izhaja vsaki četrtek ub 8. ml popoldne I; Rokopisi se ne vra-Cajo. Nefrankovani plima te ne sprejemajo. Cena listu znala n celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. Z« manj pretnolne ra celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je ceni liatn 6 K, aa druge dežele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Oorld, ulica Vet-tnrlni št. 9. Naročnino in naznanila sprejema apravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16. vi^venflrru. utantv.; ¥ BSs» Posamezne številke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul, Ponte Ntiovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semenlški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. I XX. letnik. " far V Gorici, 21. marca 1912, 12. številka. Propošhe besede. Slavni P. Bandont, Francoz, je izrekel že I. ISSO. te-le proroške besede: »Katoličani, škofje, duhovniki ia redovniki! Vi žrtvujete svoj denar in svoje moči za šole, zavode, samostane, cerkve itd., pa nič ne skrbite za dober tisk, za časopisje, knjige in letake in za njilt razširjenje. Poslušajte, kaj se vam bo zgodilo: Brez.versko časopisje bo Francijo skazilo in hudobneži se bodo polastili vaših zavodov, šol, samostanov, cerkev itd. in vam vse iz rok vzeli.« Tako se je v Franciji pred par leti tudi zgodilo. Prav ista usoda pa čaka nas, ako nc bomo skrbeli za katoliško časopisje. Somišljeniki! Bodi vam najsvetejša dolžnost širiti dobre časopise. Spravimo »Primorski list«, ki nosi že dvajseto leto katoliško zastavo in dviga neustrašno mej ljudstvom sv. križ, v vse krščanske kmečke in delavske družine! Združena Slovenija. »Pride čas, ko bo s.tala kot en mož združena Slovenija.« . Dr. Korošec na shodu v Gorici dne 19. febr. t.l. Združena Slovenija! Kako lepa je ta beseda! Kako lepe so noge oznanujo-čili mir, oznanujočih dobro pravi sv. pismo. Siovenec je polu navdušenju, ko čnje po tolikih stoletjih zopet krasno besedo: Združena Slovenija. Sovražnik nas je razcepil v razne pokrajine iu po-gazil našo staro pravdo; liberalizem pa je v ljudstvu samem vzbudil strankarstvo, da se ni ^oglo več dvigniti. Po mnogih stoletjih čtije naš rojak zoiiet visoko pesem o združeni Sloveniji pod habsburškim žezlom. Nismo še dospeli do smotra, še imamo v svoji sredi škodljivce. ki netijo prepir iu razkol, a delo za združenje in osvoboditev je vendarle srečno začeto. To delo se imenuje Vseslovenska Ljudska Stranka, ki se razteza na vse slovenske pokrajine. Popolnega smotra pa ne dosežemo nikoli, ako ne zatremo liberalizma in brezverstva med narodom. Le krščanska vera ima v sebi moč dvigniti, o-svoboditi in zediniti ljudstva. Kristus Je rekel: »k’ e s n i c a v a s b o o s v o b o-d i I a", pa je tudi rekel: »J a z se m resnica«. Ako hočemo torej postati svobodni, edini in močni, moramo sprejeti krščansko resnico. Kristus, ki je resnica, nam mora biti načelo. V. L. S. je to načelo sprejela in je že krepko razvija po vseli slovenskih pokrajinah. Ko bi naš celokupni narod postal po svojem prepričanju in življenju krščanski, bo imel v sebi dovolj moči, da podere vse sovražnike, si pribori vse pravice in postane odločujoč faktor avstrijske države. Proč torej z liberalizmom in brez-verstvom, kar je vse več ali manj laž. ki je osodepolna za sleherni narod! Vsi sloji, vsi stanovi naj se pridružijo vseslovenski ljudski stranki, da napoči kmalu veliki dan združene Slovenije. Kam vede lažilibcralizem dokazujejo dovolj strašni polomi gospodarskih podjetij v liberalnih vrstah iu pa imena Rudolf Konjedic, Andrej Gabršček itd. Tu imamo do v o 11 izkušnje, ki potrjuje, da je resnični napredek mogoč le tam, kjer je v ljudstvu kfščansko prepričanje in kfščansko, pravieno'‘življenje. Profesor ( Seidl se je pohvalil v »Soči", da le naša vojska v primer,i se srednjeveško napredovala. Toda vedeti treba, da topovi iu bajbneti ne delajo ljudstev močnih, svobodnih in složnih. Kljub vsem topovom in bajonetom i.i kljub vsej politični neodvisnosti, je ljudstvo lahko najbolj s u ž n o. Kar dela narode v pravem pomenu svobodne, močne in edine, je zavedno krščansko življenje. 'a ljudska edinost pod slavnim habsburškim žezlom je naš veliki smoter. Živela združena Slovenija! Podpora za bedo. (Piše državni poslanec Fon.) Pod naslovom »Taki uradniki zaslužijo, da se jih spodi iz službe«, prinaša torkova »Soča« članek, v katerem polemizuje z mano radi govora, ki sem ga govoril na shodu zaupnikov S. L. dne J‘>. februarja. Ako ni me kedaj »Soča« hvalila, bi si tega gotovo ne štel v' čast in za to tudi načeloma n i k da r ne reagiram na napade, ker »ant vinco aut vincor....« \ko torej danes odgovarjam na ta članek, storim to, ker sc mi dozdeva, i da »Soča« ni popolnoma »avvocato non ehiamato« in pa še iz jednega razloga. Pojasnjujem toraj stvar samo svojim volilccin. ker sem samo njim odgovoren za svoje delovanje. Pred vsem moram poudarjati, da se moj govor ni prinesel točno, kakor je bil govorjen. To sem danes dognal, ko sem ga p r v i č v listih čital. Da sein vložil nujni predlog radi podpore že meseca junij a, nisem rekel. To je naravno, kajti 1 ,y junija (A. Gabršček je vendar tedaj pisal, da on in stare babe verujejo v to nesrečno številko!) so se vršile šele volitve; državni zbor je bil sklican v nastopnem mesecu. Sicer pa je tarnala »Soča« žc meseca julija lanskega leta o hudi vročini in suši, vsled česar da je v Gorici zmanjkalo vode. S tem odpadejo vse »Sočine« duhovitosti. Pa preidimo k stvari! Vsi poslanci iz Primorskega smo uložili nujne predloge radi bede. V neki seji »lirvaško-slovenskega kluba« je dr. Laginja omenil, da je piranski okraj v Istri že dobil podpore, dočitti hrvaški okraj še ni dobil ničesar. Pripomnil sem. da isto velja tudi za naše okraje in tedaj je klubov načelnik dr. Šušteršič posredoval pri ministerskem pred- Darvin in opica: „Šim-panz", »gozdni mož" imenovana. Darvlnova teorija: človek se Jo razvil Iz opice. Slavni Darvin podal se je svoje dni v Afriko. Sel je, da bi pozdravil svoje Pradede »opice«. V tamkajšnjih afri-kanskih pragozdiii se nahaja 1 m 7 cm velika opica, »šimpanz« po imenu, »afrikanski gozdni mož« sploh imenovana. To je tsrašno močna opica in človeku najbolj podobna. Podal se je tja, da bi zbral skupaj ene in druge opice ter jim govoril o njegovi slavni teoriji, to je o razvitju člo-I veka iz živali, posebno iz opice. Dolgo in dolgo hodi po gozdu. Na-I leti na razne živali, na zverine te in druge. Trepetaje se včasih skriva v kakšen brlog, da bi ga ena oli druga ne raztrgala. Išče in išče, vendar sebi ena-cega ne najde! Slednjič opazi veliko opico. Bila je »gozdni mož, »šimpanz« imenovana. » I o,« pravi, »to je, kar sem iskal, to je kri moje krvi. kost moje kosti, to je moj sorodnik! Živio!« »Šimpanz« zarenči in pokaže zobe, videč pred seboj pokončno živo stvar. Ze je nekaj nameraval, pa sc je vendar premagal. I )arvin si da srčnost, sname klobuk z glave, se mu spoštljivo prikloni ter lepo pozdravi »gozdnega moža«. Vendar pa vedno v nekem strahu, da bi ga »mož« prebistro ne pogledal in nanj skočil. »Gozdni mož« se mu, seveda, ni odkril, ker ni imel ne klobuka ne kape, vkrotil se je vendar in se proti Darvinu obnašal precej vljudno. Stisne svoj dolgi rep pod se in se pošteno vsede. Tedaj spregovori Darvin: »Jaz, velik in slaven učenjak, prihajam k Vam s posebno nalogo. Prišel sem Vam naznanit, — da boste vedli, da mi ljudje izhajamo iz Vas opic, da ste Vi torej naši pradedi, naši roditelji, naši začetniki.« »Šimpanz« se globoko prikloni, glasno zasmeje, zašklempeta z zobmi in pravi: »Kaj res, gospod profesor? Oh, to je fajn!« I edaj imel je gospod profesor veliko govoranco, kako so se sčasoma v teku let razvile iz neke večne snovi vse rastline in živali, kaj in kako vse narava dela. vzbuja, preminja, kako iz malega zraste veliko, iz nizkega visoko, iz enega plemena drugo pleme, kako se iz ene stvari izcimi druga, kako je človek nastal iz opice, se spopolnil in je ž njo v najbližnjem sorodstvu. »Ljubi moj »šimpanz«, da boš vedel, človek je iz rodu opice, tedaj Vaše krvi!« Tako Darvin. N ideti, kako je opica vlekla na ušesa! Škoda le, da ni imela klobuka na glavi in na nosu naočnikov. Kako bi se bila odkrivala, s klobukom mahala in svojo »žlahto« pozdravljala! Še rep bi bila kvišku sukala! Koncem govora vstane »gozdni mož«, stegne svoj dolgi rep. stopi bliže] k Darvinu in ga začne ogledovati od vseh strani, zlasti od zadej. »Oho!« zavpije, »vse prav in lepo. kje pa imate \i ljudje rep?! Repa ne vidim! gospod profesor, pa rep? kje pa je Vaš rep?!« Darvin je v zadregi, se zviva tje in sem, ker repa ni imel. kakor njegov stari oče. Vendar si da srčnost in reče: »Ja, veš ti, moj dragi praded, mi ljudje moramo veliko sedeti na trdih klopeh, zato se nam je rep sčasoma zgubil!« »Šimpanz« na to možko odgovori: »Gospod profesor, da sem jaz opica, to vem sam brez Vas. Ce se pa tudi VI. gospod profesor, hočete šteti med opi- ce, tedaj ste tukaj dve veliki opici. Če pa obe ogledujemo natančno, ste Vi, g. profesor, od naju dveh brez dvoma večja opica!« Darvin obmolkne in gleda, da jo pobriše iz Afrike zopet domu, od kjer je prišel, na Angleško! G. profesorja prašal bi lahko »šimpanz« pred odhodom: »G. profesor! ako smo si v žlahti, ene krvi, enega rodu. zakaj pa dovoljujete Vi drugi, da se mi po gozdih klatimo, med tem, ko imate \ i doma lepo stanovanje in složno življenje?! Zakaj nas pošteno ne oblečete, ko sebe?! Kje je spoštovanje do svojih krvnih pradedov, do svoje »žla-lite«?! Zakaj dopuščate, da nas ljudje lovijo ali streljajo?! Zakaj dovoljujete, da nas, Vaše pradede, očete, vklepajo v verige?! Je to prav? Je to pošteno? Je to ljubezen? Zakaj dovoljujete, da nas cigani po semnjih vlačijo iu ljudem kažejo? da nam otroci mečejo ostanke kruha in sadja? Vendar to ni lepo od Vas ljudi! Zakaj dopuščate, da za Vašimi bratci in sestrami se meče kamnje. blato itd. Je to prav? Je to spoštovanje? Hvala za tako spoštovanje, hvala za tako ljubezen, hvala za tako sorodstvo »žlahto«—!« sedniku, kateri mu jc obljubil, da v krene vse potrebno, da .se pomožna akcija hitro izvrši. V miiiistcrstvu za javne posle sem dognal, da je grof Stiirgkh tudi res stvar pospešil. Namestništvo je dobilo nalog, naj nemudoma poroča miiiistcrstvu. da se bo moglo podporo dovoliti. Za vse. d r u g e okraje se je to storilo, samo v goriškem glavarstvu ne! In prosim, v ministerstvu se mi le povedalo, da je namestništvo poročalo, da je vkazalo c. kr. okrajnemu glavarstvu, naj predloži svoje poročilo najkasneje do 1. marca 1.1. Toda jaz hočem povedati tudi zakaj se glavarstvo ni še odzvalo. Ako nastane v kakem okraju škoda vsled elementarnih nezgod, imajo politična oblastva dolžno s t, da to preiščejo. Na lice mesta gre finančni ali davčni uradnik in dožene škodo. Škodo se preceni po četrtinkah primanjkljaja na čistem dohodku. O tem se poroča glavarstvu. Davkarija potem izračuna natančno v številkah, koliko se ima vsakemu poškodovancu davka odpisati. Na davkariji se mi pravi, da rabijo za to delo približno tri mesece. In na dovršitev tega dela čaka še okr. glavarstvo v Gorici. Potem bo moralo glavarstvo še le izdelati svoje poročilo, za kar bo potrebovalo v najugodnejšem slučaju zopet par mesecev, tako da dobimo od vlade popolnoma zanesljivo nam zagotovljeno podporo šele p o 1 et i ali jeseni. Gotovo je. in to se mora priznati, da je najbolj trdna podlaga za izračun-janje podpore, ki naj se podeli, iznos davka, ki se odpiše. V tem pogledu hi se moralo ob drugih razmerah reči, da postopa glavarstvo popolnoma pravilno. Ali beda je beda; ako se hoče bedi. odpomoči, treba je podporo podeliti, kadar se jo rabi in ne stvari zavlačevati, dokler je dozorel že drug, morda bogat pridelek. In še nekaj druzega! Glavarstvo nima nikjer predpisa, da mora ravno tako postopati, kakor sedaj postopa. Kako dožene škodo je njegova stvar. Glavna stvar je, da se pravočasno beda olajša. Razna glavarstva so tudi različno postopala; odlični moj tovariš dr. La ginja mi je pravil, da so se v Istri zadovoljili s poročili posameznih županstev, toda povsod jc delo že dovršeno, samo pri nas ne. Kar je pa drugod mogoče, bi moglo biti možno tudi pri n a s. Kar dela naše glavarstvo, je eksces natančnost i, toraj nekaka pasivna rezistenca. To je v velikansko škodo našemu kmetu in to, samo to jaz pobijam. Oseba, uradni k. za me ne prihaja v poštev. Vzemimo, da je toča napravila škodo; tedaj bomo še razumeli, da je treba jako natančno postopati; toda škoda, ki jo danes trpi kmet, je prov-zročila suša in suša je zadela precej enako vso deželo. Slučaj je toraj sila enakostaven, tako da se na Dunaju čudijo., da se stvar toliko časa zavlačuje. Ker je goriško glavarstvo jako obsežno, bi bilo tudi razumljivo, da se delo ne more tako hitro izvršiti, kakor v drugih manj obsežnih okrajih, ali zamuda ne tiči v tem. ampak v napačnem postopanju glavarstva. Kaj in koliko sem j?z delal, da se podpora nakaže, o tem iie bom govoril tukaj. Prav viden vspeh . e kaže na namestništvu. Meni zadostuje, da pribijem. kje tiči krivda da se podpora ni nakazala; in pri tem moram ostati, da je krivo edinole okrajno glavarstvo. Sedaj še nekaj zanimivega za bližnjo bodočnost. Povedal sem gori, da poroča finančna oblast glavarstvu o škodi. Goriško glavarstvo ima pod seboj tri da\ -karije: Gorica. Kanal. Ajdovščina. Goriška davkarija je najbolj obsežna, rabi toraj največ časa za svoje poizvedbe in potem za operat. Sedaj pazite! A j dov-s k a davkarij a je že davno predložila operat, kakoršnega misli glavarstvo, da potrebuje za svoje poročilo. Povsem naravno je, da so se na glavarstvu pred vsem lotili tega dela in ga dovršili. Skoraj nc more biti drugače, kakor da uidi predložijo dotično poročilo za sedaj s a m o z a a j d o v s k i o k raj. Ni nobenega dvoma, da se bo podpora tudi dovolila. Tudi to je v redu. Ampak ajdovski s o d n i o k r a j leži v v K za zgradbo in vzdrževanje skladovnih cest. Cestnemu odboru v Kobaridu se Je dovolila podpora 450(1 K za popravo ceste Staroselo-Logje v Borjani. Županstvu Bovec se je dovolila podpora 1120 K za popravo ceste Bo-vee-Plužnjc in za zgradbo ceste na Kolovrat. Deželnemu odboru so sc odstopile prošnje: Prošnja za podporo čebelarskega društva v Grahovem; prošnja županstva Renče, ki se tiče podpore za popravljanje ceste Renče-Gradišče in Renče-Tenmica; in prošnja županstva Mavhinje, ki se tiče podpore za zgradbo ceste Mavhl-nje-Cerovlje-Dolenja Brestovica. Prebivalcem Zapotoka se je dovolila 25'.; podpora v svrho zgradbe vodovoda v najvišjem znesku 2125 K. Stalna podpora nadaljevalnim tečajem vajencev v Ogleju, Campolun-gu, Koprivi, Fari. Fiumicellu, Gradežu, Moraru, Perteolah, Pierisu, Romans, Ronkah. Rudi, Zagraju, Šempetru ob Soči, Tapoljanu in Turiaku se je določila na skupho 3800 K. Kuratoriju zavoda za pospeševanje obrti v Gorici se je dovolila letna podpora 600 K v svrho, da se preuredijo sedanji tečaji v popolno strokovno ladje-delniško tesarsko šolo ^.Panzanu. Nadaljevalni šoli za vajence v Fo-ljanu se je zvišala letna podpora za 300 kron. Za nasup in razdelitev turšice po znižani ceni med kolone in podkolone se je dovolilo 2000 K. Trgovski in obrtni zbornici se je dovolilo za ustanovitev ribiške šole v Gradežu 900 K. Prispevek za protimalarično akcijo se ie povišal na 8000 K. Za razširjene in popravo poslopja deželne gluhonemnice se je pooblastil dež. odbor, da dvigne pri dež. hipotečnem zavodu 90.000 K. Naložilo se je obenem deželnemu odboru, da posreduje pri vladi za izdatno podporo za pokritje hudournika Koren od »Largo Pacassi« pa do »Riva Piazzutta«. Municipiju v Gorici se je dovolila podpora 10.000 K za zgradbo pomožnega vodovoda. Za popravo skladovne ceste v o-kraju Ločnik se je dovolil 25% prispevek v najvišjem znesku 10.560 K. Podpornemu društvu za visosošol-ce na Dunaju se je dovolil prispevek 200 K. Za razne podpore so se dovolili zneski 5300 K. 1150 K in 4350 K. Letni prispevek za planinske kulture se je zvišal na 8000 K. Nato je prišel na vrsto zakonski načrt, ki se tiče izboljšanja gospodarskih razmer učnega osobja na meščanskih in ljudskih šolah. Bil je vsprejet tudi v II. čitanju brez vsake debate. Po tem zakonu se všteje učiteljem stanarina tudi v pokojnino. Konečno je predlagal posl. dr. Pet-tarin. naj se dodasti k temu dnevnemu redu še dve poročili o deželnih podporah. Predlogu se je ugodilo in dovolilo za hidrografično službo v deželi za leto 1912 1656 K in enkratni znesek 1000 K za pospeševanje livarske obrti. Nato je prišel na vrsto Venuttijev nujni predlog, ki se tiče resolucije na vlado, da ista dovoli uporabo 0.125'/’ žveplene sokisline pri trgovini s češpa-mi. Za poročevalcem dr. Venuttijem je govoril posl. Zega, ki se je strinjal s tem predlogom, nakar je bil predlog vsprejet. — (Konec pride.) Politični pregled. Državni zbor. \ torek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o brambnih predlogah. Koj začetkom seje pa je predložil .Tenki fiilančniministerZaleski vladno predlogo, s katero se misli odpraviti sedanje loterije (er uvesti mesto njih razredno loterijo. Sedaj obstoječe, tako-imenovane številne loterije se bodo ena za drugo na tak način odpravile, da ne bo do I. 1920 nobene več. 0 brambnih predlogah so govorili razni govorniki, med njimi tudi posl. Pogačnik, ki je izjavil, da bodo Slovenci podpirali brambno predlogo. Zbornica jc včeraj nadaljevala debato o brambnih predlogah. Velikonočne parlamentarne počitnice bodo letos trajale le 14 dni, to pa zaradi tega. ker se obhaja letos naša Vclikanoč istočasno kakor pravoslavna. Velikonočne počitnice pričnejo najbrže že 29. t. m. in bodo trajale do 15. aprila. 15. aprila sc snide zopet posl. zbornica in istega dne bodo sklicane tudi delegacije. Pred posvetovanji proračunskega odseka. 1 isti poročajo: Načelnik Hrvaško-slovenskega kluba, deželni glavar dr. Ivan Šušteršič in podnačelnik dr. Korošec sta se v petek z naučnim ministrom liussarekom posvptovala. Sodijo, da je šlo za nadaljevanje razprave v proračunskem odseku, kjer vprašanje laške fakultete še vedno ni rešeno. Demisija bana Čuvaj? V torek se je v dunajskih političnih krogih razširila vest. da poda ban Čuvaj svojo ostavko. Atentat na italijanskega kralja. V četrtek se je peljal italijanski kralj Viktor Emanuel III. s kraljico v kočiji k maši zadušnici za kraljem Hum-bertom. Spremljala je kraljevo kočijo kraljeva telesna straža. Ljudstvo je prirejalo kraljevi dvojici burne ovacije. Kar počijo iz množice trije streli. Nastala je panika in ljudstvo v prvem tre-notku ni vedelo, kaj početi. Očividno je nekdo izvršil atentat na kralja, kajti poveljnik telesne straže major Lang, je zadobil rano v hrbtu in padel je s konja. Kralj in kraljica sta ostala nepoškodovana. Ko se je ljudstvo nekoliko otreslo strahu, je koj prijelo napadalca in bilo bi ga gotovo linčalo, da mu niso tega branili karabinijerji. Majorja Lang so prepeljali v bolnišnico in kraljeva dvojica je nadaijevala svojo pot. Atentator je neki 21 letni mladenič z imenom Antonio Dalba, ki je bil že dvakrat predkaznovan radi tatvine. Doma je iz Kampanije. Italijanskemu kralju so došle razne čestitke povodom čudovite rešitve pri atentatu; med prvimi je čestital italijanskemu kralju Nj. Vel. cesar Franc Josip I. Italijansko - turška vojska. Listi priobčujejo vse polno najrazličnejših kombinacij glede italijansko -turškega spora. Danes se zdi. da bo jutri že sklenjen mir. jutri se zopet položaj poostri in tako dalje, tako da človek ni prav nič na jasnem glede vojske. Iz Tripolitanije menda v vsem času, kar traja vojska, ni prišla niti ena resnična vest v Evropo. Danes pa vemo le toliko, da so Italijani v Tripolisu sedaj tam. kjer so bili 14 dni po pričetku vojske. To jih jezi in napovedujejo že sko-ro pol leta »odločujoče korake«, ki jih mislijo napraviti. Ali teh »odločujočih korakov« neče nikdar biti; zato pa žugajo, da zasedejo vse turške otoke tia Egejskem morju, da bodo obstreljevali Solun, da bodo blokirali Dardanele, da si osvojijo Carigrad in ne vemo še kaj bodo storili. Sedaj se govori, da je Italija sklenila pogodbo z Rusijo, da skupno uničite Turčijo. Zato pa nabira Rusija svoje čete ob Črnem morju in v Kavkazu. Je že slabo znamenje, če išče Italija zaveznika za vojno pomoč. — Ali nam se zdi, (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu Listu** šl. 12. z dne 21. marca 1912. da ostanejo vse italijanske grožnje le grožnje in da ho morala Italija sama pojesti slabo juho, ki si jo je skuhala v Ti ipolitaniji. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko S i r o t i š č e: P. n. gg. Terezija Šterlinko, Gorica I K; Peter Cotič, erevljarski zvede-nec I K; Cigoj N., trgovec 1 K; Miha Pintar, Podsabotin 20 vin.; Frančiška Hvala v Gorici 2(1 vin.; Anton Mervič, Prvačina 20 vin.; Rozalija Gregorič, Prvačina 20 vin.; Josip Terpin, trgovec I K; Josip Kulot, trgovec v (iorici 2 K. Andrej Fajt, pek 40 vin.; Frančišek Mi-kluš, Pevitia I K; Nekdo za plačani ra-čun d K 03 vin.; Neimenovan dobrotnik v spomin na svojo nepozabno mater lo kron; Ivan Si m č i č, uradnik na »Montu«, v spomin na veseli družinski praznik svoje s r e b r n e p o r o k c, (Čestitamo prav iskreno!) ki jo je praznoval dne 10. febr. t. 1., 2 K. Vesela družba Kalanov in I. o m I j a n o v v g o s t i I n i g. 13 r a-t u ž a v K a I u 14 K. Bogpoplačajstotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno v 1 a-doNjega Veličanstva c e s a -rja Franca Jožefa!.! Na znanje! Manufakturna trgovina Teod. [ Hllbar naznanja, da bližnja pomladanska sezona bo nekaj posebnega v manufakturni stroki. Krasne novitete, katere se še niso videle, bodo na prodaj. blago v najizbranejših vzorcih bode p. n. občinstvu na ogled in na prodaj. Domače in razne vesti. Praznik sv. Jožefa se je na Goriškem praznoval večinoma kakor druga leta. Le tu iu tam se je delalo. Tudi v nekaterih tovarnah se je delalo. Ljudstvo se je kakor navadno udeležilo sv. maše in popoldanske službe božje. Šestdesetletnica družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja bo to leto k svoji Obletnici obstoja izdala jubilejni koledar s celim imenikom, kakor je bil prej v navadi. Vsak Slovenec naj si šteje v posebno čast, da se bo njegovo ime bliščalo v letošnjem imeniku! »Zvezi slovenskih kolonov« je visoki deželni zbor dovolil 1000 K, prav toliko tudi za furlanske podkolone. Natančno navodilo glede uporabe te svote izda deželni odbor. Zloraba vladne podpore. Deželni odbor deli po znižani ceni z vladno pomočjo krmila za živino, ki so pa namenjena le potrebnim posestnikom in prebivalcem. J oda kakor se nam poroča iz Ajdovščine, so se odrekli ubožni in potrebni tržani tej podpori, meneč, da so krmila nerabijiva, dočitn so pa bogataši sprejeli turšico in otrobi od deželnega odbora. Neki bogat trgovec je dobil 25 kvintalov turšice in »Ignac Kovač« pa 20 kvintalov. Ker ni v Ajdovščini drugega Ignacija Kovača kakor župan ali njegov oče, je stalno, da je on kot »potreben« posestnik dobil od deželnega odbora 20 kvintalov turšice po znižani ceni. lo se po Ajdovščini različno komentira. o čemur nočemo poročati. — \endar pa bi opozorili deželni odbor na ta — škandal. Glasovi o »krivicah«, ki so se godile nekaterim dijakom Vlil. razreda tukajšnje gimnazije ob koncu prvega semestra. so potihnili. I )okazano je bilo. da so bili napadi na dotičnega g. profesorju krivični, a listi, ki so g. profesorja napadali niso žalitev preklicali. Ni prav častno! Liberalni učitelji hujskajo po deželi ljudstvo proti naši stranki in lažejo o naših poslancih. To pa delajo zaradi tega. ker jim naši poslanci niso povišali že previsokih plač, marveč so rekli: kmet ne bo pa ne bo plačeval za povišanje plač lih. učiteljem. 202 deželni podružnici za zavarovanje goveje živine ste na Goriškem. Velika večina teh je v slovenskem delu dežele. Rudoli Konjedic aretiran v — omari. 'Tukajšnji laški list »L’ Kco« piše v svoji sobotni številki, da je orožništvo aretiralo znanega predsednika propadle solkanske »Mizarske zadruge« Rudolfa Konjedica v — omari, v katero se je skril. V'zeli so ga potem iz omare in odvedli v zapor. Aretiran je bil minuli četrtek v Tolminu v Gabrščekovi tovarni stolov. Iz pred sodišča. Na 3-tedensko strogo ječo z jedniin postom vsak teden je bil obsojen 3S-letni Josip Persolja pok. Josipa iz Šmartnega, ker je dne 20. avgusta žalil občinskega redarja, ki ga je zaradi tega tudi aretiral. Persolja mu je pa potem ubežal in je začel na redarja še lučati kamenje. Porotno zasedanje. Prihodnje porotno zasedanje v Gorici prične v torek, dne 20. t. m. Do sedaj so znane le tri porotne obiavnave, ki se imajo vršiti v tem zasedanju, namreč dve tiskovni pravdi proti listu »L’ Leo del Litorale« in pa obravnava proti Jožefi Terčič z Vogcrskega radi detomora. Državno pravdništvo je sicer uvedlo preiskavo tudi proti očetu Simonu in proti materi Manji Terčič radi sokrivde na detomoru, a je zadnji hip odstopilo od obtožbe Mnciiovanih dveh. Plača cerkvenih služabnikov sc mora kriti z dokladami na izravne davke. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici in c. kr. namestništvo v Trstu je v več slučajih ponovno odločilo, da se morajo kliti plače eerkovnih služabnikov z dokladami na izravne davke. Domobranske vaje. Letošnje domobranske vaje se bodo vršile v treh dobah. Prvi turnus prične 29. aprila, drugi 3. junija in tretji 20. julija. Na Opčinah bo zgradil tržaški magistrat novo slovensko šolo. Delo je že oddano; stroški so proračunjeni na okroglo 130.000 K. Dva samomora. V petek so potegnili iz Soče mrtvo truplo bOletnega trgovca s krompirjem v Štandrežu Franceta Devetak. Govori se, da se je sam vrgel v Sočo; kajti dan poprej je nekemu svojemu prijatelju rekel, da se ne videta več. Vzrok samomora je neznan. — Na Dol-Otlici se je, najbrže v blaznosti, ustrelil gozdar Josip Siegel. Ostal je koj mrtev. Dopolnilne volitve v Belokrajini. Pri dopolnilnih volitvah v Belokrajini je prodrl kandidat S. L. S. Dermastja. Dobil je 1343 glasov. Njegov protikandidat Mazelle je dobil 1113 glasov. Nov denar. Državni zakonik objavlja naredbo glasom katere se izkazuje 2-kronski novec v znesku 35 milijonov kron in I-kronski novec v znesku 7d milijonov kron. Pozor gostilničarji! Te dni se je zgoidlo v nekem kraju, da so hoteli gostje plačati vino gostilničarju po tisti ceni, kakor je bilo zabilježeno na tiskanem ceniku, ki je visel na steni. Krčmar pa toči \ ino dražje. Nastal je prepir med gosti in gostilničarjem. Gg. gostilničarje opozarjamo, da ima »Narodna Tiskarna« \ zalogi tiskane cenike, ki pa se morajo plemeniti vsakikrat, ko gostilničar premeni cene vinu ali jedači. Plesi in županstva. Bliža se čas javnih plesov. Naša slavna županstva pozivamo, da naložijo visoko takso za vsak javni ples. Kdor hoče plesati, naj plača! Slavne cestne odbore opozarjamo, da je »Narodna Tiskarna« založila tiskovine po predpisih deželnega odbora. K izrednemu naboru dne 2(1. t. m. pristopilo je prostovoljno: Iz goriškega okraja 54 mladeničev; potrjenih je bilo 9. Iz gradiščanskega okraja b; potrjen je bil L Iz tolminskega okraja 25; potrjenih je bilo Id. Iz mesta 7; potrjena sta bila 2. 28.000 K' poneveril je knjigovodja zdravilišča na Brionih, Lackner, ter pobegnil. SOletnico službovanja pri tvrdki Bakarič in Simoniji na Šušaku je slavil v torek st roja r Blaž Brešan iz Podgo-rc. 3'vrdka je priredila Brešanu kanket ter mu podarila 300 K. Pri splavljenju druge avstrijske dreadnougtke bo zastopal predsedni-štvo avstrijske poslanskczbornicc zbornični podpredsednik Pogačnik. Za zgradbo Belokranjske železnice se bo prva lopata slavnostno zasadila v zemljo v soboto predpoludne ob 11. uri v Novem mestu. K tej slavnosti pride tudi železniški minister Forster. Povabljeni so tudi vsi predstojniki uradov. Po oficieini slavnosti bo slavnostni banket. Prvi slovenski docent na zagrebškem vseučilišču. Zagrebški uradni list »Narodne novine« priobčuje, da je ban potrdil sklep pravne fakultete zagrebškega vseučilišča, da se dopusti k do-centuri v državnem pravu na zagrebškem vseučilišču dr. Bogumila V o š-n j a k. Dr. Vošnjak je prvi docent na zagrebškem vseučilišču in bo imel svoja predavanja tudi v slovenskem jeziku. Sattnerjev oratorij, prvo slovensko delo v tako velikem slogu, se bo danes zvečer v Ljubljani v veliki dvorani »Union-a« četrtič proizvajal. Vozni red izda, kgkor navadno s prvini majem znani trgovec Teod. Hribar, katerega priloži kot prilogo našim listom. K polomu v Pulju. Namestništvo je dogovorno z istrskim deželnim odborom imenovalo okrajnega glavarja barona Gorizzutti za definitivnega vladnega komisarja. Kot člani posvetovalnega odbora so bili imenovani: odvetnik dr. Julij Baseggio; zdravnik dr. Bossi; posestnik iu predsednik cestnega odbora Kvirin Fabro; uradnik Ivan Li-russi; c. kr. višji komisar vojne mornarice Fran Lovisoni; obrtni nadzornik inžener Ahil Pellegrini; c. in kr. vojno-mornarični inžener Josip Rittenauer in posojilničtii blagajnik Josip Stihovič. Ti člani imajo pravico svetovanja, a ne nristoja jim pravica glasovanja, tako da je delovanje barona Gorizzuttija popolnoma neodvisno od mnenja teh članov. Solčni mrk. Dne 17. aprila t. I. bode sobice mrknilo. i a mrk bode viden tudi pri nas, in sicer bode začetek ob 11.54 min. predpoludne. Zenska kandidira za deželnozborski mandat. Po smrti dr. Škarde je na razpolago njegov mandat, za katerega so postavili žensko kandidatinjo v osebi učiteljice Marije Tuma. Po češkem dc-želnozborskem vol. redu imajo tudi ženske aktivno in pasivno volilno pravico. Civ ilni pogreb. V železničnem kupeju se je nabrala vesela družba; posebno iskreno sta se razgovarjala neki gospod in neka dama, tako da so polagoma drugi umolknili in poslušali nastopni j>n-govor: Gospod: »Jaz sem očiten sovražnik vseh cerkvenih obredov, pogrebov i. t. d. in bi hotel kot svobodomislec biti (udi pokopan le s posvetnim sprevodom.« Dama: »Tako? V tem sem si nabrala jaz tudi že nekaj izkušenj; še le pred nekaterimi dnevi sem bila priča prav lepega civilnega pogreba.« (iosp od:»To je pač jako zanimivo, milostiva gospa; prosim, povejte mi kaj iiatanenejega o tem. Jaz sem namreč časnikar in bi mogel tako svojim či-tateljem prav nazorno dokazati prednosti svojega naziranja.« Dama: »Doselila sem prijateljsko ohitelj na deželi iu sem tam slišala, da je nevarno zbolel neki mnogoleten ta-inošnji hišni stanovalec. Sostanovalce je to žalostilo in otroci so zahajali večkrat k bolniku, da so pozvedovali, kako se počuti. Slednjič se je zdelo, da se mu bliža zadnja ura.« Gospod: »In niso poslali po duhovnika?« D a m a: »O ne, on ni občeval celo svoje življenje z nobenim duhovnikom in tako se je zdelo odveč, poklicati mu ga k poslednji uri.« (i os pod: »In kako so pa opravili pogreb?« Dama: »Prav lepo, ali brez vsake verske izjave. Vsa ohitelj in vsi domačini so bili prisotni. Ko so spustili mrliča v jamo nedaleč od grajščine, je pristopil sam grajščak ter posvetil svojemu lovskemu sodrugu kratko, ali iskreno žalnieo.« Gospod: »In prosim, milostiva gospa, ali ste morda nje vsebino slučajno ohranili v spoininu, da je moreni iz-poročiti svojini čitatcljem?« D a m a: »Da, bilo je le malo besed. Ubogi Karo je rekel — bil je vedno dober pes, ali pa zadnje je postal nekaj renčav.« Civilnemu pogrebu prijazni gospod je obstal kot bi bil padel iz oblakov in izkupil zasluženi zasmeh sopotujočih poslušavcev. Turki obstreljevali avstrijsko trgovsko ladijo »Skodra«, ki je plula dne 14. t. m. po reki Bojana. Turška posadka na tamošnji utrdbi je zahtevala, naj se parnik ustavi. Ker se pa ta ni odzval povelju, so koj začeli streljati. Dva mornarja sta ranjena. Najbrže niso Turki prav spoznali avstro-ogrske trgovske zastave, ki ima iste barve kot italijanska, a so drugače razvrščene. Uvedla se je preiskava. Zvonik sv. Marka v Benetkah je že dovršen. I Mie 25. aprila se bode vršilo slavnostno posvečenje zvonika. Na sibirski železnici so zopet zasledili velika poneverjenja. Primanjkuje I mil. rubljev. Iz Osterielda (\Y e s t f a 1 s k o. N e m č i j a). Dragi g. urednik! V 11. št. \ ašega cen j. lista stoji notica o splošni stavki pretnogarjev na Angleškem in \ Nemčiji. To mi je dalo povod, nekoliko opisati ta zelo kritičen položaj, ki ima v ozadju internacjonalno-političen motiv. /?e par mesecev se je med socialnimi demokrati razvijala živahna agitacija za splošno stavko pretnogarjev, ki tudi ni bila brez anarhistiškega namena: zadati nemški državi občuten udarce na jtolju industrije in trgovine. -»Krščanska zveza« se je odločno postavila na stališče, da je sedaj neugoden cas za stavko. A ti rdeči bratci, ki jim je po državnozborskih volitvah poseb no vzrastei greben, so vsejedno v nedeljo, lit. t. m., proglasili stavko, hoteč pokazati svojo mogočnost ter so žugali, da jim mora vse slediti, drugače bo kri tekla v potokih po ulicah. A njih namera se jim deloma ni posrečila. I >o splošne stavke začasno gotovo ne pride. V tukajšnjem oddelku Rur, ki šteje 360.1 M m pretnogarjev. je stavkalo prve dni okoii JoO.IMhi mož. a se je do konec tedna njih število že zmanjšalo na KiO.immi. \ tem oddelku se je nakopalo povprečno vsaki dan 26P.1MHI ton premoga, a sedaj se ga nakoplje približno 120.000 ton. — Po nekaterih krajih je prišlo med delujočimi in stavkajočimi delavci do velikih pretepov, ki so zahtevali že več človeških žrtev. Največji nemiri so se vršili v liambormi, ki je največja avstrijska oziroma tudi slovenska kolonija. V tem industrijskem okraju štejemo 19.000 avstrijskih podanikov. Za nas slovenske rojake, posebno za tiste, ki imajo številno družino, je ta položaj skrajno neugoden. Bog daj, da bi se kmalu na bolje obrnilo. Z Vašim dovoljenjem, k, urednik, o priliki kaj več? Pozdrav Vam, kakor tudi vsem naročnikom in čitatcljcm »Prim. lista«. P o j a k s K a n a I s k c g ti. Op. uredil. Predali našega lista so Vam vedno na razpolago. Živeli! Mestne novice. Umrla je dne 15. marca t. I. Ana Coffou roj. Malešdievicli, soproga c. k. svetnika Ferdinanda Coftou. Pogreb je bil v nedeljo. Truplo so prepeljali v Št. Andrež. Maše zadušnice se bodo brale v soboto dne 2.3. t. m. ob 10. uri v stolnici. Svetila ji večna luč! Velerodnemu g. soprogu izražamo srčno sožalje. m Umri je v Gorici dne 16. t. m. upokojeni nadučitelj Jernej Troha, doma iz Pečin. m Odbor »Slovenskega katol. delavskega društva« se je v seji dne 17. t. m. tako le sestavil: Predsednik: Ivan Gorjup, pekovski mojster v Gorici, pod predsednik: Šteian Kralj, blagajnik: Luka IJugar iu tajnik: Miha Zimic. Novi odbor naj modro in krepko vodi naše najstarše katoliško društvo v Gorici! m Shod društva »Skalnice« je bil v nedeljo v gledališču »Central« ob precejšnji udeležbi. Govorila je gospica predsednica Marica Podgornik in duhovni voditelj dr. A. Pavlica. Letni računi izkazujejo lep napredek. Društvo ima v Gorici svojo hišo. V novi odbor so bile izvoljene gg. Marica Podgornik. Karolina Makuc, Neža Štrukelj, Uršuia Lutman, Ivanka Kovačič, Antonija Nardin, Marija Erjavc, Neža Dugar in Jo-sipina Žnideršič in Marija Kermavner. Kot namestnice so bile izvoljene gg. Iv. Andiovee, Alojzija Zajec, Ana Vovk, Tomazin Marija, Ivanka Bone in Marija Vilhar. Kot pregledovalki računov ste bili izvoljeni gg. Eliza Makuc in Marija Brcmec. I hihovni voditelj je v svojem govoru povdarjal, da bodi geslo vsem dru-štvciiicain: Ponižnost in pogum! Cim večja je ponižnost, tem večji je pogum. Kjer ni mej ženstvom prave ponižnosti, ni tudi poguma, ampak le predrznost in klepetavost, ki vse razdira in uničuje. Ponižnost in pogum ste čednosti, po katerih se odlikuje ženski spol pred moškim. Ji dve čednosti ste dika in ponos vsake žene, ki ž njima podpira tri v o g I e p r i hiši. Kjer teh čedno->ti ni, se hiša razdere. V teh dveh čednostih naj napredujejo posameznice in celo društvo. m Odbor društva »Skalnice« bo imel \ torek dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih sejo. m Maša zadušnica. V soboto bo na Kostanjevici obit. uri slovesno mrtvaško opravilo s sv. mašo za rajno nadvojvo-dinjo Marijo herezijo, grofico Cliam-bord, katere zemeljski ostanki počivajo \ kraljevi grobnici ravno tam. m Na belo nedeljo bo torej veselica v dvorani »Central« na korist »Slovenskega Sirotišča«. Opozarjamo že sedaj' Goriška elektrika je jako draga, tako draga kakor maiokje. Enako tudi plin. Pravijo, da kjer m konkurence, de-ia producent s svojimi izdelki kakor se mu zljubi. Draginjo plina in elektrike občutijo v mestu posebno obrtniki. Goriške lekarne so vse laške. 7 jiii je v celem mestu, izmed teh nijedna slovenska. Poleg tega nimajo nekatere niti najmanjših slovenskih napisov. Tako n. pr. lekarna Kiirner blizu glavne pošte in lekarna Bontoni v Raštelju nimata najmanjšega slovenskega napisa. To kaže, da slovenskih odjemalcev ti dve lekarni ne marati. Druge lekarne imajo vsaj za silo par črk slovenskih, čeravno po veliki večini žive vsi goriški lekarni-čarji od slovenskih odjemalcev. Kokošji tatovi. V noči od sobote na nedeljo so dosedaj neznani ljubitelji kur nadlegovali kurjo družino g. Mihaela Zimica, v ulici Eormica, strojnika v »Narodni Tiskarni«. Ti nepridipravi so v vrečah odnesli celo kurjo družino z gospodarjem, lepim petelinom na čelu. Pobasali so šest kokoši in petelina. Kurja tatvina se je naznanila policiji. m Goriški »Alont« izkazuje za I. 1911 dobička 125.ll84.64 K. m Koliko lalimentov je bilo v tekočem letu v Gorici? Do 20 marca je bilo v Gorici že 29 ialimentov. Naša Gorica je najbrže dosegla rekord v falimentih. m Lovski pes, ki sliši na ime »Sep-ter« se je zgubil. Pes ima veliko belo dlako s črnimi pikami. Kdor bi ga našel je naprošen, da ga pripelje grofici Cri-staluig v Rožni dolini pri Gorici. Zagotovljena mu je lepa nagrada. Odprti lekarni. Od 24. do .31. t. m. bodeta odprti tudi ob nedeljah in praznikih popoludne in bodeta imeli ponočno službo lekarni: Gironcoli - Pon-t o u i. Iz goriške okolice. g Iz Ravnice. (N o v i c e). Tudi iz naše vasi moramo sporočiti v »Prim. List« nekaj novic. Vode, zdrave, pitne vode nimamo Ravničani. Nobenega studenca. nobenega izvirka. Kar si nalovimo vode ob deževju, to imamo ob suši in čez poletje. Cestne mlake z vodo napolnjene so nam mnogokrat, posebno ob suši dobrodošle tudi za kuhanje. -Zgodilo se je že, da smo jemali iz teh žabjih mlak gost močnik, ki ni bil zdravju koristen. Torej bi bil čas, da bi se nas kdo spomnil in nam pripomogel do dobre vode. »Sokoliči« so nas obiskali eno zadnjih nedelj. Pisalo se je, da jih pride okoli 200 in sicer iz Prvačine, iz Dorn-berga iz Črnič, iz Solkana itd. Znani gostilničar »Rudolfč« se je trudil ceh teden, pobijal perutnino, rezal »poršut«, ..vrl pečenko itd. Pripravil je kosila za 140 oseb, vseh skupaj pa je prišlo le nekaj nad .30 oseb. Zguba velika, kaj? Kdo plača »naprednemu« »Dolfču« zgubo? — »Sokoliči« so prišli ustanavljat »Sokola«. Ne vemo, če bo kaj kruha iz te moke. .Možje in mladeniči poštenjaki, preč od liberalnega društva! g Števerjan 20. III. Danes je na občinski Inši zaplapolala zastava v znak, da je dobila občina novega župana. Iz srca se vesele tega vsi pristaši S. L. S., kajti boj, ki so ga morah biti z nasprotnikom. je bil trd in hud. Liberalizmu je z današnjo volitvijo v naši občinski hiši odklenkalo. Na mesta, kjer so stali po-I red zagrizeni liberalčki. stopajo zma-gonosno naši ljudje. Odkrito moramo reči. da bo imelo novo županstvo mnogo posla in resnega dela. predno popravi, kar se je zavozilo, posebno v zadnjih sedmih suhih letih. Toda kljub temu gledamo mi mirno v bodočnost, ker vemo, da so prišli h krmilu občinske la dje taki ljudje, ki jo bojo znali izpeljati iz nevarnih vrtincev, kamor so jo spravili liberalni petelinčki. V županstvu sede sedaj samo naši pristaši, nasprotniki nimajo niti enega zastopnika. Novoizvoljenemu županu g. Karlu Prinčiču kličemo Občinarji: Prisrčno pozdravljeni na novem mestu! Za podžupane so bili izvoljeni gg.: Jožef Maraž, 1'rane Terpin, Janez Škorjanc, Karol Hlede, Anton Colja, Jožef Martinčič, Izidor Bizaj in Anton Pod-iieršič. g Za »Slovensko Sirotišče« je dovolilo županstvo v Sovodnjah v svoji zadnji seji 60 K podpore. Živeli! g Gabrije pri Rubijah. Našega dušnega pastirja bomo plačevali odslej z dokladami na izravne davke in ne kakor doslej s pobiranjem po občini. g Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri (iorici, reg. zadr. z neomejeno zavezo«, ki se vrši na Belo nedeljo dne 14. aprila 1912 ob 4. uri popoldne v »Zadružnem Domu«. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrjenjc računskega sklepa za I. 1911. .3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika: 4. Slučajnosti. 5. Predavanje. Odbor. g Šolskega pouka ni bilo v Sovod-njali mesec dni vslcd otroške bolezni, l e dni je zopet začel. Iz cerkljanskega okraja. c Županstvu Cerkno je deželni zbor dovolil za vodovod v Poljanah 900 K podpore in ne 20(1 K, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Uredn. c Cerkno. V nedeljo je med sv. mašo ob 10. uri začelo goreti v prodajalni Jerneja Štravs. Užgal se je petrolej v neki posodi. Posrečilo se je ogenj takoj udušiti, a vseeno je ljudstvo vse zbegano drlo iz cerkve. Iz kobariškega okraja. kd Županom v Kobaridu je bil izvoljen g. E. Miklavič. Iz bovškega okraja. b Srpenica. Čeravno poslušajo nekateri naših ljudi zlate nauke, ki nam jih daje naš preč. g. kurat, se jih pa vendar ne držijo. Svojega bližnjega kar sovražno gledajo in v kaplji vode bi ga utopili. Posebno so pa razbrzdani nekateri mladi fantje na Žagi. Bilo je ravno drugo pustno nedeljo, ko smo šli od sv. maše domov. Šli so tudi trije mladeniči za ljudstvom kričaje iu vriskaje. Ko so ti trije dohiteli ljudstvo, so jih nekateri opozorili, da se to ne spodobi. Ali koj se je eden izmed onih treh oglasil z besedami: »kje je Bog?! Boga ni nič!« Strah in groza je bilo slišati one besede. Ali ni to sramota za stariše? V Srpenici so nekateri gostilničarji, ki namesto da bi med sv. mašo gostilno zaprli, zadržujejo ljudi, naj ne hodijo poslušat pridige. Potem pa sami držijo v svoji gostilni pridige po svoje ter se norčujejo iz svetih reči. Zapomnite si, da vam to ne bo prineslo nobenega blagoslova, marveč samo prekletstvo. Poznal sem gostilno, ki je bila med sv. mašo vedno zaprta, dokler je gospodarila v nji še mati ; in dobro je takrat šlo. Ko je pa sin prevzel gostilno, jo je imel vedno odprto, tudi ob času sv. maše. Ioda ta sin ni imel sreče, prišel je sčasoma ob vse premoženje in nazadnje tudi ob pamet kajti umrl je v norišnici. I o je resnična zgodbica in svarilen vzgled za vsakogar, ki mu je mar za dušni blagor. Starišem pa polagam na srce, naj ponče svoje sinove, naj vsaj tisto urico, ko traja sv. maša, ne gredo v krčmo. Saj imajo potem dovolj časa zapravili težko zasluženi denar. Obči n a r. Iz korminskega okraja. kr Baron Locatelli, župan v Kor-niinu je bil te dni sprejet od cesarja v avdijenci. Baron Locatelli sc je šel nam-ccsarju zahvalit, ker je bil imenovan članom gosposke zbornice. kr V Kožbani se ustanovi kat. slov. izobraževalno društvo dne 25. t. m. na praznik Mar. Oznanenja — ob 3h popoldne. Iz tržiškega okraja. tr Doberdob. V sredo, dne 13. t. m., se je videlo nad našo občino nekaj, če sar se pri nas gotovo ni videlo, odkar svet obstoji. Bil je namreč velikanski ptič — zrakoplov. To je bilo za naše ljudi velikansko začudenje! Zrakoplov je priletel nad Sočino strugo do Zagra-ja, potem je krenil na ievo po obrežju hribov naravnost nad vojaško strelišče. Nad »Laškim jezerom« je napravil par kolobarjev v zraku ter se vrnil nad Doberdobom v smeri državne ceste v Gorico. Tvrdka A. & F. Andervvald r— i GORICI — releališče Josipa Verdi št. 32 (t hiši sl. Centralne posojilnice) priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu obči stvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za kolonjalno blago in delikatese. Vedno sveže in prve vrste blago po najnižjih cenah. P0STREŽFA TOČNA IN SOLIDNA. Čast. meslsim strni.kam pošilja se blago na dom. 9jWAUihuJui; ao> JuvrituAui>io;xLcvA&>A> iujoliz/fmaot/ žamnjxiz«cu> 4 afitejor Jtvjb 4Kxnxyt>a£ruy anarnho' 4 in/ v /uruzrtotrv TCaifisuunen.'. /UafiW maJtovvzfLniA/ jvznarnhov'. JOSIP CULOT v Rašfelju šfev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, drobnin za zabavo In punlc za Igračo. Rožni venci, podobice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi stniki, cevi itd. itd. BILANCA ..ZASTAVLJALNICE IN Ž NJO ZDRUŽENE HRANILNICE" ZA LETO 1911. > v Imovlna K v > Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odje- A malcev v mestu sc blago do- Ql stavlja na dom, ^ Pošilja se po železnici in pošti. 00®00€> s f 1 JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje mrnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in čresljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske in letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. S ukn za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslou. razpašiljalna H. Stcrmechi v Celju št. 301 Vzorci na zahtevo poštni neprosto. Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice" u Gorjani rogi str. zadrugo z uooniojcno zavozo, ki so bo vrSil na cvetno ned. dne 31. marca po blagoslovu v farovžu. DNEVNI RED: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Polrjenje računskega sklepa za 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. NAČELSTVO. Priporočamo pri nakupu pomladanskega in poletnega blaga za ženske in možke obleke slovensko tvrdko IUk11 & Knrlni Gorica, t> iska ul. št. II. ODLIKOVANA PEKARNA Gorica, vla Formlca as priporoča /.a odjemanje razntiga peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo jo najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posot. S spoštovanjem E. Jakin Ure budilke po H K z garancijo eno leto; stenske ure i nihalom ■L lepo omarico, bije ure in pol ure i natančnim tekom l enoletno garancijo II K; nikelnaite žepno ure s stanovitnimi belimi pokrovi I K; srebrna cilinder-remontor ura, lepo gravirano t enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, pečatone pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej. Velika zaloga raznovrstnega. zlata in srebrnine. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila, ki se izvršujejc točno in po zmernih cenah. Jakob Šuligoj, urar c. kr. državnih železnic := GORICA, Gosposka ulica št. 25. Cevljarsho zadruga g Mirnu priporoča sl. občinstvu, da se pri nakupu obuvala za bližnje velikonočne praznike poslužl naših izdelkov, ki se prodajajo v naslednjih naših prodajalnah: ■ ~~~ v Gorici ^=== na Starem trgu it. 1. (na vogalu Rabatišča). V TRSTO, Earriera vecchia 38. V SPLITU, ulica staroga suda 314. V TRSTD, Via dei Rettori 1. Prodajalnice su preskrbljene z vsakovrstnim črnim in barvanim obuvalom za vsaki stan. Čevlji »Čevljarske zadruge" v Mirnu se glede ličnosti kosajo z vsakim tujim izdelkom, a so poleg tega trpežni, ker se za izdelovanje istih rabi le usnje prve vrste. 9 t H A A I A A A Ročno delo. Nizke cene. Sprejemajo se naročila po meri. Izvršuje se poprave. ♦ ♦ Odlikovana pekarija ^liifslaričlčarna ♦ ♦ • K. Draščik 8 V ♦ ♦ ♦ ♦ v tiorici na Kornu (v lastni hiti) IzvrAuJe naročila vflako-vrfltnega peciva, torte, kolače za blrnmnoa ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali orlq. buteljkah. Priporoča ne ul. ohčlnntvu. Cene jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ NOVA TRGOVINA Z USNJEM v Kapucinski ulici ..pri Lizi" štev. 2. Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevlj. potrebno, vsem ccnj. odjemalcem v mestu in na deželi., ter želim /.dobrim blago m in z najnižjimi cenami postreči. Pričakujem obilo odjemalcev. S spoštovanjem udani Josip Marušič, trgovec. Gorica, Kapucinska ulica štev. 2. »CENTRALNA POSOJILNICA" f^EGiscFjovflnfl zflDFjuefl z omEjeno zavezo 3E3E3ET V GORICI 58 I obrestuje hranilne vloge po 4'UU|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'4"0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. & GT t********** 4 ----- Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiatrovaiia zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupa kmetijskih potrebščin in pri prodni ^ •'v ^ kmetijskih pridelkov, •/v ‘/v- Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JO S. VERPI ŠT. 32. ***** i : Velika izbera GAMAŠ GALOŠ J. DRUFOVKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z žeiezjem v Gorici v hiSi „QoriSke ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Piiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za Pohiitvo in stavbeno mizarsko. kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, •traniMne Mpr*ve in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in lelezne cevi p f • > žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in p Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. — - - . — Prosimo aahtevati listke blagajne radi kontrole. role. J »^3» ____________ Izdajatelj in odgovorni urednikJ Vimpolšek v Gorici. Tiska , Nrodna Tiskarna* v Gorici {odgov. L Lukežič.