(>. štev. Novo mesto 15. marca 1907. XX1IL letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. meseca. Cena jim je 8 poštnino vred za ce]o leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroĚnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, namínino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. E Trtne škropilnice. Za škropljenje trt z modro galico je neobhodno treba dobre škropilnice, to je take, ki na fino škropi in malo malo galice porabi. Skrajni Èas je že, da opuste vinogradniki one škropilnice, ki se dobe pod imenom „škarje", kajti te škropilnice ne škropijo na fino, marveč preveč na debelo in pri tcni gre se polovica galice po ttelj in po obleki. Ker je Hat, oziroma grozd proti peronospori le tedaj dobro zavarovan, ako je na fino poškropljen, jetoraj škropljenje s škarjemi za trto nezadostno in obenem slih«].ratentovanaSkroriiniea,Avstrija" zelo potratno, kajti pri I ji»jča8t,i>, bakreno breuti» ju drojnimraz- lirsiinikoui. ra mírnil nib.) SMP U ujem gre skoraj polovica vse galicc v zgiibo, Pri sedanji, jako visoki ceni galice, kakor tndi vsled tega, ker Je bolezen pe- g ronospora ravno zaiiuja leta vinogradnikom velike škode priKadevala, je gotovo oboje velikega pomena. Veak pameten vinogradnik (ali pa po 2—3 majhni posestniki skupaj) si bo toraj omislil kako dobro škropilnico, ki je izdelana po francoskem sistemu „Vermorel" in katera ga- C a» 31ika 8. Nftstnvek ta Škropljenje Buper kiolega irviSka (Škropi z moůuim cur-knm le katiar »e jfiimb g pritisne). Ako se zanieijjft UBtnik u « naTailniin, Škropi ee lahk« grozdje z istim [irot.i peronospori tudi nieii listjeoi. g gumb, u nstnik. Slika 4. Sahrbtni i.Teplaliiik „Torpedo Slika 3. Bočui iveplaliiik „lliniaiur Vindubouft". lico na fino razprŠiije. Ker so take Škropilnice narejene iz bakra in medi, so sicer dražje kakor škarje — letos je njili cena vsled visoke cene bakra se za ao'Yo po-skoÈila — 80 pa bolj trpežne, labko in popolno delajo in se že kmaln prihrani na galici in obleki to, kar stane taka škropilnica več kakor škarje. Kna najboljšili takih škropilnic, ki si Je ne samo v Avstriji, ampak tndi v Nemčiji pridobila priznanja in odjemalcev, je škropilnica, pod imenom „Avstrija". ])a se te škropilnice pri nas bolj udomačijo, kakor tudi, da jili dobijo vinogradniki bolj po--ceni, izposloval je podpisani znaten popust za one vinogradnike, ki naročijo škropilnice potom C. kr. vinarskega nadzorstva za Kranjsko, tako da jili dobe po isti ceni, kakor jili oddaja nižjeavatrijska kmet. dnižba, oziroma društvo za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju svojim članom. Skoraj najbolj priljubljena je škropilnica štev. 2, hitreje dela pa št. 1, ker ima dva razpršilnika. Št. 3 in 4 imate okroglo brento, ki je nekoliko manjša in ne sedi tako prikladno na lirbtu, kakor prve dve. Ker je treba tudi grozdje, osobito zarod pred cvetjem, proti peronospori temeljito škropiti, priporoča vinogradnikom, da si naroče tudi nastavek fglej sliko 2), ki je sicer namenjen za škropljenje grozdja zoper kislega črvička. Ako namreč poškropimo vinograd kot po navadi, ne glede na grozdje, snamemo cev škropilnice z navadnim nastavkom in jo nadomestimo s cevjo z naslikanim nastavkom. Obenem pa zamenjamo njegov ustnik (mnšieo = Mundstiick) z navadnim, od škropilnice vzetim. Ta nastavek ne^ škropi drugače, kakor če pritisnemo na gumb fg). Če torej škropilnico nekoliko napumpam, odgrnem z desno roko listje okoli grozdnega zaroda, z levo pa grozdje lahko prav temeljito poškropim, ne da bi porabil veliko galice. To velja posebno za drugo in tretje škropljenje, v katerem casti je grozdje Še bolj v listu skrito in ga pri navadnem škropljenju le težko za-denemo, dasi ga ravno takrat bolezen najraje napada. — Da se prihrani na vožnji, bi lahko županstva ali društva skupno naročala škropilnice po železnici mesto vsak poi^amezni po pošti. Za okolico Novega mesta preskrbi naročilo škropilnic po železnici podpisani, ako se vsaj do 1. aprila zglasi večje število naročnikov, od katerih pa mora vaak pri naročit vi vplačati vsaj 10 kron, pri sprejemu àkropilaîce pa ostali znesek. — Kdor bi si želel nabaviti tak žveplaluik, ga lahko ob enem naroČi. Bohuslav Skalický, C. kr. Tinarski naikunttk za firanjeko v RodolfoTeTo. K .pomladanski setvi. Nenavadno dolga in trda je letošnja zima, Sredi marca smo, pa se ni mogoče na njive. Po nizkih in odsojnih legah leži še vse polno snega. Vsa pomladanska setev se bo vsled tega močno zakasnila. Že zaraditega, ker bo vsa setev bolj kasna, smo na škodi. Sliši se pa tudi, daje po nekaterih legah zimska strn pognila, zlasti rž. To je drugi udarec za našega kmeta v letošnji zimi. Po takih legah bo treba njive se enkrat obdelati, kar bo spomladna dela še bolj zavleklo. Treba bo hiteti, da se opravijo vsa potrebna dela. Kjer je zimska rž pognila, sejati bo kaj druzega. V naiili razmerah se po takih prostorih rada poseje jara rž, proso ali turŠica. To je prav. Vaak poseje kar mu bolj kaže. Vendar bi opozoril naŠe gospodarje v tem slučaju tudi na oves. Oves je rastlina, ki se v današnjih razmerah veliko bolj priporoča kakor drugo žito. Ne le da oves po naših krajili dobro stori, da daje lepe pridelke na zrnju, ima tudi dobro ceno in se lahko proda. Veliko vredno je pa tudi to, da se da po zgodnjem ovsu pridelati tudi Se strniščno repo, ako je vreme jeseni količkaj ugodno. Seveda je to mogoče le po zgodnjem ovsu, kakor je n. pr. d u p a v s k i o v e s ^ ki pri nas prav dobro obrodi in daje prav težko zrnje. Pa tudi to je pripisati ovsu na dobro, da nam daje prav dobro slamo za krmljenje, kar v naših razmerah tudi ni brez pomena. Če sejemo oves po njivah kjer je pognila zimska strn, bo zemlja dosti gnojna. Po drugih njivah se pa priporoča, da ovsu pognojimo s čilskim solitrom. Izkušnje so namreč dognale in sicer pri nas in drugod, da se gnojenje ovsa s čilskim solitrom posebno dobro sponasa in da zadostuje v tem slučaju za 1 oral 50 do 75 kg čilskega solitra, ki se raztrosi v dveli potili ; prvič ko oves dobro ozeleni in drugič kake 14 dni pozneje. Da se. Čilski solitér lažje raztrosi, ga je zdrobiti in pomešati s prstjo. —r— Za našo živino — več krme. Mnogo je vzrokov, da je naŠa živinoreja zaostala za drugimi deželami. Ko bi bili pri nas tako zavedni, kakor so po drugih deželah, bi tudi pri nas malo bolj skrbeli za rejo potrebnih in dobrih bikov. A1Î pri nas 36 ne stori od strani prizadetih živinorejcev nič! Le posameznim vnetim živinorejcem se imamo zahvaliti, da se sploh redijo kaki biki. Celota se pa ne gane. Po drugih deželah je drugače. Tam se vsi prizadeti živinorejci brigajo in pogajajo za to, da se redijo dobri plemenjaki v zadostnem številu. Tam uvidijo, da so dobri plemenjaki važen pogoj, ako naj živinoreja napreduje ; pri nas se pa nihče za to ne zmeni. Druga velika iu glavna napaka naše živinoreje je pa to, da pridelujemo premalo krme. Pomanjkanje krme je največ krivo, ako se po nekaterih naših krajih ne more živinoreja povzdigniti. Mnogi posestniki pridelajo tako malo krme, da mora živina čez zimo v pravem pomenu besede stradati. Že sedaj, ko leži zunaj še sneg, gonijo maogi svojo živino po kopnih mestih, da obira suho travo, ki ni segnila Čez zimo. Drugi pa živino sploh revno preživljjijo, tako da čez zimo navadno shujša. V takih razmerah ni seve nič čudnega, da je živina slaba in da ne daje nobenih pravih koristij. Dokler se pa ne i^premene te razmere, toliko časa tudi misliti ni, da bi se živinoreja kaj izdatno zboljšala. Zato pa prav sedaj in vnovič kličemo: Pridelujte več krme in skrbite, da bo dobila živina več krme in boljše krme! Živina mora biti dobro rejena; le v tem slučaju nam daje popolne koristi. TjC v tem slučaju se mlada goved dobro razvija, se voli dobro redijo in dajejo krave dosti mleka. V tem oziru nas čaka še mnogo livaležnega dela! Mali posestniki, ki ne morejo po njivah več detelje ali drugih krmskih rastlin sejati, naj skušajo z dobrim gnojenjem povzdigniti dosedanje pridelke. Vse detelje so hvaležne za umetna gnojila! Drugi posestniki pa, ki imajo toliko zemlje, da hI se dalo več detelje sejati, naj sejejo več detelje in drugih krmskih rastlin in naj skušajo ob enem tudi z dobrim gnojenjem povzdigniti dosedanje pridelke. —r— Topol ali jagnjed za koloseke. Po vsej pravici potezal se je gospod Bohuslav Skalický v zadnji številki „Dolenjskih Novic" pod nadpisom : ,Zasajajmo koloseke in inpregnirajmo kolje^ zato, da je treba z razširjajočim vinogradstvom, vzlie kaj velikemu podraženju vinogradskega kolja, tudi za pridelovanje kolja, za zasaditev kolosekov skrbeti. V koliko da se bo takozvana Besonova akacija, to je akacija brez trnja za koloseke priporočljiva izkazala, to mora šele skušnja dognati. Ako bode ona v vseh druzih lastnostih, razun v „breztrnosti" popolnoma enaka navadni tmasti akaciji, potem si paČ boljše rastline za zasaditev kolosekov niti misliti ne moremo. Saj je pač obče znano, da je prirastek akacije že kar čudovito velik, v treh, štirih letih, pa je kolja polno in to prav primernega, ravnega, ter dolgo trajajočega, osobito ako se ga lubadi oprosti, to je obeli. Le tisto grdo trnje ga kar grdo podraži, tako podraži, da se skora ne izplača napravljati ga že celo ne z plačenimi delavci. Da nam Besonova akacija to nedostatnost odpravi, potem smemo vinogradniki pač veseli biti ter hlastno po njej seči. Pa imamo še eno rastlino, katera je kaj priporočljiva za pridelovanje trtnega kolja, torej za zasaditev kolosekov in ta je topola ali jagnjed. Da daje topola kaj obilo lepega in tudi dolgo trajnega kolja ni pač nič novega, saj ga pridelujejo po nekaterih krajih na Dolenjskem že od nekdaj. Kdor je bil že v Dobruski vasi pri Škocijanu, videl je lahko kar drevored takih topol, katere je v prevagljivi meri menim da ranjci izvrstni kmetovalec Matija liohrman zasadil. No, topole, zasajene v namen pridelovanja vinogradskih kolov vidi se lahko tudi še drugod po Dolenjskem, bodisi ob potokih, cestah, potih. Ali da se jih kar v obČe povsod ne zaeaja, kjer se vinof^radstvo Daliaja, to je ravno napačno, to je jako pomanjkljivo. Zato bi bilo pač prav, da bi hi vsi vinogradniki, kateri imajo ob Krki, ob potokili, avoje travnike, da bi »i ob bregovih topol nasadili. To je tem ložej mogoče, ker se topola kar z potaknenci laliko pomaožuje. V zemljo se naredi z kolom luknjo, v to se utakne še presen, nezaausen topolov kol in on se prime, raste, ter v prilično malo letih kaj dosti kolja dajati prične. Z zasaditvijo bregov voda z topolami, doseže se že ta korist, da' se brtg proti poškodbi po vodi utrdi. Ua, kazalo bi se celo, prav močvirne travnike, kar Čez in čez z topolami zasaditi, ter jili tako v koloaeke spremeniti. Najboisi topol v ta namen je pa pač ravno ona, katera se, kakor že rečeno okolo Dobniske vasi pri Škocijanu nahaja. Zatorej vinogradniki poiščite si tam sajenic in posadite jih, i —1— pusti, in ako se potem korenine ven zmeče ter druge vloži. Radič, kakorSnega se k nam h Gorice iu Trsta dovaža, porezan je celo le enkrat, kar je odločno tudi najboljše. —1— -H- Pridelovanje radića. K najhvaležnejsim povrtmm ali zelenjadnim rastlinam prištevati moremo pač radič, latinski „ciclioria intibus" imenovana. 'i'a rastlina nam daje, ako se jo prav izkorišča, kaj fino, osobito pa zdravo solato skozi iielo poletje, daje nam jo pa tudi lahko v zimskem Času. Zdrava solata je radič zaradi grenkobe, katero ima v sebi, kateri se Človek prav hitro privadi, in katera na prebavljaiije želodca jako ugodno upliva. Kaj čislana, (ta najbolj čislana solatna rastlina je radič po vseh južnih deželali. Na Goriškem pridelujejo ga v velikanski meri kar na njivali, in v zimskem času izpeljuje se ga cele vagone v severnejše kraje. Tudi k nam na Dolenjsko ga pride dosti iz Gorice in 'IVsta, prodaja se ga nam prilično jako drago, pa kaj lahko bi ae ga doma pridelovalo. To pa tako-le. Spomladi poseje se njegovo seme, katero se v veČih prodajalnicah dobi na dobro gnojne in globoko prekopane lélie, toda prav na redko. Poseje se ga pa tudi lahko med grah, to takrat ko se grahu natič potika. Ko grah dozori, porije se grahovco in natič, radič se pa okoplje, da ostane sam n» prostoru. Dokler ima v poletnem času nežno listje se ga že lahko za wjlato rabi. Glavna uporaba je pa v zimskem času. V ta namen izkoplje se radičeve korenine, katere so tim boljše, čim debelejše so, in vloži se jih vse jednako skrajšane v dobro zemljo, v kakem gorkem prostoru, kakor v klet, najboljši pa v govejem hlevu. V goveji hlev nanese se namreč pod jasli zemlje, s katere se napravi tako široko gredico, kakor je prostor pod jaslami širok, in v to gredleo polaga se radičeve korenine lepo v enakomerno oddaljenili vrsticah. Vrstice zamorejo biti po eno dlan druga od druge oddaljene, korenine v vrsticah pa po en prst druga od druge. Da ne požre živina listja radite ko začne rasti, se ga mora seveda z dilami primerno obiti. To obitje ima tudi to korist in namen, da postane radičevo listje lepo oble-deno, rumene ali pa živo ruđeče barve, in nežno mehko. Ko listje visokost dlani doseže, poreže se ga v prvič ter porabi, potem pusti se ga pa da še v drugič listje zažene. Čakati, da tudi v tretjič listje zažene, pa ne kaže, kajti tretje listje je že prav majhno, kar zoprno grenko in pa tudi kosmato postane. Boljši se toraj postopa, ako se le dvakrat korenine listje zagnati Politični pregled. Dne 28. m. m. se je vršil v Ljubljani mnogoštevilno obiskan shod zaupnikov S. L. S. Veprejet je bil volivni oklie ter postavljeni kandidati za prihodnje volitve. Za okraje Novo raesto-Mctlika-Črnomelj je proglašen za kandidata g. dvorni svetnik Šuklje. Nekateri deželni zbori zborujejo; moravski je vsprejel zakon o volivni dolžnosti; tržaški deželni zbor pa hoče uvesti volivno preosnovo, katera bi bila Slovencem velika krivica, ne imeli bi nobenega zastopnika. Zakonski predlog je bil vsprejet nezakonito med viharno obstrukcijo slovenskih poslancev. Vlada tega zakonskega načrta ne bo predložila cesarju v potrjenje. Ogrski državni zbor tudi preveva prav tisti duh narodne nestrpnosti ; napraviti liočejo postavo, katera bo zamorila vsako drugo narodnost na Ogrskem. Ruska duma se je komaj sesla, a že pišejo razni listi, da bo morebiti kmalu razpuščena. Ako ruska vlada to atori, potem bo pač jasno, da so njene obljube glede svobode sama sleparija. Da je potem revolucija neizogibna, in sicer najkrutejša revolucija, je umevno. 10. t. m. je bil v Sufiji na sprehodu ustreljen bolgarski ministerski predsednik Petkov. Mož je postopal nad vse mere nasilno in oblastno, pa so se zarotniki lotili njegovega Življenja. Boj med cerkvijo in državo na Francoskem sedaj miruje. Vlada je pri skotili in duhovščini naletela na odpor, kakorsnega se ni nadejala. Zato pa vpijejo fra-masoni, da so katoličani nepokorni državljani. A katoličani le bolj slušajo božji glas in svojo vest kot glas krivičnih postav, ki kot lake nikogar ne vežejo iu ne morejo vezati. Spomini starih dnij. IV, V zadnji številki sem obljubil za nadaljevanje kaj veé povedati o „eksekucijooskih" vojakih. Pomndimo se prej se nekoliko pri brivca. Za brivca so nastopili slabejši Caai, uo-jaèki bataljon je zapustil nase mesto, brivec se je začel starati, žena mu je umrla, «tn,ci šli so po svetu, vrhu tega je dobi] po mnogih letih konkurenta: naselil se je nov britec, ravno nasproti stare brivnice Cez glavni trg. Novi mladi brivec je bil spreten, delaven in pcslrežljiv, dobil je mnogo dela, kar je starega brivca moćno peklo, da nima vated konkurence več toliko zaslužka. Začel mu je nasprotovati, kar mu je mogel, mnogo je moial novi brivec pred njim prestati. Stari brivec ni imel mira, budoval se je in grozil novemu brivcu, kako je to mogoče, da se on podstopj in loti izvrševati to obrt poleg njega v tem malem mestu. Neko nedeljo dopoldan pride neki kmečki mož iz dežele k staremu brivca, naj ga obrije; stari brivec ga prijazno pozdrayi, veli mu sesti, dene mn beli prt okolo vrata in ga dobro z žajfenco namaže, in takd ga pusti namazanega sedeti; mož postane nepotrpežljiv in vpraša brivca: „Ja, ali me ne boste obrili?" Stari iirivec pravi: „Ne smem več briti," Kmet piavi: „Zakaj ne?" „Sedaj je novi bri\ee, napravila sva pogodbo pod strogo kaznijo, d» jaz smem saiuo mazati, oni tam čez trg pa brije." Mož tega ni mogel zapopasti, in pravi: „Kaj čem pa sedaj na- rediti, ky sem ves nažajfan?" „O, oče, to nié ne de, le pojdite čez trg k onemu in vbs bo obril,'* „Tak ne grem!" „No, VI ste pa pravi ćuđak, saj še gospode namažem, pa gredo ôez trg k onemu, pa bi vi ne šli, saj vas nobeden ne pozna!" „Ja, seveda ne, danes sem videl mnogo ljudi iz naše vasi na trgu, kako se mi bodo smejali, a ni me leât." „Ls pojdite, boste videli, ta zna tako briti, ko bi vas % oljem mazal." Mož se odlofi na veliko prigovarjanje starega brivca, gre namazan z belo juto krog vratu čez trg; kajpada gledalcev Je imel dosti, in posmehov&veev mu ni manjkalo. Ko stopi kmetić k novemu brivcu, je precej razumel, kaj to pomeni, da mu je stari brivec zopet eno napravil. Mož sede in pravi: „Kaj pa iniate v mestu za eno prismojeno „orengo" : eden žajfđ, drugi brije, saj to ni bilo nikoli prej; obrite me! Novi brivec se brani briti: „Tisti, ki vas je namazal, usj vas tudi obrije, jaz samo tiste brijem, ki jih namažem, le pojdite nazaj in mu recite, da vas mora un obriti/ Mož se raztogoti, jezen pride zopet ćez trg k staremu brivcu, ga pošteno ozmerja in sili, naj ga obrije, a stari brivec tega nikakor ni hotel. Mtjž v jezi vrže belo ruto od sebe, gre k vodnjaku in se umije ter jezi na oba brivca, zlasti na starega, ter mu zažuga, da mu ne bo odšel. Mt^ž je šel neobrit iz mesta domu. — Stan brivec se ni mogel na mladega navaditi, zaslužke je imel le male, začel je v ti togoti pridno popivati. Nekega dne je bil pijí II in razkaćen v neki krčmi, začel je v jezi kupice in drugo pobijati. V ti jezi je sel domu, zbolel trdo, legel in v par dnevih tudi umrl. Vraimo se sedaj k vojakom! Ti trije v mestu nastavljeni „eksekucijonski" vojaki — saj tako nekako so hudomušni ljudje pripovedovali — niso imeli nobenega dela; njihova naloga je bila davčne opomine raznašati, in se seliti v njim odkazane hiše. Kaj so hoteli početi ti mladi fantje? Samo v steno gledati, in od opoldan do opoldan meiiaže čakati, to bi bilo predolg čas, ker so bili mladi, veseli fantje. Pa znali so ai kratek čas napraviti, zlasti neki gotovi Gregor, Gorenjec po rodu, je bil rad vesel in šaljiv. Kmalo so se seznanili s „civilisti" nižjih slojev, in tako so bili cisto domači in znam po mestu. Na snaženje svojega orožja niso veliko držali, če se ne motim „capfenstrajha" niso imeli. Ko so ljudje zagledali, da pride vojak v hišo, ga niso bili atč kaj veseli, akoravno ni bilo posebnega vzroka se ga bati, ker je bil se kaki družini v pomoč; če tudi so kake burke uganjali, a slabega niso ničesar nobenemu storili, nasprotno bili so fantje jako postrežni. Spomladanski, poletni in jesenski Čas se je zbrala kaka večja družba s civilisti, zlasti ob nedeljah so šli skupaj na deželo, včas.h na kako žegnauje, sem in tje na Krko, da so malo poveslali, v jeseni k kakemu znancu v trgatev, in tako so se nekolik) pokratkočasili. A dolgi so bili zimski večeri; to je sploh za vsacega neprijetno, kaj še le za tujca, ki nima domovanja. Mladi vojak, pri kaki sitni stari samici nastiivljen, ki že z mrakom k počitku leže, kaj je hotel tam početi ? Tako so se zimske večere zbrali v družbi, prišli včasih v krčmo, igrali kako domino, marjaš, kak cvik itd. Ker pa vojak nima veliko denarja je tndi včasih krčmar jim kaj privrgel. Dveh imon teh vojakov se še spominjam: Franc in Gregor. Bili so se že tako udomačili, da so že vsacega otroka poznali, tudi so večinoma poznali družinsíie razmere po mesta. Pri njihovi selitvi po hišah, se niso veliko na hišne številke ozirali, ampak po priimkih so.hiŠe imenovali. Ko si videl vojaka z vso njfgovo opravo z ene ulice, v drugo se seliti, in če si ga vprašal; „No Gregor, kam se pa danes seliš," je povedal: „Danes grem k ta sladki Meti na Breg." „No bos dobro postrežen, ona zna dobro kuhati, saj jo poznam, bil sem že pn nji, že vera: orehova potica nebo manjkala; pravi, če je sama, nima „apetita", „No danes ji bom pa že apetit in pozdravljenje od davkarije prinesel, če le ne bo tako „avšasta", da bo precej lezla davke plačati, potem se moram zopet seliti. Prijazna ženica kuha dobro, postrežna je, rad bi bil par dni pri nji." „No, France, kam se pa danes seliš?" „E danes bo iajfa, k ta jezični Nežki za klošter, se bova en malo vsekala, dolžan ji ne bom nié ostal. Ona ima namazanega s „putram", jaz sem si ga pa s špehom, izpil sem že danes dva frakeljna žganja, da ji bom loije bolj gladko in „lindig" oJguvarjal.'* „Oho, Gregor kam pa danes?" „K ta čvekasti Katri za kosamo." „Dobro jutro, France." „Bog daj," mislim da bo tudi dober dan." „Kam se seliSÏ" „Danes ne bo slaba, k ta g.i-sposki Matildi pod Kapitelj itd." Prišel je veseli predpnst, mladina se rada veseli in zi-pleše. Tudi naši .eksekucijonarji' so imeli kn v sebi. V pustnem času pridružili so se s kako njim znano družbo v maškare, šla je ta družba po krčmah, imeli so godcii na mnh; ker se drugače niso spotili, so se pri kaki hitri polki na meh, to je šlo ko bi pihal Pustni dan se je tudi ta ali oni pridi užil popoldan na trgu maškaram, ker je pa bil Gregor jako živahnega duha, mu ni še to zadostovalo. Pridejal je se pejtelnično sredo in četrtek po postu, hodil je Še četrtek popoldan kot maškara po trgu. V eni mki je imel nočno posodo s pepelom napolnjeno; v drugi malo metlico in tako je šknill po služkinjah pri vodnjaku. Al' so te upile in ropotale! V petek se je pomiril. Služkinje ao djale, da tako smešnega „ekso-kutorja" še kmalu ni bilo, to je več kot človeče! Tako so tudi „eksekucijonarji" nekaj od predpusta užili. Pa ne samo Nežko in Katro je to zadelo, da so dobile vojaka, tudi se je včasih boljšim hišam tti pripetilo. Kuko je pa to bilo, da 80 raji vojaka imeli, kot tisto malenkost plačali, to mi ni znano. Pripovedovalo se je, da je prišel vojak v neko boljšo hišo, prva ga je pozdravila služkinja Pavla, ki sta se že od plesne veselice poznala. Prišla je gospa, velela mu je odložiti, nakazala mu je prostor. Gospa nekako potrtega srca, vzdihne k Pavli: „Kaj nas je zadelo! vojaka smo d(i-jili, na davkih smo zaostali!" Pavla pravi: „O gospa, zato im ni treba nič žalovati, to nima nič v sebi, saj gie po več liSah, oni še ne vedo, kako je on pr.jazen, bila sva že v roaškarah skupaj, pleše izvrstno, jim povem, tako prijaznega človeka ie kmalu nrsem našla, vedo gospa, ime mu je Gregor, vedo, saj druge mu rekó ta luštni Gregor. Saj zadnjič so sb pri vodnjaku za njega teple. Naj premislijo, kako je dobrega srca. Bila sem na vese ici in nisem imela veliko denarja; dobili so se tudi krofi, dišali so mi, a kupiti jih je bilo ležko. Mimogrede sem mu samo omenila, da bi rada en krof jedla; naj premislijo, gospa, prinesel mi je tri, ta revež, ki im^^ tako malo „lenungo", in res od takrat se mi je prikupil. Še to jim, gospa, moram povedati, kadar me je prišel za ples prosit, ae mi je vedno globoko priklonil, gospa to jim pa rečem, „manirlih" je pa res. — Gospa pravi: „Veš, Pavla, to ti lahko govoriš, ki nimaš nobenih resnih skrbi, živiš kar tje v en dan, tebi ne gre druzega po glavi, kako se boš zabavala, kako obleko boš imela, ljuba moja, ti nimaš za nikogar skrbeti kot sama za se, tudi za bolezen in za starost nič ne hraniš. Jaz imam druge skrbi, naša družina je velika, otroke bo treba izšolati, kedaj in kako bodo prišli do kruha, je veliko vprašanje? Gospodu gre trgovina nazaj, vsled velikih skrbij ježe dalje časa slabe volje, pa tudi mene ničesar ne veseli. Dokler je človek sam in prost, se lahko veseli; ali družinske skrbi nositi, to je druga," Tako nekako je gospa proti Pavli svoje otožno srce olajšala, četudi Pavla teh resnih skrbij ni razumela. Pavla je le svoje trobila, da je Gregor prijaven, in to je bilo za njo zadosti, več umeti ni potrebovala. Vojak odloži, stopi v kuhinjo k gospej, začel se je pogovarjati, naredil je na gospo dober vtis, bil je odkritosrčen, vesel človek. Pavla piavi: „Vejo, gospa, ta teden imamo mnog» dela, perilo bo, sobe so za posnažiti, z otroci je mnogo dela, sama vsega tega ne bom mogla zmagati, četudi perica pride, ker na vrtu je tadi delavec, oni pa ne bodo mogli pri otroc h biti in kuhati. Gregor bo njim rad v kuhinji pomagal, on zna v hiši vse delati." Gospa pravi: „No to je dobro." Gospa dobro vojaka postreže in Pavla mu tudi še kaj privrže m <.n se izkaže hvaležnega. Drugi dan je'bilo mnogo dela v hiši. Pavla je morala po svojih opravilih zunaj biti, gospa je imtla pri otrocih in v kuhinji dosti dela, vojak je nanese v kuhinjo drv, pomagal posodo čistiti, snažil obuvala, obleko za družino, mogoče tudi za Pavlo, ne vem pa ne, gospa je kuhala, otroci sitni; ker ni mogla gospa nd kuhe, je prosila Gre-gre v sobo in jili zamoti. Sel je, ta ma ega sitnega da je zaspal, drugim večjim je kaj smešnega pri-in tako so bili mirni. V par dnevih je postal vojak so postal gorja, na je zaziba povedova popolnoma domač. Prišel je Čas, da se je preselil; ko je žo zdavnaj bil pri drugi družini, ga je gospa še pogrešala, da ji manjka dobri dflavec. Toiaj je bil naš „eksekucijonar" tndi za dobiotn kaki družini. Kaj pa bo za sedaj dosti, drugače bi se nase gospodinje za ekaekucijonarje prošnjo vložile. MešCan. — M- — Piso se nam: z Bavarskega, Kedko 25 letnico obliajali so v soboto 9. febr. kianjaki trgovci v gostilni „zuni Stiibenvoll", Unter-anger 26. li la je to venclica povodom 261etnega sestanka Kranjcev pri Stubenvidl, in iz vseh krajev Bavarske prihiteli 8i> tovnrisi, da se udeleže te redke slavnosti. Veselje je bilo videti, kako pr.srĚno in edino so se ti ljudje pozdravljali. — Kranjce monakovsko meščanstvo v Unteranger sploh apoStiije kot ijube mu goste, kateri so pri tej priliki tudi pokazali, da v polni meri zaslužijo to spoštovanje. Kranjcem postal je Stubenvoll druga domovina^ od ćasa do časa SDidejo se v njih gostilni, da urede svoje trgovske in privatne zadeve. Veselica razvila se je jako živahno; neprisiljeno uživali so ndekženci v najlepši slogi veselje tega veéera do jutranjega svita. Vrhu mnzikH ićnega vžitka in druzega nudil je ta veĚer tndi komična predavanj«, s katerimi je naš priljubljeni gospod Iv. BIřidel mej navzočimi povzročil dokaj smeha. Dal Bog, da bi kranjski trgovci še mnogo let imeli v hiši gospoda tovarnarja Kari Seilerja svoje sestanke in bili od požrtvovalnega gostilničarja Fran liledl in njegove Ijnbeznjive gospe soproge Babete kar naj-prijazneje pogoščeni ! ^^ ^^ Volivci, pozor! Volitve za državni zlmr jo vlada razpisala dno IH. svec. in se liodo vršile v torek, dne 14. maja, potrčimo ožje volitve pu v četrtok, dno a:-), maja. Sicer smo svoj čas olxíirno pisali o zakonih, s katcriiiii so tivcdc novi rod za volitev ter določijo kanîii v varstvo volivne in zhorovainc svobode, vendar podamo sc skupen iireglcd teh zakonov v poduk županom, članom volivnih komisij in volivcem sjiloh. Bodoča poslanska zbornica bode stola 51« članov; od teh jih (lol)i Kninjska 12. Novi volivni okraji, ki bodo volili [jo cnefia poslanca, .so; I. Mesto Ljubljana. a. r.jiil)ljanaka okolica. Radovljica, Kranj, jiora, Tržič. 4. iCranj, Hkofja Loka. .f). Kamnik, Brdo. (;. Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica, 7. l'osiojna, Senožcčii, Ilir. Bistrica, Vipava, Lož. 8. Litija, Višnja jioni, Radeče. 9. Kr.ško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje. Vel. Lašče, liilmica, /užcmpcrk, hreK selske občine Smuka, občine Banjaluka, Fara in Osilnica v koèov. sodn, okr. II. Metlika, líudolfovo brez selskih občin v okraju St. 12, řrnomelj tirez občine Tlanina. Kočevje brez oljčin vol. okr. št. 10, ilaljc selske občine 1'oljane in Úermošnjice (sodni okraj Rudolfovo), Planina (sodni okraj ('rnonielj), Hmuka (sodni oki'aj Znžempcrk). Kdo sme voliti? Voliti državnega poslanca sme: 1. Kdor jo avstrijski državljan, to je, kdor ima v Avstriji domovinsko pravico. a. Kdor je mo.škcga spola. Žensko ne smejo voliti, ne oseiiiio, ne po zastopniku. H. Kdor je 1)11 isti dan, ko so bile volitve razpisane, najmanj 24 let star. , 4. Kdor je v občini, kjer hočo voliti, isti dan, ko so bile volitve razpisane, bival vsaj eno loto. Kdor torej šele na flan volitve biva eno leto v občini, nima pravico voliti. Kdor po zakonu ni izključen od volivno jiravice. Kdo pa je izključen ? Po Í5 8, volivnega reda so izvzeti, da ne smejo voliti: I. Vojaki, ki služijo. Kdor je na orožni vaji, sme biti voljen, toda voliti ne sme. 2. Osebo, ki imajo varuha, ali so pod kuratelo. Ako je n. pr. sodiiija kpjfa zaradi zajiravljivoati )iosta\'i!a pod varuštvo ali kuratelo, nima pravice voliti, četudi je avstrijski ili-žavljan in biva nad eno loto v občini. 3.' Osebe, ki uživajo' preskrlio iz javnih ali občinskih sredstev ali se vzdržujejo v zavoiiih za iibojre, ki so v zadnjem letu pred volitvami uživale preskrbo ubogih in sploh osebe (berači), ki se preživljajo ob javni (iobroiljivosti. Tod to točko pa ne spadajo: 1'odpore iz bolniških li)ii;iujii. rente za nez;iodc, starost in onemoglosi, dohodki invalidov, o'pi'oščenje šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi, ustanove ali podjtore vsled ognja, toče, jiovodnji itd. 4. Osebe, o katerih imovini je razgiaien konkur/, dokler ta ni končan. i"). Osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstvu ;i]i pre-stojika tatvine, poneverjenja, goljufije, oderu.štva in jtodolmih dejanj. Kdor je bil torej obsojen zaradi kakega hudodelstva ropa, uboja, javne nasilnosti, razžaljenja veličanstva na manj ko pet ler, še pet let po in-estani kazni nima pravice voliti; kdor pa jo dobil pet ali več let, dobi volivno pravico še le čoz deset let. Kdor je bil kaznovan radi podlega prestopka proli varnosti časti, radi tepeža, ])repovcdanc vožnje, žaliive straže ild. sploh ne izgubi voHvne jiravicc. ff. Osebe, ki so bile kaznovane po brandicnemii zakonu, tri leta ne smejo voliti. Tisti lorej, ki jiobejinejo pred vojaško službo, ki se nalašč jniškodnjejo, da niso zmožni za vojaško službo. 7. Osebe, ki so ])od policijskim iiaiizorstvom ali v prisilni delavnici. Tri leta potem ko preneha policijsko nadzorstvo ali so bili izjiuSčcni iz prisilne delavnice, zojiet dobe volivno pravico. H. Osebe, katerim je sodnija vzela očetovsko ojilast nad otroci, dokler so otroci pod tujim varstvom, na vsak ntičin pa tri leta j)o sodni odreiibi. i). Osebe, ki so se |>regrešilo zoper zakon o varstvu volivno svobode. O tem zakonu govorimo pozneje. Vendar )»a tudi tisti volivec, ki ima sicer vse pogoje za volivno pravico, ne more in ne sme voliti, ako je izimšceii v volivnem imeniku, /iato naj vsakdo pogleda v volivni imenik, če je vpisan. Ako ni, zahteva naj svoj vpis še o jiiavem času. Vsakdo more le osebno voliti; pooblastila so neveljavna. Vsak volilec ima en glas. (Dalje sledi.) DomaČe vesti: (Osebna vest.) Preč. g. dr. Jožef Marinko je dne 8. t. m. odpotoval v Palestino in Egipet, ter se povine nekako začetkom maja. (Umrl je) dne 6. marca v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, po dolgotrajni in mučni bolezni c. kr. sodni svetnik Jožef Starié, vodja okrajnega sodišča v Brdu, prej v Mo-kronofru, v 54. letn. Pokopan je bil v pftek 8. t. m. na novomeškem pokopališču ob mnogoštevilni udeležbi, N. v. m p.l (Dolenjski Sokol) priredi s prijaznim sodelovanjem p. n. novomeških narodnih dam in br. Brinèek-a, član» „Ljubljanskega Sokola" v soboto, dne 16. sušca v prostorih „Narodne čitalnice" zabaven večer s sledečim vsporedom: I. Sokolska alegorija, žive slike, subretke, imitator, knpletist, rauzikalični klovni itd. Odmor. II. Šaljiva opereta : Ljubislav in Zvezdomila, ali „Čudežna zgodba romantične ljubezni z veselim koncem". Natančneji programi se bodo dobili pri blagajni po 10 v. Cene sedežev pri mizah : po 2 K 40 v za nečlane; po 1 K 20 v za člane (za vsako osebo ožje rodbine); stojišča po 80 v. Nakaznice za sedeže pri mizah se dobé 13. (samo za člane), 14. in 16. t. m. (tudi za nečlane); v trgovini g. Fr. Kastelic-a (na trgu) in zvečer pri blagajni. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Odbor. (Občni zbor kmetijske podružnice.) Tudi letošnji občni zbor, ki se je vršil dne 28, februarja t, 1. je bil prav dobro obiskovan in se je vršil ob največjem zanimanju vseh navzočih, tako da bi bilo res želeti, ako bi se taki zbori po dvakrat na leto prirejali. Saj je pa tu tndi najboljša prilika, da se pogovori eno in drugo vprašanje, ki je važno za nnš nadaljni napredek. Poročilo načelnika pristava g.Rohrmana Íi2. dolenjskp: novice. stev. fi. je bilo obsežno íq je priéalo, di ne zamudi podružnica nobene prilike delovati za poszdigo našega kmetijstva. V prvi vrsti je tudi v pretećenem letu akrbela za pridelovanje trt za nove vinograde. Podružnica je pridelala 48.2B0 bilf in 130.500 klju6ev; 68.276 kljuéev se je pocepilo, 68.100 pa vložilo v trtnic) za izgojo potrebnih bilf. Oi cepljenih trt ima letos 30.000 cepljenk nn prodaj. Podružnici je napravila za cepljenje in stratifioranje posebno silnico, ki je stala z opravo 769 K. R^zun cepljenk ima podružnica tudi 40.000 prav lepo vki reaiženih bilf Riparia Portalia na prodaj. Vinsko trgovino, za katero ima nad 2400 K zaklada, je pospeševala s tem, da je priredila tí. novembra pr. 1. drugi vinski semenj, ki je bil prav dobro obiskan in na kateri dan se je prodalo v No\emiiie8iu do 1000 hI vina. V podružnični drevesnici ae je pridelali) 824 prav lepili jabolčnih dreves. Od teh so dobili člani 400 dreies, 4l'4 se je pa prodalo. Letošnje drevje se prodaja ćlanom po 70 h, nećlunom po 1 K. Drevesnica se je za polovicu povečala. Živinorejo in mlekarstvo je pospeševala podružnica s prirejanjem pouka v Snaihelu, Kandiji in Novem-mestu. Ktktr prejSnja leta so se tuđi v pretečenein letu napravile pri raznih gospodarjih novomeške okolice poskušnje z uraetnitiM gnojili, ki so se prav popoljno sponesle in ki so pok«zale, da se da pridelek krme že v prvem letu saj za eno tretjino, pa tudi za polovico povećati. Podružnica se je poprijela p reskrb o van j a gospodarskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice in žvepla zadružnim potoni in je razdelila dnsedaj dťset vagonov umetnih gnojil na novo-meakem koludvoru. Na ta način bo razdelila tudi galico in Žveplo. Bfčuiieki zaključek izkazuje 63t)3'3l K dohodka in 4442 07 K stroška, tako da ostane prebitka 18*2124 K. Pn vulitvi novega odbor» se je izvolil namesto odstopivšega g. Fr. Perko-ta preč g, prošt dr. Seb. Elbert. Drugi odborniki so ostali na svojem mestu. Na vrsto so prišli predlogi, prt kattr.h sa je vnela prav živahna debata. Sprejeli so se sledeči predlogi: 1.) da se urede semnji na Dolenjskem tako, da se ne bodo križali (predlog pl Sladoviča)-, 2.) da i^e piiredi tečaj teznrje (predlog g. Globevoika); 3.) da bi se pospeševalo tudi čebelarstvo in ustanovila Čebelarska podružnica (predlog g. Globevnika); 4.) da se osnuje pri podružnici mlekarski odsek (predlog g. Dolenca). Hlednjic je pp;ijel za besedo načelnik g. pristav Rohrman, ki je v daljšem govoru pojasnil položaj mlekarstva v novomeški okol:ci in pojasnil pota, po katerih bi se dalo povzdigniti. DotiČen govor prinesemo prihodnjič. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu februarju 1907 je 276 strank vložilo 135.405 E 95 b; 238 strank vzdignilo 102.189 K 13 h. 6 strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 13.368 K 30 h, 224 menic se je eskomptovalo za 64.218 K, Stanje vlog 2,905.626 K 21 )i. Denarni promet 619.074 K 86 h. Vseh strank bilo je 1066. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico (reg, zadruga z neomejeno lavezo) imela je meseca svečana t. 1, prometa K 174fi67 38. Vložilo je 164 strank K 67.571-85, dvignilo je 103 stranke K 19 906'27. Poaojil je bilo danih 60 strankam K 30 340 -, a vrnilo je 77 strank K 21.826'27. („Več Janezov") je nedavno tega vprašalo v „Slov. Narodu'*, kje je denar, ki se je svoj čas nabiral za nameravani kip sv. Janeza Nepomuka oh novem mostu. Bržčaz tistim „Janezom" na kipu njih patrona ni dosti več ležeče ko na lanskem snegu, ter so se hoteli s tem vprašanjem bržčas samo malo počohati ob kapit. duhovščino. Pa naj so imeli namen tak ali tak, odgovorim podpisani na tem mestu javno tako-le: Hrauilna knjižica mestne hranilnice novomeške st. 4110 na ime „spomenik sv. Janeza ob mostu" je v mujem varstvu; vloženih je dne 23. avg. I, 1899 — devet kron, 9 K. Imam .^e tudi hranjenega denarja v gotovini — 30 K 6 vin. ! To oboje mi je pred leti izročil blag g. Jan. Nep, Krajec in to je tudi vse, kar sem kedaj dobil v ta namen. Imam še ponudbo in cenik neke tvrdke za soho ter proračun in načrt g. kamnoseka Feliksa Tomana, ki zahteva za tako delo 715 gld, to je 1430 K. — Kdor si upa iz vseh teh faktorjev: 39 K 5 vin. in cenik ter načrt, napraviti dostojen spomenik, zna več ko hruške peč. Znabiti pa je onih „Janezov" kdo tako umen mož ali pa toliko radodaren? — Toliko v blagohotno pojasnilo brez vse jeze. Fr. Sal. Watzl, kapit. vikar. Krvava nedelja v postu — ail pretep na Ratežu. čim bolj naša mladina „napreduje", čimbolj se vdaja strastem do alkohola, temu najhujšemu strupu za človeško življenje, tembolj hiti tudi naš narod na rob moralne in fizične propasti, ali z druffimi besedami: tem bolj hira in umira duševno in telesno Umestno bi bilo ravno ob ti priliki spregovoriti resnih besed v svarilo nasi mladini, (pa tudi starim ne bi škodovalo). Toda zaključek lista nas sili omejiti se le na žalostni slučaj iz přetečena nedelje, ki opravičuje naslov našega poročila. Glavni povod vseh pretepov in pobojev je staro, med fanti sosednih vasi vže vkoreninjeno sovraštvo. Tako je bilo vže od nekdaj in tako je še tudi dandanes. Navadno izbruhiie ta natihoma tleča napetost ob sestanku v gostilni, pri pijači seveda. „V vinu je resnica" pravi pregovor. Malenkostni vzrok zadošča, iskra se vname in kot bi trenil, že je ogenj v strehi. V roki pa jpoleno, ali najrajši še nož. In tako se „vdanjo" kakor pravijo in tako je nivadno konec, da vselej eden „obleži", če ne mrtev, vsaj za celo življenje pohabi en. No, in kar še potem druzega sledi, to je vsakomur ko ikor toliko znano. Napisali smo ta uvod, ki velja sicer za splošno, ki pa je tudi zii naS slučaj veljaven. In sedaj k stvari sami. Omenjeno nedeljo so se fantini doma najbrže iz Slatnika in Oikave že dopoldne zravsali na takozvanih „Blatnikih" ob državni cesti nad Oikavo. Ker s« pustili polno sledi krvi za seboj, se je od raznih strani poročalo, da 80 tudi .skrbca iz Rateia na tem mestu zaklali. Toda temu ni tako, Marveč fantje iz Riteža med njimi tudi umorjeni Jože Škrbec in Paulin in fantje iz Slatnika, med njimi Anton Košir in J. Mikec so sedelj nedeljo večer v gostilni pri Taborski-jn (po domače „pri Sïckotu«") in peli m pili. Ko jim je mlada kn v razburjenih glavicah začela „vretl", s« nehali peti, nastal je „preštir", katerega konec je bil ta, da je Škrbec vrgel Koširja sè stola na tla. Nato je nastřtl seveda splošni vrisč, toda razumni g.jstilničar je spravil celo tolpo venkaj iz hiše, Košir in Mikec sta šU proti domu. Nekaj korakov od gostilne na takozvi^nih „Vejerjih" pa je Košir obstal in izzival spodaj stoječega Skrbca, češ, le pridi sera, če imaš „korajžo". Skrbeč je seveda imeJ res korajže «e preveč, šel je proti Koširju, ki ga je še vedno dražil, ga udaril s pestjo po glavi in — ta udare je bil zanjga samega njegov žalostni konc. Košir je namreč potegnil velik ojster nož, ki ga je imel baje za golenieami spravljenega, mahnil z njim z vsu močjo proti prsom Skrbca in mu ga zasadil globoko v prsi pod takozvano „podključnico" (nad srcem) přeřezal žilo do-vodnico, kateri je povzročil veliko široko rano. Posledica tega sunka je bila seveda močno izkrvavljenje, Vihu tega je dobil Škrbec, ob priliki, ko sta se s Koâirjem . spoprijela, precejšno rano na hrbtu (tudi na levi strani) Vendar pa ta rana sama na sebi ne bi bila smrtonosna. Ko je težko ranjeni Skrbeč zaupil na pomoČ. prihitel je še njegnv tovariš Paulin, katerega pa je Košir tudi močno sunil z nožem proti hrbtu. Mikec se napada ni udeležil, marveč skušal je baje celo še braniti. J^avlin je nato obvestil orožnike na Ratežu; težko ranjeni Škrbec je bil še vedno toliko pri svoji moči, da je opiraje se na nekega Erjavca kmalo tudi za Pavlinom prišel. T.ida tam mu je prišlo vsled okrvavljenja slabo, na kar so orožniki odredili, da sta se oba ranjenca prepeljala v bolnico Usmiljenih bratov v Kandijo. Ko pa se je Siirbec hotel sleči vrhovne obleke, je omahnil naza in bil pri tej priči mrtev. Pavlin je sicer močno, pa vendar ne nevarno ranjen. Dejanje se je vrailo okrog 10. do 11, ure po noči. S tem bi bili z našim poročilom skorej pri kraju. Treba le še omeniti, da se je vršila v torek 11. t. m. obdukcija (raz-telesenje) pri kateri se je konštatiralo, da je bila žila dovod-nica prerezana in je smrt nastopila vsled prevelikega izkrvav-Ijenja, in ker je rana na tako opasnem kraju, bi bila tudi zdravniška pomoč najbrže brez zaž^filjenega vspeba. Sitrbca so pokopali sredo dopoldne na Smihelskem pokopališču, Vsi omenjeni fantje so v starosti med 18 in 20 letom, Škrbec je bil sioer vroče kr?i, za malenkosti tudi že kaznovan; Košir doslej baje še ni bil in sicer splošno ni na slabem glasu. KoneČno omenjamo le Se, da orožništva, kakor ae je od več strani napačno sodilo, v tem slučaju ne zadene nikakova krivda — ravno nasprotno! — Zaprli so sicer Koširja in Mikeca, toda ker je Košir sam in odkrifo priznal svoje dejanje, so Mik^Ka po zaslišanju ktt nedolžnega takoj izpustili. — To je v kolikor mogoće stvarna, pa žalostna zgodovina „krvave nedelje v postu". (Velika netaktnost) Pod tem naslovom je prinesel „Slovenec" z dne H. t. m. notico, V kateri nas napada radi poročila občinske seje v Novem mestu, priobčenega v našem listu dne 1, marca. Torej celili 13 dnij so študirali, da so iz; našli nekaj za odgovor! Evo vam prav kratek odgovor: Naš list priobĚuje poroĚilo o vsaki seji občinskega sveta v Novem mestu, torej tudi o tej. Kdur se čuti žaljenega, ve postavno pot, da nas ozir. občinski svet prisili k preklicu. Dokažite, da ni res, kar sb je govor.lo v občinski seji! Tfga pa niste storili, ampak samo breztaktno zavijate in sumničite, da lio-iejo menda „Dol. Novica" capljati z« „Narodom". „Dol. Novice" ne capljajo za nikomur, ampak priobčijo, kar je v interesu bravcev; če pa ni r nasledijo soglarno odobreno izjavo omenjane akapMne. ..Razmerje med veljavo uiinka fosforové kisline v kostni moki in v TomasDvl ilindrl ni še prakliino in vednostno končno dognano za razne podnebne in talne razmere, vendar sta učinek in rentabilitela pr) porabi Tomášové žlindre vednostno in praktiino tako ugotovljena, da je oddaja tega gnojita po C. kr. kmetijski družbi kranjski strokovno popolnoma upravičena." Predsedništvo c. kr. kmetijske družbe kranjske. Predsednik: 0. pl. Detela s. r. Sadno drevje in trte. Prav lepe. visoko debelnate jablane po 60 vin. komad. — Bilfe riparije portails po 30 kron tisoč in cepljenke žametaste črnine ter španjola in veltiinca po 20 v komad ima na prodaj deželna kmetyska šola na Grmu pri Novem mestu. f«4-3-2) ZAHVALA. Za prisrfue dokaie sužalja povodom smrti na^e ljubljene matere, taiíée in stare matere, gospe ANE DOHLEHAR kakor tndi la mnotrubrujno spremstvo k većnemn po-tSitko, izrekamo tem potom najprinrČDO zahvalo, osobito še preii, duliovSćini. Nadalje se zabvaljojetno preû. g. Žnpniku iz Preiine, da je dovol 1 pokop na novomeško pokopališče. Brfiljin, dne VL marca lilOT. 186 J Žalujoča rodbina Piki. Potrtim naznanjam vsem sorodnikom, pri- jateliem in znancem tuÍQO vest, da je moj ljubljeni soprog, 1^0 spod Jožef Starić C. kr, sodni svetnik in vodja okr. sodišía na Brdu danes, dne 6. marca t. L ob nri zveier po dolj^ in nuiini bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 54. letn svoje starosti mirno v Gospoda saspal. Pogreb rajnega se vrii v petek popoludne ob 1. uri iz bolniiaice osmiljenilt bratov v Kamliji na novomeško pokopališče. Dra^ pokojnik bodi priporočen v blag spomin in molitev. (75) EANDIJA, dne 6. marca 1907. n/Iatiida Stanič, soproga. (Mesto vsakega posebnega naznanila.) ZAHVALA. Povodom smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda CTožafa Starip^a C. kr. sadnega svetnika In vodje okr. sodíšía na Brdu izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejŇi) zahvalo za izkazano soi^utje in za mnogobrojno častno spremstvo pri pogreba. Zlasti in posebno hvalo sem dolžna p. n. ga. [/siniljeniro brabjm v Kandiji za izredno pozornost in skrb, za požrtvovalno strežbo in prijaznost za časa bolezni, poiem preć. kap. duhovHČini in oo. frančiiikandm, p n. nradeikom C. k, okrožnega in okrajnega sodiSča v Novem mestu, p. n. uradnikom c. k. okrajneifa sodiSča in c k. davkarije v Mokronogu, si. pnžarni brambi v Hobronogn, veleč, damain iz Ljubljane in Mokronoga, darovanem vencev kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki eu prišli od blizo in daleč, da počaste pokojnega na zadnji poti. Zahvaljujem se tadi s), mei^čanfiki in meSč garde godbi kakur sploli vsem. ki so pokojnega v tako častnem in velikem Številu Sfiiemili k zadnjemu počitku. Vsem prav lepa in srčna hvala. NOVO MESTO, dne 9. marca 1907, (70 Matilda Starič. Radi oddaje zgradbe novft îiupne cerkve v Prečni pri Ruddfovem vršila se bode olertna obravnava dne 21. marca 1907 v župniáíu v Prečni in sicer z priĚetkom oh 9. uri dop, j do ti»te ure se bndo sprejemale pismene, z 1 K kolekovane iti po spodaj navedenem vzitrcu sestavljene ponndbe. Dotične načrte, troàbovoik in atavbese pngoje ai vsakdo lehko ogleda, v dnevih razpisa v ř^apniáki pisarni. Preračunjeno je: 1. Doiaarsko Id zidarsko delo (brez materijala v zmislu troškovnika nn , . . . 245^7 K 41 b 2. Dela iz betona . (z roaterijRlom vred) 9057 „ 50 „ 3. Kamnoseskii delo . „ 662f> „ 60 „ 4. Tesarsko delo . . „ 5882 „ 36 „ 5. Krovsko in kleparsko delo „ U414 „ 92 „ 6. Sitzarsiko, ključavničarsko in pleskarsko delo „ 7791 „ 60 „ 7. Steklarsko delo . „ 9769 „ 70 „ 8. Kiparsko delo (okraski) „ _3i76 „ — , Skupaj . . 78245 K 08 v Ponudbe sh lahko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela ter se pošiljajo ali po pošti ali se oddajo osebno v župniščn, Podpisani žapni urad si pridríiíje pravico izbrati med ponudbami po prosti volji brez nzira na visokost cen. Župni urad v Prečni, dne 6. marca 1907, (77) Anton Šmidovnik, iupnik. Vzorec ponudbe: Jaz spodaj podpisani, stannjof v izjavljam, da sem vpogledal in dobro razumel načrte, troškovnik in stavbene pogoje za zgradbo nove žnpne eerkve v Prečni ter se zavezujem na njih podstaví prevzeti omenjeno zgradbo [oziroma ................... deli)} za svutu K .......... b (ali B popustom .........rečem kron in izjavljam, da se omenjenim pojenjem podvržem brez pridržka. ô^/d vari^čina v znesku E (v densijih ali r vrednostnih papirjih) je priložena. Eraj in dainm. Adresa zunaj; Ime iu značaj. Pr^mi župi urad „Ponndba za zgradbo nove cerkve". v Prečni pri Kndolfovem Po(ipis»ne preklicetno in obžalujemo vse, kar smo pisale gospej Škrlj v Ljubljano o gospodični Idi AndrejfiiČ ter smatramo vs« za neresnićno. Novo mesto, 12, suHCi 1907. 801 Frančiška Papež, Alojzija Plainer. Fas su. Jožefa in sfdnni ntdelj sv. Jožefu po svcít^ntli se dobiva v znlugj J. Krajec nasi, v RudoHovem. Veznn v usojein rudećoobiezif 1 40. S poHtninti 10 vin, već V Poskusite in priporočife = izdelhe = ITydroDefoDarneiirûni D Pragi VIII. CEDocniliZíísfofij v št. Jernejski fan (83-2-1) t)n>đai |gpQ posestno, katero obstoji iz lepe zidane z upeko pokrite hiée, kuhinje, kleti in hleva. Zraven spada lep sadni vrt, 4 njive, tmvnik in del Jioste. Cena se izvé pri lastnici Antonji Paulin na Úadrežu št. 8. p. Št. Jernej (Dolenjsko). ŽENNKK LASE. ^ zme)i»»e tn rezane kupujem in plaíain pn najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odet. Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut. ae iirijioroiim Ivan Sv6t6C, (7-2()-G) brivec in vlasuljar, Rudolfovo. Glavni trg. (Nasproti mesine hiše.) Ugodna prilika! Na Cirniku, eno uro od Mirne proti Vel. Loki na Dolenjskem je na prodaj _ POSBStVO Pi^elesnikovo. meri 14 johov m obstoji ik hiše ňt. 13, pri kateri je pod, hlep in svinjak sredi lepega sadnega vrta, tega se diži tri stuke dolga njiva, od 35—40 mernikov posetve gladko brez kamna. Konec njive dva zaraščena gozda, okoli njive velika košenica za petero goveje živine rediti. Vsi tu navedeni deli se skupaj drže in je le ena parcela. - Vse to se kupi za 1600 gld., polovico tega je plačati lakoj, dinga polovica se laliko obrestuje pet let s 5% obresti. (89-3.1) Kiikaže in [lojacinila daje o tem MIHA OMAHEN, trgovec v Višnji gori. oveLZXjiO obstoječe iz štirih sob in vsemi pritililinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. (87-0-1) posojilïlice v Čriionilji, registrovane /adnige / neomejeno zavezo za Aktiva. Pasiva. St. Predmet K v Št Predmet v 1 , Inventar po 6% odpisu pr, 99 60 K . i 1660 51 1 1 Deleži: ]934 deltžev p« 4 K . . .' :l 7736 — 2 Posojila........... 800301 72 2 Nevzdignene obresti od deležev ... i 3096 01 3 1 Zaostale obresti od ptsojil..... 18271 69 3 1 Hranilne vloge ... K 1,266839 46 1 i 4 Pri drugih denarnih zavodih h 4 Kapitalizovane obresti K 49776 82 1 1,316416 27 je naloženih .... K 406702 69 , 5 Predplaćane obresti od posojil za 1907 5219 67 6 Nevzdigaene obresti od na- 1 ^ Htšni dolg koncem 1905 .....^ i: ÍÍ2300 1 — loženega denarja za 1906 K 18384'47 425087 16 7 Rezervni zaklad koncem 6 62733 74 1905 .......K 26198'56 , 7 Nevzdignene obrtsti od efektov pro 1906 } 1800 - 1 8 Vstopnina za 1906 . . K 94 - 26292 ' 66 8 244 801 9 Cisti dobiček......... 4028 41 9 Vrednost hise v Crnomlji št, 62 . . . 48200 — 10 Gotovina koncem 1906 ...... 36889 20, 1 • Skupaj ... 1,3H6088 82 Skupaj . . . 1,3B5088 82 Račun zadružnikov: Koueem 1905 bilo je zadružnikov.......1378 V letu ia06 jih je vstopilj......... 84 in jih je oijo Ker jih je pa leta 1906 izstopilo . .._. 1462 69 Stanje zadružnikov koncem 1906 ....... 1403 Občni zbor je dne 10. marca 1907 to bilanco in vse račune odobril in potrdil. Anion Jeršinovii 1. r., ravnatelj Martin MalneHË 1. r., Avgust Kune I. r., Karol MUlIar 1. r., odburnik. udburaik. odburoik. ^ Račun deležev i 1403 zadružniki imajo 1848 deležev po 4 K . . . 739^ K L. 1906 izstop. 59 zadruin kov ima 59 deležev po 4 K 236 K 27 v prejšnjih letih izatopivših zadružnikov ima se nevzdignenih deležev 27 po 4 K .... 108 K Stanje deležev koncem 1906 -= 1934 delei^v po 4 K 7736 K Z glavnimi in pomožnimi knjigami v soglasju na^la; Anton Spreizsr I. r., Franc Šetina 1 r, raË. p t et! ledoval ca namestnik. račaneki jiregledctvalec (i O, Stanje hran. viog nad 3,000.000 K. Rezervni zaklad nad 130.000 K. Mestno hranilnica v Novem mestu aprejenia hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldoe, ob tržnih dneh tudi od 2. do 4. ure pop. in jih ohrestiije po 4 7o ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu.. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina novomeška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico == tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi ^ ^ » ^ □ s? se pri tem obrestovanje prekinilo, Denarne vloge sprejemajo ae tmii po pošti in potom c, kr. poštne hranilnice. Poštne hranilnice račun št. 31 824. PoNojila se iliijejo na zemljišča iia 57.) obresti ID na amortizovanj« v 36 letni ali krajŘÍ đohi, tako pa poplača dolžnik posojilo lUO K v tťku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. (86-0-1) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. a3- - Hiša St. 242 na Loki tik pod novo žensko bolnico v Novem me,stu se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji, (84-0-1) Več pri lastnici: Alojz^a Pintar, gostilna „pri Lipi" v Kandiji. Organist in cerltvenih išče službo na kakioi večji fan, najraje oa III Dolenjskem. Nastop laliko takoj. Naslov 111 pri upravaistvu „Dol. Novic". i8l-2-l) ^^^ Ulapca lionjarja ■ K išče deželna kmetiis išče deželna kmetyska šola na Grmu. ^ Stanovanje, Hišo v Zagradu, občina Smarjeta je lepo posestvo na prodaj. (74-3-i) Isto sestoji iz zidane hiše v dva konca, kleti, 4 hlevov, njiv, travnikov, gozda in vinograda. Proda se tudi nekaj voz in drnzega blaga Več poye posestnik Matija Orešnik, v Zagradu št. 6. (78-0-1) (79-0-1) obstoječe iz sobe in kuhinje z ïsemi pritiklinami in nekoliko vrta, je takoj za oddati v hiši št. 167 mej vrti v Novem mestu. B RudoIfoiiBin (PausErjEVD == poleg rotovža) popolnoma opravljeno za Špecerysko trgovino proda Ema Toporiš v Ribnici. (823-1) Služba cestarja r na ottrajni cesti Beršljin-GorBnja SiPîizti i je razpisana do 1. aprila t, 1. Prošnje so vložiti na okrajni cestni odbor Rudolfovo. (88-0-1) MEBLOVÁNA SOKA V novi hiši s hrano vred ali pa brez iste se takoj odda. Kje, pove upravništvo „Dol. Novic". (70 0-2> Dve prodajalni 80 za oddati v najem v Uudoliovein na Vel. trgu v hisi g. pl. Fichtenaii. Ravno tam se dobi ved let staro {6a-o-2> Žganje tropovec in drožnih v večji množini. fi. «tf v . DOLENJSKE NOVICE. G7. • y samo, ampak tii
  • vňm mestn : lek Sla-dovíí, trKiivioi Oblak iii Kasielic, bnveu Svetec. Prodajíl siiireciiieg'îi lesa v /olo xni/iiiiih cenah. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Vcéja odilnja leaa se preskrbi pri oskrb- ništvu Ruperčvrh, ES ÎS i4-i(i-(; Posebno znižane cene so za: hmelne late in špinavce- Odpadki lesa na Uei v Kmidiji, trdega meter K 3, mehkega p(i K 2, Žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izkljucuo le po tigovmi gosp. KASTELIC-a v Kandiji. Oračje iz RuperCvrha po K 6 iiO meter, drva meter po K 6-80. Stanovanje in delavnica = Z(t \ímM ali tudi hljuíaunicíipsífo olirt = 3Í takoi iidda v Beršijinu pri Novem me^ítu. Natančneje pri g. pl. Langer ravno tam. (69-2-2) •/'■. v ' •l^.-^-IXi- y. , .\v^ ."-v >. v > Ví > i f T- A / ■■ J-ft)-« Xil-, - " "" " --------- — ■^•^f. v^i v I- ■ I ) ■ . I í ( ;. ft I ■ A í wmmmmmmmi^^Ř' I Prvu ]jiibljanNkií velilta žgalnica Itave, Karel Planinšek. Ljubljana. Dunajska cesta. Električni «brat. tedaj većkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kukovoat, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene «a posamezne vrste in za naj-priznanejfle zmezi. (2i(- Pošlljatve od 3 kg naprej poštnine prosto. pkega H i naj- H (n«-a-2) # Hranilnice in posojilnice za Kondijo in oltolico (registr, zadruge z neomejeno zavezo) Občni zbor se vrši na dan 21. marca t. I. ob 10. uri dopoldan t lastni pisarni v Ksndiji. Vabilo velja za vse društvenike. Vspored: 1.) Poročilo načelatva. 2.) Puroćilo nadzornistva. 3.) Predlog o razdelitvi čistega dobička. 4.) Nadomestna volitev funkcijonarjev. 6.) Prememba pravil. 6.) SlučajDOisti. Oponťba. V slučaju nesklepénuati ob 10. uri, TrSi se v Niniela pravil Ëleu XIX druidi obûai zbur ob 11.tiri. I^e-tA je brezpugojnu ob Vlakem Številu tiavzuùili sldepíen. V KandijI, koncem februarja 1907. Načelništvo. Voínja traja . ' ^^ dni 5 dni "■ jívrs'"® P^lilíji«potoV^J ín ûstsnz znajtiDvejsimiletfligOSifiOSjgrajenimi velit\anslýrni pamil^i ^ J^ISKI ^línHc tio vtlilv parnD^nđ-tSpDlUnaiiii [jasnila daježastopnil^ tlí> Cgy p.IQ Izbijana |(^lo^rsHeijlice6tv'28 * Odhod iijjubljafle vjílti pcnfileleK.lot-ckiiičelftpK vtednu. ca M « >o > o E C » " 'to o C >u •e (sa > cd d « ^ aí g Ê SE S s o o Z « Dupavsiii SBmenshi oves, 100 kg po 20 K in razne vrste semenskega krompirja, 10 kg po I K ima na prodaj kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, 1 hI semenskega ovsa tehia kg. Od semeaskega krompirja ae oddajajo sledeče zgodnje vrste: zgodnji ameriški, praáki najzgodnejši, gidnčaik, in bisernik; od poznega krompirj& pa te le vrste: onejidovec, Leo, Henie, Sv. Vaclav, Dr. Nilaon m Agnelijev biser. Vsa naročila se izvršujejo proti povzetju. (Gù-s-a) Řtev. 6. Ï0-24-S) Prodajalne se spoznajo na tej podobi. v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivaini stroji Singer Co. del. družba šivalnih strojev v Novem mestu. Glavni trg št. 88. Z HAÏM f WEfflOBK Tm'ïïm samo 6 dni vozijo brzoparniki ..francosl(e prel(omorske družbe." oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljiibljiini, Dunajska cesta št. 18. (26-24-5) aaspmsti znaoe gostilne pri „Figovcn'. FAFF v « mmi s « a tsi Ô) Gostilna Ferlič, Glavni tr^. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. t62-0-3) SEÏDi izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. Edino najhrajSa črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo so najbolji za družinske potrebe, kakor : šivarye, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idočl. (Kugellager!) Glavni zastopnik; Franc Tscliinkel, gub^jana, rotovški trg 9. —--Kočevje, v gradu. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega (53-i3.3> Istpljanskega vina, belega in črnine, refoska, muškata, potem rakije po prunein» nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjanu Dignano, drž. železnica, Istra. Na prodaj je zaradi bolezni v Starcih pri Za)6jem vrhu fara Stop če, preje Bavdekov (57-3-3^ velik, lepo ležeči vinoju^rad • z velikim poslopjem, • katero obstoji z velike obokane kleti z lepo vinsko posodo. Zgoraj 80 dve prostorne sobe, kuhinja, shramba. Zraven je veža, pripravna za rokodelstvo ah pa za dvoje iivine, vae v dobrem stanu na lepi priliki, pripravno za vsak obrt. Zraven spada tudi vodnjak. Cena se izve pri lastniku Avguštinu Žagar, Gorenje Kamence, pošla Novo mesto. Dolenjsko, (2-to-G) Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporočaj za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran. sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatiinic, žitnih čistilnic in od-biralnlkov (trljerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnlti mlinov, parilnib kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, šamotnih in tovarn za mavec, bv Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji ^pu Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, hh» Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Ooplsuje slovensko, P ,Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, ISomatiČ, Dunajska cesU Štov. 31. OilKovnmi nreiliiUt Fr. Sal. Witzl. Izdajatelj in lalofnik Urbin Horvat. Tisk J. Krajec, nast.