3. V.84 INTERNA IZDAJA KMEllJSrVO IM /1VIIS K A INDUMRIJA ii. sol. o LETO XXVI. PORTOROŽ. APRIL 1984 ŠTIiVILKA 1 <;■ ' eio BESEDA »Naš glas« izdaja delovna organizacij?. Droga Portorož. urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1984, v nakladi 3500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. DELAVCEM Na seji uredniškega odbora smo se dogovorili, da ob prvi izdaji našega glasila napišem kot dolgoletna urednica nekaj uvodnih misli. Glasilo NAŠ GLAS v skoraj enaki obliki izhaja že več kot 25 let in poskuša v svojih poročilih delavcem predstaviti dosežke in probleme, jih med seboj seznanjati ter približevati uspehe in neuspehe temeljnih organizacij, ki imajo svoje sedeže v raznih krajih in občinah. Od 1. januarja pa so se dosedanjim temeljnim organizacijam pridružile še nove temeljne organizacije, zato je še večji krog delavcev in delovnih enot, v katerih in preko katerih se bo odvijalo delo v novi delovni organizaciji. Kaj pomeni nova oblika združevanja? Pomeni, ne samo združitev dejavnosti od primarne do sekundarne oblike, temveč pomeni tudi našo skupno skrb za dobro delo in uspehe vsake posamezne izmed 15 temeljnih organizacij. O pomenu take skupne organiziranosti smo že večkrat pisali v našem glasilu, o tem, da je v skupni delovni organizaciji povezava primarne proizvodnje s predelavo. Vendar pa ob tem, le premalokrat pomislimo, kaj pomeni taka organiziranost. V novi delovni organizaciji je 3500 delavcev, kar pomeni prav toliko parov delovnih rok, pomeni pa tudi probleme, katere moramo reševati eden za drugega. Primarna proizvodnja je organizirana na območju štirih občin in zajema proizvodnjo na družbeni in privatni lastnini, kmetijskih površin, prav tako pa zajema tudi »proizvodnjo« oziroma ulov rib in pridobivanje morske soli. Torej bomo za to našo primarno dejavnost koristili kopno in morje. Predelava se vrši v številnih drugih temeljnih organizacijah, pa naj bodo to izdelki iz rib, zelenjave, mleka, riža. Temeljne organizacije imajo svoje sedeže v raznih občinah, naj ve; v obalnih občinah. Združile pa sta se tudi dve temeljni organizaciji iz občine SEŽANA, tako da imamo sedaj tri TOZD v občini Sežana. Taka razvejanost delovne organizacije pa bo nujno zahtevala, da se bomo morali bolj posvetiti informiranju delavcev. Tudi preko našega glasila NAŠ GLAS bomo poskušali približati delovno organizacijo vsem delavcem. Dogovorili smo se, da bomo predstavljali v glasilu temeljne organizacije in delavce, ki delajo in ustvarjajo v posamezni enoti. Pri našem delu pa bomo potrebovali tudi pomoč vseh delavcev, ker le vsi skupaj bomo lahko ustvarili glasilo, ki bo resnično naše, ne samo po imenu temveč tudi po občutku. V bodoče čaka vse delavca v delovni organizaciji polno dela. Uresničiti bo potrebno zastavljene cilje ter si nato postaviti no/e. Vse temeljne organizacije so si zastavile svoje plane, po katerih sedaj tudi delajo, čeprav se pri svojem delu srečujejo s številnimi težavami. Nastajajo problemi, ker ni dovolj surovin, pa tudi ne dovolj kvalitetnih, zato je težko delati v proizvodnji. Se posebno, če pomislimo na vrsto proizvodov, za katere potrebujemo vrsto surovin. V planih so nove investicije, za katere pa morajo zbrati sredstva. Vendar so nekatere investicije nujno potrebne, saj so stroji v proizvodnji zastareli, tako da je delo težko in v slabih delovnih pogojih. Vse to bo potrebno reševati v bodoče, kar pa seveda predstavlja ogromna prizadevanja in iznajdljivosti. V našo delovno organizacijo smo se združili delavci raznih dejavnosti in če se hočemo predstaviti, potem lahko samo rečemo, pri nas, v naši delovni organizaciji pa imamo vse: ribe, vino, sadje, zelenjavo, pršuti, meso, mleko in še in še. Moja želja je, da na koncu tega članka zaželim našim delavcem v bodoče veliko delovnih uspehov, da se kmalu srečamo, ne samo med bralci, temveč tudi med pisci in soustvarjalci našega glasila. Albina Škapin ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ +* *+#. * * * ** * * * *+* * * * * * * * * * * ** * * * * * * * * * * * * * * * * * * ★ ★ * Ob 1. ma£u - ★ * ptazniku deta in dnevu * ustanovitve 0(J‘ čestitamo * i9Sem detovnim * l Ljudem ★ ★ ★ ★ ★ ★ * Uredništvo ★ ★ * *********************************************** KAKO SMO POSLOVALI V LETU '83 Čeprav smo že krepko v letu 1984 in v problemih, ki nam jih to leto ponuja, je prav, da se še nekoliko ozremo v preteklo leto s ciljem, da dokončno ugotovimo, kako smo krmarili skozi celo leto 1983 oziroma, da ugotovimo kaj smo dosegli od planiranih ciljev. V HF DROGA PORTOROŽ: Podobno kot že nekaj let, smo se v letu 1983 enako srečevali s: — problemi zadostne oskrbe proizvodnih linij za nemoteno proizvodnjo, Realizacija Dohodek Obveznosti iz dohodka Cisti dohodek Bruto OD Skupna poraba Rezervni sklad Poslovni sklad Zguba Izrazit porast rezervnih sredstev na račun poslovnega sklada je zaradi spremenjenih zakonskih predpisov, zato smo v letu 1983 izločali 4 odstotke od dohodka v rezervni sklad, v preteklih letih pa 2,5 odstotka. Ostali finančni pokazatelji poslovanja v DO DROGI za leta 1983 so podani v tabeli št. 1 in št. 2. V letu 1983 sta dve temeljni organizaciji zaključili z zgubo in to: — Kmetijska proizvodnja ter — RIBA. Zguba v TOZD Kmetijska proizvodnja je nastala zaradi neugodnih vremenskih pogojev, ki so prevladovali v letu 1983. Zguba kmetijske proizvodnje je bila pokrita že v času izdelave zaključnega računa. TOZD Riba je v letu 1983 že drugič ugotovila zgubo v poslo- — problemi rasti in oblikovanja cen, — problemi zagotavljanja potrebnih deviznih sredstev, — ostalimi problemi, ki tako ali drugače vplivajo na poslovni uspeh (nelikvidnost, visoke obresti ipd.) j Kljub vsem tem težkim situacijam, s katerimi smo se, lahko rečemo, stalno spoprijemali, smo le nekoliko dvignili našo poslovno uspešnost napram predhodnemu letu, oziroma napram planiranim ciljem za leto 1983, kar se lahko vidi iz tega prikaza: 1983 1983 1982 plan 1983 145,56 119,41 138,87 126,56 161,43 142,78 124,68 115,83 131,11 121,20 112,25 137,19 219,53 197,57 112,67 106,97 293,82 vanju po zaključnem računu. Vzroki za nastalo zgubo so v glavnem podobni, kot v predhodnem letu (slab ulov, cena • goriva, visoke investicijske obresti ipd.). Glede na to, da zguba v TOZD RIBA ni bila pokrita v času izdelave zaključnega računa, je TOZD pristopila k formiranju komisije za analizo vzrokov zgube ter za izdelavo ponovnega sanacijskega programa za odpravo motenj v poslovanju. Oris poslovanja v letu 1983 se seveda ne konča v tej kratki predstavitvi finančnega poslovanja, vendar naštevanje oziroma predstavljanje posameznih problemov ali rezultatov po temeljnih organizacijah, bi presegio naše področje dela, zato počakajmo, da bodo o tem pisali posamezni poslovodni organi TOZD ali, DO. R. B. V DO AGRARIA KOPER: Ze v planu za leto 1983 smo predvideli, kljub večkratnim izračunom in zmanjševanju predvidenih izdatkov, izgubo v treh TOZD. Zaostreni pogoji v gospodarjenju, rast cen. vhodnih surovin za proizvodnjo, močno povečane obresti in nekajletno zaostajanje cen v prodaji so osnovni vzrok negativnih poslovnih rezultatov v letu 1983. Kljub večjemu dohodku od planiranega in doseženemu v letu 1982 se je poslovna uspešnost delovne organizacije v letu 1983 poslabšala, kar je razvidno tudi iz priloženih tabel. Z izgubo so leto 1983 zaključile: TOZD Mlekarna Dekani, TOZD Vinakoper in TOZD Ex-corrado. TOZD Mlekarna Dekani Osnovni vzrok slabega ekonomskega položaja Mlekarne je predvsem v' neusklajeni rasti cene surovine — mleka, vseh stroškov predelave ter obveznosti iz dohodka z rastjo prodajne cene mleka. Ta položaj se je poseb- no v zadnjih letih močno poslabšal predvsem z vidika doseganja dohodka v celotni mlekarski industriji. Se zlasti pa tak položaj prizadeva predvsem konzumne mlekarne, med katere se uvršča tudi Mlekarna Dekani, ki ima v strukturi proizvodnje cca 80 odstotkov konzumnega mleka. Konzumno mleko je zelo pomemben družbeni artikel, zato je formiranje nabavne kot tudi prodajne cene pod neposredno družbeno kontrolo. Takšno neskladje med nabavno in prodajno ceno je prisotno že nekaj let, kar dokazujejo tudi finančni rezultati ostalih konzumnih mlekarn tako v SRS kot v ostalih republikah. Poleg osnovnega vzroka izgube — škarje cen, vpliva na izgubo: — pomanjkanje mleka na našem področju ter specifičnost našega področja glede odkupa mleka — razdrobljena proizvodnja in s tem povezani višji stroški zbiranja mleka. — zastarela tehnologija in dotrajan?. oprema, ki vpliva na višje stroške predelave TAB. 1 ZBIRNI PRIKAZ DELITVE ČISTEGA DOHODKA V LETU 1983 TOZD Bruto OD Stanovanjski prispevek Sklad skupne porabe Rezervni sklad Poslovni sklad Izguba SOLINE 43.958.894,10 1.754.315,45 4.600.000,00 3.995.121,15 8.705.621,86 ZAČIMBA 39.007.280,95 1.488.254,65 8.000.000,00 13.245.616,50 126.859.975.92 SUDEST 29.805.096,50 1.140.936.45 3.000.000,00 5.705.845,90 11.428.055,07 GOSAD 53.968.255,75 2.502.947,90 3.500.000,00 5.495.851,00 7.276.812,39 KMETIJSKA PROIZV. 9.485.610,55 — — — — 2.586.114,25 ARGO 42.720.595,35 1.808.319,30 6.300.000,00 6.060.205,50 24.194.887,10 DELAMARIS 141.350.810,60 9.970.509,25 11.000.000,00 14.396.136,00 5.660.189,31 RIBA 83.748.569,65 — — — — 51.628.937,16 ŽIVILA 72.509.163,30 3.996.470,95 1.870.919,90 4.859.473,50 — BLAGOVNI PROMET 122.925.052,05 7.990.259,70 9.000.000,00 9.397.979,90 13.909.365,46 DSSS 64.067.140,25 2.544.784,70 5.065.179,30 — — DO DROGA 703.546.469,05 33.196.798,35 52.336.099,20 63.156.279,45 198.034.907,11 54.215.071,41 DROGA 1982 536.626.026,30 24.563.835,25 51.639.923,99 28.769.576,64 175.775.902,36 18.451.836,16 % 131,11 135,15 101,35 219,53 112,67 293,82 Plan 1983 583.500.000,00 19.124.000,00 43.223.000,00 31.967,000,00 185.143.000,00 — % l?i ,?.n 173,59 121,09 197,57 106,97 — zaradi slabšega likvidnostnega stanja TOZD, ki je v zadnjem času vse bolj prisotno in višjih obrestnih mer povečujejo izgubo visoke menične obresti kakor tudi obresti od kreditov za obratna sredstva. TOZD Mlekarna Dekani do sedaj še ni pokrila dosežene izgube, pripravljen pa je predlog pokrivanja le-te, ki ga je TOZD tudi že posredoval IS vseh občin, ki jih oskrbuje z mlekom. TOZD Vinakoper je doseženo izgubo v letu 1983 pokril iz rezervnega sklada, skupnih sredstev rezerv občine, večji del pa z razmejitvijo amortizacije v naslednja obdobja. Osnovni vzroki izgube tega TOZD so v dražji surovini (rast cen, gnojil, zaščitnih sredstev, goriva . ..) višji amortizaciji in močnem porastu obresti (zaradi specifike tega TOZD, kjer je prisoten enoleten zamik med proizvodnjo in prodajo, ima le-ta med letom velike zaloge, za katere mora najemati kratkoročne kredite) ter podražitvah tako materialov kot storitev, čemur pa ni sledilo ustrezno povišanje prodajnih cen vin. Neustrezen trend rasti prodajnih cen v primerjavi z večanjem izdatkov zasleduje ta temeljna organizacija že drugo leto. Izgubo povečuje izpad dohodka v sadjarski proizvodnji zaradi suše (izpad količin) in nizkih odkupnih cen sadja, ki so bile v poprečju nižje kot v letu 1932. TOZD Excorrado Osnovni vzroki izgube v TOZD Excorradc| so: — veliki disproporci v rasti cen osnovnih surovin ter pomožnega in drugega materiala na eni strani ter prodajnih cen proizvodov na drugi strani, — povečani stroški amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah, — porast obveznosti iz dohodka, predvsem prispevkov za kritje splošnih družbenih ter skupnih potreb — večje obresti, predvsem obresti za obratna sredstva, saj je bil TOZD zaradi konstantnega primanjkovanja likvidnostnih sredstev prisiljen za redno poslovanje najemati kredite. Izguba v TOZD Excorrado je bila ob zaključnem računu 1983 pokrita v okviru DO Agrarie, in sicer delno z razmejitvijo dela amortizacije v drugo obdobje, delno pa iz rezervnega sklada TOZD Vinakoper. DELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1983 (v 000 din) TOZD Q O o +-> 3 S-i CQ !& S 'C (/) ci o c a 3 M * O * 03 ctf 3 o ' m a c > N Jo - Ph C/3 c > O T3 o 3 Ph w Vinakoper 67.423 18.045 Vinakras 12.096 437 974 2.361 1.037 — TOK Kmet.-Koper 39.068 — — 458 — — TOK Kmet. Sežana 10.813 368 846 1.518 3.031 — Excorrado 14.156 — — — — 3.951 Mlekarna 16.420 — — — — 15.369 Sermet 18.050 — — 1.061 — — DSSS 27.570 1.644 3.147 — — — DO Agraria 205.596 2.449 4.967 5.398 4.068 37.365 Agraria 1982 167.585 7.602 9.529 6.119 1.248 23.245 % 123 32 52 ,88 326 161 Plan 1983 193.142 6.100 5.692 3.979 1.445 58.709 % 106 40 87 136 282 64 DOSEŽEM DOHODEK IN CISTI DOHODEK ZA LETO 1983 (v 000 din) TOZD Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek ■g S O T3 5 O -J £ 2 0 o .a Cisti dohodek Vinakoper 440.636 302.832 137.804 88.426 49.378 Vinakras 160.648 101.616 59.032 42.127 16.905 TOK Kmet.-Koper 786.082 708.680 77.402 37.876 39.526 TOK Kmet. Sežana 344.739 306.790 37.949 21.373 16.576 Excorrado 153.812 124.928 28.884 18.679 10.205 Mlekarna 548.192 522.930 25.262 24.211 1.051 Sermet 99.455 68.698 30.757 11.646 19.111 DSSS 61.422 22.220 39.202 6.841 32.361 DO Agraria 2.594.986 2.158.694 436.292 251.179 185.113 Agraria 1982 1.868.008 1.532.456 335.552 166.713 168.839 % 139 141 130 151 110 Plan 1983 2.426.240 2.097.745 364.495 212.845 151.650 % 105 103 120 118 122 MALI OGLASI Zaradi odhoda iz DO prodam dve blazinici, primerni za klečanje pred šefom. Interesenti naj se javijo pod šifro »Ni pomagalo«. Neznanega sodelavca, ki je pred enim mesecem odnesel moj pisalni stroj v nek drug oddelek prosim, da mi ga nemudoma vrne, ker moram napisati dva dopisa. Šifra »Delovna mravlja«. Javno se opravičujem mojemu nadrejenemu, Venclju Blabla, za besede, ki sem jih izrekel o njegovi svinjski glavi in govejih možganih. Govoril sem, ne da bi stvari preverjal in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. Jaka Neroden. NAGROBNA NAPISA Naznanjamo (in solza iz očesa lije), da tu počiva Jure Ropotalo. Je čital poročilo neke komisije, pa reveža od smeha je pobralo. Tu končno že miruje Mihael Nakant. Bolj kot ekonomist je bil politikant. Zamislim svojim zvest na oni svet je šel, da integrira vice, nebesa in pekel. S. Požar ZBIRNI PRIKAZ UGOTAVLJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1983 TAB. 2 Porabljena Obveznosti Realizacija sredstva Dohodek iz dohodka Cisti dohodek SOLINE ZAČIMBA SUDEST GOSAD KMETIJSKA PROIZV. ARGO DELAMARIS RIBA ŽIVILA BLAGOVNI PROMET DSSS 196.223.763.16 1.777.886.108,18 708.638.520,22 787.615.767.17 35.056.771,50 837.708.592,50 1.372.701.677,61 300.450.379,21 1,055.905.927,75 727.060.322,48 150.875.148,65 96.345.734,46 1,446.745.697,71 565.991.123,21 650.219.489,08 18.599.235,25 686.203.455,70 1.012.798.274,23 177.172.609,52 934.419.089,40 492.110.825,02 61.999.382,00 99.878.028,70 331.140.410,47 142.647.397,61 137.396.278,09 16.457.536,25 151.505.136,80 359.903.403,38 123.278.369,69 121.486.838,35 234.949.497,46 88.875.766,65 36.864.976,14 142.539.282,45 91.567.413,09 64.652.411,05 9.558.039,95 70.421.129,55 177.525.758,22 91.158.757,20 38.252.810,70 71.726.840,35 17.198.662,40 63.013.952,56 188.601.128,02 51.079.983,92 72.743.867,04 6.899.496,30 81.084.007.25 182.377.645,16 32.110.612,49 83.236.027,65 163.222.657,11 71.677.104.25 DO DROGA DROGA 1982 % Plan 1983 % 7,950.123.578,43 5,461.822.079,87 145,56 6.658.297.000,00 119,41 6.142.604.915,58 4,160.198.589,72 147,66 5.229.996.000,00 117,45 1.807.518.662,85 1.301.623.490,15 138,87 1.428.300.000,00 126,56 811.463.181,10 502.700.061,77 161,43 568.341.000,00 142,78 996.055.481,78 798.923.428,38 124,68 859.959.u00,00 115,83 Pričetek gradnje skladišča zelišč v Mostu na Soči smo omenili v številki glasila, ki je izšla v avgustu lansko Isto. Takrat so v odkupni postaji še upali, da bo skladišče zgrajs-no v istem letu. Bili so v izredni prostorski stiski. Izgradnja investicije ss je zavlekla. Zaključuje se letos, z mesecem aprilom. Namen izgradnje skladišča je bil razširitev odkupne dejavnosti. Skladišče je zgrajeno v treh etažah, tlorisna površina skladišča je 700 m2. ROT JE ZNANA... PROGRAM UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA TOZD »DELAMARIS« IZOLA Nekdo je napisal: »Vse kaže, da je v izolskem DELAMARISU hudič odnesel šalo." Res tako kaže, ob težavah, ki pestijo tovarno nikomur ni do šale, še najmanj tistim delavccm, ki te težave in njihovo trnjevo pot reševanja dobro poznajo. Problemi niso 'nastopili čez noč. Tehnološki zastarelosti opreme že nekaj časa botrujejo težave v zvezi z nabavo embalaže, olja in ostalega materiala, kar povzroča le polovično izkoriščenost zmogljivosti proizvodnje. Lani so imeli v tozdu težave zaradi pomanjkanja surovine. Vsled tega so morali v iprvih treh mesecih nekateri delavci na prisilni dopust. Nit količinske proizvodnje se je tako vlekla skozi celo leto. Zaradi omenjenih problemov je bil izdelan program ukrepov za izboljšanje poslovanja TOZD DELAMARIS in posredovan TOZD v obravnavo. Program zajema analizo stroškov v TOZD ter izven, analizo tehnoloških postopkov s predlogi za povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete izdelkov, oskrbo s surovinami din materiali ter opredelitev nosilnih proizvodov TOZD ter organizacijo TOZD DELAMARIS. Program ne zajema celovite in podrobne analize stroškov, temveč le žarišča, ki tako ali drugače vplivajo na zmanjšanje poslovne uspešnosti tozda. Iz analize je razvidno, da je na nazadovanje dohodka v tozdu DELAMARIS vplivala: — neprimerna surovina (riba) za predelavo, — slabši izkoristek pri predela- vi ribe in ostankov v ribjo moko ter odpisi ribe v breme realizacije, — porast obveznosti za zagotavljanje izvozne stimulacije, zaradi pridobivanja deviz za oskrbo proizvodnje, — neurejeno poslovanje z ribjimi zaboji ter — dodatni stroški prevozov, zaradi dislociranih Skladišč. Tov. FRANETIČ, direktor TOZD DELAMARIS, je v pogovoru idejal, da bi podobno analizo morali izdelati za celotno delovno organizacijo, ker bi le s primerjavo stroškov DO—TOZD lahko prišli do ugodnih rešitev. Dejal je, da so pri izdelavi analiz prišli do izaključka, da je v tozdu število režijskih delavcev previsoko, kakor tudi v DO in kar bo seveda potrebno v DO skladno reševati. Omenil je 'problem odhajanja ljudi iz TOZD DELAMARIS v ostale TOZD. Vzroki za to so znani — težki delovni pogoji im minimalne možnosti za dodelitev stanovanja. Na tem področju je menil, bi moralo biti sodelovanje med TOZD večje, ker je problem pomanjkanja delovne sile v DELAMARISU stalno prisoten. Program zajema tudi primerjavo strukture realizacije in pogojev poslovanja med MIRNO Rovinj in DELAMARISOM. Pogoji proizvodnje, glede pridobivanja dohodka so enaki, struktura delitve dohodka pa je v DELAMARISU neugodna napram MIRNI. To neugodno razmerje pogojujejo predvsem obveznosti v obliki obresti, kjer DELAMARIS zaradi svoje nelikvidnosti plačuje višje obresti, za zagotavljanje oskrbe z materiali ter obveznosti, v obliki partecipacije za DSSS in TOZD BLAGOVNI PROMET, |'u so v primerjavi z MIRNO realno višji za cca 2,5 % v strukturi realizacije, oz. za cca 26.000.000 din. V programu je predvideno znižanje stroškov, ki jih ima TOZD z DSSS in BLAGOVNIM PROMETOM, ker višina teh stroškov ne more biti bistveno višja, kot jo imajo sorodne DO. Oprema v proizvodnji ribjih konzerv je precej iztrošena. Potrebno jo je nadomestiti z novo. Najtežji je problem ureditve transportnih poti, ki je povezan tudi z (neprimernostjo prostorov. Da bi se tehnologija zadovoljivo uredila, je potrebno pristopiti k izvedbi minimalnega investicijskega programa, z izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Investicija v DELAMARISU je v prioriteti že nekaj 'let, je dejal tov. FRANETIČ, ki se v trenutni situaciji prvi srečuje z največjimi težavami te TOZD. Zakaj se v teh letih investicija še ni začela izvajati, kljub temu, da se je med tem časom vlagalo v druge investicije, tudi sam direktor ne ve odgovora. Na podlagi izvedene analize v TOZD, ocenjujejo, da bi sodelovanje med ulovom in predelavo, zlasti z vidika organizacije dela, potekalo boljše v (primeru, da bi bili sedanja TOZD DELAMARIS in TOZD RIBA združeni. S samo združitvijo bi lahko prihranili tudi del režijskih stroškov. Smatrajo pa, da trenutno še niso podani vsi pogoji za združitev. Predhodno je namreč potrebno odpraviti motnje v poslovanju v obeh TOZD. Ustvarjeni morajo biti torej pogoji, da obe tozd s svojim delom pokrijeta vsaj stroške poslovanja. V TOZD RIBA bo to mogoče doseči s primernim ulovom in zmanjševanjem stroškov, v TOZD DELAMARIS z izgradnjo investicije. V nadaljevanju pogovora je tov. FRANETIČ poudaril, da se bistvene točke iz programa ukrepov že izvršujejo. Ena od teh je, da se surovina nabavlja izključno iz klirinškega področja, ali s kompenzacijo, t. j. za konzerve (skuša). Po zaslugi dobre oskrbe s surovino se je proizvodnja v TOZD DELAMARIS kompenzirala. Sicer ,pa, je dodal tov. FRANETIČ, ima TOZD možnosti normalne proizvodnje tudi s stališča domače surovine. Uvozne surovine je vedno manj, izvoza več. Bodočnost TOZD pa je nakazana tudi v njenih proizvodih, saj so ribje konzerve osnovni, strateški prehrambeni proizvod. M. V. Mariniranje rib Predelava rib Mlekarna -kako zagotoviti več mleka? Sedanji objekt Mlekarne Dekani je bil zgrajen leta 1957. V ta objekt se je kolektiv preselil iz bivšega obrata v Izoli, ki je deloval v okviru »MLEKO IZOLA«. Leta 1963 se je Mlekarna pridružila h Kmetijskemu kombinatu Koper, ki sc je leta 1967 reorganiziral. Formirala se je nova delovna organizacija: »AGRARIA«. V okviru DO »■Agraria« je Mlekarna delovala kot ekonomska enota v tozdu Trgovina in predelava ter kasneje kot samostojna TOZD. Decembra lf>77 se je DO »Agraria« Koper združila z DO »Kras« Sežana v SOZD TIMAV Sežana. Do nove reorganizacije t. j. 1. 1.1984 je Mlekarna Dekani poslovala kot samostojna TOZD v sestavi DO Agraria SOZD Ti-MAV Sežana. Danes je Mlekarna ena izmed 15 TOZD in TOK novo organizirane DO »Droga-Agraria« Portorož. Mlekarna Dekani, katere dejavnost je predelava in konzerviranje mleka pa tudi trgovina na debelo z mlekom, mlečnimi izdelki, industrijskim sladoledom in jajci, pokriva z oskrbo mleka in mlečnimi proizvodi področja občin Poreč in Buje, Buzeta, Izole, Pirana, Kopra in Sežane. S področij, ki jih mlekarna ob-skrbuje pa istočasno pridobiva osnovno surovino t. j. sveže mleko. S področja občin Izola, Piran in Koper prejema mleko potom TOK Koper (v letu 1983 — 1.285.000 1), s področja Sežane potom TOK Sežana (v letu 1983 — 2.840.000 1), s [področja Hrvatske pa preko Jadrana Buzet (v letu 1983— 2.324.000 1) in PIK-a Uma" (v letu 1983 — 678.000 1). S teh področij odkupljene količine mleka pa ne zadoščajo za normalno oskrbo prebivalstva, zato mora Mlekarna odkupiti dodatne količine mleka od drugih slovenskih mlekarn (Ptuj, Murska Sobota, Ljubljana, Vipava itd.). Tako so morali v lanskem letu odkupiti še 1.600.000 1 mleka. Od skupaj predelanih 8.730.000 1 mleka (po-iatek js za leto 1983) je bilo največ prodanega v koprski občini in sicer 41 %, osta'o v izolski (13 %), piranski (16 %), buj?ki (18 %), v Poreču (7 %), Buzetu (2 %) in Sežani (2 %). Največji problemi s katerimi se v mlekarni že nekaj let srečujejo in kateri močno vplivajo na proizvodnjo in s tem ma poslovanje mlekarne, so pomanjkanje in razdrobljena proizvodnja surovine (svežega mleka) ter skrajna iztrošenost in zastarelost tehnp-logije. Pomanjkanje in razdrobljenost proizvodnje svežega mleka sta posledici dolgoletnega zanemarjanja živinoreje v regiji, kar pomeni, da je to širši družbeni problem, ki ga bo težko rešiti. Mlekarna obratuje vse dni v letu. Od svojega nastanka do danes pa ni doživela večjih tehnoloških izpopolnitev. Ker obstoječe tehnično stanje opreme v mlekarni ne zagotavlja redne .preskrbe z osnovnimi življenjskimi proizvodi in ne higienske neoporečnosti izdelkov je potreba po rekonstrukciji Mlekarne neobhodna. V mlekarni je zaposlenih 62 delavcev. Fluktuaoija delavcev ni velika. Večji je procent invalidske upokojitve. Zaradi vlage in prepiha so pogoji dela težji. Po- gosta so obolenja sklepov in revme. V mlekarni imajo težave s kvalifikacijsko strukturo. Delavci so predvsem priučeni, medtem ko se za delo v mlekarni predvideva tri iletna šola za mlekarja. Za omenjeno kvalifikacijo se učenci (štipendisti) težko odločajo, ker je ta šola samo v Kranju. TOZD Mlekarna je zaključila poslovno leto 1983 z izgubo. Vzrokov za izgubo (21.750.000 din) je več. Med glavnimi je maloprodajna cena mleka in mlečnih proizvodov, ki je vključevala rast odkupnih cen mleka ne pa rasti proizvodnih stroškov, ki so siesr rastli tako, da so v Mlekarni Dekani ustvarjali cca 4,40 din izgube na liter predelanega mleka. Visoke proizvodne stroške pa v Mlekarni povzročajo: zastarela in iztrošena tehnologija, razpršenost proizvodnje mleka in distribucijske mreže (visoki transportni stroški), premajhna proizvodnja na matičnem odkupnem območju, kar eahteva dokupovanje mleka od drugod tudi po višjih cenah ter velike sezonske konice — turizem — :kar ‘terja specifično organizacijo dela. Poleg tega pa so vzroki za izgubo še povečanje amortizacije in obrestne mere ter dejstvo, da ima dekanska mlekarna izrazit konzumni program, ki je vedno pod strogo kontrolo cen. Trajnih mlečnih proizvodov, ki ostalim mlekarnam ustvarjajo akumulacijo, zaradi tehnoloških ovir, majhnih kapacitet iin predvsem pomanjkanja surovin, Mlekarna v Dekanih ne proizvaja. V Mlekarni pripravljajo program za odpravo posledic poslovne izgube, katerega del sestavljajo rekonstrukcija, t. j. tehnološko saniranje Mlekarne. Rekonstrukcija zajema: zamenjavo vse dotrajane in zastarele opreme ter instalacij, pre-razpored tehnoloških linij, dozidavo objekta, povečanje skladiščnih zmogljivosti za mlečne proizvode in odkupljeno mleko, zagotovitev večje higienske neoporečnosti proizvodov ter delno funkcionalno ureditev okolice z usposobitvijo čistilne naprave, vzdrževalno — skladiščnega objekta in zaklonišča. IS obalnih občin so se aktivno vključevali v reševanje problematike s tem, da so tozdu Mlekarna pdkrivali negativne razlike v ceni mleka iz odkupa v drugih regijah SRS. To iso bila sredstva občinskih intervencijskih skladov. Prav tako so pokrivali izgubo Mlekarne iz občinskih skladov rezerv s kreditii. Predhodino je DO z IS Obalne skupščine pripravila SaS o združevanju sredstev za sanacijo in rekonstrukcijo Mlekarne. SaS vseljuje način zagotavljanja virov sredstev katerega osnova je ključ porabe konzumnega mleka v posamezni občini. Kasneje pa je bilo na seji IS Obalne skupščine sprejeto načelno stališče, ida se na obali ne bo pristopilo k zbiranju sredstev za sanacijo po pripravljenem SaS, temveč se predvideva povečanje prispevne stopnje iz BOD od 0,5 % na 0,8 % za intervencijske sklade posameznih občin, iz teh sredstev bi se naj namensko odvajala sredstva za rekonstrukcijo. Problematika mlekarne se že nekaj časa pojavlja na dnevnem redu poslovodstva. Kot: je že omenjeno so težave velike in zaradi njihove narave težko rešljive. Rekonstrukcija bo pripomogla le k delni rešitvi težav (t. j. s tehnološkega vidika)* težave glede pomanjkanja in razdrobljenosti proizvodnje svežega mleka pa bo potrebno reševati v okviru DPS obale, saj gre za življenjsko potrebne dobrine ljudi ma tem območju. M. V. Pakiranje mleka v PVC vrečke V. (1. direktor TOZD Mlekarna {cv. Simonka Aleksander Zakaj iščemo volka tam, kjer ga ni ... ali, zakaj so delavci v TOZD ŽIVILA na referendumu 28. 3. 1984 odločili, da se ne želijo združiti s TOK KMETIJSTVO v Kopru? Predstavniki družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih organov TOZD ŽIVILA so se sestali po izvedenem referendumu z namenom, ugotoviti, kateri so tisti najbistvenejši in morebitni utemeljeni razlogi, ki so delavcem ŽIVIL narekovali nasprotovati združitvi med njimi in delavci TOK KMETIJSTVO Koper. Po sedanji organiziranosti je predmet poslovanja v TOK KMETIJSTVO Koper kooperantska proizvodnja izdelkov vinogradništva, sadjarstva, živinorej-stva in odkup proizvodov za trgovanje na drobno. V ŽIVILIH pa poslujejo s trgovanjem na veliko s sadjem — zelenjavo, s trgovino na drobno in pa z odkupom kooperantskih proizvodov. Bistvo združitve je bilo v organiziranju dveh poglavitnih delovnih enot v eni TOZD, ki bi se dogovorile za usklajeno proizvodnjo pod eno streho ter trgovino pod drugo streho. Seveda je ta prikaz združitve sila poenostavljen. Pot do tega cilja pa očitno zelo zapletena. Pripravljalci strokovnega gradiva so skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami vodili priprave na referendum po splošnih predpisih, vendar pa z očitno naglico. Nekateri, sami strokovni delavci, so menili, da je bilo časa celo za pripravo strokovnega gradiva (ANALIZA O ELEMENTIH ZA ZDRUŽITEV TOK KMETIJSTVO KOPER IN tozd Živila izola) daleč premalo. Posebnost razprave, o kateri berete, pa je prav gotovo večkrat poudarjena misel, da nima smisla iskati krivca, temveč, da je treba nemudoma čimbolje organizirati delo in sodelovanje (med TOK in ŽIVILI) tako, da bo bližnja poletna sezona prinesla prepotreben rentabilen dohodek ŽIVILOM IN TOK KMETIJSTVU Koper. Ne glede na »spregledanje krivca« (ali krivcev) za takšen izid glasovanja, se je skorajda do konca vlekla rdeča nit, ki je prikazovala krivca — delovne ljudi po številnih delovnih enotah ŽIVIL, pa na Reki, v Puli, v Izoli in še kje. Delovni ljudje so po tej, sicer prikriti logiki, krivi, ker so spraševali, postavljali vprašanja, na katera niso dobili odgovorov. Nezaupanje se je širilo in čim je vzklilo, ga je sleherna polresnica poglobila. Ze same govorice o nižjih osebnih dohodkih, ki da jih imajo v TOK (in bi jih po združitvi imeli tudi v sedanjih ŽIVILIH), so močno botrovale odločitvam delavcev, je poudarilo več razpravi j aleev. OOZK TOZD ŽIVILA je tik pred referendumom ugotavljala, da priprave na to odločitev niso primerne, da delavci niso našli svojih interesov v tej združitvi. Njihove ugotovitve pa so bile bolj same sebi v namen, kajti v nasprotnem bi morali odločno pozvati na odgovornost strokovne službe in od njih zahtevati, da svoje delo opravijo temeljito in slehernemu z argumenti omogočijo uvideti nujnost po združitvi. Družbenopolitične organizacije in IS SO IZOLA so pred referendumom seznanile predstavnike DPO, poslovodni organ ter strokovne službe TOZD Živila o svojih stališčih glede združitve. V svojih stališčih so opozarjali, da delavci nimajo vseh odločujočih elementov za odločanje ... Za zaključek pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so naši delavci osveščeni samoupravljal-ci, ki želijo zavestno ustvarjati in vplivati na svojo prihodnost. Strokovni delavci so ravno tako samoupravljalci, vendar so v tej »zadevi« imeli posebno od- govorno nalogo. Ali so jo dovolj dobro opravili, nam delno dokazujejo izidi referenduma, drugi del resnice pa bo pokazal nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje in trgovine v naši DO. Družbenopolitične organizacije niso ocenile razlogov za nasprotovanje delavcev združitvi iz preprostega razloga, ker so bili ti razlogi znani že pred referendumom. Tudi iz samih zapisnikov sej DPO (pa tudi DS TOZD) pred referendumom zlahka ugotovimo, da je bila demokratičnost predhodnih obravnav okrnjena na golo podajanje informacij o bistvenih poslovnih spremembah, ki bi jih z združitvijo dosegli, analiza sama pa je bila predvsem posnetek stanja. Kot že rečeno, delavci niso dobili odgovore na svoje dvome. Krivce res ne potrebujemo, posebno ne nepravih. Na napakah se pa le učimo, ljudska modrost ni iz trte zvita. Dragica Mekiš ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame MARIJE PRELAZ se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD »BLAGOVNI PROMET« in DSSS, TO Izola, Koper, Piran ter SO Izola, za tolažilne besede, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Marjan z družino in ostalo sorodstvo Z osebnim izjavljanjem na referendumu 28/3-1984 naj bi se delavci v TOK KMETIJSTVO KOPER in v TOZD ŽIVILA IZOLA izrekli za združitev v TOK AGRARIA KOPER. Rezultati tega odločanja pa so nam dokazali, da se delavci v TOK KMETIJSTVO KOPER strinjajo z združitvijo, medtem ko so delavci v TOZD ŽIVILA z bistveno večino odločali proti tej združitvi: TOZD ŽIVILA IZOLA TOK KMETIJSTVO KOPER Po volilnem imeniku: 268 Po volilnem imeniku: 461 Odsotni: 29 Odsotni: 43 za proti neveljavna za proti neveljavno 122 112 5 397 15 6 Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju. »Človeško življenje«, je odgovoril, »je kot olimpijske igre. Nekateri postavijo stojnice, trgovine in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, ostali pa so samo gledalci.« V uredništvo je prispelo 16 rešitev nagradne križanke (NG 6/83), od tega 3 pravilne. Nagrado prejmejo: RUPNIK Andreja Lucija 44, 66320 Portorož RUPNIK Tomaž Lucija 44, 66329 Portorož ZOCII Armando Čevljarska 28, 66000 Koper Naprava za toplotno obdelavo ribe V lanskem letu smo v TOZD »DELAMARIS« dobili eno od dveh naprav za toplotno obdelavo ribe (flaschcooker) iz Metalopreme, Vod-njan. Namenjena je za kuhanje drobne plave ribe (sardela, papalina, inčun) v pari. Posebnost nove naprave je avtomatski vhod in izhmd doz, kar v primerjavi z dosedanjo napravo pomeni zmanjšanje štirih težkih delovnih mest v izmeni. Ker je prototip, smo iineli velike začetne težave, nimi rešitvami prihajamoh kraju. Naprava je velika 10600 X 2000 mm, kapacitete od 5000—12000 doz, z optimalno kapaciteto 10000 doz/uro. Dušan Križnič Prejemniki srebrnega znaka v Izoli Med prejemniki Srebrnega znaka ZSS za leto 1983, ki ga je podeljevalo predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije IZOLA za uspešno in aktivno delovanje ter uresničevanje interesov delavcev, sta bila delavca TOZI) »DELAMARIS« Izola DEŽJOT Zorko in PRUTKI Siniša ter OOZS TOZI) »DELAMARIS«. Tov. DEŽJOT Zorko je zaposlen v HP DROGA — TOZD »DELAMARIS« IZOLA na delih in nalogah vodje DE Kontrola kvalitete. Aktivno sodeluje v svoji osnovni organizaciji zveze sindikatov. Tov. DEŽJOT je opravljal funkcijo podpredsednika Občinskega sveta ZSS Izola, je član Republiškega sveta ZSS, član družbenopolitič.nega zbora Skupščine SR Slovenije. Sedaj je izvoljen za opravljanje funkcije podpredsednika Skupščine občine Izola. Poleg navedenega aktivno deluje v organih Teritorialne obrambe občine Izola. V svoji temeljni organizaciji združenega dela pa se vključuje tudi v delo samoupravnih organov. Tov. DEZJOT je prejel priznanje na predlog predsedstva Občinskega sveta ZSS Izola. Priznanja sem vesel, če sem kritičen do sebe pa lahko rečem, da nisem naredil vsega, kar bi lahko; mislim predvsem na obdobje, ko sem opravljal funkcijo podpredsednika Občinskega sveta ZSS IZOLA. Kdor želi delati v ZS, mora biti v stiku s težavami, ki se pojavljajo. Dve uri na dan pa. je vsekakor premalo za celovite reševanje problematike. Pohvaliti moram delovan!e OOZ« TOZD »DELAMARIS« IZOLA, ki ji resničo gredo vsa priznanja. Tov. PRUTKI Siniša je zaposlen v TOZD »DELAMARIS« IZOLA od leta 1974 kot vzdrževalec zahtevne strojne opreme v proizvodnji predelave rib. V svoji sredini velja za dobrega delavca, zato je uspešno opravljal tudi razne funkcije v družbenopolitičnih in samoupravnih organih TOZD. V letih od 1976 do 1980 je bil predsednik osnovne organizacije ZSMS TOZD »DELAMARIS«. V tem času je bila mladinska organizacija zelo aktivna, kar dokazuje tudi republiško priznanje za najbolj aktivno osnovno organizacijo v Sloveniji. Poleg tega je bil dve mandatni dobi član sekretariata OOZK, saj je član ZK od leta 1976. nju v TOZD, o trenutnem zaostrenem gospodarskem položaju, predvsem s poudarkom na problematiko, ki se poraja v TOZD. V zvezi s tem sta opozarjala vodilne strukture v TOZD in delovni organizaciji na subjektivne slabosti z namenom, da te težave ne bi prizadele osebnega standarda delavcev. Za obravnavo pomembnejših zadev sta se izvršna odbora sestajala skupaj z osnovno organizacijo ZK in predsedstvom ZSMS in se opredeljevali za enotna stališča. TOZD se srečuje z veliko socialno problematiko, zato je bilo tej posvečena določena skrb. Zaradi doseganja majhnega dohodka so bile možnosti za rešitev lete majhne. IO sta se zavzemala za boljšo aktivnost vseh delegacij, ki zastopajo TOZD v SIS in DPS, vendar je ta akcija še v teku. Zaradi poglabljanja samoupravnih odnosov sta izvršna odbora posvetila precej pozornosti uveljavitvi sindikalnih skupin, kjer so se delavci bolj sproščeno vključevali v razprave, dajali pobude, predloge in mnenja. Sindikalne skupine so obravnavale pomembnejše zadeve kot so periodični obračuni in zaključni račun ter pomembnejše samoupravne akte, za katere je predpisana predhodna temeljita obravnava in sprejem z referendumom. Izvršna odbora sta po potrebi podajala mnenja za posamezne primere, kjer je bilo potrebno zastopati delavca z namenom, da se zaščiti le dobrega delavca. Delavcem TOZD »DELAMARIS« čestitamo za prejeta priznanja. Priznanje, ki sem ga prejel, mi bo v vzpodbudo za nadaljnje delo v ZS. Srebrni znak je dokaz, da ini sredina, v kateri delam, zaupa. To je tudi priznanje sodelavcem, ki so mi omogočili delovanje v OOZS s tem. da so mojo odsotnost znali vedno nadomestiti. Držim se pa vedno načela: sprejmi toliko nalog, kolikor si jih zmožen opraviti. V svoji sredini, to je v neposredni proizvodnji, je skušal uveljavljati zdrave samoupravne odnose in se dosledno trudil, da bi se izvajali sklepi samoupravnih organov, oz. določila sprejetih samoupravnih aktov. Zaradi tega so ga delavci izvolili v Izvršni odbor osnovne ogranizacije zveze sindikatov, kjer so mu poverili tudi funkcijo predsednika. V okviru svojih možnosti je aktivno deloval v osnovni organizaciji in pravilno prenašal informacije v obe smeri. Delegiran je bil kot delegat TOZD v Konferenci osnovnih organizacij sindikata DO DROGA, kjer je skušal uveljavljati interese delavcev TOZD. Deloval je tudi v samoupravnih organih TOZD, to je v delavskem svetu in njegovih komisijah. Tov. PRUTKI je prejel priznanje na predlog Osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Delamaris. Delavci TOZD »DELAMARIS« so združeni v DO DROGA od leta 1978. TOZD šteje trenutno 575 delavcev. Zaradi številčnosti in dislociranosti proizvodnih prostorov delujeta dve osnovni organizaciji zveze sindikatov, ki jih vodita dva izvršna odbora. Izvršna odbora delujeta skupaj in organizirata skupne sestanke, ker je celotna problematika, ki je v pristojnosti sindikalne dejavnosti, zaradi usklajenih akcij v tesni povezavi. Sprejeti program je podlaga za njihovo delo in sprotno izražene potrebe, ki jih postavljajo v imenu delovnih sredin poverjeniki sindikalnih skupin. Izvršna odbora sta posvetila veliko časa razpravi o gospodarje- Uveljavljanje socialnovarstvenih pravic v letu 1984 — denarne pomoči otrokom (obr. SP 1) V mesecu aprilu se zbirajo vloge ,za uveljavljanje denarnih pomoči otrokom (otroški dodatki), ki jih je treba vložiti pri Centru za socialno delo iste občine, 'kjer je sedež TOZD, v kateri je delavec zaposlen. Vlogo delavec izpolni dohodek na člana družine sam, v ikolikor ;je ne zna izpolniti, mu pri tem pomaga obračunovalka OD ali socialna delavka. Za leto 1984 so sprejeti naslednji dohodkovni pogoji in višine denarnih pomoči otrokom: višina denarne pomoči za otroka — do 4900.— din 4900.— do 5600.— din 5600,— do 6000.— din — povečana denarna pomoč za težje telesno ali duševno prizadetega otroka je 800.— din — povečana denarna pomoč otroku edinega hranilca je 400.— din. Vlogo za uveljavljanje denarnih pomoči otrokom lahko vložijo tudi delavci, ki po izkazanih dohodkih nekoliko presegajo dohodkovni pogoj 6000.— din na družinskega člana, če družina zaradi drugih okoliščin živi v težjem materialnem položaju — na take vloge socialna delavka obvezno napiše vzrok in mnenje. Delavcem, ki imajo otroka vključenega v vzgojnovarstve- 1900 — din 1400,— din 800,— din ni organizaciji in so vlogo vložili v vrtcu, vloge ni potrebno na novo izpolnjevati, ker bo skozi enotno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči opravljen preizkus o pravici do denarnih pomoči (samo tisti delavci, ki imajo otroka v vrtcu v isti občini, kjer so tudi zaposleni). Na obrazcu naj delavec navede vse socialnovarstvene pravice, ki jih družina že prejema, s tem pravico obnavlja, oz. je potrebno o nadaljnji upravičenosti opraviti pregled; navede naj tudi tiste pravice, ki jih na novo uveljavlja. DE Kadrovanje in socialno delo socialna delavka Zgodovina se ponavlja Upravni odbor Kombinata konzervne industrije »DELAMARIS« iz Izole, je na svoji 30 seji dne 13/4-1961, sprejel sklep: »Zo počitniški dom v Lepeni naj se poišče primernega kupca s tem, da se razpošlje ponudbe podjetjem, ki bi bila za takšen dom zainteresirana. Vpraša naj se tudi občino Bovec, ako se kdo že zanima za takšen dom«. Kupca niso našli. Delavski svet delovno orga ■ nizacie HP »DROGA« Porlo rož, je na svoji 9. redni seji dne 19/9-1983, sprejel sklop: »Odobri se odprodaja počitniškega doma v Lepeni ki leži na pare. št. 413, k. o. Soča leva « Licitaciia ni uspela, kor se ni iavil noben kupec. O Bog (če sploh si kje)! pošlji nam strelo, da bomo vsaj od zavarovalnice kaj dobili. Kako do štipendije? Skrb za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih delavcev, skrb za zagotovitev ustreznih kadrov za dela in naloge, pogojuje zahtevo po razpisovanju štipendij. Tuai vsakdanja praksa nam je pokazala, da si nasa mladina, ki Končuje osnovno šolo, želi nadaljevati s šolanjem. Radi bi vas opozorili na razpis štipendij naših TOZD, TOK oz. DSSS. Razpis je izšel v Skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984/85, v dnevniku DELO, dne 6. marca 1984. Po Družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in ustreznin samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinsKega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, kar znaša 15.520 din. Višina kadrovske štipendije je določena s točkami, število toč« je za vse (prve letnike srednjih šol enotno, prav tako za prvi letnik višjih in visokih šol. Za višje letnike pa je število točk odvisno od učnega uspeha. Štipendija je lahko višja do 200 točk za tiste poklice, v ka-katerih kadrov izrazito primanjkuje in iza katere se udeleženci samoupravnega sporazuma v občini dogovorimo vsako šolsko leto. Vredno3t točke določi skupščina delegatov udeležencev Samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, ob začetku šolskega leta. V šolskem letu 1983/84 je bila vrednost točke 6,41 din. Iz razpredelnice je razvidno koliko, in za katere poklice, so razpisane štipendije za šolsko leto 1984/85, v naših TOZD, TOK in DSSS. KOMU IN KDAJ SE LAHKO PRIJAVITE? Vso potrebno dokumentacijo dostavite do 15. julija 1984 v DE Kadrovanje in socialno delo v Koper ali v Portorož (Kadrovska služba). Tu bomo dokumentacijo zbirali, ustrezno dopolnili in dokončno odločili o podelitvi. S KATERIMI DOKUMENTI SE LAHKO PRIJAVITE? Ze pred kancem šolskega leta lahko dostavite: — izpolnjen obrazec VLOGA ZA UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC (obrazec DZS 8,40), ki ga dobite v knjigarni — potrdilo o premoženjskem stanju družine, izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava pri skupščini občine stalnega bivanja — potrdilo o dohodkih staršev oz. skrbnikov, v preteklem koledarskem letu. Navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Vse navedeno je razvidno iz obrazca Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic pod točko III liin vam jih potrdijo na davčni upravi. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1983. — družinski list, ki ga izda matični urad v kraju stalnega bivališča — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, oz. potrdilo o opravljenih izpitih. »Štipendijo se podeli tistemu kandidatu, ki izpolnjuje več kriterijev . Upošteva se: — socialno stanje družine, kar je razvidno iz podatkov o dohodku in številu družinskih članov — učni uspeh iz zadnjega zaključnega spričevala, oz. potrdila o opravljenih izpitih — kraj stalnega ibivališča kandidata glede ina kraj TOZD, TOK oz. DSSS, ki štipendijo razpisuje — razred oz. letnik, v katerem je kandidat. V kolikor bi radi še dodatne informacije, pokličite DE Kadrovanje in socialno delo v Portorožu, na telefon št. 73-151. STARŠI, v kolikor imate otroke, ki končujejo osnovnošolsko obveznost, ali pa srednjo šolo i n bi radi nadaljevali s šolanjem, preglejte seznam razpisanih štipendij za šolsko leto 1984/85 in ustrezno svetujte Referentka za 'izobraževanje: Vesna Šabec Kunigundini zaupni pomenki Draga Kunigunda, nameravam se javiti na razpis nekega delovnega mesta. V razpisu je naveden pogoj »moralnopolitična neoporečnost-«. Prosim te, da mi razjasniš ta pojem in poveš, če sem primeren. Neoporečen Politična neoporečnost je vprašljiva, če si član katoliškega Tretjega reda ali kakšne druge njihove druščine, vendar tega ne navajaš. Tudi ne navajaš, če si babjak, če rad popivaš in kradeš, tako da ne morem ugotavljati tvoje moralne neoporečnosti. Pomagam ti lahko edinole z nasvetom, da nikar ne izgubljaj časa s kandidiranjem, saj je bilo itak že pred razpisom določeno, kdo bo zasedel razpisano delovno mesto. Draga Kunigunda, v svojem delovnem okolju sem opazil precej nepravilnosti, ki so jih zagrešili moji nadrejeni. Svetuj mi, katero pametno pot naj uberem, da jih razkrinkam! Maščevalen Nobena pot ne bi bila pametna! Draga Kunigunda, že leta se borim, da bi napredoval in v ta namen trdo delam, saj me delo nepopisno veseli. Ogorčen pa opažam, da medtem razni sodelavci napredujejo zaradi vplivnih prijateljstev in iz čiste želje po osebnih kori- stih, ne po delu. Najhuje je to, da nobeden ni sposoben. Kaj praviš na to? Jaz sem brez besed. Prezrto živinče Brez besed si, pa tudi brez pameti! Medtem ko ti zapravljaš čas z garanjem, si drugi pri točilnih mizah in poslovnih večerjah utirajo pot navzgor. Mislim, da si nezrel za življenje. Draga Kunigunda, nisi sicer zdravnica, a se vseeno obračam nate, saj si že do-stim pomagala. Zadnje čase imam obupne težave s prebavo, po več dni skupaj me muči zaprtost. Ali je krivo to, da dosti sedim? Zasedam namreč zelo odgovorno delovno mesto in sem dosti na sestankih. Sedeči bik Če si na pomembnem delovnem mestu, potem niso krivi sestanki ampak množica tistih, ki ti nekam lezejo. Draga Kunigunda, pojasni mi prosim, kakšna so pravzaprav dela in naloge svetovalcev. Reflcktant To je vendar čisto jasno: svetujejo, kaj naj bi sicer! Sprašujem pa se nekaj drugega: kakšno utegne biti delo tistih, ki potrebujejo svetovalce? S. Požar RAZPISANE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1984-85 Izobraževanje za poklic cd c H CTj X o T3 > > C < n s o C0 rt N S 3 M o O C/3 cn m Q a 3 M mlekar IV. st. 2 2 mlekarski tehnik V. st. 1 1 dipl. ing. živil, tehnol. VII. st. 1 1 2 strugal' IV. st. 1 l kovač IV. st. 3 3 stroj, ključavničar IV. st. 3 3 stroj, mehanik IV. st. 2 2 avtomehanik IV. st. 5 5 avtoelektrikar IV. st. 1 1 sadjar-vinogradnik-kletar IV. st. 2 2 poljedelsko-živinorej. teh. V. st. 2 2 mesar-prodajalec IV. st. 5 + 1 + 1 + 1 + 1 9 mesar-klavničar IV. st. 5 5 kmetijec IV. st. 10 + 9 19 preoblikovalec in spajalec kovin IV. st. 2 1 1 2 6 kemijski procesničar IV. st. 2 2 1 5 oblikovalec kovin IV. st. l 1 ribič-navtik IV. st. n 11 navtik V. st. i 1 vzdrž, vozil in strojev IV. st. i 1 monter in vzdrževalec energetskih naprav IV. st. i 1 elektrikar-energetik IV. st. 1 1 kemijski tehnik V. st. i 1 ekonomski tehnik V. st. 2 3 5 živilski tehnik V. st. 2 4 6 ekonomist VI. st 1 1 + 1 3 dipl. ekonomist VII. st. 2 2 dipl. biolog VIT. st 1 1 ing. org. dela VI. st. SKUPAJ 15 15 21 2 12 6 _2_ 12 2 104