančeva zapisnica: R3.z m g tg ZARES n I so dobrG Po lanskih parlamentarnih volitvah so mnogi pričakovali močan preskok na bolje. Že zaradi zmage tistih, ki s prejšnjim mandatom, ki je po vseh kazalcih in podatkih močno pozitivno odstopal od vseh preteklih, niso bili zadovoljni. Ponovno pa se je pokazalo, da je edina odlika tistih, ki pri vseh drugače mislečih in drugače delujočih opazijo toliko slabosti in pomanjkljivosti, ni ustvarjanje priložnosti, ampak samo sposobnost kritike. Da sami takrat, ko dobijo priložnost, da se izkažejo, povsem odpovedo. Celo več, za njih so najbolj krivi tisti njihovi predhodniki, ki so bili ZARES dobri. Ti _________________ so kritizirani samo zato, ker naj bi jim zapustili premalo, da bi oni lahko brezskrbno trošili. S takimi razmerami v državi se srečujemo po zadnjih volitvah. Pahorjevi ekipi nikakor ne uspe spraviti skupaj nobene niti protikrizne niti razvojne vizije. Ker tega ni, nikakor ne morejo oblikovati učinkovitih ukrepov, zaradi česar je naša gospodarska rast začela izrazito zaostajati za tistimi državami, ki smo jim še nedavno bili vzor in smo jih znatno prehitevali. Premier Pahor sicer pravi, da imamo težave zato, ker naše gospodarstvo ni strukturno prilagojeno. Vendar bo najbrž težko koga v tej Sloveniji prepričal, da sta Češka ali Poljska, ki sta uspeli ohraniti pozitivno gospodarsko rast, bolje strukturno prilagojeni na sedanjo svetovno krizo kot Slovenija, ki je v istem obdobju globoko padla. Vzrok njihovega uspeha ni v strukturni prilagojenosti gospodarstva, ampak v strukturni prilagojenosti njunih vlad, ki sta uspeli v kratkem času soočanja s krizo izoblikovati boljše rešitve, boljše davčno in drugo okolje za delovanje svojega gospodarstva. In njihovo gospodarstvo je to lahko izkoristilo. Naša vladna ekipa pa se ukvarja z leporečjem, s paradigmami, s kadrovskimi obračunavanji in menjavami - nekaj največjih sistemov je že več mesecev brez učinkovitih in operativnih vodstev (NLB, Slovenske železnice...)- z aferami, v katere so vpleteni najvišji predstavniki izvršne oblasti Piše: poslanec SDS Jože Tanko ... Dva ministra, ki sta istočasno predsednika dveh koalicijskih strank, sta bolj ali manj vpeta v nekaj afer, ki močno načenjajo kredibilnost njunih stališč in ravnanj, pa tudi ravnanj političnih elit, ki stojijo za njima. V bran trojčku SD, ZARES in LDS se praviloma vedno in ob vsaki priložnosti postavita sedanji in nekdanji predsednik republike, dr. Turk in Kučan, predsednika DZ in Vlade RS, dr. Gantar in Pahor ter tisti, ki jim je poverjena skrb za javnost premoženja in informacij ter pravilnost porabe javnih sredstev. Vsi branitelji političnega trojčka pripadajo interesnemu krogu Foruma 21. Vsi ti iščejo napake povsod drugod, samo tam ne, kjer največje in najusodnejše dejansko nastajajo. Zato so razmere v državi slabe. Sindikati, ki so v preteklih letih ob mnogo boljših razmerah in perspektivi znali na ulicah glasno opozarjati na domnevno slabe razmere, sedaj kljub strmemu naraščanju brezposelnih ne storijo ničesar. Socialne razmere pa se hitro poslabšujejo. Če tisti, ki upravljajo državo, ne znajo, nočejo ali ne zmorejo storiti ničesar, potem se nam ZARES tudi piše slabo. Sl RES ŽELIMO TURIZMA? Bila je lepa avgustovska sobota, ko meje obiskala prijateljica iz Logatca. Sonce je kar vabilo na sprehod, zato sva jo iz Hrovače mahnili proti Ribnici. Ob prijetnem prijateljskem čebljanju sem ji želela razkazati tudi nekaj naših turističnih znamenitosti. Prišli sva do cerkve, kjer sem jo opozorila na Plečnikova zvonika, pa potem prečkali most čez Bistrico in se sprehodili do pristave. Žal je bil vhod v Grad s tiste strani zaprt, zato sva zakrožili mimo »lesene žlice« in izpred Miklove hiše zavili v Grad. Pogled na park ravno ni bil veličasten. Če že ni motila zanemarjena zelenica med spomeniki, so pa grenak priokus naredile odvržene plastenke, papirčki in gora cigaretnih ogorkov. Neprijeten občutek je malce popravila prijazna gospa, ki je pometala grajsko stopnišče, posuto z rižem. »Danes je bilo pa kar pet porok,« je prijazno komentirala. »To je bilo živahno, eni so prišli celo s Hrvaške,« je še dodala, ko je zaslutila, da sva pripravljeni prisluhniti. Nekaj besed je navrgla še o nevestah, potem pa smo se poslovile. Pri izhodu pa je bila še Bistrica bolj podobna močvirju kot pa lepi modrikasti reki. Gospejine besede so me spomnile, da sva pri »leseni žlici« res srečali veliko svatov, ki so govorili tuj jezik, pa vendar so le zdolgočaseno postavali in čakali, da ženin in nevesta končata z obveznim poročnim slikanjem in nadaljujejo pot. »Lesena žlica« jih ni pritegnila, pa saj niti niso vedeli, zakaj je tam, kajti poleg nje ni ničesar, kar bi pojasnilo, zakaj smo Ribničani tam s to žlico predstavili »suhorobarsko« zgodovino. Mogoče pa bi bila žlica bolj privlačna, če ne bi bila tako skrbno polakirana in bi bolj spominjala na prave »kuhavn'ce«, ki so simbol teh krajev. Ko sem se nato ozrla po Škrabčevem trgu, nisem opazila nobenega turista. Na prazni ulici sta edino »kebab« in »sladoled« vabila z glasbo, ki je odmevala iz njunih lokalov. Naša prelepa trgovinica s spominki pa zaprta, prav tako Miklova hiša, nikjer lične table, ki bi opozarjala turiste, katere znamenitosti premore Ribnica in kaj je si vredno ogledati. Sem se pa potem spomnila, da sem popoldan v »Šparu« naletela na nenavadno veliko število tujcev, ki so se sprehajali med policami in vneto nakupovali. Si res želimo takšnega turizma ali pa smo pripravljeni preseči miselnost, da se turizem lahko izvaja le med delovniki, kajti našega miru med vikendi naj turisti vendar ne motijo? Pri vseh znamenitostih in lepotah, ki nam jih Ribnica nudi, smo lahko ponudili le nekaj hrane in pijače in nakupovanje v trgovskem centru. Za vse ostalo so se morali pa turisti sami potruditi. Če so že bili na poroki, upam, da so si nekateri ogledali vsaj muzejsko zbirko ali pa dobili kakšno zloženko, ki jim bo razložila kaj več o naših krajih. Žal je te pomanjkljivosti opazila tudi prijateljica in imela sem kar cmok v grlu, ko sva se vračali proti domu. Nisem ji imela kaj dosti pokazati, sem ji pa zato lahko opisala z besedami, kar ji bo, tako vsaj upam, ostalo v spominu. Pogled na pročelja hiš, kukanje skozi vitrino trgovine s spominki, slabo vzdrževan park in zaraščena reka. Mogoče ima pa naš župan prav in bo obnovljena pristava privabljala trume turistov ali pa je to le še ena pobožna želja? Mene žal ni prepričal, ker močno verjamem, da smo turizem v prvi vrsti ljudje, ki moramo dediščino, ki so nam jo naši predniki zapustili, predvsem dobro vzdrževati in tudi dobro tržiti, hkrati pa biti pripravljeni na turizem predvsem takrat, ko nas turisti obiščejo. Le tako lahko upamo, da bo turizem našel tudi naše kraje. Naj danes zaključim s povabilom na »fižolov dan«, ki bo letos 29. avgusta v Hrovači. Ta vsako leto privabi vse več turistov in je tako v desetih letih postal ena najbolj zaželenih destinacij za obisk. Tam vam bomo dokazali, da smo turizem pred- vsem ljudje, ki s svojo voljo, prijaznostjo in inovativnostjo znamo tržiti tisto, kar nam je dala narava in so nam zapustili predniki. Andreja Škrabec predsednica OO Zares, Ribnica Nova Generacija SLS čestita mladim ob svetovnem dnevu mladih, ki je bil 12. avgusta. Svetovni dan mladih je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom, da bi tudi mladi dobili poseben dan, v okviru katerega bi lahko opozorili na svoje mesto v družbi in spregovorili o težavah, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in zaradi katerih se včasih počutimo odrinjeni na rob družbe oziroma nezadostno upoštevani. Kljub različnim oblikam organiziranosti mladih (apolitičnih in političnih) smo mladi v Sloveniji še vedno socialno izključeni oziroma izključeni iz procesov odločanja. Mladi predstavljamo kar četrtino svetovne delovne sile po vsem svetu. Še posebej ranljive pa predstavlja kategorija mladih brez primerne zaposlitve, saj smo v tem primeru obsojeni na revščino, brez sredstev za življenje pa težje pridemo do izobrazbe, kar pa je osnovni pogoj za ustrezno zaposljivost in stalnico v življenju mladega iskalca dela. V ta namen bi mladim v Ribnici zaželel veliko uspehov na njihovi življenjski poti, predvsem pa bi rad poudaril, da tudi sedaj, v »težkih« časih, če si nekaj močno želimo, lahko to tudi dosežemo. MLADI SMO MOČ! LEON Klun, predsednik OO Nove generacije SLS Ribnica TURIZEM MORA BOLJ V OSPREDJE V OO SLS Ribnica menimo, da bi morali turizem na našem področju obravnavati pozorneje. Seveda se ob tem zavedamo, da turizem nima zgolj pozitivnih promocijskih in finančnih učinkov, temveč lahko tudi negativne, kot so onesnaževanje, preveliko število turistov, ki so lahko za občane moteči, itd. Zato poudarjamo, daje potrebno turizem v Ribnici razvijati načrtno, česar pa do sedaj še nismo opazili. Projekti občine, kot na primer izgradnja rokodelskega centra, pa so po našem mnenju v dani stopnji razvitosti turizma v naši občini izven konteksta ter veliko finančno breme davkoplačevalcev. Ob tem pa v OO SLS Ribnica pozdravljamo vse prireditve, ki se izvajajo v kontekstu Gradu, bolj znane z imenoma Grajski večeri in Ribniški dnevi. Do nas so prispele govorice, da je izvedba grajskih večerov v prihodnjih letin pod velikim vprašanjem. Zato v OO SLS Ribnica poudarjamo, da bomo storili vse, da se le-ti v prihodnje ohranijo, oziroma se še izboljšajo, tako vsebinsko kot tudi po gostinski ponudbi. Opažamo tudi, da idej, kako narediti Ribnico boljšo, lepšo in turistom privlačnejšo primanjkuje, zato smo pripravljeni svoje ideje deliti tudi z vsemi, ki bi nam bili pripravljeni v prihodnje pri njihovi uresničitvi tudi pomagati. Hkrati pa apeliramo na občino, da bi v času Ribniškega semnja, ko v Ribnico pride ogromno turistov, tem bilo potrebno ponuditi več, da bi pri nas ostali več dni ter tako bolje spoznali Ribnico, naše znamenitosti itd. Hkrati pa predlagamo, da bi bilo potrebno te »enodnevne« turiste povprašati oz. jim dati možnost, da nam zaupajo svoj e- naslov. Kajti le tako jih lahko brez kakršnih koli stroškov informiramo o nadaljnjih dogodkih v Ribnici. Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica BRALCI PIŠEJO Spremembe v ribniškem športu V zadnji številki Rešeta je bilo moč zaslediti, da se na področju sofinanciranja športnih programov Občine Ribnica obetajo spremembe. Po novem naj bi občina sofinancirala samo športnike, ki imajo stalno prebivališče na območju ribniške občine, razlog za ta ukrep pa tiči v tem, ker se nekatera društva javljajo na razpise več občin. S tem populističnim ukrepom pa nihče ne pomisli na otroke in mladostnike iz ribniške občine, ki vadijo oz. trenirajo izven meja svoje občine, bodisi zato, ker v naši občini ni te športne zvrsti (nogomet, košarka, atletika ...), bodisi zato, ker se kalijo v nižjih ligah (rokomet) ali pa se iz nekih tretjih razlogov odločijo za udejstvovanje v društvih izven svoje občine. Če ta primer slabe prakse prevzamejo še druge občine, bi to bilo pogubno za otroke in mladostnike celotne regije. Kar pa se nanaša na zlorabe (občani drugih občin sedež društva ustanovijo v ribniški občini samo zato, da kandidirajo na javnem razpisu in podobno), pa ima ribniška občina dovolj vzvodov v obstoječih pravnih virih, da te zlorabe prepreči. Pogoj za to pa so neodvisni, usposobljeni in strokovno podkovani ljudje, ki pozorno spremljajo programe, ki jih financira občina. Na koncu pozivam Občino in Občinski svet, da se, v dobro otrok in mladine celotne regije, ne zatečejo k tej ksenofobni rešitvi. Drago Marjanovič Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja PROSTO DELOVNO MESTO ZDRAVNIKA SPECIALISTA SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINE (ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD 2) - fi zadelovambulantivsocialnovarstvenemzavodu in splošni ambulanti vRibnici in Loškem Potoku. Pogoji za zasedbo: - končana medicinska fakulteta, - opravljen strokovni izpit, - opravljena specializacija iz splošne / družinske medicine, - veljavna licenca za delo, - znanje slovenskega jezika, - vozniški izpit B - kategorije, - osnovno znanje dela z računalnikom, - zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr.Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica. Vsem občanom občine Ribnica namenjamo naslednje OBVESTILO ZA JAVNOST Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. organizira brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev boste lahko oddali po naslednjem razporedu: 26. 9. na naslednjih lokacijah: GRČARICE 8:00 DO 8:30 - 0,5 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraja: GRČARICE, GRČARSKE RAVNE DOLENJA VAS 8:45 DO 9:45 -1 URA - KS DOLENJA VAS (RUMENA HIŠA) Zbiranje za kraje: DOLENJA VAS, LIPOVEC, MAKOŠE, RAKITNICA, BLATE, KOT PRI RAKITNICI PRIGORICA 9:50 DO 10:20 - 0,5 URE - GASILNI DOM NEMŠKA VAS 10:25 DO 10:55 - 0,5 URE - GASILNI DOM RIBNICA 11:00 DO 12:00 -1 URA - GOZDARSKI DOM - KNAPU. TRG 12:05 DO 13:05-1 URA - žuu deŠBTO Zbiranje za kraje: CENTER, GORIČA VAS, HROVAČA, LEPOVČE, OTAVICE BUKOVICA 13:15 DO 13:45 - 0,5 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraja: BUKOVICA, DANE JURJEVIČA 13:55 DO 14:25 - 0,5 URE - TECHNOKEMA Zbiranje za kraje: JURJEVIČA, SAJEVEC, KOT, BREŽE DOLENJI LAZI 14:40 DO 15:10 - 0,5 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: DOLENJI LAZI, GRIČ, BREG, ZAPUŽE ŽLEBIČ 15:20 DO 15:50 - 0,5 URE - AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN Zbiranje za kraje: ŽLEBIČ, GORENJI LAZI, SLATNIK, SUŠJE 19. 9. na naslednjih lokacijah: VELIKE POUANE 8:00 DO 8:30 - 0,5 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: VELIKE POUANE, RAVNE, ŽUKOVO, VRH PRI POU., ŠKRAJNEK, BUKOVEC PRI POUANAH ORTNEK 8:40 DO 9:00 - 20 MIN. - GOSTILNA ČEZ ŽEL. PROGO- MATJAK Zbiranje za kraje: ORTNEK, GORENJE PODPOUANE, DOLENJE PODPOUANE, LUKNJA, FINKOVO, MOČILE, ZLATI REP, DULE MARŠIČI 9:10 DO 9:30-20 MIN. - NASPROTI CERKVE Zbiranje za kraje: MARŠIČI, PRAPROČE, RIGEU PRI ORTNEKU, PUSTI HRIB SV. GREGOR 9 : DO 10:50 - 1 URA - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: SV. GREGOR, GAŠPINOVO, GRABEN, KRNČE, ANDOL, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, BRIN0VŠČICA, ČNEC, ZADNIKI, HOJČE, HUDI KONEC, ČRNI POTOK PRI V. LAŠČAH, GREBENJE Med nevarne odpadke iz gospodinjstev spadajo: • Barve in sorodni pripomočki - barve na osn. org. topil, oljne barve, barve za tekstil, razredčilo, odstranjevalec rje, laki, kiti, tesnila, lepila • Različna čistila - organska topila, jedka čistila • Kozmetika in zdravila - kozmetika na alkoholni osnovi, toniki in losjoni, tablete, razpršila, laki za nohte in odstranjevalci, preparati za lase • Avtomobili - motorno olje, bencin, avtokozmetika, avtomobilske barve in kiti, tekočine za pranje stekel, hladilna tekočina, zavorna tekočina, akumulatorji • Nevarni predmeti in snovi - fluoroscentne žarnice, živosrebrni termometri, fotokemikalije, različne kisline in baze, jedilno olje in mast, naftalinske kroglice, baterijski vložki, različna razpršila • Vrtni pripravki - razpršilo za zajedalce, gnojila, pesticidi in insekticidi, fungicidi, herbicidi in strupi JKP Komunala Ribnica d.o.o. HOTrfrrati» LOGOPEDINJA SVETUJE S SPODBUJANJE OTROK, KI IMAJO TEŽAVE Z fl BRANJEM > S o o Otroci, pri katerih se nakazuje motnja branja in pisanja , so manj motivirani za branje in pisanje, ker je to njihovo šibko področje. S težavo si zapomnijo črke, jih obračajo, izpuščajo in nadomeščajo. Večkrat so manj pozorni, nemirni, i( imajo težave pri izgovarjavi glasov ter nasploh govorno jezikovne težave. Njihovo izražanje je skromno, povedi so enostavne. Počasi osvajajo spretnost branja in pisanja ter še v četrtem in petem razredu ne dosežejo stopnje branja in pisanja kot njihovi vrstniki. Kako nam bo skupaj z otrokom uspelo premagati težave, je odvisno od jakosti, kombinacije težav, otrokovih sposobnosti za učenje, starševske in učiteljeve spodbude in pomoči. Največje zagotovilo za uspeh je stalno doživljanje uspeha! Otroci z opisanimi težavami potrebujejo posebno razumevanje, pomoč ter vsakodnevno, dosledno vztrajanje staršev in učiteljev. S čim naj začnemo? Brati in pisati začnemo s kratkimi dvozložnimi besedami. Pobarvamo jih po zlogih ali označimo z lokom nad zlogom (vsak zlog posebej). Lahko jih napišemo na velike papirje, jih po zlogih razrežemo in potem ponovno sestavljamo besede. Ko otrok zmore prebrati dvozložne besede, naj prebere trozložne ...(vsak dan npr. 10 besed). Kakšne knjige naj otrok bere? Zelo različne, po njih naj čim več posega sam. Pri začetnem branju upoštevamo enostavno zahtevnost. Otrok naj bere slikopise (otrok »prebere« slikice, mi pa besede; pri ponovnem branju prebere tudi besede), kartonke, kratka besedila, knjige, ki imajo veliko ilustracij, stripe, navodila za izdelavo letala, kuharske recepte, vremenske napovedi, tv spored ... Dobro je, da nas otrok vidi, ko mi beremo, saj mu s tem sporočamo, da je branje tudi nam pomembno. Ali naj beremo skupaj z otrokom? V obdobju, ko prehajate iz faze, ko vi pretežno berete otroku, na fazo, ko bo bral sam, berite skupaj z njim. Lahko uporabite metodo branja v treh stopnjah. Pri prvem branju besedilo preberemo najprej mi sami, otrok pa sledi besedilu s prstom. Pri drugem branju beremo daljše, kompleksnejše besede mi, otrok pa krajše, enostavnejše. Pri tretjem branju bere otrok vse besede. Ali si lahko otrok pri branju pomaga s prstom, ravnilcem, kartončkom? Da. Prst, ravnilce ali kartonček omogoča očem, da bralci lažje sledijo liniji vrstice in smeri branja. Ali naj otrok bere glasno ali tiho? Otroci, ki imajo težave na področju branja, ob glasnem branju naredijo še več napak kot ob tihem, ker so branju izpostavljeni (pred razredom). Zato dovolimo otroku tudi tiho branje, kljub temu, da bo bral z napakami. Dogovorimo se, da vsak dan nekaj minut bere tiho, nekaj minut pa glasno. Socialno starševstvo »TO PA NI TVOJA MAMICA«. Na Fakulteti za socialno delo smo pod vodstvom prof. dr. Darje Zaviršek izvajali raziskavo o socialnem starševstvu. To je hkrati tudi prva raziskava te vrste v Sloveniji. Za lažje razumevanje socialnega starševstva povzemam koncept tega fenomena. Socialno starševstvo je odnos, v katerem vsaj eden od staršev z otrokom ne deli istega genskega materiala. Najstarejša oblika socialnega starševstva in tudi najbolj znana pa so posvojitve - tako popolne kot enostranske. Med sodobne oblike socialnega starševstva pa spadajo še vedno zelo tabuizirane istospolne družine in starševstvo s pomočjo reproduktivne tehnologije. Ribničanka Maja Klun je ena izmed prvih v slovenskem prostoru, ki je raziskovala posvo-jiteljske družine skozi oči posvojiteljev in odraslih posvojenih otrok. Raziskava pokaže, da je edina razlika med biološkimi in socialnimi starši le različen genski zapis med starši in otroki, ostale značilnosti družine pa ostajajo enake. Toda kljub temu obstajajo dvojna merila med tema dvema tipoma družin. Kot primer navajam enega izmed rezultatov raziskave, in sicer da so posvojiteljske družine bolj na očeh in vsi jih bolj opazujejo, od Kje naj otrok bere in kdaj? Pomemben je prostor, v katerem se otrok dobro počuti, ter čas brez motečih dražljajev, ki je namenjen samo njemu. V začetku naj bere v naši bližini, saj ga lažje spodbujamo in nadziramo. Včasih potrebuje otrok naš objem ter besedo, ki ga opogumi, da bo zmogel. Kako pogosto naj otrok bere? Veščine branja ne uspemo avtomatizirati, če ne vadimo branja vsak dan. Pri učenju vsake nove spretnosti je tako, da moramo vaditi in vaditi, da jo osvojimo. En dan v tednu naj bo prost. Ta dan se ne učimo, ne vadimo in ne delamo domačih nalog. Takrat imamo čas za druženje, za različna opravila, za razvijanje drugih spretnosti. Ali otroka popravljamo, ko napačno bere? Če bere glasno, da. Če sedimo ob otroku, se dogovorimo z njim, da mu bomo pokazali s prstom ali svinčnikom na besedo, ki jo je prebral narobe, posvojenih otrok pa se pričakuje, da se morajo lepše obnašati. Razkrito je bilo pomembno dejstvo, da smo Slovenci pri razumevanju tega koncepta še povsem na začetku. Kot ugotavlja tudi Maja Klun, bi bilo potrebno otroke že v zgodnjem otroštvu poučiti tudi o drugačnih tipih družin, saj bi le tako lahko zmanjšali situacije, ki se dogajajo v otroštvu oz. zgodnjem obdobju odraščanja, ko na primer sovrstniki posvojenemu otroku rečejo: »To pa ni tvoja mamica.« Takšno ali podobno izjavo doživi skoraj vsak posvojeni otrok, kar pa predstavlja veliko stisko za otroka ter neugoden položaj tudi za starša. Posvojeni otroci dojemajo posvojitelje kot starše in družina, v kateri živijo, je edina, ki jo priznavajo. Namen tega članka je ozaveščanje družbe, da bi bilo takšnih in podobnih situacij čim manj. Ne bojimo se drugačnosti, vendar jo sprejmimo medse! Uršula Koblar da jo bo še enkrat prebral. Glasno opozarjanje na napake zmoti že tako šibek bralni ritem. Ali otrok razume, kar prebere? Vzporedno z bralno tehniko razvijamo tudi bralno razumevanje. O zgodbi se z otrokom pogovarjamo, vprašamo ga po glavnih dogodkih ter osebah, preverimo razumevanje manj znanih besed ter jih po potrebi razložimo. Otrok, ki je »močan« na področju risanja, lahko zgodbo nariše. Ali naj ga usmerimo v knjižnico? Seveda. Pomembno je, da hodite že od majhnega z njim v knjižnico. Tako bo lažje vzljubil knjige ter sčasoma sam brskal po policah. V knjižnici Miklova hiša poznajo problematiko otrok s posebnimi potrebami in imajo poseben seznam priporočenih knjig, ki spodbujajo razvoj branja. Andreja Puceu LU M PIJ ADA 2009 Tudi letos smo uspešno zaključili Vesele počitnice - Lumpijado, ki je marsikateremu otroku skrajšala dolgočasen dopoldan ali pa popestrila sončne počitniške dni. Izvajalke po končanem programu lahko ponosno rečemo, da smo zadovoljne, da smo bile del teh počitnic in smo otrokom omogočile druženje s prijatelji in sklepanje novih prijateljskih vezi. V JULIJU IN AVGUSTU SO SE LAHKO OTROCI V GRADU ali v Dolenji vasi srečevali na Lumpijadi, ki STA JO PONOVNO PRIPRAVILA CENTER ZA SOCIALNO delo in Občina Ribnica. Ujeli smo jih, ko so se ŠLI FRIZERJE - FANTJE JE NAJBOLJ PRIVLAČIL GEL IN SO DRUG DRUGEMU UREJALI MODERNE PRIČESKE, DEKLETA PA SO Sl NAPRAVLJALE PRAVE PRIČESKE S ‘ŠPANGICAMi’, Sl DELALE KITE IN MODROVALE O TEM, KATERA IMA RAJŠI SKODRANE IN KATERA NARAVNE LASE... Pod vodstvom Anice Turk smo animatorke čez leto prostovoljke na Centru za socialno delo v Ribnici. Vsaka izmed nas se enkrat tedensko srečuje z osnovnošolskim otrokom v knjižnici, kjer se učimo, delamo nalogo, se igramo ali pa le pogovarjamo. Skupaj si ustvarjamo prijetno urico druženja, ki nas, prostovoljke, z našim malim prijateljem le še bolj poveže. Po končanem šolskem letu, ko tudi naši šolarčki zapustijo šolske klopi in gredo na zasluženi dopust, pa se me začnemo pripravljati na malce drugačno delo. Skupaj sestavimo program za Lumpijado: vsak dan je naslovljen po določeni aktivnosti (Lumpi kvizko, Lumpi dela torto, Lumpi olimpijec ...). Program je razdeljen na dva dela: prvi v juliju, drugi pa v avgustu. Poteka na dveh koncih: v ribniškem gradu in na dolenjevaškem igrišču. Letos je sodelovalo pet animatork: Ines Pucelj, Kaja Kos, Leja Trdan, Tea Lovšin in Klara Debeljak. Na pomoč pa so nam priskočile tudi Nika Lovšin, Petra in Ana Kozina in Maša Grebenc. Vsak dan smo se dobivale kakšno uro pred pričetkom programa, da smo pripravile vse potrebno za izvedbo določene aktivnosti, nato pa ob desetih že pozdravile naše lumpije. Druženje je trajalo do dvanajstih. V mesecu juliju je bila udeležba med 21 in 48 v Ribnici in med 8 in 18 v ________ Dolenji vasi. V avgustu pa jih je bilo v Ribnici med 19 in 41, v Dolenji vasi pa med 4 in 14. Vsak dan nova dejavnost, vsak dan različno število otrok, vsak dan nov izziv. Vsak dan po svoje. Smeh, jok, prepir, sodelovanje, ustvarjanje... Vse to je bil del vsakdana, del Lumpijade. Vsak je prispeval svoj delež. In kar je najbolj važno: domov smo šli zadovoljni z mislijo, da se naslednji dan zopet srečamo ob isti uri na istem kraju. Naj se zahvalimo v imenu organizatorja programa Centra za socialno delo Ribnica in animatork vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi programa: Občini Ribnica za finančno podporo, Lions klubu Ribnica, Tomas športu Ribnica, KVM grafika, Janezu Puclju, skavtom, medicinski sestri Anki Debeljak ter gasilcem za odlično izpeljan program. Dragi otroci, se vidimo naslednje poletje! mm : NARAVA SE SPREMINJA Spomladi so se kar za nekaj časa na rakitniškem jezeru naselili trije labodi, všeč jim je bilo tudi zato, ker je zanje skrbel najbližji sosed. •sSitiSa l imm 1 r v '. /, Zdaj pa ravno tako od spomladi opažamo na naših poljih tudi jato sedmih sivih čapelj, ki jo je tokrat posnel Avgust Miklošič. Narava se menja, pravijo domačini... » a . Ul XV m Ines Puceu :*r!<>54 o