7SSi)u PTUJ, 8. januarja 1970 LETO XXII., št. 1 CENA 0,60 DIN glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Ob prazniku občine Slovenska Bistrica Njiho¥a smrt je naša Minilo je 27 let, odkar je v poslednji bitki pri Treh žebljih nad Osankarico izkr- vavel I. pohorski bataljon. Kljub časovni odmaknjeno- sti nam, ne samo ob oblet- nici tega dne, misli večkrat preblisne spomir na vse ti- ste fante, može, dekleta in žene, ki so znali ob odločil- nem trenutku v sebi '^tr?ti spoznanje, da ima vsak člo- vek samo eno življenje He- roizem, ki so ga borci bata- ljona izpričali S. januarja 1943. leta, nas lahko še da- nes navdihuje s spoštova- njem in dejstvom, da se je treba na vsaki borbeni ali de- lovni liniji boriti z vsemi si- lami, ker le takrat lahko ide- ja postane tudi dejanje, ki prinese neke končne sadove. Njihova smrt nam mora ve- dno ostati kot opomin, da se ne smemo nikoli vrniti v čas, ki bi ponovno zahteval toli- ko žrtev in trpljenja. Padec bataljona ni pomenil konca partizanskega gibam a na Po- horju, nasprotno, saj se ie kmalu za tem še bolj razmah- nilo in zadajalo odločnejše in močnejše udarce sovraž- niku vse do njegovega do- končnega poraza. Obrani bistriške občine so si ravno 8. ja.ujar izbrali za svo.] občinski praznik. Ne samo zaradi hval^^^žnosti in spomina na hrabre borce, ampak tudi zaradi dejstva, da so bili ti borci tista luč v temačnih dneh okupacije, ki je vedno znova navdihovala naše ljudi, -da se nikdar ne sme kloniti in pozabiti na tisto najsvetlejše, kar lahko ima človek — svobodo. Kljub temu, da je vojna pustila za sabo razdejanje in vrsto ne- zaceljenih ran, nihče ni obu- pal ter vrgel puške v koru- zo, ampak so vsi kot eden hrabro prijeli za delo pri gradnji nove ^socialistične do- movine. To ni bilo lahko, za- htevalo je maksimalnih na- porov, odrekanja, in vendar ni bilo hudo, saj smo delali zase. Povojni razvoj občine be- ležimo s strmo lestvico dviga na vseh področjih dela. Re- zultati prizadevanja se da- nes kažejo v velikem številu objektov, ki so bili izgrajeni v tem času. Seveda razvoj m mogel stalno iti v velikih skokih, pa tudi napak in pro- blemov ni manjkalo. Vendar zavzetost in dobra volja ter prizadevanje vs^h so vedno znala premostiti tudi naitež- e, kar kaže na to, da se da- našnji delovni človek zaveda poleg pravic, ki mu jih naš samoupravni sistem daje, tu- di vse teže odgovornosti za posamezne odločitve. Samoupravljanje postaja last slehernega našega člove- ka, kar se jamo ©draža skoz^ vsa politična in ostala doga- janja v občini. Naloge in naša prizadeva- nja bodo morala biti v pri- hodnje usmerjena na vrsto aktualnih in še nerešen'h vprašanj, ki nas vsaKodnevno spremljajo. Ne moremo m ne smemo se zadovoljiti s tem, kar je že storjeno, kajti to bi pomenilo korak naz^j v na- šem razvoju. Z aktiviranjem vseh nosilcev progresivnih dogajanj se moramo bojevati za to, da odpravimo vsa tista žarišča nerazvitosti, ki so ost-anek preteklosti, če ho- čemo, da bo naš razvoj pote- kal skladno z razvojem osta- lega slovenskega in jugoslo- vanskega prostora. Za uresni- čitev takih ciljev je nujno angažirati vse umske in osta- le potenciale, naravne mož- (Konec na 2. strani) Miro Kolenko, predsednik SO Slov. Bistrita Komunisti in neorganiiirano gospodarstvo Po poročilu o poslovnih rezultatih ptujskega gospo- darstva v minulem obdobju in o razvojni možnosti v pri- hodnje, so komunisti Brega in Turnišča na sestanku kra- jevne organizacije ZKS raz- pravljali predvsem o vzrokih, zakaj je ostalo ptujsko go- spodarstvo razcepljeno, ne- organizirano in kot tako ne- zmožno učinkovite ekspan- zije. Viktor Cvirn, direktor ptujske kreditne banke, je na ugovore med drugim de- jal, da sprejemamo vsako le- to več resolucij, sklepov ko- miteja ..., ki pa jih v pod- jetjih večkrat omalovažuje- jo. Veliko stvari bi lahko u- redili in izboljšali, med dru- gim bi lahko pametno pro- učili tudi integracijo KK Ptuj in Perutnine. Komunisti so v obeh omenjenih delovnih ko- lektivih. Zakaj se ne sesta- nejo in proučijo predvsem proizvodnje in predelave su- rovin. Poudaril je izgubo, ker našo živino in svinje ko- ljejo in predelujejo drugje. Napočil je zadnji trenutek, ko ie treba o teh stvareh in o razvoju kmetijske proiz- vodnje in predelave temelji- to razmisliti in najti pamet- no in najustreznejšo rešitev. Predvsem ne smemo zamudi- ti gradnje klavnice. Tudi ptujska banka ima denar, ki ga posoja tudi izven ptujske ob''ine. Komunisti bi morali nekaj storiti. Samo govoriti, da smo nerazvito območje, ne zaleže nič. Konkretno je tre- ba pristopiti k stvari. Glede očitkov o razdrob- ljeni ptujski trgovini je Vik- tor Cvirn med drugim dejal, da se še nismo odločili, ali naj spustimo v ptujsko ob- čino tuji kapital ali ne (tuje trgovske hiše). Že več let se govori o integraciji ptujskih trgovskih podjetij. Med dru- gim bi sprostili veliko sred- stev. Omenil je, da je na pri- mer Maribor odprl meje in dal prostor tujim trgovskim hišam. Ptuj je ostalo še za- prto mesto. (Kot kaže, se je ljubljanska Metalka v krat- kem času (lahko bi rekli vti- hotapila skozi zadnja vrata v Ptuj in z veliko propagando in znižanimi cenami pobrala velik delež novoletnega tr- govskega prometa v Ptuju in okolici.) Viktor Cvirn Je dejal, da se prodora zunanje- ga kapitala ni treba bati. Viktor ,Cvirn je omenil še nekatere heizkoriščene kapa- (Konec na 16. strani) VREME Za čas do nedelje, 18. januarja 1970 Mlaj je bil včeraj, 7. januarja, ob 21.36. Napoved: Spremenlji- vo vreme bo držalo do torka, 13. januarja. Za tem bo oblačno in ve- trovno. Alojz Cestnik Sicupšana občine Slovenska Bistrica Občiiiska koiifsresica ZKS Občinska konferenca SZOL Občinsko združenje ZB NOV Občinske slndlkalrsi svet Občinski komite ZMS Ob ol)činskem prazniku — 8. januarju naše prisrčne čestitke vsem občanom! STRAN 2 TKDNIK - CETRIEK. 8-. JANUARJA daii@Ss ptri - ob prazniku slovenjebistriške občine smo pripravili sestavek, v katerem bomo spregovorili o utripu gospodarstva, družbeno- političnega življenja, kulturnem in športnem delovanju in morda le o čem. Mnoge probleme in težave so občani premagovali velikokrat z zvrhano mero samoodpove- dovanja, gradili so si takšen živ- ljenjski prostor, ki je obetal več, danes pa si prizadevajo doseči tudi tisto, kar je nekoč bila sa- mo iluzija. Veliko naporov bo še potrebno, da bo občina in vsi sotrudniki v korak s širšim slo- venskim in jugoslovanskim pro- storom, dosegla tisto, kar so nam v oporoki pustili tisoči borcev. ZAPOSLENOST, OSEBNA IN SPLOŠNA POTROŠNJA Za reformno obdobje je zna- čilno, da se je število zaposle- nih na območju občine iz leta v leto stalno zniževalo. Tako je bilo v letu 1965 zaposlenih v go- spodarstvu in negospodarstvu družbenega sektorja še 5.566 oseb, naslednje leto je padlo na 5.376, nato 5.346 in leta 1968 na 5.301 osebo. V lanskem letu pa se je število nekoliko pove- čalo. Po še nepopolnih podatkih se ocenjuje, da se bodo v družbe- nem sektorju glede na pričako- vani obseg proizvodnje in sto- ritev, večjo ekonomičnost po- slovanja ter pričakovano stop- njo povečanja delovne storilno- sti povečalo število zaposlenih od poprečno 5.370 v letu 1969 na 5.460. To povečanje je pred- videno zlasti v industriji, trgo- vini, obrti, v komunali ter delno tudi v negospodarskih organi- zacijah. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki zaposlenih so v stalnem porastu Še leta 1968 so bili poprečni dohodki 914 din, v minulem letu pa so se povzpeli na 1065 din. Vendar pa moramo poudariti, da jc tudi močan porast osebnih dohodkov faktor, ki vpliva na inflacijske tendence, saj vpliva na stabili- zacijo razmerij temeljnih fak- torjev produkcijskega procesa. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju se bodo po predvidevanjih za leto 1970 po- večali nekoliko manj kot lansko leto in sicer za 12 odstotkov, kar pomeni, da se bodo popreč- ni mesečni osebni dohodki po- večali na 1193 din. Pri \TJ Lesno podjetje EMIvII v • Slovenski Bistrrci prnv tioto- : vo sodi ni:d t'sta podje'j.i v l Ourmi, ki se lahJro pchVc.iijo z lepim usofhorn pri dr!'! v prc-teklem letu. Lansko pro- ' i^vodnjo gotovih izde'.kov jirr. je usDf;'o povočrt: ^"Ic- ck' na leto 1561? kar za -13 od- sl tkov, pc^oV !V.> ugi'i.i:ic per- spektive ra^vo^:! pa prcdvidc- v-r tudi pvviz/ -dni in fina'^' 'a r lan za lou- re loto. Ra^.- podje; j t se "ie -»r-CL-l v --ič kaj zavidljivem času, ko smo pričeli izvaj-ati gospodarsko reformo. Kljub velikim teža- vam pa je članom kolektiva U3peIo podjetje razširiti in si ustvariti dobro ime pri kup- cih. Zelo uspe.šno so se vklju- čili v kooperacijo z nekateri- mi večjimi podjetji, za kate- re izdelujejo embalažo. Omeniti moramo predvsem »Gorenje« in seveda, Impol. S tem pa število poslovnih partnerjev prav gotovo še ni zaključeno. Sodelujejo z de- lovnimi organizacijami po vsej Sloveniji, uspešno pa prodirajo tudi na ostala pod- ročja. Podjetju je uspelo doseči, da prodaja izdelke nekaterim poslovnim partnerjem, s ka- terimi kooperira, za daljše časovno obdobje, zato pa ima seveda največ zaslug kvalite- ta, dobave v dogovorjenih rokih in konkurenčne cene. V zadnjih dveh letih, ko so proizvodnjo zelo modernizi- rali, so vključili v svojo sre- do tudi mnogo novih sodelav- cev, pa tudi v prihodnje lah- ko pričakujemo, da bodo za- poslili večje število delavcev. V prizadevanjih, da delov- na skupnost ustvari dovoij dohodka in s tem dober fi- nančni uspeh, napore ovirajo nenehno naraščajoče cene su- rovin. Minulo leto je podjetje pre- seglo milijardo starih dinar- jev bruto produkta in pri- čakujemo lahko, da bodo na trdni in solidni osnovi v le- tošnjem letu dosegali še več- je delovne uspehe. -d EiMMI — delo na skladovnicah Kolektiv, ki se boji in ne pozna svojih pravic Kako dolgo še? Zavoljo zdravstvene službe je bilo velikokrat povedano že do- sti hudih besed. Težave so bile pred združevanjem zdravstvenih domov po regijah, kaže pa, da je sedaj vse še bolj zapleteno. Odborniki skupščine občine Slovenska Bistrica so na zadnji seji, ki je bila nekaj dni pred novim letom, ponovno načeli vprašanje, s katerim se ukvar- jajo tudi mnogi prizadeti ob- čani. Po priključitvi bistriškega Zdravstvenega doma k maribor- skemu je vse krenilo navzdol. Obljube, ki so bile dane, verjet- no bolj zaradi tolažbe, so izplah- nele, ostali pa so žalujoči ko- rlstniki zdravstvenih storitev in zdravstveni delavci sami. Za minulo leto je bilo plani- rano, da bodo v bistriški občini investirali 313.000 din, realizi- rali pa so le 30.600. Del teh sredstev, ki jih bistriška občina nikoli nI videla, bi morali po- rabiti za nabavo nove opreme v ambulanti v Poljčanah in Pra- gerskem in za dopolnitev opre- me v zobnih ambulantah v Oplotnici in Makolah. Na Šmartnem na Pohorju in v Ma- kolah bi morali dobiti novi zob- ni ambulanti, ki pa jih menda še lep čas ne bo, saj odgovorni iz Zdravstvenega doma v Mari- boru ne kažejo nič kaj zanima- nja za bistriško občino. Potem so odborniki zahtevali tudi po- jasnilo, zakaj lahko Mariborča- ni ukrepajo tako samovoljno. Povedali so, da o kakšnem sa- moupravljanju v Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici ni govora. Tako mora biti, kot sklenejo v Mariboru Zdravniki, ki imajo bolj urejene osebne do- hodke so na boljšem, ostali čla- ni delovnega kolektiva pa ne »upajo protestirati«. Na sestan- kih delovne skupnosti v Mari- boru jih »potolčejo« že kar v začetku in o pravicah delovnih ljudi tukaj zares ne bi govorili. In vendar bi bilo nekaj potreb- no storiti. Z bistriške občine so zahte- vali, da naj Iz Maribora odgo- vorijo, zakaj plana niso realizi- rali, odgovora pa do konca leta ni bilo. Vse to pa se dogaja v času, ko govorimo že o vIŠjih oblikah samoupravljanja. Prav tako je tudi zanimivo, zakaj bistriški zdravstveni delavci niso že prej obvestili občinskih organov. Menda je eden izmed vodilnih funkcionarjev občinskega sindi- kalnega sveta prisostvoval eni izmed sej v Mariboru, njegova ugotovitev pa je bila, da v takš- nih pogojih o kakem samo- upravljanju zares ne moremo govoriti. Torej, kaj storiti? Sklenili so, da bodo zahtevali od mariborskega Zdravstvenega doma podrobnejše poročilo, z zdravstvenimi delavci v Slo- venski Bistrici pa bi se bilo po- trebno čimprej pomeniti, po- tem pa ustrezno ukrepati. Neka- teri odborniki so se zavzemali celo za to, da bi bistriški dom In s tem vso zdravstveno rnrcžo raje priključili v kakšno drugo regijo, to pa so utemeljevali r bojaznijo, da tudi sedaj, kt> je problem vsem jasen, ne bo ve- liko drugače Eno pa je gotovo: člani ko- lektiva, pa če tudi združenega zavoljo zakonskih predpisov, morajo imeti enake pravice in dolžnosti V tem primeru bi bi- lo prav, da bi nastopila sindi- kalna organizacija, če pa tej ne bi uspelo, potem bi bilo nujno vključiti v reševanje tudi občin- ski sindikalni svet. Mariborča- ni pa bodo, hoteli ali ne, morali sprevideti, da ni vse prav, kar mislijo, najbolje pa bi bilo, da bi se vsi prizadeti in tisti, ki so ob tem problemu prisotni, se- stali in tako rešili situacijo, ki bo morda kdaj kasneje še bolj zapletena. -d obrtno podjetfs - emba^cizo in nilzcrstvo Slovenska Bistrico Oh 8. januarju — pra/.nikn ohčinc Slovenska Bistrica če.sfitcuuo vsem našim strankam in vsern delc/vnim ljudem! stran 4 TEDNIK - ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 V ptujski bclnišlnici je treba oddelek Ptuj z okolico že dalj časa pogreša sodoben in funkcionalen zdravstveni objekt. Glede na to je opaziti že dolgotrajen, zamu- den in drag trud pri usklajeva- nju in pripravah načrtov za modernizacijo zdravstvene služ- be v ptujski občini. Izdelan je že tudi investicijski program s programskimi načrti. Kakšna naj bi bila nova ptujska bolniš- nica po že sprejetem načrtu, smo že pisali. Glede na pomanj- kanje finančnih sredstev pa bo treba gradnjo novega oddelka zopet odložiti. Na zadnji seji občinske skupščine Ptuj so se dogovorili, da bodo glede na tre- nutne razmere uredili kirurgični oddelek v ptujski bolnišnici, zdravstveni dom, komisija pa naj prouči dolgoročni program zdravstva. Nekateri odborniki in poslanci so dejali, da misli na novo bolnišnico ne kaže opušča- ti. Očitali so, da je opaziti pre- majhen interes za novogradnjo. Spraševali so, ali je upravičen strah pred veliko ceno novo- gradnje? Med drugim je bilo sli- šati očitek, da imajo drugod re- kreacijske centre, zdravstvene ustanove, toda ne zato ker so »bogatejši«, ah ker imajo »stri- ce«, ampak zato ker so enotnej- ši. Za večje investicije je po- trebna enotnost in akcija. Kirurgični oddelek je v stav- bi, zgrajeni 1874 z dograjenim prizidkom v letu 1940 in delno adaptiranim leta 1954. V od- delku je 17 bolniških sob, v ka- terih je »natlačenih« 92 postelj. Premali .razmaki med postelja- mi onemogočajo delo z bolniki, še posebej z nepokretnimi, ki jih je okoli 60 «/0. V prenatr- pane sobe morajo večkrat na- .mestiti zasilne postelje, tako da razmaka med njimi ni. Ker je oddelek trajno čezmerno zase- den in je frekvenca sprejemov zelo visoka, morajo večkrat sre- di noči seliti bolnike iz sobe v sobo ali pa jih predčasno od- puščati. Tudi najosnovnejše či- ščenje sob je neizvedljivo. Ki- rurgični oddelek tudi nima za- dovoljivih pogojev za zdravlje- nje otrok. V njem sta otroški sobi s 14 posteljami tesno druga ob drugi v dveh vrstah, med ka- terima je 1 m širok prostor, ki služi_ otrokom za igralnico, za previjanje in za stranišče. Otro- ci preživijo ne glede na obolenje ves čas v postelji. Prisiljeni so celo razmeščati otroke med od- rasle in celo med sveže operira- ne bolnike. Operacijski prostori ne ustrezajo več. Operacijski trakt tudi ni ločen od oddelka je funkcionalno neprikladen in delo v njem je drago. Zaradi ve- like frekvence operativnih pose- gov, ki zaradi porasta poškodb stalno naraščajo, so prisiljeni operirati v istem prostoru na dveh mizah hkrati. Letno opra- vijo okoli 2400 večjih operativ- nih posegov z anestezijo. Pro- stori so brez klimatskih naprav, gretje je premalo dimenzionira- no, zaradi pomanjkanja prosto- ra so dragi aparati na hodniku. Stranski prostori so skrajno po- manjkljivi in jih praktično ni. Bolnike morajo preiskovati v sobah vpričo drugih. V bolni- ški sobi jim previjajo rane, kjer je tudi čiščenje in osnovna ne- ga bolnika. Kritični so tudi pro- stor za zbiranje umazanega pe- rila in sanitarije. Za 90 bolni- kov ima oddelek samo dve ko- palnici, ki nista ločeni po spolu in starosti (otroci), premalo je tudi stranišč. Glede na to predlagajo naj- enostavnejšo in najcenejšo reši- tev in sicer prizidek k staremu kirurškemu oddelku z adapta- cijami sedanjih prostorov. Ori- entacijska cena celotne novo- gradnje, adaptacije obstoječe ki- rurgije in adaptacije kotlarne v internem oddelku je 8,970.000 dinarjev. ZR f'0vosti in izpopofnilve pskcininskega in In- vciflclskegci zavarovcinjcs (Nadaljevanje) V poprečno prispevno stop- njo, določeno za več let na- prej, bi morali v prihodnje vračunati vse pričakovane obveznosti in oblikovanje potrebnih rezerv, tako da bi sredstva, ki bi se stekala po določeni stopnji, zadostovala, da bi pokrila obveznosti skla- dov do konca planiranega obdobja. Zaradi tega bodo verjetno stopnje v prvih le- tih večje od enoletnih potreb, presežek sredstev, ki bi tako nastal, pa bi šel v namenske rezerve. S spremembami bodo mo- rali predvideti, da bi pri za- gotavljanju sredstev za po- kojninsko zavarovanje poleg dosedanjih prispevkov ak- tivnih zavarovancev, delov- nih organizacij za benificira- no dobo in dosedanjega dele- ža družbenopolitičnih skup- nosti, tudi sodelovale delovne organizacije s prispevkom iz dohodka. S tem prispevkom bi zagotavljali sredstva za usklajevanje pokojnin z eko- nomskimi gibanji. Zagotavljanje sredstev iz novih virov dohodkov, to naj bi zvečalo realno raven po- kojnin, in to v določenem raz- merju s povečanjem realnega standarda je v skladu z nače- lom delitve po delu. Realno povečanje osebnih prejemkov zaposlenih občanov deloma omogoča tudi minulo delo u- pokojencev. Pokojninsko zavarovanje naj bi se financiralo takole: — Aktivni zavarovanci bi še naprej plačevali prispevek iz osebnega dohodka. Za vse za- varovance v okviru ene skup- nosti pokojninskega zavaro- vanja bi veljale enake pro- porcionalne prispevne stop- nje. S tem prispevkom bi po- krivali obveznosti, ki izvirajo iz rednega zavarovanja zava- rovancev med njihovo delov- no dobo, oziroma obveznosti zavarovanja za osnovne ri- zike (starost, invalidnost, smrt), kakor tudi vse oblike vzajemnosti i n solidarnosti, ki so lastne pokojninskemu za- varovanju. Delovne organizacije bi tu- di v prihodnje plačevale po- seben prispevek iz dohodka za pokritje obveznosti skla- dov za benificirano dobo in invalidnost, ki presega do- ločeno poprečje. Delovne organizacije bi plačevale tudi prispevek iz dohodka za del sredstev, ki bi bila potrebna za usklaje- vanje pokojnin z ekonomski- mi gibanji. To bi bil nov pri- spevek. Potrebno bo natanč- neje preučiti, kakšna naj bo podlaga za izločanje tega pri- spevka in kakšne spremembe bi nastale v materialnem po- ložaju delovnih organizacij posameznih panog in grupa- cij, če bi uvedli takšen nov vir financiranja pokojninske- ga zavarovanja. Družbenopo- litične skupnosti bi plačeva- le — kot doslej — sredstva za pokritje obveznosti, ki iz- virajo iz ugodnejših pogojev za pridobitev pravic, kot so tisti, ki veljajo za druge za- varovance. Takšen sistem, ki zavisi na zanesljivem viru financira- nja, za več let naprej določeni prispevni stopnji in načrtova- nju dolgoročnih gibanj izdat- kov v invalidsko-pokojnin- skih skladih, predpostavlja zadosti močne rezerve in o- . bratna sredstva, ki so neo- gibna za redno poslovanje skladov. Rezerve bi se zbrale iz: — sredstev za usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gi- banji in — sredstev, s katerimi bi se lahko izognili občutnejšemu povečanju prispevnih stopenj pri prehodu iz enega obdobja v drugo. S tem bi dosegli stabilnost skladov in varnost zavarovan- cev, delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti glede njihovih obveznosti do skladov. (Nadaljevanje prihodnjič) S seje občinske konference ZKS Ormož Kruno Novck ponovno izvoljen za sekretarja Zadnji petek v minulem letu je bila v dvorani delav- ske univerze v Ormožu seja občinske konference ZKS Ormož, ki so ji poleg komu- nistov iz občine Ormož pri- sostvovali ter tudi z disku- sijami vsebinsko obogatili trije člani CK ZKS: Lojze BRISKI, Branko GORJUP in Terezija ŠTEFANCiC. Uvodoma kaže poudariti, da je konferenca po prvem neuspelem sklicu tako po šte- vilu udeležencev tako tudi po številnih plodnih diskusijah in odprtih obravnavah pro- blemov zelo uspela in poka- zala, da ormoški komunisti tudi tokrat, kot že mnogo- krat prej, niso šli mimo pro- blemov gospodarstva dom.ače občine, kot tudi idejne kre- pitve in prizadevanj za vključevanje novih članov v svoje vrste. Dosedanji pa tudi ponov- no izvoljeni sekretar komi- teja občinske konference ZKS Ormož Kruno NOVAK, dipl. oec., je v uvodnem ko- mentarju med drugim pouda- ril, da terja dosežena stopnja družbenega in gospodarske- ga razvoja, predvsem pa po- ložaj, v katerem se nahajajo člani ZK, nadaljnje napore za uveljavitev samoupravnih pravic, predvsem pa napore za smotrnejše in racionalnej- še poslovanje ob novih dosež- kih znanosti in tehnike, ki si uspešno utira pot na vseh področjih našega življenja. Prehojena pot ormoških komunistov je bila brez dvo- ma uspešna, vendar pa ni vzrokov za zadovoljstvo. Za- ostreni položaj v gospodar- stvu ne bi smel pripeljati do precenjevanja rezultatov, predvsem pa ne do pojava krnjenja interesov delavske- ga razreda. Metode za dosego boljših ekonomskih rezulta- tov ter metode za doseganje drugačne stopnje rasti in raz- voja gospodarstva ter druž- benih služb, so brez dvoma skupek gospodarskih in poli- tičnih ukrepov, ki jih imenu- jemo tudi reforma. V bodoče se bo treba še bolj smelo in odločno boriti za idejno in akcijsko enot- nost, za katero se moramo zavzemati povsod in na vsa- kem koraku. Neuspehe mora- mo grajati, uspehe pa pohva- liti. Pomlajevanje članstva organizacije ZK je pomemb- na naloga, ki pa smo jo do sedaj vse premalo odločno in sistematsko reševali. To je kratek izvleček iz sekretarjevega poročila, ki so mu sledile mnoge dodatne diskusije. Problemi gospo- darstva ormoške občine so bili kot rdeča nit, ki se je vlekla skozi ves potek kon- ference. O njih so razpravlja- li: Milan Ritonja, Anica Lu- kaček, Franjo Križmančič, Terezija Štefančič in drugi. Ciana CK ZKS Branko Gorjup in I.,ojze Briški sta v razpravi o 15, ustavnem a- mandmaju podčrtala misel, da le ta ne krni pravic delov- nega človeka, ampak jih le krepi in vsebinsko bogati. Mirko Znidarič je v svoji di- skusiji omenil, da so neka- tera nepravilna tolmačenja 15. amandmaja vnesla v raz- pravo precej zmede. Silvo Bedrač je spregovoril o sprejemanju novih članov v organizacijo ZK ter pouda- ril, da je med starejšimi ko- munisti in mladino prerahla povezava, in da je iskati vzroke za preskromno števi- lo novih članov prav v tem vprašanju. J. S. Delovno predsedstvo med zasedanjem konference: Od desne proti levi: Kruno Novak, ponovno izvoljeni sekre- tar komiteja občinske konference ZKS Ormož, Franc Ža- bota, predsednik delovnega predsedstva ter člana Marica Brazda in Anton Božič TEDNIK — ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 stran 5 Tovarna olja Slovenska Bistrica Najkvaliteinejše jedilno olje nabavljajte pri nas! Ob 8. januarju, občinskem prazniku, čestita- mo vsem občanom! Študent ne sme postati družbeni problem z Janezom Bradanom sva veliko premlevala probleme bistriške mlajše generacije. Janez je študent drugega letnika geodezije, ob tem pa je tudi predsednik mladin- skega aktiva v Slovenski Bi- strici. Bolje povedano, pred- sednik aktiva, ki ga ni. Pa kasneje o tem. Najprej sva spregovorila o tistih mladih občanih bistriške občine, ki so se podali na šolanje v Ljubljano. Menda jih je v našem glavnem mestu že blizu sto, veliko manj pa prav gotovo ne. Nekoč je v Ljubljani že obstajal sloven- skobistrišk; študentski klub, pa je premehal z delom. In ponovno so ga postavili na noge. Kaže, pa. da je ta pa- cient vreden maloe več po- zornosti. Na trenutke se mi je zazdelo, da je s sedanjim klubom nekako tako, kot z bistriškim družbenim živ- ljenjem, kot da se nedejav- nost preliva. Le peščica jih je pripravljena delati. Spo- mladi so študentje v Sloven- ski Bistrici pripravili aka- demski ples, žal pa se je iz- jalovil, neporavnani računi pa so še vedno ostali. Neka- teri so izgubili zaupanje va- se, to pa je bilo kar dovolj, da je delo v klubu spet za- šepalo. Potem mi je Janez pripo- vedoval o problemih ... Bistriška občina nima po- sebnega sklada za štipendi- ranje. Vse kar je. je pri te- meljni izobraževalni skupno- sti. tam pa razen tistih, ki se odločijo za prosveto, drugi skorajda nimajo mesta. Pre- cej štipendij daje tudi Impol, to pa je skorajda že vse. 2e lani so se študentje pogo- varjali s predstavniki druž- benopolitičnih organizacij in "»lačeli probleme štipendira- nji a. Takrat so v klubu iz- vedli tud: anketo in kot za- nimivost naj povem, da je bilo eno izmed vprašanj tu- di. če se želijo po končanem študiju zaposliti v domači občini. Menda so brez izjeme pokazali pripravljenost. No, pa se ob tem nihče ni po- drobneje zamislil. Šolanje pa bo končalo veliko strokov- njakov. ki bodo potem zares premislili, če se bodo vrnili v sredino, ki zanje ni poka- zala skoraj nobenega zani- manja. Pa bi v občini, ki je bolj na repu slovenskih ob- čin, o tem zares morala ne- koga boleti glava. Študent ne sme , postati družbeni problem, ali pa še večji kot je. In potem sva govorila o aktivu, k: mu predseduje in ki ga ni. V poletnih počitni- cah je prevzel to funkcijo v dobri nameri, da se bo ne- kaj vendar dalo premakniti. Rezultat pa je bil tak. da mu niti odbora n: uspelo for- mirati. Pravi, da ne ve, ali so bile temu krive počitni- ce ali popolna pasiva do mla- dinskega dela. Sedaj, ko je spet v Ljubljani, je seveda težje. Nekaj časa je kazalo, da bodo v Bistrici lahko usta- novili celo mladinski klub. ki je potreben in je bilo zavo- ljo njega povedanih že nič koliko hudih besed Toda bi- striški mladinci samo čaka- jo, da bo to storil namesto njih nekdo drug Posebno poglavje predstavljajo tudi mentorji mladih. Ce mladi bistriški rod res ne kaže drugega zanimanja kot za plese, potem z njim nekaj ni v redu. Pozna pa se, da od- rasla roka že dolgo ni po- segla vmes. Menda nisva od- krila nič posebnega, če vsa menila, da bistriški mladin- ci niso nič kaj drugačni od drugih. Res pa je, da jih drugod znajo voditi in to ze- lo uspešno. Torej, kdo bo tisti, ki bo Bistričane razma- jal? Janez je predsednik in ne bo mu oproščeno, če se bo poizkušal »izmazati« z izgo- vorom. da je stran od dogod- kov, v Ljubljani. Moral bo poiskati mlajše in skupaj z njimi dokazati, da mladi v Bistrici res obstajajo. Pa ve- liko sreče ob neprijetni na- logi. -u Več prostorov za ptujski idravstveni dom Tudi ptujski zdravstveni dom dela v pretesnih prostorih. Z začasnimi predelavami v se- danji zgradbi je zavod težko reševal le najnujnejše stvari. Dokončno in zadovoljivo razši- ritev prostorov ni več mogoče odlagati. Ker ni upati, da bi se kmalu preselili v prostore planiranega novozgrajenega zdravstvenega centra v Ptuju, gradnjo katerega so podprli in sofinancirali projekte, se je delovna skupnost odločila (s pomočjo širše družbe) za skromnejši izhod, ki pa bi ven- darle zadovoljil normalno delo vseh strokovnih oddelkov za- voda. Prisiljeni so kupiti po- nujeno dvonadstropno zgrad- bo (prizidano k stavbi, kjer je ZD sedaj) ali pa graditi na lastnem zemljišču na južni strani doma. Zavod se ogreva za novogradnjo, ki pa bi bila uresničljiva le s pomočjo druž- benih sredstev. Verjetno bodo morali preurediti kupljeno zgradbo. Pritličje bi preuredili za potrebe šolskega dispanzer- ja, ki bi dobil 2 ordinaciji s čakalnico in vpisno sobo. Pro- store v pritličnem prizidku bi namenili potrebam reševalne postaje. Prvo nadstropje bi u- porabili za ženski dispanzer, ki bo imel tudi čakalnico, vpi- sno sobo in ordinacijo. Drugo nadstropje bi preuredili za po- trebe dispanzerja za medicino dela skvipaj s higijensko po- stajo. Z omenjeno ureditvijo in še nekaterimi deli bi pridobili zadovoljive prostore za potre- be reševalne in prevozniške službe zavoda, ki je trenutno kot najemnik v prostorih Na- rodnega doma, kjer je nezado- voljiv maneverski prostor. Šolski dispanzer, ki bi se pre- selil iz sedanjih pretesnih pro- storov v pritličje kupljene zgradbe, bi pridobil prostor še za eno ordinacijo poleg vpi- sne sobe in čakalnice. Dodatna ordinacija bo potrebna glede na program razvoja zavoda in glede na število šolskih otrok in mladine v občini. Dispanzer je doslej delal v težkih pogojih. Prostore si je delil z dežurnim centrom, kar je povzročalo nevarnost križ- nih okužb. Šolska mladina se je mešala t odraslimi, ki jih je dražil nemir in hrup otrok. S preselitvijo šolskega dispan- zerja bodo končno uredili za- dovoljive prostore tudi za de- žurni center. Ženski dispanzer se je do- slej stiskal v prostorih uprave v III. nadstropju doma. Za nosečnice in žene po porodu, ki so najbolj potrebne zdrav- niške pomoči, je bila po stop- nicah v III. nadstropju prava muka. Predvideni prostori v I. nadstropju kupljene zgradbe bodo zadoščali za normalno delo omenjenega oddelka. ZR Socicitno varstvo v hjslriski obcmi in več socialnili delavcev Zaradi obsežne problema- tike, ki spremlja gospodarski in družbeni razvoj, je vedno večja zahteva po razširitvi in reorganizaciji socialno varstvene službe v občini. Ta zahteva je bila nakazana že v perspektivnem planu in je bila delno realizirana do le- ta 1968. V planu za minulo leto pa je bila nakazana za- hteva za nadaljnjo krepitev službe socialnega varstva, tako da bi referat za mladin- sko varstvo in rejništvo lo- čili od ostalih referatov. Prednosti tako organizirane službe mladinskega varstva so v tem, da so dane možno- sti za povečanje obsega pre- ventivnega dela. Lani so v občini namestili dva socialna delavca, in sicer enega na osnovni šoli v Polj- čanah in enega v posebni šoli v Slovenski Bistrici. S tem je dana možnost, da se socialni problemi obravna- vajo že v šoli, odločitev v načinu reševanja posameznih problemov in primerov pa spada v pristojnost upravnih organov. Da bo mogoče pri- mere, ki jih bo obravnaval socialni delavec na šoli, hitro in uspešno rešiti, pa bo nuj- no potrebno namestiti še ene- ga socialnega delavca pri občinski upravi. V družbenem planu je bilo predvideno, da bo potrebno za izboljšanje kvalitete dela na področju varstva razvoj- no motenih otrok in mlado- letnikov izvesti obširnejšo kategorizacijo. V ta namen je svet za zdravstveno in so- cialno varstvo imenoval po- sebno komisijo, ki je izvedla obširno kategorizacijo vseh otrok, ki so jih šole pravo- časno prijavile. Večkrat poudarjena zahte- va po večjem vključevanju krajevnih skupnosti v delo socialnih organov se počasi uresničuje. Nekatere krajev- ne skupnosti so sodelovale v raznih akcijah, na podlagi katerih prihajajo do spo- znanj, da lahko s takšnim sodelovanjem rešijo marsi- kateri problem. V programu temeljne izo- braževalne skupnosti je pred- videna zaposlitev treh soci- alnih delavcev. Delovna me- sta za te delavce naj bi od- prli na šolah v Slovenski Bi- strici, Sp. Polskavi in Oplot- nici. Novi socialni delavci bodo v svoj delokrog vklju- čili tudi podružniške šole. Vedno bolj je poudar.]ena zahteva, da je potrebno izve- sti revizijo vseh oblik social- nega varstva. Predvideno je, da bo to delo možno opravi- ti v letošnjem letu. Organi uprave bodo organizirali sku- pinsko delo, tako da bo vsa- ka skupina odgovarjala za določeno področje socialnega dela. Uspehi, ki so bili doseženi s skupinskim delom organov uprave, vzgojiteljev in star- šev kažejo na to, da je po- trebno to obliko sodelovanja na področju varstva mladine in otrok v bodoče še poglab- ljati in še bolj pritegniti starše prizadetih otrok. Pregled podatkov o popreč- ni višini družbene denarne pomoči na posameznega ko- ristnika je pokazal, da so zneski absolutno prenizki. Ker se predvidevajo nadalj- nji zvišani stroški, se bo ma- terialni položaj varovancev še poslabšal. Zato bo potreb- no v občinskem proračunu zagotoviti višja sredstva za razne oblike denarne pomoči. Predvideno je zvišanje cen oskrbnega dne v socialnih zavodih. Za te namene bo potrebno zagotoviti več de- narja, čeprav ne predvidev^a- jo povečanja števila varo- vancev. za katere plačuje ob- čina vzdrževalnino. -d vaš list stran 6 TEDNIK - ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 Ormožar cm se je uresničiSa dolgcletiicu žeSja MBIQ ORMOŽ JE ZAČEL S POSKUSNIMI ODOAJAP^I v četrtek, na novoletni dan, ob 12. uri so lahko občani ormoške občine in tudi dru- gi prvič slišali poskusno od- dajo radia Ormož, ki ga lah- ko odslej poslušate vsak te- den dvakrat, in sicer ob ne- deljah in četj-tkih ob 12. uri. V tej prvi oddaji so vrteli čestitke delovnih organizacij, o delu občinske skupščine v minulem letu pa je spregovo- ril ormoški župan Franc NO- VAK, ki je sočasno vsem ob- čanom srečno novo leto, mla- dini pa čestital ob pomemb- nem uspehu — otvoritvi ra- dijske postaje. Ob tem uspehu smo se po- govarjali s Tončkom PRA- POTNIKOM, sekretarjem občinskega komiteja ZMS Ormož. Kdaj se je v Ormožu poro- dila ideja o ustanovitvi ra- dijske postaje? Ta ideja se je porodila že leta 1966. Sprožil jo je takrat- ni predsednik ormoške ob- činske organizacije ZMS Fra- njo Polič. To idejo smo pri- čeli v Ormožu počasi mate- rializirati. Znano je nam reč, da je občina Ormož, kar se tiče obveščanja, zelo de- ficitna. Program RTV Ljub- ljana nas malokdaj zajame, v dnevnikih kot sta Večer in Delo pa o nas skorajda ni glasu. Vezani smo le na Ted- nik, ki sicer svojo funkcijo na našem območju dobro opravlja, vendar pa nam to ni dovolj. Ste imeli pri realizaciji za- misli kakšne težave? Kot vidite, je bila pot oti ideje do ustanovitve naše skromne radijske postaje ze- lo dolga. Pričeli smo s pa- pirnato vojno, da bi dobili dovoljenje za ustanovitev. To nam je uspelo lani. Z dota- cijo 800.000 S din, dala nam jo je občina, smo kupili ra- diooddajnik in drugo, kar je pač potrebno za delo radij- ske postaje. Sledila je še cela vrsta deL tehničnih pregledov :n dru- gih zapletljajev. Velikodušno nam je priskočila na pomoč elektrotehnična fakulteta v Ljubljani in prav tako RTV Ljubljana. Oba zavoda sta se v korist naše radijske po- staje odpovedala našemu plačilu v skupni vrednosti 142.000 S din. Ta znesok bi morali plačati za opravljene meritve, preglede, dnevnice itd.... Adaptacijska dela, uredi- tve prostorov radijske odda- je nam je opravilo gradbeno podjetje '♦Ograd« iz Ormoža, vsa elektrotehnična dela pa je z zvrhano mero idealiziv.a opravil Ivan ŠVAJGL s Har- deka. Torej ste poleg težav nale- teli tudi na pomoč in razu- mevanje? Da, tako je. Čutim dolžnost, da se v imenu predsedstva občinske konference ZMS Ormož zahvalim vsem, ki so nam s čimerkoli pomagali. Posebna zahvala gre Francu NOVAKU, predsedniku ob- činske skupščine Ormož, za vsestransko moralno in tudi skupščinsko materialno pod- poro, gradbenemu podjetju Ograd za materialno pomoč ter hitro in solidno opravlje- na dela, Ivanu ŠVAJGLU za elektrotehnična dela, skrat- ka vsem, ki so nam pomaga- li, da je začel naš radio s poskusnimi oddajami.« Torej, led je prebit. Or- mož' je dobil svojo radijsko postajo, novo informativno sredstvo ter upamo in želi- mo, da bi svojo vlogo kar najbolje odigral. Radio Or- mož lahko poslušate ob že omenjenih dnevih na valovni dolžini 194 m oziroma 1546 KHz. J. S. Mladina ormoške občine v prostorih radia Ormož KiE IN KAKO SO SILVESTR0¥AL1 ORMOŽANf Kot v naših drugih krajih in mestih je bilo čutiti utrip bližajočih se novoletnih praz- nikov že dober teden pred prazničnimi dnevi tudi v Or- možu. Ljudje so s pospeše- nim vsakodnevnim vrvežem napolnili prodajalne, kjer so kupovali darila in najnujnej- še za pričakovanje novega leta v družinskem krogu, iz tujine so se vrnili številni delavci, ki so preživeli praz- nike med domačimi, skratka, vse je kazalo, da se bliža najbolj vesela noč v letu. In kje so pričakali novo leto Ormožani? Vsekakor je bilo najbolj veselo in živah- no v novem hotelu »Jeruza- lem«, ki je tokrat več ali manj uspešno prestal ognje- ni krst množice že v naprej rezerviranih gostov, ki so v tem, letos zgrajenem gostin- sko turističnem objektu pri- čakali novoletno jutro. Vsi prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička. Gostje pa so bili mnogi Ormožani ter iz sosednih krajev — Ptuja, Varaždina, Cakovca, Zagreba in od drugod. Številčno pre- skromen strežni kader je imel tokrat dela do ušes in še čez. Gostje so se ob do- mači godbi veselo zabavali do ranega jutra, najbolj ve- selo in svečano pa je bilo vsekakor opolnoči, ko so se zapenile številne steklenice ormoškega šampanjca, s ka- terim so si gostje nazdravili in zaželeli srečo v novem le- tu 1970. Seganja v roke ni bilo ne konca ne kraja. So- sed je stopil do soseda, zna- nec k znancu, sledili so ob- jemi in polj^ibi... Ob ko- zarcu iz domačih goric so bi- li pozabljeni prepirčki in druga nesoglasja iz starega leta. In tako je prav. V no- vo leto je treba stopiti brez starih grehov. Nič manj veselo pa ni bilo za praznične dni in na Sil- vestrov večer v gostilni pri ^Grivcu in pri Havlasu ter se- veda tudi v mnogih domovih, kjer so si občani iz ormoške ■ občine pripravili skok iz sta- rega v novo leto kar doma v družinskem krogu. J. S. Kakšno bo vreme v letu 1970? v drugi polovici JANU- ARJA bo lepo vreme, brez hujšega mraza. Snežilo • bo verjetno 23. in 24. januarja. V FEBRUARJU bo prvi m zadnji teden še kar lepo vreme. V drugem in tretjem tednu bodo večje snežne pa- davine. Vmes bo vetrovno. MAREC bo poprečno mrzel mesec. Mraz sam na sebi še ne bo prehud, bodo pa pihali mrzli vetrovi. Dež in sneg se nam obeta v prvem tednu marca, nato še 10. in 21. mar- ca. APRIL bo do desetega spremenljiv in hladen. Za- tem bo suho in vetrovno, trovno bo predvsem v po] danskih urah, medtem kc zjutraj zamegljeno. p koncu meseca bo dva do dni spremenljivo vreme, ne bo grmenja že v febn ju, bo pogostejše v drugi lovici aprila. Bo pa to v gl nem grmenje brez pra\ dežja. MAJ bo v prvem tednu in topel. V drugem tedn« spremenljivo vreme in hI neje. Veliko dežja bo ver no padlo nekako v sredi i seca. Zatem bo lepo in vr JUNIJ.A bo neugodno ^ me. Bodo pogoste nevi; Veliko dežja bo okrog 20. nija. Za sušenje sena bo najboljši čas od 15. do 20, nija in ob Petrovem. JULIJA bo zelo vn vmes bodo vročinske ne\ te. Vreme bo suho. Nevi povsod ne bodo prinesle trebnega dežja, pač pa škode kakor koristi. AVGUST bo juliju bb SEPTEMBER bo še lej vroč, prvih 14 dni. Obilo i ja pa pričakujemo nek okrog 17. septembra. OKTOBRA bo okrog 9 22. deževno. Ostali čas bo po vreme. Merkurjevo 1 ki bo nastopilo 21. ma 1970, ima navadno dolgo lepo jesen. Zato bo NOVI BER suh in topel. Nekaj c ja bo dal Martin. Ce je r( no, da bo november suh topel, je razumeti, da bo plo v opoldanskih urah, k slana hoče imeti zjutraj s je. DECEMBRA bodo »živ- vi« že čakali na sneg zai sankanja in smučanja, želja se jim bo že oh 5. decembra izpolnila. Dr večja runda snega bo še p božičem, potem pa bo sm dovolj vse do odjuge, ki bo nastopila šele v sre( februarja 1971. Sedaj vemo, kakšno vreme čez leto. Pripomniti pa je treba to: če ne bo takšno, bo drugačno, ker vreme ve skače. Točnega voznega r pa nima. Alojz Cestni nem domu Markovci naj prenesli dvorano in pom( prostor, pri zadružnem dc v Trnovski vasi naj bi I nesli v upravljanje kraje skupnosti dvorano, ki j( surovem stanju, pri zgra v Muretincih naj bi pren dvorano s klubsko sobQ Leskovcu pa temelje zadr nega doma, ki že več let P padajo pod vremenskimi prilikami. Omenjeni pre je predlagal po sklepu lavskega sveta KK I imetnik pravice uporabe nepremičnin, ki jih ima « sane kot osnovna sredstva sklepu so bili seznanjeni S ti krajevnih skupnosti. Odborniki so menili, dJ treba prenos in ureditev adaptacijo omenjenih zgr temeljito preučiti. Kaže tudi upoštevati urejevJ zgradb skupaj s KK Ptuj je zainteresiran za neka prostore v stavbah. Z Ščelitiar je obležol v snegu o divjem prašiču, ki ga je decembra ustrelil Andrej DOGSA. član LD Središče ob Dravi, smo v našem listu že poročali v predzadnji decem- brski številki. Tokrat smo dobili tudi spominski posne- tek. na katerem vidite sreč- nega lovca ob svojern plenu. Pisali smo že, da imajo sre- diški lovci v svojem lovišču še več divjih prašičev. Upa- m.o in privoščimo jim, da bi nas s takimi novicami o sreč- nem ulovu divjih prašičev še večkrat presenetili. Pa dober pogled in čim manj strahu pred divjimi prašiči! J. S. KAJ BO Z ZADRUŽNIMI DOMOVI? Po razpravi o prenosu ne- katerih zadružnih domov v upravljanje krajevnim skup- nostim so na seji občinske skupščine Ptuj sklenili, da bodo omenjeni predlog še enkrat preučili. Krajevna skupnost Grajena: zadružni dom Grajena naj bi zamenja- li za poslovno stavbo v Gra- jeni, kjer KK Ptuj že ima trgovino in skladišče, zadruž- ni dom v Juršincih naj bi se prenesel (pravica uporabe) v celoti na KS Juršinci, pri zadružnem domu Rogoznica se naj prenese dvorana in pomožni prostor, pri zadruž- Andrej Dogša ob svojem 130 kilogramov težkem plenu Trgovsko podjetje SLOVENSKA BISTRICA i V naših prodajalnah nndimo le kvaliieino blago po zmernih cenah. Prepričajte se! Oh občinskem prazniku — 8. januarju naše prisrčne čestitke vsem občanom! - ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 stran 7 povsod je bilo veselo 2ivljenje Je spet steklo po sta- Vein tiru. Novoletno praznova- 'nje minilo in le tu in tam se 'bomo spominjali prijetnih do- živetij. V Slovenski Bistrici so prire- dili Silvestrovanje v Domu kul- ''ture, hotelu Planina in domu (iLA. veselo pa je bilo tudi po 'vseh večjih krajih v občini. Po približni oceni lahko napišemo, ida je »organizirano« silvestro- ,valo okoli 1500 občanov, to pa 'je kar precej več kot minula le- ^a. DFD Svoboda, ki je pripra- jvllo novoletno vzdušje v svojem idomu, se je kar dobro izkazalo. ,Vsi tisti, ki so preživeli noč v ^omv kulture, so bili dobro po- .goščeni, prireditelji pa so po- ■skrbeli tudi za program. Goste ije zabaval ansambel društva — »Univerzal« in reči moramo, da J so se fantje, čeprav še ne igrajo i dolgo skupaj, odlično odrezali. Nekaj več pikrih pa moramo .napisati tistim, ki so tudi letos ,pozabili, da bi priredili prihod dedka Mraza za najmlajše. V t Domu kulture so sicer gostovali člani SNG iz Maribora in se ikar štirikrat predstavili z igri- ico Dedek Mraz prihaja. Pred- stave so bile za učence osnovnih šol. Praznovanje ob novem le- tu so priredili tudi na vseh os- enovnih šolah in vrtcih, poseb- ;jno pa so se izkazali učenci po- sebne osnovne šole v Slovenski ;'Bistrici, ki so ob tej priložnosti lipripravili tudi darila za učence Bosanski krajini. Samo mesto pa ni imelo nič J muzeju, kar je posledica slabe koordina- cije med vodstvom pokrajin- skega muzeja, Turističnega društva in gostinskih podje- tij. Delno je bil manjši obisk v muzeju zaradi prepočasne obnove objektov in ureditve nekaterih muzejskih zbirk. Zaradi tega so mnog: gosti obiskali le gostinske lokale in vinsko klet. ZR ČIMPREJ SAMOUPRAVNE AKTE! V minulih dneh so bili v sin- dikalnih organizacijah delovnih enot tovarne glinice In alumini- ja sindikalni sestanki, na kate- rih je članstvo razpravljalo o nekaterih notranjih problemih. Na dnevnem redu Je bilo tudi vprašanje obveščanja članov ko- lektiva, pravilnik o delitvi oseb- nih dohodkov ter nekatera dru- ga vprašanja. Glede informira- nosti je treba poudariti mnenje proizvajalcev, da je bil doseda- nji način obveščanja zelo slab, saj razen tovarniškega glasila Aluminij ni bilo drugih Infor-. mativnih sredstev, ker so zapis- niki sej delavskega sveta In upravnega odbora največkrat ostali v predalih obratnih pisarn ali podobno, medtem ko sveti proizvajalcev delovnih enot sploh niso Izobešali nikakih za- pisnikov, člani teh samouprav- nih organov pa so tudi mnogo premalo prenašali določene sklepe na svoje sodelavce v obratih, da o sindikatu niti ne govorimo. Prav slednji pa bi moral biti poleg delavsls;ega sve- ta največji informator o vseh važnejših dogodkih v kolekti- vu. V zadnjem času je delavski svet že pričel izdajati važneiše sklepe takoj po seji. To je torej že začetek boljšega načina ob- veščanja. Proizvajalci so prccej grajali počasno delo komisiie, ki pripravlja osnutke raznih pravilnikov in popravke statu- ta, ker so o tem delu zelo slabo obveščeni. Zahtevali so, da se ti samoupravni akti čimprej iz- delajo in dajo v razpravo kolek- tivu. Niso zadovoljni tudi s se- danjim načinom obračunavanja osebnih dohodkov in tudi za- htevajo, da se vse te zadeve čimprej uredijo. MF KREDITNA BANKA CELJE - PODRUŽNICA SLOVENSKA BISTRICA Vlagajte s\ojc priliraiikc pri Kreditni banki Celje, podružnici v Slov. Bistrici, ki vaoi jih varno lirani in dobro obrestuje. Ob občiiiskeni prazniku iskrene čestitke vsem vsem komitentom in vlajratel jem I STRAN 8 TEDNIK - ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 SZDL Kidričevo Pred kratkim je bila v avli osnovne sr^ie »Boris Kidrič« v Kidričevem delovna konfe- renca krajevne organizacije SZDL Kidričevo. Kljub iz- redno dobri obveščenosti u- deležba ni bila zadovoljiva glede na število članov oZDL v Kidričevem in se je zaradi tega ;udi pričetek konferen- ce zakasni! za več kot pol ure. Poterrj ko ie bilo izvolje- no delovno pred.^edstvo, so šo izvolili kandidacijsko komi- sijo ter se enoglasno izrekli za javne volitVe, zaradi če- sar ni bi'o potrebno voliti še volilne komisije. Po poročilu dosedanjega predsrd:vika KO SZDL Franca Meška ter po poročilih blagajničarke Pav- le Klemenčič in predsednika nadzornega odbora Ivana Elsnerja se je razvila razpra- va. ki je bila še kar zado- voljiva, glede na prisotnost rui konferenci. Nekaj oo- membnejših vprašanj je bilo postavljeno tajniku krajevne skupnosti Matevžu Cestnika, ki je na vsa vprašanja zelo r&d odgovoril. V svoji na- daljnji razpravi pa je potem' Matevž Cestnik dejal, da je že dalj časa v Kidričevem opaziti določeno pasivnost stanovalcev do dogodkov v krajevni skupnosti in v SZDL, kar je dokazala tudi ta konferenca, kjer predvsem manjka komunistov in osta- lih vidnejših predstavnikov raznih organizacij in društev kot tudi ostalih stanovalcev. Maks JabloČTiik je v svoji razpravi trdil, da organizaci- je v Kidričevem dobro dela- in da ne smemo te konfe- rence gledati skozi prizmo malega obiska, ker so mnog' prisotni nekje drugje Ernest Jamer se je dotaknil vpra- šanja, zakaj tako slab obi:;k na konferenci kot tudi na ost.i--lih zborih volivcev v Ki- dričevem. Dejal je, da bi bilo treba analizirati, zakaj se ljudje ne udeležujejo več konferenc in zborov volivcev, predvsem pa še zato, Aer je na ♦■•ej konferenci ma^jkaio tudi veliko število ljudi, ki nekaj predstavljajo v Ki iri- čevem in ki so včasih bili agiin. politični delavci, da- nes pa jih ni več nikjer za- slediti. Tudi komunisti bi morali polagati več pozorno- sti takim konferencam, pa tudi predstavnikom organi- zacij ter tovarne bi moralo biti nekaj več do takih zbo- rov. Nekateri so postavljali tajniku krajevne skupnosti tudi vprašanja o ureditvi na- selja, o otroškem igrišču, o pločniku do tovarne, o tržni- ci ter še o marsičem, na kar je odgovoril, poudaril pa je tudi, da bo kmalu zbor voliv- cev, in da bi želel, da bi tam bilo več prisotnih, ki naj bi razpravljali o delu krajevne skupnosti ter o vseh proble- mih, ki danes tarejo krajev- no skupnost Poudaril je, da bo v bodoče treba mnogo več konkretne povezanosti med SZDL in KS, ker bo le tako moč doseči vidnejše uspehe. V novi odbor so prisotni iz- volili izmed 25 predlaganih kandidatov sledeče tovariše in tovarišice: Zdenka Hanzel, Drago Moge, inž. Franc Lej- ko. Vera Goljat, inž. Vaclav Vrabič, Anton Kores ml., Mirjana Petrovič, Jože Tr- stenjak, Anton Kokol ml., Zvonko Miljančič, Anton Ta- ciga, Mirko Pabdi, Milan Magdič, Milan Mojzer, Ivan Rozman, ter v nadzorni od- bor: Franc Meško, Ivan Re- pec, Janko Krajnc. V naslednjih dneh bo skli- cana skupna seja starega in novega odbora, na kateri bo- do izvolili novega predsed- nika, tajnika in blagajnika KO SZDL Kidričevo. Za čla- ne občinske konference SZDL Ptuj so izvoljeni sledeči to- variši: inž. Vaclav Vrabič, Jože Trstenjak, Franc Meško, Vera Goljat in Milan Mag- dič. MF Štydeiit|e bi orefali pork Študentje slovenskobistri- ške občine, ki obiskujejo višje in visoke šole v Ljub- ljani, so se sestali na redni letni skupščini, Problemov je veliko, zato je bil zbor zelo potreben. Najprej so posku- šali najti rešitev, kako bi povrnili dolg 1800 dinarjev, ki so si ga »prislužili« z or- ganiziranjem akademskega plesa. Ker bi za rešitev po- trebovali zares preveliko ča- sa, so to nehvaležno nalogo prepustili novemu odboru, v nadaljevanju pa so se pogo- vorili o prihodnjem delu. Prišli so na zanimivo zami- sel, da bi skupno s študenti bratskih občin pričeli ureje- vati bistriški park. Zamisel je prav gotovo vredna večje- ga premisleka, saj je neure- jen park že star bistriški pro- blem. Ze prejšnji odbor je skušal navezati stike z družbeno- političnimi in delovnimi or- ganizacijami, vendar se je vse skupaj končalo že pri prvem sestanku. Študentje bodo ponovno načeli vpraša- nje, kaj je s skladom za šti- pendiranje pri občinski skup- ščini. ^Kot eno prvih nalog pa so sprejeli sklep, da na SO še enkrat naslovijo proš- njo za dotacijo, ki so jo ob- ljubili že v minulem študij- skem obdobju. Prevladovalo je mnenje, da bi morali ime- ti z domačo občino več po- vezave, to pa bi zahtevalo mnogo večjo aktivnost vseh članov in ne le prizadevanja peščice. Ob koncu šolskega leta bo- do^ ponovno priredili sreča- nje z maturanti srednjih .šol in jim posredovali svoje iz- kušnje, ki bodo »zelenim brucom« vsekakor koristne. Prav tako bi se morali trd- neje povezati s študenti bi- striške občine, ki študirajo na višjih šolah v Mariboru. Sodelovanja sedaj praktično sploh ni bilo in morda bi bi- lo prav, da bi svoj klub ure- dili tako, da bi bili njegovi člani vsi študentje, ne glede na to, v katerem kraju študi- rajo. Skupnih težav je zago- tovo toliko, da bi jih uspeš- neje reševali, če bi svoje na- pore združili. Kljub polomiji na prvem akademskem plesu pa od te zamisli ne bodo od- stopili. Pri naslednjem plesu bodo morali biti seveda mnogo bolj skromni in ne vabiti glasbenikov, ki krep- ko zasolijo svoje storitve. Težav bo prav gotovo manj, saj imajo sedaj v Slovenski Bistrici ansambel Svobode Univerzal in ne bo treba po glasbo v drug kraj. Na skupščini so izvolili tu- di novi odbor, ki mu pred- seduje Rudi Miiller, študent II. letnika strojništva. Težav imajo študentje ve- liko in prav bi bilo, da bi na pomoč priskočile tudi občin- ske organizacije, saj bodo vsi ti mladi ljudje postali člani njihovih delovnih ko- lektivov. In ne sme nam biti vseeno, kakšne sodelavce bomo dobili jutri... Slovenijavino, obrat »Jeruzalem« Ormož PO TRDEM DELU v zasluženi POKOJ V petek dopoldne je bila v restavraciji hotela ►»Jeruza- lem« v Ormožu svečanost, posvečena 17 delavcem ob- rata ►^Jeruzalem«, ki so od- šli v zasluženi pokoj. Drago ZABAVNIK, sekretar pod- jetja Slovenijavino, obrat Jeruzalem« Ormož, je izro- čil slavljencem kot nagrado za dolgotrajno delo ročne ure darvil, vsakemu steklenico ormoškega šampanjca ter jim v imenu kolektiva zaželel mirno jesen življenja z bese- dami, da bo kolektiv, ki j« ostal, znal ceniti njihove žu- lje in potne kaplje, s kateri- mi so prepojili mnogokrat zelo skopo slovenjegoriško grudo. Darila so prejeli: Lovrenc Gjuro, Klonrad Cimerman, Franc Grof, Matija Habjanic, Alojz Hrgula, Stanko Ivanu- ša, Franc Kosi, Stanko Lu- kovnjak, Ernest Kreutz, Šte- fan Lazar, Franc Rajh, Vinko Šandor, Ivan Venta, Ivan Žu- la, Ivan Jalšovec, Matija Bobnarič in Barika Serec, ki je bila med upokojenci edi- na ženska. Upokojeni delavci so na svečanosti obudili spomine na trdo življenjsko pot, ki so jo preživeli v jeruzalem- skih in ormoških vinogradih, na polju in na delu pri živi- ni. Nazdravili so si s šam- panjcem ter si drug drugemu zaželeli srečno in mirno je- sen življenja. Spomini so se- gli nazaj v mlada leta, ko so se prvič srečali s trdim de- lom, ki je bilo vse do upoko- jitve njihov neločljivi sopot- nik. Pred odhodom v zaslužetii pokoj še skupinski posnetek za spomin Analiza v severovzhocfrif Sloveniji Občine na območju seve- rovzhodne Slovenije so se dogovorile, da proučijo skup- ne probleme razvoja severo- vzhodne Slovenije. Glede na to so naročile pri Ekonom- skem centru Maribor več študij in analiz. Analizo o možnosti za zaposlovanje delovne sile na območju de- la severovzhodne Slovenije jc SO Ptuj že obravnavala 27. 12. 1968. Trenutno je v izdelavi študija o razvoju se- verovzhodne Slovenije in vključitvi regije v izdelavo dolgoročnega koncepta eko- nomsko političnega razvoja Slovenije. Študija bo vsebo- vala analize naslednjih pod- ročij: demografska projek- cija in možnosti zaposlitve prebivalstva v regiji, ka- drovske potrebe in razvoj izobraževanja, prilagoditev gospodarske strukture seve- rovzhodne Slovenije lokal- nim, naravnim in gospodar- ske političnim razmeram, razvoj kmetijstva s poudar- kom na razvoju sadjarstva in vinogradništva, promet in zveze v severovzhodni Slove- niji, razvoj trgovine, turi- stični program v severo- vzhodni Sloveniji, mesto in vloga kulture v regiji, re- gionalna vloga zdravstvene službe in razvoj zdravstvenih zavodov regionalnega pome- na. Z omenjenimi študijami in analizami bomo lahko osvetlili nekatere probleme pa tudi stagnacijo razvoja na nekaterih sektorjih pro- izvajalndh sil, in to v primer- javi tega dela Slovenije s poprečnimi pokazovalci za celotno SRS. To bo prav- gotovo pripomoglo k temu, da bodo premalo razvita ob- močja doljila ustreznejše me- sto v konceptih srednjeroč- nega in dolgoročnega druž- beno ekonomskega razvoja SR Slovenije. ZR Upokojenci občine Ptuj se zahvaljujejo v ponedeljek, 29. 12., so se v Narodnem domu zbrali bivši uslužbenci MLO, KLO in pozneje upokojeni. Pova- bil jih je tudi tokrat odbor sindikalne podružnice pri SO Ptuj. Pred skupnim kosilom je upokojencem izrekel dobro- došlico tov. Lovrec, jim že- lel srečno novo leto ter de- jal, da požrtvovalno delo nekdanjih sodelavcev zaslu- ži, da se jih spomnijo. Jože Domanjko se je v imenu upokojencev zahvalil za pozornost in darila ter iz- razil upanje, da tudi v bodo- če ne bodo pozabljeni. Naslovil je na upravni od- bor sindikata, člane uprave SO in na celotni kolektiv prisrčne čestitke ter zaželel vsem srečo, zdravje in uspe- he v novem letu pri delu v interesu občanov. V imenu upokojencev se je za obdaritev zahvalil Franc KOSI, ki je v besedah zahva- le med drugim dejal: »Ure, ki smo jih prejeli, kažejo čas, in mi vsi si želimo, da bi nam ta preostali čas je.seni življenja tekel kar najbolj počasi in mirno ...«! K tej želji se pridružuje tudi uredništvo našega lista, Delavcem obrata Jeruzalem, ki prevzemajo dediščino ki so jo ustvarile pridna roke upokojenih slavljencev. pa želimo in jih že sedaj spom- nimo, da na svoje upokojene sodelavce tudi v bodoče ne bi pozabili. J S. vp b ■ i vaš list tednik — ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 stran 9 Delo šolskega centra za kovinsko stroko v 1.1S69 j Ob slovesu leta 1969 je i prav, da kritično ocenimo de- I lo Šolskega centra za kovin- ; sko stroko v Ptuju, obenem I pa seznanimo javnost zlasti i pa starše učencev z delom te I ustanove. Šolski center za kovinsko ; stroko se je razvil iz prejšnje I lesnopredelovalne in kovin- i ske vajenske šole, ki je ime- ' la svoj čas le tesno odmerje- ! ne prostore v drugem nad- ; stropju minoritskega samo- stana. Ker so bili tu prostori za delovanje sodobne šole docela neprimerni, je začelo tedanje šolsko vodstvo z last- no finančno udeležbo in kre- ditom v Rajčevi ulici. No- vembra 1967 se je preselil center v adaptirane prostore, in sicer v 4 učilnice in 3 de- - lavnice. Ostale prostore je potrebovalo vodstvo in ad- ministracija. 2e jeseni 1968 pa je začel center adaptirati temelje bližnje barake ter si uredil v adaptirani zgradbi strojno delavnico, ki jo je nujno potreboval. S tem je pridobil center v matični zgradbi 2 učilnici, tako da ima sedaj 6 učilnic, dva ka- bineta in 2 delavnici. Stroj- na delavnica je začela obra- tovati v novih prostorih po- leti v letošnjem letu. Ko je prerasla vajenska šola v šolski center za kovin- sko stroko, je moral prevzeti ; ta tudi organizacijo raznih ; strokovnih šol te smeri. Ta- ko deluje letos v okviru cen- tra vajenska šola za kovin- ske poklice s tremi celoletni- mi in štirimi periodičnimi oddelki. V periodičnih od- delkih so učenci, ki imajo sklenjene učne pogodbe z de- lovnimi organizacijami ali privatnimi mojstri. Ti obi- skujejo šolo vsako leto 18 tednov ter si pridobijo v tem času zahtevano strokov- no izobrazbo, v prvem letni- ku pa imajo tudi praktično delo. V celoletnih razredih pa so učenci, ki si pridobivajo v centru teoretično in praktič- no usposobljenost ter obi- skujejo šolo vse leto. Tu ve- lja omeniti, da so domala vsi učenci drugega in tretjega letnika pred nekaj dnevi sklenili učne pogodbe s »Sig- mo«, precej pa jih je že do- slej štipendirala TAP. S tem sta si zagotovili obe podjetji y enem ali dveh letih večje število izučenih orodjarjev, rezkalcev, strugarjev in stroj- nih ključavničarjev; učenci, ki so večinoma doma s pode- želja, pa bodo finančno vsaj delno razbremenili starše Ker je precejšen del učencev vozačev, je omejeno tudi de- lovanje raznih izvenšolskih dejavnosti, vendar delujejo kljub temu nekateri krožki. Za sedaj sta najbolj aktivna Pevski zbor pod vodstvom prof. Luževiča ter šahovski krožek, ki ga vodi tov. Ku- bale. Dalje deluje v okviru cen- tra TSS za odrasle strojne smeri z dvema oddelkoma (s prvim in tretjim razredom), letos pa je bil ustanovljen dislociran oddelek delovod- ske šole v Mariboru. Prav ta- ko gostuje v poslopju centra tečaj za poklicne voznike. Center je z lastnimi sred- stvi v zadnjih dveh letih ra- zen adaptacije dveh zgradb primerno uredil tudi okolje šole. Okrog šole so zelenice z okrasnimi grmi ter urejeno telovadno igrišče. Prav tako je nabavil kljub odplačilu kredita precej materiala za primerno in sodobno šolsko delo ter na novo opremil' 4 oddelke s pohištvom. V pri- hodnjem semestru bodo za- čeli obiskovati učitelji za strokovne predmete delavni- ce podjetij in privatnih moj- strov, ki zaposlujejo vajence tukajšnjega šolskega centra. Zaman pa sta si vodstvo cen- tra in DS doslej prizadevala, da bi podrl kupec ostanek nekdanje barake, ki je v ne- posredni bližini centra ter kazi njegovo okolje. Upamo pa, da v letu 1970 ne bo šoli zakrival več pogleda na Pa- noramo dotrajan in nepri- meren objekt. OS^OVnA MALOSA: DOGMOITEV lEiovmmcE v soboto, 27. decembra, je telesnovzgojno društvo Par- tizan Markovci pri Ptuju po- lagalo na rednem občnem zboru obračun dela za leto 1969. Društvo ima 353 pripadni- kov in deluje na izrazitem kmečkem področju. Poleg splošne telesne vzgoje se ba- vi še z atletiko, rokometom, nogometom, gimnastiko, ko- lesarstvom, plavanjem in folkloro. Ima vse oddelke od pionirjev do starejšega član- stva. Zelo obširno je bilo po- ročilo načelnice Rozike Kos, iz katerega je bilo razvidno, da se je društvo udeležilo mnogih tekmovanj, pri čemer je osvojilo pet občinsk»ih in štiri republiške naslove. Več- krat so bili na teh tekmova- njih tudi drugi in tretji. Čla- nice pa so z uspehom tekmo- vale na zveznem prvenstvu v partizanskem mnogoboju na Ohridu. Najboljši društve- ni atleti so stalni člani ob- činske reprezentance Ptuja, ki je z uspehom tekmovala na raznih krosih in atletskih prireditvah. Tudi k jubilej- nemu telovadnemu nastopu ob 1900-letnici mesta Ptuja, ki je bil junija, so prispevali svoj delež s 70 pripadniki. Izredno aktivna je tudi folklorna skupina, ki jo vo- di Franc Kolarič in je sode- lovala na več festivalih, in to v Kopru, Koprivnici in tu- di v zamejstvu. Celotna dejavnost društva se odvija v glavnem na let- nem telovadišču, ker jim pri- manjkujejo pokriti prostori. Do nedavnega so telovadili v bivšem Sokolskem domu, ki pa je zgrajen iz ilovice in ne ustreza več za vadbo. Za- to je že dolgoletna želja članstva, da se iz bivše pro- svetne dvorane adaptira no- va telovadnica. V letošnjem letu se je ta želja začela ure- sničevati. Saj so že dvignili streho, prizidali sanitarije in upajo, da bodo v jubilejnem letu 1970, ko bomo slavili petindvajseto obletnico teles- ne kulture v novi Jugosla- viji, izročili telovadnico svo- jemu namenu. Ta ne bo slu- žila samo društvu, temveč tu- di osnovni šoli, Id ima 550 otrok in je brez prostora za telovadbo. Ker sami tega de- la s prostovoljnimi prispevki ne bodo zmogli, upajo, da jim bo priskočila na pomoč skupščina občine Ptuj in de- lovne organizacije. Na zboru so tudi sklenili, da bodo telovadni dom po- stavili kot spomenik 18 pad- lim borcem NOV, ki so bili člani predvojnih telesnokul- turnih organizacij tega kraja. Društvu je čestital tudi predsednik Partizana Slove- nije Tone Florjančič, ki je poudaril, da je malo takih vaških di-uštev v Sloveniji, ki bi imela tako pestro teles- novzgojno dejavnost, kar je tudi nedvomno ključ do uspehov, ki jih društvo do- sega. Ni namreč lahko po ce- lodnevnem kmečkem delu privabiti mladino v telovad- nice in na igrišča, če se ji ne nudi tistega, kar želi in kar jo navdušuje. Ob tej pri- ložnosti je izročil društvu tu- di dva pokala Partizana Slo- venije, ki so jih osvojili čla- ni in članice na republiškem prvenstvu v partizanskem mnogoboju. V novo vodstvo društva so ponovno izvolili dolgoletne in izkušene teles- no vzgojne delavce, kot so Alojz Simonič, Gvido Cepin, Janez Horvat, Franc Kolarič, Franc Kodrič, Lizika Vršič, Rozika Kos, Janez Sulek in drugi, OP Čc bo šlo vse po sreči, bo invaiid Jožek Marici odpotova-; v soboto na opazovanje in zdravljenje v Nemčijo VOLJA ZA OZDRAVITEV JE fUSOČflEJŠA OD MEDSCSME Prav gotovo ste že nestrp- no pričakovali naša nadalj- nja obvestila v pripravah na zdravljenje invalida Jožeka MARINA z Bresnice pri Pod- gorcih. Kot smo vas o tem sproti obveščali, smo pri na- šem listu in pri tedniku TT (ki našega tričetrtinskega de- leža seveda nikjer ne ome- nja) zbrali za Jožeka okrog 3 milijone in 400.000 S din, ki smo jih namenili za nje- govo zdravljenje. V zadnjem času so se stva- ri nekoliko zasukale oziroma celo zakomplicirale. (Sicer pa, kaj se pri nas ne zakom- plicira?) Najbrž ne bo manj, kot dva meseca, ko smo vam. sporočili, da čakamo na od- govor klinike v Ljubljani, ki pa žal do danes svojega do- končnega mnenja še ni iz- rekla. Med tem časom je bil vzpostavljen stik tudi z du- najsko nevrokirurgično kli- niko in s tamkajšnjim zdrav- nikom dr. Herbertom Krau- som, ki pa je poslal odgovor približno take vsebine: Scle- rosis multiplex, t. j, bolezen, za katero boluje Jožek Marin — s kirurgičnim posegom v celoti ni ozdravljiva. Izboljša- ti je možno le nekatere posle- dice tega obolenja, zato je nesmisel, da nam pošljete zdravja željnega invalida.« Omenjeni zdravnik je poslal pismo enake vsebine tudi Jo- žeku, ki pa kljub temu ni iz- gubil upanja. Njegovi svojci, predvsem je to zasluga njegovega skrb- nika Valentina GREBENJA- KA in njegove žene Marije ter njene sestre, so med tem časom vzpostavili stik z ne- vrokirurgično univerzitetno kliniko v Giessnu v Nemčiji. Primarij bolnišnice prof. dr. II. W. Pia je sporočil, da lah- ko pride Jožek 12. januarja k njim na opazovanje in zdravljenje. Jožekovo upanje je torej zaenkrat močnejše od medi- cine ter je njegovo najmoč- nejše orožje, da si pridobi zdravje in s tem še močnejšo vero v življenje. Tonček PRAPOTNIK, so- cialni delavec pri občinski skupščini Ormož, in Adi SARMAN, direktor komunal- nega zavoda za socialno za- varovanje Ptuj, sta nam spo- ročila, da je nastal problem zamenjave dinarjev v deviz- na sredstva. Za zamenjavo mora dati pristanek na.š naj- višji zdravstveni organ. Upamo, pa ne samo upa- mo, ampak tudi želimo in navsezadnje tudi zahtevamo, da tokrat ne bi nadaljevali stare prakse, in da bi rešili vse potrebno za Jožekovo potovanje. Na pot bi moral najpozneje pojutrišnjem. Cas je kratek. Ali bodo dinarji pravočasno zamenjani v de- vize, ali se bo v Ormožu na- šel nekdo, ki zna nemški je- zik in bo Jožeka spremlja) v tujino? Upamo, da bo to re- šeno. Ce ne, si bomo lahko samo priznali, da smo po dol- gem in počez prepredeni z nehumanostjo, birokratizmom in neživljenjskimi po^'!edi na človeka, ki čaka na našo po- moč. Samo denar je prema- lo. Bulezen je zahrbtna in težko ozdravljiva. Ostalo je upanje, ki hrabri Jožeka in z njim vred tudi vse nas, ki smo prispevali zato. da bi ozdravel. V informacijo še to. Jožek še vedno dobiva pisma. Med njimi so najrazličnejša. Jo- žek je mlad po srcu in telesu, vendar trenutno prikrajšan za najdražje, kar ima človek — za zdravje. J. S. Jožek in njegova mama pred domačo hišo Komisija za komisijo v šioJi v Gori£'nici Na minuli seji občinske skupščine Ptuj je odbornik povedal, da si je že 21 komi- sij ogledalo šolo v Gorišnici in ugotovilo, da je treba zgraditi novo. Poslopje je staro, ne zadovoljuje niti najnujnejšim pogojem, ki so potrebni za normalen pouk. Ker ni dovolj prostora, je v njej večizmenski pouk, učen- ci sledijo pouku tudi v so- sednjih poslopjih. Soli v Go- rišnici se je najavila že 22. komisija, ki naj bi ugotovila, ali je šolo potrebno adapti- rati oziroma zgraditi novo. Lahko si mislimo, na kak sprejem bo naletela 22 ko- misija, saj konec koncev niti 122 komisij, ki bi hodile sa- mo ugotavljat potrebo po no- vogradnji, šolarjem iz Goriš- nice in okolice ne more po- magati. ZR dopisujte v tednik stri^n 10 TEDNIK — ČETRTEK. 8. JANUARJA 1970 Dogodivšiiie štajerske lemle ali 180 letnica rojstia Antona Krempla v Ptulu bi marsikaterega spravili v zadrego, če bi ga vprašali, kdo je mož, po kate- rem se imenuie ulica od ka- varne Evropa do minoritskega samostana. No, morda bi vedel, da je Prešeren napisal epigram: »Nisi je v glavo dobil, si do- bil le slovenščino v kremplje; diih preonemčeni slab, voljm so kremplji bili.«, in da je mož živel nekje v teh krajjh, dosti več pa gotovo ne. Kakšna pa je y resnici podoba Antona Krempla, ali si zasluži, da so ga ob 180-letnici rojstva ali pa ob 125-letnici smrti spomnimo? Tembolj smo upravičeni to vprašati, saj se ga literarne zgo- dovine dotikajo bolj mimogre- de, čeprav govore vendar o nje- govem pomenu za štajerske Slovence. Eden naših prvih in na)boIj navdušenih preporoditeljev na Štajerskem se je rodil 29. janu- arja 1890 na Poličkem vrhu pri Radgoni. Čeprav je hodil v os- novno šolo v Radgono,- gimna- zijo v Maribor in v bogoslovje v Gradec, jc usmerjeno vso nje- govo poznejše delovanje v Slo- venske gorice, v Ptuj, Dravsko polje in deloma v Haloze.^ Saj je služboval v začetku kot kap- lan v Svetinjah, nato v Ormo- žu in v Ptuju, postal tu župni vikar, od tod odšel v Lovrenc na Dravskem polju, odkoder pa je bil zaradi sporov z dekanom prestavljen v Malo Nedeljo v Slovenskih goricah, kjer je ostal do sm.rti. Umrl je 21. decembra 1844. leta. Kfempl bi ne postal tako za- veden in goreč Slovenec, če bi ne bila to doba živega prebuja- nja slovenstva tudi na Štajer- skem. Ves severovzhodni del Slovenije, ki je spadal v avstrij- ski del Avstroogrske, je začel kljub nemškim mestom kot so Gradec, Maribor in Ptui živah- no delovati, tako rekoč iz last- nih moči, začel iskati stike z ostalimi Slovenci ali bolje re- čeno s Kranjci in Korošci ter še bolj kot sama Ljubliana ši- riti žive in močne panslavistič- ne in južnoslovanske ideje. Ljubljana ni bila tako ogrožena, imela je že tudi precej močno tradicijo, toda tu na Štajerskem so bili redki, ki so se začeli pro- ti koncu 18. stoletja ukvarjati s slovenskim narodnim voraša- njem. Toda že v začetku 19. sto- letja je bila slovenska pre!X>ro- diteliska vnema oziroma ljube- zen do vsega slovenskega tako močna, da se je lahko skozi de- setletja ohranjala, vse do 20. stoletja. Sploh je zanimivo za štajerske Slovence, da so sko- raj vsi duhovniki od Volkmera, Modrinjaka, Primica, Dajnka, Krempla, Slomška in pozneiših čutili potrebo dati štajerskemu človeku tudi posvetno litera- turo. Tako je tudi mladi Krempl, ki ga štejemo v zgod- nejšo dobo kulturnega razmaha na Štajerskem, začel pisati poleg cerkvenih tudi posvetne pesmi, kot npr. »O štirih letnih časih« iz leta 1816, ki se je sicer iz- gubila, večina ohranjenih po- svetnih pesmi pa je bilo objav- ljenih po njegovi smrti. Prav tako je napisal Nemško-sloven- ski Katekizmuš (1926), Molit- vene knjižice (izdano v Ptuju 1927. leta) in več zvezkov pri- dig ter prirejene izdaje o živ- ljenju svetnikov. Nekatere po- sebej izdane pridige so že po samih naslovih zanimive. Ven- dar je Krempl ostal v literarni zgodovini znan najbolj zaradi svojega dela »Dogodivščine Šta- jerske zemle. Z' posebnim po- gledom na Slovence«, ki so iz- šle leto po njegovi smrti. Delo, ki je nastalo precej pod vpli- vom ptujskega zgodovinarja Simona Povodna, je zanimivo z več vidikov. To je prva knjiga o Štajerski v slovenskem jeziku. Čeprav najdejo literarni zgodo- vinarji (Slodnjak) sorodnost po- dajanja snovi s hrvaškim pis- cem Kačič-Miočičem, zasluži de- lo vendar vso pozornost. Dogo- divščine ali Zgodovina štajerske zemlje je razdeljena na 8 pogla- vij, kjer v vsakem preteku fpo- glavju) opiše po kronološkem zaporedju zgodovino štajerske in poleg številnih napak in ne- kritičnosti najde prav tiste nai- vaznejše momente v zgodovini srednje Evrope, ki so bistveno vplivali na Slovence. Izhajati moramo pač Iz takratnega zgo- dovinopisja. Njegova vnema po povzdigovanju slovenstva in slovanstva ga je nemalokrat za- peljala v nekritično podajanje, čeprav vedno navaja vire, iz katerih je zajemal. Prav tako mu očitajo, da ni upošteval raz- ličnih zgodovinskih teorij. Slo- venci so mu potomci nekdanjih Ilirov, oziroma prepričan je, da so Slovenci prvotni prebival- ci današnjega ozemlja, torej Ili- ri, medtem ko so Kelti zanj Germani. V svojem delu ne ob- ravnava samo splošne zgodovi- ne, temveč se v posameznih de- lih vsakega poglavja dotika ve- re, običajev, vojn, politike in kulturne ter gospodarske zgo- dovine posameznih dob, seve- da vedno s posebnim poudar- kom na Slovencih. Knjiga, ki jo je moral zaradi cenzure večkrat predelovati, je natisnjena v ga- jlcl. Njegov jezik je sila nero- den, posebno za uho Kranjca, uporablja nemško sintakso, to- da Krempl se Je večjldel sam izobraževal In tudi živel v dru- gem okolju kot kak Ljubljan- čan. Po drugi strani pa najdemo" vrsto zanimivih besed s štajer- skep narečj;^ ki so danes že bolj ali manj izginile. Večkrat tudi napiše poleg besede, ki se mu zdi manj razumljiva, soro- den izraz v oklepaju. To svojo Jezikovno okornost večkrat pre- maga v zadnjem pesniškem de- lu vsakega poglavja, kjer mu včasih, posebno če ga zanese do- moljubni zanos, beseda kar ste- če. Posebno v letu 1848 so Do- godivščine s svojo narodnostno moči«.^ izredno razvnele štajer- ske Slovence in bile nekak slo- venski evangelij v tem delu Slo- venije. Pozabiti ne sm.emo, da se je izredno trudil za šolstvo in o tem pisal. V Ptuju Je Imel celo »ptujsko univerzo«, neke vrste seminarje aii tečaje za sprejeme v gimnazijo In kot je znano. Je tu poučeval tudi Stanka Vra- za. Prav tako Je zanimivo, da so skoraj vse pridige, ki jih je govoril, prepletene z zgodovin- sko tematiko ali slovenskimi in slovanskimi idejami. Zato ni čudno, da so ga pogosto pre- stavljali In mu cenzurirali dela. Tako pripoveduje Spindler v spominski črtici o Kremplu, da je moral nekoč skriti dva ruska jezikoslovca, ki sta se v zvezi s študijem slovenskega jezika nahajala pri njem, v velik vin- ski sod In medtem, ko je poli- cija preiskovala župnišče in klet, sta se Rusa v sodu mastila s klobasami in pila Iz škafa vino. Med ljudstvom je bil Izredno priljubljen. Tako pravi znani govornik Božidar Raič o njem: »Kar je Krempl povedal, bilo je narodu sveto; če je kdo pri- stavil: Krempl so tako rekli! ni bilo več prepira v isti reči. Prav tako je" tudi Kremplova zasluga, da so se Slovenci opri- jeli gajice In se tako rešili stare nerodne bohoričice. Čeprav je pri njem čutiti ilirske težnje, je vendar ostal zvest slovenstvu. Ob 50-letnici smrti, ko so mu pri Mali Nedelji postavili spo- menik, je Anton Aškerc na čast proslave napisal o Kremplu pe- sem »Staremu pisatelju«, ki se tako konča: Kako prelivali so kri na zemlje vsako ped očetje..; Junakom na gomile tem pesniško trosil ti si cvetje. E. j. Nesklepčnost: epidemija v Ormožu Mladina posnema starejše Epidemiji gripe, ki Je pred kratkim razsajala tudi v Ormo- žu, je sledila tudi »epidemija« nesklepčnosti. Da se razumemo, gre za dve konferenci, za kon- ferenco občinskega komiteja ZKS Ormož in za konferenco občinske organizacije ZMS Or- mož. Prva sklica obeh konfe- renc sta bila zaradi nesklepčno- sti preložena. V obeh primerih so bili subjektivni vzroki zaviti v tančico »objektivnih« težav: slabo vreme in epidemija gripe. Nekaj je v tem seveda resnice, vendar pa je bilo pri obeh kon- ferencah ugotovljeno tudi pre- cej neopravičenih izostankov. Pri prvem sklicu občinske kon- ference ZKS, so se seje udeležili delegati iz najbolj oddaljenih krajev ormoške občine (mladi- nec Iz Središča se je pripeljal celo na prikolici tovornega av- tomobila) nekateri Ormožani pa so ostali doma ob toplih za- pečklh. Seja konference je bila preložena na poznejši datum. (Vsi, ki smo se ta dan zbrali, pa smo kljub temu dobili v tolažbo sendviče In nekaj tekočega pri- delka Iz Jeruzalemskih goric. Seveda smo bili za vse to pri- krajšani ob ponovnem sklicu seje, ko Je bila sklepčnost zelo razveseljiva.) Približno enaka slika se nam Je nudila zadnjo nedeljo pred novim letom, ko je bila sklicana letna konferenca občinske or- ganizacije ZMS Ormož. Pa naj še kdo poreče, da se mladina ne uči po zgledih starejših! Predavanja delavske univerze Ptuj PONEDELJEK, 12. JANU- ARJA 1970: Mala vas Jedrska biološka m kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava major Bmmec ob 18. uri v gasilskem domu; Žagojiči Jedrska bicioška in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava prof. Adolf Žižek ob 18. uri v gasilskem domu; Vitomarci Temelji prve pomoči; pre- dava Janko Korpar ob 18. uri v šoli; Trnovska vas Temelji prve pomoči; pre- dava Boža Horvat ob 18. uri v šoli; Desternik Temelji prve pomoči; pro- dava Majda Sabeder ob 18. uri v šoii. TOREK, 13. JANUARJA 1970: Dornava Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Alojz Korošec ob 18. uri v gasil- skem domu; Mezgovci Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava inž. Milan Kneževič ob 18. uri v gasilskem doma; Pacinje Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Mi- lan Nežmah ob 18. uri v ga- silskem domu. SREDA, 14. JANUARJA 1970: Sobetinci Jedrska, biološka ia kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava ma.1or Brumec ob 18. uri v gasilskem domu; Stojnci Jedrska, bloloSka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava Lado štum- berger ob 18. uri v gasilskem domu; Zabovci Jedrska, biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava Herbert Zo- reč ob 18. uri v gasilskem domu; Polenšak Klasična napadalna sred- stva in zaščita^ predava po- ročnik Zupančič ob 18. uri v šoli; Juršinc! Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Mi- lan Hlupič ob 18. uri v šoli; Podvinci Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Alojz Korošec ob 18. uri v gasilskem domu. četrtek, 15. januarja 1970: Zamušani Jedrska, biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava inž. Gnilšek ob 18. uri v gasilskem domu; Bukovci Jedrska, biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava Lado Štum- berger ob 18. uri v gasilskem domu; Rogoznica Jedrska, biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava prof. Adolf Žižek ob 18. uri v zadružnem domu; Levajnci Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Mi- lan Nežmah ob 18. uri pri Janezu Žampi, Levajnci 10; Spahlja Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Mi- lan Klupič ob 18. uri v go- stilni Kolarič; Borovci Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava po- ročnik Zupančič ob 18. uri v gasilskem domu. petek, 18. JANUARJA 1970: Formin Klasična napadalna sred- stva ia zaščita; predava Mi- lan Nežraah ob 18. uri v ga- silskem domu; Gajevci Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava Alojz Korošec ob 18. uri v gasil- skem domu; Gorišnica Klasična napadalna sred- stva in zaščita; predava inž. Milan Kneževič ob 18. uri v šoli. TEDNIK — ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 stran 11 V šolskem obdobju se otrok ze toliko osamosvoji, da bi bilo neumestno, pa tudi neizvedljivo, če bi ga starši hoteli spremljati na vsakem koraku, v strahu, da se mu ne bi kaj hudega pripeti- lo. Vsekakor pa je nujno, da starši opozarjajo otroka na raz- ne nevarnosti, kajti v tem ob- dobju so nezgode še vedno naj- pogostejši povzročitelj smrti otrok. Poleg splošnih varnost- nih ukrepov, ki so potrebni v vsakodnevnem življenju ne gle- de na starost otroka, je korist- no, da starši spoznajo nekaj zna- čilnosti šolskega obdobja. To jih bo opozorilo na nevarnosti, ki grozijo šolarju. Med petim in desetim letom postane-otrok, posebno deček, zelo podjeten. S svojim pogu- mom se rad postavlja v družbi vrstnikov. Tako »važenje« pri- vede otroka, ki ne zna dobro plavati, da plava daleč od oba- le, drugi bo splezal na streho In vsej soseski pokazal svoj pogum. V tem obdobju je dobro, če starši nevsiljivo nadzorujejo otrokovo Igro, posebno skupin- sko. Otrok te starosti se nam- reč že tako vživi vanjo, da je pripravljen brez lastne presoje storiti vse kakor njegovi vrstni- ki oziroma vse, kar odredi vod- ja skupine. In to so včasih prav nevarne stvai-i. S prijaznim opo- zorilom In pojasnilom bomo dosegli več kot s prepovedjo aH kaznovanjem. V dobi med petim In desetim letom otrok prav rad preizkuša strelno orožje, če mu je dosegljh'0. Zato je najbolj varno, da ga pred njim pospra- vimo. Promet jc eden največjih so- vražnikov otrok. Otrok mora poznati prometne predpise. Naj- bolj se jih bo naučil, če ga bo- do starši sproti opozarjali na pravila in popravljali napake, ki jih otrok dela ob prehodih čez cesto In podobno. Starši lahko od časa do časa kontrolirajo, ka- ko otrok prečka cesto, ko gre v šolo. Pogled skozi okno jim bo povedal, kako se otrok obnaša na cesti. Posebno pomembno je, da pozna prometne predpise otrok, ki vozi kolo. Tu se nam zdi kontrola otrokove vožnje posebno pomembna. Če že otro- ku kupite kolo, pazite, da bo tehnično v redu In posebno ne pozabite na luči. V desetem letu se prične pre- hod Iz otroštva v puberteto. V tem času čuti otrok silovito no- tranjo potrebo po gibanju in telesni aktivnosti. Omogočimo otroku, da uresniči svoje potre- be na primeren način — v špor- tu, na Izletih. Tako je manj ver- jetno, da bo svojo silovito ener- gijo vlagal v početje, ki ga lah- ko velja življenje. Prišel je tu- di čas, da otroka počasi sezna- nimo z mehaniko orožja, kajti prej aH slej mu bo prišla v ro- ke kaka puška aH pištola jn je bolje da ve, kako te reči delu- jejo.^ Oče, ki vozi avto, naj se za- veda, da bo njegov doraščajoči sin kmalu sedel za volan, če drugače ne, na skrivaj. Otroci se najbolje učijo na zgledih, za- to mora oče, šofer, v tem'ob- dobju posebej paziti, da pravil- no in previdno vozi. Zavedati se mora, da je neprevidnost, ki pri njem ni povzročila nesre- če, lahko usodna za njegovega doraščajočega sina. Otrokovo življenje je drago- ceno, zato moramo storiti vse, kar je možno, da ga obvarujemo pred nevšečnostmi. Vendar to nikakor ne pomeni, da moramo otroka osamiti od normalnega življenja in nevarnosti, ki so z njim zvezane. Nasprotno, omo- gočiti mu moramo, da si nabira izkušnje, ki bodo večale njegovo telesno In duševno spretnQst ter mu omogočale, da se bo laže izognil nevarnostim. Opozarja- nje In učenje pa bo najbolj uspešno, če bo temeljilo na pri- jateljskem In zaupljivem odno- su med starši In otroki. -i Sroljaček Bcimby - ljubljenček Korotcijeve družine na Hardeku Icirda se ho vrnil Pri Korotajevih na Harde- ku pri Ormožu so imeli do pred nedavnim družinskega ljubljenčka — smjačka Bam- byja, ki ga je poleti vsega n^ogljenega našel v pšenici sin Vlado. Mali, komaj nekaj dni star nebogljenček, je ža- lostno pivkal iia ni si mogel kaj, da si ne bi oprtal dolgo- nogega malčka in ga odnesel domov. Nekaj časa je ople- tal s svojimi dolgimi nožica- mi in zvedavo opazoval Ko- rotajevo domačijo in njene družinske člane. Vsem se je na mah priljubil in zasmilil. Še posebej so se ob pogledu na srnjačka zaiskrile oči naj- mlajšima, Milanu in Danilu, ki sta takoj zaprosila očka, naj srnjaček ostane pri hiši. Po kratkem družinskem po- svetu je padla odločitev, sr- njaček je dobil ime Bamby in postal ►'■osrednja osebnost^" Korotajeve družine. Nov družinski član pa je zahteval seveda tudi posebno dietno oskrbo in prehrano. V trgovini je bilo treba ku- piti stekleničko za mleko in seveda tudi -»cuclček«. Bam- by je dokaj hitro in uspešno zamenjal materino mleko za kravje in hitro odraščal. Vse- povsod ga je bilo dovolj, v kuhinji, na dvorišču, na po- lju, v gozdu. Gozd ga je še pgsebej mikal, sicer pa, kdo bi mu to zameril, saj je bil vendar sinček gozda in ze- lenih livad. Ko je nekoliko odrastel, se je vsak večer po- slovil od domačih in z dolgi- mi skoki odskakljal v bližnji gozd, kjer je imel svoje stal- no prenočišče. Zgodaj zju- traj se je zopet vrnil nazaj domov in jih včasih, ko so pri Korotajevih nekoliko dalj časa »gledali pod kožo^, tudi zbudil. Barnby je dokaj hitro zvohal, da raste na vrtu pri Korota- jevih sočna solata. To je bi- lo jeze, ko so ugotovili, da je Bamby brez kisa in olja po- spravil prav tisto najlepšo solato. Toda, kdo bi mu to zameril. Prišla je jesen. Bamby je postajal iz dneva v dan vse bolj moški. Zrasli so mu majhni rožički. Izleti v gozd so postajali vse pogostejši. Ko je decembra zapadel prvi večji sneg, so ostale, kot spo- min na Bambiya v snegu le še stopinje, ki so vodile v bližnje gozdove. Bamby se ni več vrnil. Korotajeve. še po- sebej najmlajše člane druži- ne je ta izguba hudo priza- dela. Milan in Danilo sta ne- kaj juter zaman stekla na dvorišče in klicala BajTibiya. Kdo ve. kaj se je zgodilo z njim. Morda je postal žrtev lovske puške, morda ga je zvabil klic narave, ki ga je opozoril, da je njegov dom polje, gozd in livada. Kdo ve. Bambiyevo zgodbo mi je pripovedovala Korotajeva Mira, sedaj poročena Svajgl. Ko sem jo poslušal, verjemite ali ne, je z njenega obraza in iz besed odsevala žalost. »Vsi smo ga imeli radi, otroci in odrasli. Nekega ju- tra sem zaradi Bambiya za- mudila službo. Peljala sem se s kolesom, srnjaček pa je veselo poskakoval za menoj. Ni in ni hotel nazaj domov. Spremljal me je do ormoške- ga sodišča. Ni mi preostalo drugo, kot da sem pe obrnila nazaj domov. Bamby pa se- veda za menoj. Zaradi njega sem prispela v službo name- sto ob sedmih, komaj ob pol osmih ... Kdo ve, morda pa se še bo vrnil,« je upajoče zaključila svojo pripoved Mira. J. S. Eden izmed zadnjih sicer številnih posnetkov z Bamby- jem: Vlado, sinček Danilo in Eamby na jesenskem spre- hodu v gozdu ZIMSKI VECER POD DOMAČO STREHO Prišla je zima. Za starejše je čas počitka, za nas šolarje je čas učenja, da popravimo slabe ocene. Popoldne hitiva z mamo o- pravljat živino. Nakrmiva prašiče in kokošem vrževa zrnje. Večer se bliža. V kmeč- ki peči gorijo drva in prijet- na toplota se širi po sobi. Ko je najino delo končano in so vsa vrata zaklenjena, sedeva k peči. Pogrejeva se in mama začne pripovedovati o resnič- nih dogodkih v času okupa- cije, ki jih je sama doživela. Vedno znova mi pripovedu- je, kako so ji Nemci odpe- ljali brata in dve sestri. Več- krat se raz j oče, kar me moč- no prizadene. V srce se mi je zarezala globoka rana in postal sem besen na moril- ce. Skoraj pozabiva na tele- vizijo in na radio. Mama naj- raje gleda partizanske filme, jaz pa se moram med tem ča- som pripravljati na šolo. Kadar se smehlja, rada me ima in nosek viha, kakor mali Pavliha. Ko se razjezi, usmiljenja ni, pesti naredi in mi zapreti. Jaz se Sonje ne bojim hitro k njej zletim in, ni me sram, poljubček ji dam. RIOJ SRNJAČEK Otroci so prestrašili srnOj da je zbežala in pustila mla- diča na jasi. Odnesli so ga s seboj. Na poti proti domu so jih dobili lovci in so jim vze- li srnjačka. Dve noči so ho- dili klicat staro srno, a je ni bilo od nikoder. Lovce sem prosil -za sr- njačka. Radi so mi ga prepu- stili. V predsobi šem mu na- pravil mehko ležišče. Srnja- ček je rad ostal na njem. Ka- dar sem mu v kuhinji nalival mleko, je pristopical za me- iaša pisma Imam mnogo učenja. Zvečer grem včasih k so- sedovim. Pri njih se počutim kot doma. Igramo karte in zbijamo šale. Oče mojega so- šolca večkrat pravi: »Vse le- to sem trdo delal, pa sem si menda zaslužil ta topel dom.« Zimski večeri hitro mine- vajo, pa naj bodo pod doma- čo ali sosedovo streho. Ivan Kekec, Stojnci Alenka, spet se ti oglgašam. Imam petletno sestrico Sonjo. Pesmico o njej sem napisala že pred dvema letoma, ta- krat, ko sem začela pisati pesmi. Sprejmi lepe pozdra- ve! Majda Svenšek, Lancova vas SESTRICA Moja sestra je še mala, zmeraj bi se le igrala in s svinčnikom po mojih zvezkih čečkala. noj in m.e prijazno gledal. Spomnil sem se, da mu mo- ram dati ime. Malo sem po- mislil: »Lišček naj bo, ker ima po hrbtu lise!« Ko je sonce toplo sijalo, sem odšel z Liščkom na tisto trato kraj gozda, kjer so ga otroci našli. Ozrl se je okofi sebe in se napotil proti goz- du. Opazoval sem ga. »Kam bo le odcapljal?« sem mislil. Malo sem počakal, da sva bi- la kakih deset metrov nara- zen, potem sem stopil za njim. Lišček je tekel dalje in se skoraj skril v travi. Obstal je pred visokim drevesom. Ko sem prišel do njega, je zlek njen ležal na tleh. Proti ve- čeru sva se vrnila domov. Nakrmil sem ga s toplim mlekom in položil v koša- rico. Cez nekaj dni pa sem opa- zil, da je začel moj srnja- ček hirati. Ni mogel več vsta- ti. Zvečer je povesil glavico in otrpnil. Vedel sem, zakaj se je to zgodilo. Preveč je hrepenel po zelenem gozdu in po materi srni. Moj srnjaček z velikimi^ žalostnimi očmi, mi je ostal v spominu za celc življenje. Igor Solina. Markovci Ivan, lepo si opisal, kako ti minevajo zimski večeri. Ob topli peči ^:življajo spomini, ki se z m.aininim pripoved<»- vanjem zlivajo v tvoje srce. Majda, ? veseljem objav- ljam tvojo crijetno pesn'ico. Sedaj je tvo^a Sonjica /e dve leti starejša in za dve leti pa- metnejša. Zdrima me, kaj bo rekla, ko ji boš pokaz-^I.a da- našnji kotiček. Napiši mi" Igor, povem ti, da me je tvoj srnjačik resnično ganil. Tebe Pa jc. sp;.s odkni kot dobrosrčoega c'f:čka. p r vega lar^iumevama in ljub"'n! do n'bogljenega bitja. Vse tri dopisp ke lepo po- zdravljam A'e'ika. STRi^N 12 TEDNIK — ČETRTEK. 8. JANUARJA 1970 Predstavniki KS Piuj nad 90 Set starini občanom ob novem letu Skromni darilo in noMoietna čestitka Novoletni prazniki so za nami. Utihnili so praznični al^ordi najbolj vesele noči v letu, ko smo si na prehodu iz starega v novo leto vošči- li — srečno! Več tisoč, več milijonov rok se je srečalo v toplem stisku dlani, milijone in milijone objemov in po- ljubov je molče izpovedalo tisto, česar usta in besede ni- so mogle povedati. Praznični vrvež smo vsepovsod in na vsakem koraku čutili že do- ber teden pred novoletnimi prazniki. Višek tega novolet- nega razpoloženja pa je po- menil silvestrov večer. Zaži- veli so gostinski lokali, plesne dvorane, topli domovi v me- stih in na podeželju. Lučke so brlele tja do ranega jutra, ko smo začeli pisati letnico 1970. Te dni smo želeli srečo, veselje in zadovoljstvo vsem, ki so nam dragi, tudi tistim, ki si radosti in veselja novo- letne noči niso mogli privo- ščiti. In tem je namenjen moj sestavek. Spregovorili bomo o razveseljivi odločitvi pred- stavnikov krajevne skupnosti Ptuj, ki so pred prazniki obi- skali na svojem območju vse nad 90 let stare občane ter jih presenetili s skromnimi novoletnimi darili. Zadnji torek v minulem le- tu. Mrzel zimski dan ni mo- til množice ljudi, ki se je ne- pretrgoma prelivala po ptuj- skih ulicah, se prerivala v prodajalnah in kupovala da- rila za svojce. Med to mno- žico smo se pred kavarno Ev- ropa v Ptuju naložili v ob- činski džip, ki ga je po za- sneženih cestah uspešno »kr- maril« občinski šofer Konrad Mohorič, — naslednji udele- ženci naše dobrosrčne kara- vane: Lojze Cene, predsednik KS Ptuj, Albin Pišek, taj- nik KS Ptuj, Hilda Seršen, predsednica komisije za so- cialno zdravstvena vprašanja pri krajevni skupnosti ter moja radovednost z beležko in fotoaparatom. Seveda ne smem pozabiti tudi na daril- ne pakete, ki so bili zloženi v prtljažnem prostoru za zadnjimi sedeži. Naš prvi cilj: 90-Ietni Ivan Rudolf na Mariborski cesti 35. Sivolasega starostnika smo našli v postelji. En dan pred našim obiskom ga je zadela lažja kap. Naš obisk je pome- nil zanj veliko presenečenje. Zbral je vse svoje moči in se toplo zahvalil za darilo in no- voletne čestitke. Pred leti je bil dolgoletni uslužbenec in odbornik občinske skupščine Ptuj. Edini sin mu je padel v vojski. Ob vprašanju, kako se počuti ob zavidljivih letih in pozni jeseni življenja, nam je dejal: »Nikoli nisem mi- slil, da bom dočakal tako ča- stitljiva leta. Prišla je bole- zen, toda zdravnik mi je de- jal, da se bo to izboljšalo.-« To je njegova največja novo- letna želja in ob odhodu smo mu zaželeli, da bi se mu tu- di izpolnila. Za daljši i-azgo- vor ni bilo časa, sicer pa tudi naš sogovornik zaradi šibke- ga zdravja — novinarskega »trpinčenja« najbrž ne bi ta- ko zlahka prene.sel. Naš avtomobil je ril dalje po zasneženi cesti in že smo se ustavili v Spolenjakovi u- lici pri Jerneju Gojčmanu. Že devet let je priklenjen na posteljo, ki je njegov edini svet in življenje. Včasih, ko je bil še zdrav in pri močeh, je opravljal zidarska dela, b:l je tudi vrtnar. Rože so bile njegovo veliko veselje, žal pa jih danes lahko gleda le še skozi okno. Svojci lepo skrbi- jo zanj ih za njegov kotiček. Darilo in čestitka, ki smo mu jo izročili predstavniki kra- jevne skupnosti Ptuj, je sku- paj z nami, ki smo ga prišli obiskat — ustvarilo ob nje- govi postelji drobec novolet- ne sreče in prazničnega raz- položenja. Ko smo odhaj'jIi, je z otožnimi očmi pogledal za nami in se z otroškim iz- razom ' zadovoljstva na licu zahvalil za obisk in darilo. Karavana dobrosrčno.?«':!, daril in novoletnih želja se je ustavila tudi pri Jeri Ra- tajc Na nabrežju. Njo smo vam v našem listu že enk-at predstavili ob njenem 90. rojstnem dnevu. Takratnemu zapisu smo dali naslov »Pri- čakovanje pomladi v jeseni življenja«. Zgovorna Jera se od naše- ga zadnjega obiska ni mnogo spremenila. Našli smo jo v kuhinji ob topli peči. Bila je sama doma. Lojzetu Cencu, ki je že več let hišni prijatei.! te družine, je takoj naročila: »Lojze, pojdi v klet po liter rdečega.« In res smo ga spi li vsak en kozarec na njero zdravje. Postala je zgovorra. žal pa smo imeli premalo ča- sa, da bi lahko prisluhnili njeni zanimivi pripovedi. Ob odhodu je dejala: »Samo da mine ta ostra zima, pa bo zo- pet bolje. Pomlad je tis'0, kar ni pomladi telo in sr- ce...« Zares prijetno priča- kovanje pomladi v jeseni živ- ljenja. Zaželeli smo ji še mnogo sončnih in vedrih po- mladi m prepričani smo, da jih bo .Jera tudi dočakala. Pa na svidenje na proslavi sto- tega rojstnega dneva ... Z obiskom smo presenetili tudi 90-letno Antonijo Kosta- njevec v Cučkovi ulici. Sede- la je pri mizi v topli kuhinii in nas presenečena pozdravi- la, ko sm.o ji povedali namen našega obiska. Skromno da- rilo ji je veliko pomenilo, ne zaradi vrednosti, temveč za- radi občutka, da ni pozablje- na in da poleg svojcev nanjo misli tudi še kdo drug. Be- sede zahvale niso mogle pri- ti iz ust, ampak so o tem molče govorile njene oči, ki so živahno begale po sob- in si ogledovale zdaj enega zdaj drugega. Povedala nam je, da šp vedno plete in rada prebira časnike. Seveda ne predolgo, saj se ji oči hitro utrudijo. »-Počakajte, boste nakaj pri- griznili,« nas je želela pogosti- ti ob odhodu. »Hvala, mamica, in mnogo sreče v novem letu « smo se poslovili ter se odpra- vili dalje. Ana Jurgec z Ormoške ce- ste je bila med tistimi, ki smo jih ta dan naš'' v postelji. 9.) pomiadi je že za njo. Poleg nje v postelji je sedela 4- letna pravnukinja Vesna, ki je babičina ljubljenka in ve- selje v starih letih. Ana je babica v pravem pomenu be- sede, saj je kar štiri desetlet- ja opravljala poklic babi.:e. Svoj poklic je opravljala v Haloz.ah, v Ptuiu in na Ro- j!ozn;ci. Nad 3000 o rok je pn- jokalo na svet ob njeni babi- ški t'Umoči in strokovnih na- .<^.vetih. Tisoče k lometroi blatn:h klancev in poti .k prehodila, ko je bilo trely zdaj tu zdaj tam pomagaj ma;en, ki je začutila, da d^ je svetu novo življenje. »To sj nepozcibni spomiiTi.« nam ; dejala, ko smo za trenutek po segli nazaj v mlada leta S^ronjno darilo, ki so ji ga izročili predstavniki KS Ptuj, jo je prijetno presenetilo. Oči so se ji razveselile, kot takral, ko je v njenih rokah zajokal srečno rojen otročiček. Mala Vesna nas je ob na- šem odhodu prijetno presene- tila. Babici in nam je zapela pesmico »Jaz sem mala r,)?^ mamina . .. « Otroška pesem je napolnila sobico in prisr- čen je bil pogled na posteljo, v kateri sta se stiskali mala Vesna — prispodoba rosne mladosti in 90-letna babica ki so ji leta zarezale na obra- zu globoke brazde, čas pa ji je s srebrno sivo barvo po- belil lase . . . In tu je tudi naš 92-Iotni Martin Belšak z Vičavske po- ti. Zmotili smo ga pri ivosilu. »Zadnje čase mi nekaj naga- ja srce,« nam je potožil si- volasi možakar z belimi brkiij ki je bil izmad vseh, ki smo jih obiskali ta dan — naj-' bolj čvrst in korajžen. »Poza- mi je z zdravjem že ponavadi' nekoliko slabše, človek n< more na sprehod, — pomla- di pa bo že bolje. Hodil bom na sprehode v naravo in se zopet za nekaj let pomladil.' Nekako tako nam je pripo' vedoval o svojem zdravju in počutju. Darilo. »Vesel som da ste se spomnili na na&i Tudi mi smo bili nekoč mla- di, pa kaj čemo, leta minejo, kot bi človek trenil z oče som. Staranje je ena izmod naravnih zakonitosti, k: s« jim nihče ne more izogniti.* (Konec na 13. strani) Alhin Pišek, llilda Seršen in Lojze Cene oh Ivanu Rudol- fu, ki smo ga našli v postelji Jernej Gojčman Udeleženci Kaše karavane tokrat na snegu: Lojze Cene, Hilda Seršen, Albin Pišek in šofer Konrad Mohorič. Jera Ratajc Antonija Kostanjevec /vna Jurgec m mivla Vesnj ki nam je zapela lepo pesmico Martin Belšak _ ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 stran 13 presenetilo nas je njegovo iriodrovanje in preostalo nain ie le še toliko časa, da sn.o si drug drugemu čvrsto v roke in si zaželeli ..., no saj veste kaj — srečo, zdravje, veselje ... Terezija Brlek iz Murko- ve ulice v Ptuju je bila zad- aja, ki smo ji prišli ta dan voščit srečo v novem letu. Tudi ona že prestopa v dese- ti življenjski križ, ki se ji vzpenja na ramena. Popolno- ma sama živi v sobici. Sprt- jema skromno pokojnino, vsak dan pa jo obišče nego- valka, ki ji opravi najnujnej- še. V sobi nima elektrike, ob večerih gori sredi Ptuja v njeni sobi petrolejka. Izročili smo ji darilo in st začeli poslavljati. »Koliko pa sem dolžna,« nas je presene- tila z vprašanjem. Nič, mami- ca, nič nam niste dolžni, mi dolgujemo vam, mnogo vam dolgujemo. Družba bi vam morala dati, pa ne samo vam, kaj več, kot borno sobico, majhno pokojnino in petro- lejko, ki brli zvečer v naši so- bici sredi 1900 let starega Ptuja. Pa kaj černo, takšna je naša skrb za ostarele dr- žavljane! Tako, vidite, dragi bralci, naša karavana, ki jo je orga- nizirala krajevna skupnost Ptuj, je s tem pri kraju..Obi- skali smo najstarejše občane na območju krajevne skupno- sti Ptuj, se z njimi pogovar- jali, jim izročili darila in jim zaželeli mnogo sreče, pred- vsem pa zdravja v novem le- tu. Bili smo pri vašem očetu, Pri materi, pri babici... Dragi svojci, predstavniki družbenop(»*tičnih organiza- cij, družba, pa se vprašajmo, če smo storili vse, da bi uži- vali naši starostniki kar naj- holj mirno in srečno jesen življenja. Izprašajnio svojo vest. Morda bomo ugotovili, ^a bi lahko storili za osta- rele ljudi še mnogo več, pa žal nanje mnogokrat pozab- Uamo. Ne mislimo samo teh, ki smo jih obiskali. Vsi ti so ^ dokaj dobri oskrbi svojcev. ^ Kakšna slika bi se nam nu- dila, če bi taka karavana, ^ot je bila naša, obiskala Slovenske gorice in Haloze. Ostarele kmečke očete in ma- '•"»■e, ki je bilo trdo dele •^flini sopotnik v življenju, bi "ašli v bedi in revščini. O- troci so na delu v mestu ali Da v tujini, stari pa so ostali l^^zabljcni. Beda je njihova •"^nzija, ki so si jo »zaslužili« ^ Saranjem v goricah in na poljih, naš prezir problema ostarelih ljudi in zapiranje oči pred kruto resnico pa je greh, ki bo morda tepel tudi nas, ko bomo ostareli in ne- zmožni za lastno preživljanje. Toda za danes končajmo. O tem problemu bomo obšir- neje spregovorili kdaj dru- gič. Tekst in slike: J. Slodnjak Terezija Brlek iezerMirano za Lujieka Dober den, drogi Prleki no vsa žlohta z mojega rezerviranega kota! Eto, vidite store leto je vrag pocitra. Minolo je kak, da bi mačok skoz okno skoča. Ce glih smo si že zodjič povošli no za- želeli fse najbojše, pa mislin, ke nede nič škoda, če še te gnes ma- lo povošimo eden ovemi no se pogučimo, kak je keri iz storega v novo leto skoča. Moran se van ali potožiti, Icoki revež sen bij a na Silvestrov večer no kak hujdo se mi je godilo. Prafzapraf van moren povedati, ke sen v novo leto malo po štireh pripleza, ma- lo pa po šmarniei priplava. Moja luba Mica neje bila nič bojša od mene no sma mela točno te, gdo sta se eejgara od vure eden gor na drugega spravla, en vejki ka- rambol. Pa, ke nete slučajno mi- slili, ke sma si kupila avto no sma se žjin ge zatreskala. Ge pri samen šmenti pa bi si mi j a leh- ko avto kiipila, saj sma mojla letos še šajtrge odati. Ja, no osta- li smo pri tisten karamboli. Se- dima ti mija lepo no pošteno za mizo v enen lokoli no tak poma- len proznima korpflašo šmarnice, ki smo jo pritihotopla no prine- sla kre sebe v gostilno. Kelnarca se je neke čudila, od kod nama pijača, ke hujšega pa zavolo toga neje bilo. Sosidof Juža no jegova Jula sta sedela eno dve mizi fkrej od noji no sta mela krese tiidi svo- jo staršo hčer Zefiko. Da van rečen, kak se ti je diklina zirih- tala tak, ke so mi skoro oči viin pale, gdo sen jo zagledna. Mini jenkica bla tak krotka, še boj pa b!a zanimiva pi . . pi . . pisana unteršnea, ki ji je viin od jen- kice gledala. Fčosik smo tumi rekli, ke je bila sobota dukša od nedele. Vete, pa tiidi koke lepe zi . . zii . . zimske punčohe je mela obiite! Pa čubike je me- la tak lepo na srček našminkane. Da van rečen, to se van zmeša! Joj, liibi bcgec, zakaj sen si gna Mico kre sebe . . . Gledan ti jaz toto sosidovo skušjovo, te pa je Mica preštimala, kaj za en vrag se mi je po glovi mleja . . . Tak mi je zaškrnola moj frštantke- slc no mi rekla, naj še samo en- krat pogledan Zefiko, pa de mi pričo fseh kožo doj z mene po- tegnola. No ja, sen si misla, brez kože pa fseeno nebi rad novega leta zagledna. Naenkrat je v dvo- rani vgasnola liič, grota je stra- šen dreng no treskaje s kupica- mi. Kumer sen si Zdenka, ke je novo leto storega v žakel poklač- lo. Misla sen si pač, no ja, Ce je že novo leto, te pa žiher enkrat po dugen cajti mojo ta storo kušnen. I.epo jo premen okoli glovice, kak nekda v štorih caj- tih, gdo sen hoda skoz okno k joj spot, nacilan svoje žnablice na jene no ji te enega francoske- ga stisnen. Saj vena vete, koki so francoski puseki. Toti so to- ki, ke žensko še ta mali prst na nogi zasrbi, gdo jo kiiSncš. Joj. te pa ba ogenj v strehi. Namesto, da bi mi Mica gverala kiišek, me je tak k vuhi fčesnola, ke sen si misla, da mi je sam sveti Peter erbijo posla doj z nebes. »Kaj troti stori, pret si po drugih gle- da, zaj pa bi rad mene kiišiiva,« se je na ves glos Bidrla tak, ke sen se skoro do kraja strežna. Vidite, toko darilo sen doba od moje ta store za novo leto. Spo- mijan se samo še toga, ke sen na jezo tisto kporpfJašo sprozna no se drugo iitro znajša v listjnUi pri sosidovem hektori. ki mi je odstopa svoj kvantir. To se mi je že večkrot zgodilo, novega leta pa še fseeno nesen nikol v listja- ki pričaka. Viitro zarana, kdo me je začela fejst koza lizati, sma si s hektoron lepo vošla srečno novo leto, no sen tak po- nialeii malo po cesti, malo pa po jorki prta dumi odplesa. Stisna sen se k Mici, no sma se lepo pobotaki. Saj rečen, še sploh dr- ži tisti stori pregovor, ki provi, da zakonska postela zgliha no poravno fse prepire no razprtije med možon no ženo. Drogi brolci, joko me teresi- ra, kak ste se vi meli med toti- mi novoletnimi prozniki. Ven, ke so bli to prozniki v proven pomeni besede. Fsen nan je v mošje gripa prišla no kumer ča- kamo, ke bi se januar okoli obr- na, ke mo drgoč penzije no plo- čice dobili. Najč tejko mi neje penezi ostalo, ke bi si lehko to- bak kupa. En cajt sen duma ta stori kurečja jajca kra, ke sen meja za cigaretle, zdaj pa še so začele kiire neke štrajkati. Vidi- te, hujdo se mi godi. Ce ma ker koki čik, mi ga prosin lepo takoj priporočeno pošlite na moj an- tres. Pa ne pozobite, kadin sa- mo tisle ta bojše ekspres uvožene — Drava. No, zaj pa še te neke tak na tl)'io na viihe povedano. Moji brolci s Ptuja no Ormoža, me prosijo naj malo skritiziran tiste s!iižbe ki so odgovorne no po fseh predpisih zadužene za či- ščeje snega z ulic no trotoorof. Jaz sen se malo pozanima pri totih orgonih zimske službe no sen doba odfjovor, ke je letos sneg dosti beli no ga pre ne treba čistiti. Premoj kr- ščeni diiši, vredik odgovor ne, pa če glih malo po heci diši. ZAVOI.O INVKNTUKE ZAPRTO Zaj po totih svetkih sen neke po Ptuju plesa pa sen skoro na fsokih dverah zagledna napis: Zaradi inventure zaprto. Vete, grozna zadeva, še spodjih iiloč si nisen nioga kiipiti v nobenem štaciini. IloUa sen k .Metalki, ki je ptujskih Stacionoron precik račune z iiešala pa so mi rekli, ke got nemajo na zalogi. Po toti dogodifčini sen bija tak slabe vo- le, ke sen iz protesta to tiste dni, gdo blo najhuje mrzlo, brez spodjih hlač hoda. Vete, tiidi jas sen misla toti tjeden v mojem re- zerviranen koti napisati: ZAVO- LO INVENTURE Z.APRTO Pa sen si te reka: »Pje, Lujs, na^fii neke, ke boš koki dinar zasliiža«. No pa še vi mi neke napišite no pošlite na antres: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Vaš Lujzek ^ "ic Po 148. členu statuta in na osnovi sklepa sveta de- lovne skupnosti !?AZPISUJE KREDITNA BANKA PTUJ NATEČAJ za oddajo mizarskih del, ki obsega: 1. izdelavo 40 m- ivernih plošč za stenske obloge, in 2. izdelavo 35 tm arhivskih vitrin. Orientacijske cene niso na razpolago, tehnična do- kumentacija pa je na vpogled pri upravi banke. Ponudbe za izdelavo razpisanih del bo banka spre- jemala do 18. januarja 1970. Kreditna banka Ptuj stri^n 14 TEDNIK — ČETRTEK. 8. JANUARJA 1970 Vzroki raka o dednosti raka je veliko govorjenja, ker so pač različ- ni znanstveniki različnega mnenja. Večina raziskoval- cev raka odklanja mnenje o neposrednem dedovanju. Do- puščajo samo dedno nagnje- nost za rak. Navzlic temu pa ni razloga za to. da bi se ded- no ogroženi moral raka bati. Vedno so še potrebni drugi vzroki, da človek v resnici zboli za rakom. Treba se je torej izogibati vsega tistega, kar sicer prispeva k obolenju. Zelo sporna so tudi mnenja o notranjih vzrokih za raka. Vsekakor se mnogi znanstve- niki nagibajo k mnenju, da je rak splošna bolezen s prc- vladajočimi krajevnimi bole- zenskimi znamenji. K no- tranjim vzročnikom, ki mo- goče sprožijo rakasto bole- zen, sodijo nekateri hormoni (možganski privesek, spolne žleze) in razni presnovki. Raziskovanje poklicnega raka je bilo združeno z od- krivanjem rakotvornih ke- mičnih tvarin. V prvi vrsti gre za katran, saje, smolo, rudninska olja, anilin in ani- linske pridelke, parafin, ben- col in bencolove spojine. Na- raščanje pljučnega raka v ve- likih mestih je delno vzrok tobakov katran, ki nastaja pri kajenju, delno pa večje spo- jine katranskih spojin v zra- ku. Velikomestni zrak one- snažijo cestni katran, dim.ni plini in izpušni plini motor- nih vozil. Prav tako je za ra- ka nevarno prekajevanje me- sa in rib. ki je tako zelo v navadi na kmetih. Med fizi- kalnimi dražljaji gre ni-vo mesto nevidnim žarkom (to- plotnim, ultravioletnim, rent- genskim in radijskim žar- kom). ZNAMENJA RAKA Za raka sumljivi splošni pojavi so slabost (človek se naglo utrudi, nima veselja do dela in je nekam potrt), hu]- šanje (človek je neješč vča- sih ga napade volčja lakota; upira pa se mu meso; blede- la (koža je ohlapna in vela. Za raka sumljiva bolezenska znamenja so krvavitve Ckr; najdemo v izbruhu, izbliun- ku, blatu, seču, nožničnem iz- ločku, motnje v dejavnosti organov) težko požiranje. bljuvanje, driske, oteženo, mokrenje in zatrdine (v koži ali na nji, na ustnicah, jeziku, prsih ,kosteh). Pri mnogih pri priči odpraviti zpojavi znamenjih te vrste se je tre- ba pri priči odpraviti k zdrav- niku, ki bo s posebnimi pre- iskavami — včasih bo treba temu ali onemu bolni.ško zdravljenje — razpršil sum aii pa ga potrdil. Najmanj 20 procentov vseh rakavih bol- nikov zavleče svojo bolezen, ker navzlic različnim bolezen- skim znamenjem ne gredo ta- koj k zdravniku. USTNICE: površne, krastave rane. iz katerih se razvija za- trdlina, ki čiravo razpada ali pa je pokrita z roževino. JEZIK', majhna razjeda na robu iezika. GRLO: hripavost, krvav iz- pljunek, težko požiranje. kro- nično vnetje. ŠČITNICA: naglo večanje in otrdenje že dalje časa obsto- ječe golše. sapnice (pljuča): trdovra- ten kašelj, neznaten izpliunek, ki mu je kdaj pa kdaj pri- mešana kri, kronično vnetje. POŽIRALNIK: težko požira- nje; posebno trdih jeda, ob- čutek tujka, boleče požiranje. ŽELODEC: občutek tiščanja in napihnjenosti, neješčnost, gnus pred mesom, kislo spa- hovanje bljuvanje, hujšanje, čedalje hu jša slabokrvnost, bljuvanje krvi podobnim iz- bljuvkov. 'debelo ČREVO: napihnje- nost izmenično zapeka, driske, kri v iztrebkih, črevesni krči. DANKA: driske kri in sluz v blatu, črevesni krči, tiščanje na blato brez pravega iztreblja- nja. PRSNA ŽLEZA: majhne, ne- boleče zatrdine, zvlečena prs- na bradavica, zvlečena koža nad zatrdino, bezgavke v pa- zduhi, oranžna barva prsi. MATERNICA: neredne krva- vitve, krvavitve po spolnem občevanju, iztok, po barvi po- doben mesni vodi. MOŠKI UD: trd, včasih kr- vaveč gomolj ali bradavica na glavici uda ali na notranji strani udne kožice; krvavkast, zaudarjajoč iztok iz rožene ko- žice uda. KOZA: kakor bucika velike, trdne, rožnate ali bisernaste zatrdine, slabo celeče, čirave razjede temna, naglo rastoča maternja znamenja. Najpogo- stejša znamenja na obrazu in hrbtišču roke. Pred-r PTUJSKA OSEBNA KRONIKA Rodile so: Marija Stebih, Pršetinci 12 — deklico; Cecilija Golenko, Dra- gonja vas 32 — Verico; Ana Plg- nar, Zagorel 57 — Metoda; Ro- zika Bezjak, Zabovci 50 — An- gelo; Anica Klajdarič, Brezovec 51 — deklico; Genovefa Zivič, Zagrebška 83 — deklico; Marija Stojnšek, Nadole 12 — Franca; Angela Kešpert, Kungota 47 — Roberta; Marija HribefSek, Pod- lehnik 64 — Janeza in Mirana; Frida Krajnc, Brezovec 58 — deklico; Katarina Kralj, Rotman 16 — Nežiko; Jožefa Vršič, Pod- gorci 28 — Veroniko; Angela Br- lek, Pobrežje 8 — deklico; Ro- zalija Kmetec, Strmec 41 — So- njo; Anica Bedrač, Pobrežje 135 — deklico; Marija Drevenšek, Pleterje 38 — Marijo; Angela Or- nik, Prepolje 35 — Zlatka; Hed- vika Pernat, Zagrebška 16 — dek- lico; Helena Prš, Dražencl 48 — deklico; Marjana Brlek, Juršincl 13 — dečka; Amalija Turk, Zu- pečja vas 16 — Franca; Terezija Kostanjevec, Draženci 30 — Vik- torijo: Ema Sekelšek, Zadružni trg 10 — Aleksandra; Ana Koro- šič. Urban 186 — Suzano; Marija Kokol, Pletarska 3 — deklico; Olga Bauman, Središče 72 — Du- šana; Marjeta Strelec, Placarov- ci 8 — Janeza; Cilika Palčar, Ki- dričevo 5 — Božidara; Marta Drobnik, Lahonci 70 — deklico; Ana Skrinjar, Sejanci 12 — Bo- žico; Marija Trunk, Trnovci 3 — dečka; Marija Zemljič, Bodi- slavci 24 — Silva; Alojzija Ogrinc, Skorbe 45 — Silvestre; Ida Cuš, Bratislave! 22 — Ne- nada; Elizabeta Muršec, Apače 28 — Petra; Marjeta Sandor, Mi- klavž 32 — Matjaža; Marija Bab- šek, Globoko 9 — Blaža; Marija Vuk, Goričak 1 — Vero; Matilda Majcen, Lahonci 44 — dečka; Ana Jurgec, Vošnjakova 1 — deklico; Bogomila Crček, Stuki 26 — dečka; Marija Ariiuga, Tr- novska vas 48 — Andreja; Tere- zija Murko, Stuki 20 — deklico; Cecilija Smigoc, Trdobojci 20 — Silvo; Marija AUč, Rajčeva 4 — Petra; Marija Korže, Stanečka vas 6 — Zdravka; Terezija Zele- nik, Bukovci 97 — deklico; Ka- tarina Pušavec, Majšperk n. h. — dečka; Marjana Ploj, Binčeto- va graba 27 — Alenko; Jožica Fridauer, Zagrebška 17 — dečka; Katarina Pondelak, GrajenSčak n. h. — dečka; Frančiška Petro- vič, Mala vas 29 — deklico; Ma- rija Šolar, Skorbe 20 — Silvo; Stanislava Kmetec, Kidričevo 36 — Jurčka; Kristina Roškar, For- min 32 — dečka; Marija Šala- mun, Zg. Hajdina 64 — Silvo; Marija Dukarič, Gorca 4 — Silva; Matilda Kornik, Cojzova 3 — dečka. Poroke: Janez Markovič, Bukovci 178, in Marija Metličar, Slovenja vas 74; Franc Zelenko, Rogoznica 4, in Rozina Frlež, Lackova 3; Ja- nez Kirbiš, Draženci 73, in An- gela Zupanič, Sp. Hajdina 58; Alojz Korenjak. Bezjakova 14, in Danica Lovrenčič, Rogoznica 60, Franc Sprah, Ciril-Metod. drevored 1/c, in Jožefa Repič, Kicar 112; Franc Lipaušek, Zg. Hajdina 80, in Olga Roj ko, Pre- šernova 33; Janez Kosec, Grlin- ci 1, in Marija Ceh, Podvinci 52/d; Albin Za j ko, Placar 70, in Marija Zajko, Mestni vrh 35; Jo- žef Krajnc, Muršičeva 3, in Ma- rija Silak, Muršičeva 3. Umrli so: Ivana Murko, Selška cesta 10, roj. 1839, umrla 22. 12. 1969; Maks Skaza, Rabelčja vas 27, roj. 1899, umrl 22. 12. 1969; Elizabeta Kar- lovšek, Apače 60, Lovrenc, roj. 1925, umrla 22. 12. 1969; Matej Kernar, Sp. Hajdina 13, roj. 1892, umrl 24. 12. 1963; Anica Pemck, dr. Marjana Borštnerja, Dornava, roj. 1950, umrla 26. 12. 1969; Ja- nez Fijačko, Zagrebška 10, roj. 1910, umrl 30. 12. 1969; Franjo 2iv- kovič, Njiverce 5, roj. 1911, umrl 1. 1. 1970. V višjih razredih osnovne šo- le je treba že pričeti misliti na otrokov bodoči poklic. Mar je otrokova In naša odločitev o njegovem življenjskem smotru povezana z njegovim zdravjem? Prav gotovo je! Predvsem je le trdno zdravje, so le neokrnjeni čuti in določen telesni In živč- ni ustroj pogoj za uspeh v do- ločenih poklicih, kakor je za uspešno delo v življenju nasploh potrebna tudi posebna dušev- na In razumska usmerjenost otroka. Srečen začetek pomeni uspeh pri delu in veselje do de- la vedri mlademu človeku živ- ljenje In je prvi pogoj za dušev- no zdravje. To pa je človekova splošna, duševna, telesna in družbeno-gospodarska korist. Če se torej kdo ne odloči za pravi poklic, konec koncev tr- pi zaradi tega tudi njegovo zdravje. Zlasti velja to, če poj- mujemo zdravje kot sestavljen- ko, pri kateri nam ni pred očmi le skladno delovanje vsega tele- sa, temveč rudi človek kot zdra- va In skladna duševno-telesna- -družbena enota. Odločiti se je torej treba, aH bo šel šolar naprej v gimnazijo, ali pa bo šel v druge šole, ki ga bodo že zgodaj usposabljale bolj za uporabne poklice. Pri tem nas vodijo razni vidiki, ki so se dandanes pri nas v marsičem spremenili In v našem času že zdaleč niso več takšni, kot so bili nekoč. Marsikdo je včasih pri razumnem, nadarjenem deč- ku omahoval, ali bi ga poslal naprej v šole In aH bo zmogel ve iko šolnino In drago vzdr- ževalnino v mestu. Marsikdo zopet nI hotel zaupati svojega zdravega, toda miselno ne to- liko urnega otroka mojstru, či- gar učllno orodje sta bila palica ali jermen In pri katerem je va- jenec okusil mnogo bridkosti, pri vsem tem pa je bil še Izpo- stavljen zdravstveno škodljive- mu okolju. Marsikdo je tudi re- kel, da naj ima njegova hčerka !e nekaj razredov osnovne šole, češ, saj to bi za žensko naj bilo čisto dovolj. Kako zmotno in zastarelo je tako gledanje dan- danes! Vidiki, po katerih sku- šamo usmeriti bodoči poklic šo- larja, so različni. Predaleč bi šli, če bi jih hoteli do konca razčleniti In to tudi ni naša na- loga. Vendar nas naj pri vsem tem vodijo naslednje smernice: Če je otrok v šoli bister in umen, če mu učenje ne dela preglavic, pač pa veselje, če do- sega dobre učne uspehe, čemu ne bi šel naprej v šolo? NI pa to dovolj, treba je tudi, da je popolnoma zdrav in kaj zmot- na je misel, da za razumnike ni treba močnih, zdravih in vztraj- nih ljudi, češ, saj le sedijo in de- lajo z glavo. Koliko moči, zdravja in telesne vztrajnosti, jeklene volje in zdravih mišic zahteva poklic gradbenika na gradbišču, zdravnika v bolniš- nici, strokovnjaka na poljih In gozdovih! Če ima otrok veselje z roč- nim delom, če mu Izpod rok zrastejo lepi izdelki Iz lesa in kovine, blaga aH gline, če kaže v življenju bolj smisel in če mu gole vede ne diše, temveč rad ustvarja iz raznih snovi, čemu se ne bi posvetil poklicu, ki ga resnično veseli? In če je šolar vnet za polie, živali, naravo, za gospodarsko delo v domu In ob njem, čeprav je bistre glave in mu ne dela preglavic, čemu bi ga trgali od zemlje In pošiljali za 20 let v šolske klopi, če pa ves srečen in zadovoljen orje nilvo, če ves vnet pomaga pri mlačvi In če pozorno in z razumevanjem streže živini? Naj gre naprej v kmetijske šole, naj se izpopol- njuje na tečajih In strokovnem znanju in delu! Vendar naj ne bo nobena od- ločitev za poklic zgolj svojegla- va želja aH pa naša ali otroko- va neutemeljena zahteva. Izbira otrokovega poklica je torej, če jo gledamo iz več vidikov, kaj odgovorna in težka naloga za otroka, tako rekoč mladinca, še posebno pa za njegove starše. Zato jih zlasti dandanes ne sme voditi želja, da bi bil otrok čim- prej »pri kruhu«, ker bi si s tem vezan na delo in zaslužek, mor- da za vse življenje zaprl pot do napredka, izpopolnjevanja ter razvitja vseh možnosti, s kate- rimi ga je obdarila narava. Pred-r Otmolml so se poslovili od I Irme W5jriiiljmnd v nedeljo popoldne so Or- možani pospremili na zadnji poti zadnjo lastnico orm.oške- ga gradu — Irmo Wurm- brand-Georgevič. Stara je bi- la 87 let ter je v zadnjih le- tih kljub svojemu nekdanje- mu bogastvu skoraj popolno- ma obubožala in zbolela. Skrbstveni organ občinske skupščine Ormož ji je plače- val negovalko, ki je skrbela za njeno preskrbo. 2e nekaj let zapored je bila priklenje- na na posteljo. Skupaj z njo je živel njen po-iucvljenec Kazimir Serkezy, ki pa je tl-enutno na zdravljenju v mariborski bolnišnici. Hčerka živi v Miinchnu in se je v nedeljo skupaj z drugimi so- rodniki udeležila pogreba. _ Pokoj niča je bila velika ljubiteljica umetnosti, zbira- teljica umetniških de! ter ljubiteljica rož in hortikul- ture nasploh. O tem nam pričajo mnoge umetnine, ki jih je hranila, kot tudi or- moški park, ki je v bistvu njena dediščina. Nekateri izmed udeleže-i- cev žalne svečanosti so mi povedali, da je bilo v žalnem sprevodu tudi nekaj njenih delavcev. Njene posmrtne ostanke so shranili v družinsko grobni- co, ki je v kapelici v ormo- škem parku, kjer je pokopan tudi njen mož, ki je leta 19H padel v Galiciji. J. S. »ParionMa« Ptui, trgovsko pod|e!|e m veSfko, razgla.ša prosto delovno mesto strokovnega svetoval- ca tekstilne in konfekcijske stroke. Zaposlitev je le s skrajša nim delovnim časo^m 4 ure dnevno. Za delovno mesto lahko kandidh-ajo moški, ki so VK trg. delavci tekstilne in konfekcijske stroke z najmanj 15 let prakse pri nabavi in prodaji tekstil- nih in konfekcijskih izdelkov ali KV trg. delavci enake stroke z najmanj 20 let prakse. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po dogovoru. TEDNIK — ČETRTEK, 8. JANUARJA 1970 stran 15 STRi^n 16 TEDNIK — ČETRTEK. 8. JANUARJA 1970 Radijski program NEDELJA, 11. januarja 6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Vre- menska napoved — Informativ- na oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poro- čila 7.20 Vremenska napoved — Informativna oddaja 7.30 Za kme- tijske proizvajalce 7.50 Inforfna- tivna oddaja 8.00 Poročila Radij- ski in TV spored 8.04. Radijska igra za otroke 9.00 Poročila 9.05 Iz naših krajev 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 Pet mi- nut za EP 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila 11 50—12.00 Pogovor s po- slušalci 12.00—12.10 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabav- na glasba 13.30 Reportaža 13.50 Ansambel Jožeta Privška 14.00 Poročila 14.05 »Po domače« 14.30 Humoreska tedna 14.50 Domači napevi 15.00 Poročila 15.05 šport- no popoldne 16.55 EP 17.00 Poro- čila 17.05 Operni stereo koncert 17.30 Radijska igra 18.10 Pri skla- datelju Janezu Matičiču 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti la 19.15 Glasbene rai^lednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poiočila 22.15 Plesna glasba 22.40 Zabavna glasba 23.00 Poročila 23.05 Lite- larni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila VSAK DAN KAZEN NEDELJE: 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! Poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Infor- mativna oddaja 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 Vremenska napoved — Informativna oddaja 6.50 Rekre- acija 7.00 Poročila 7.10 Informa- tivna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila PONEDEI.JEK, 12. januarja 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci česti- tajo 14.55 Kreditne banke in hra- nilnice 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezo 15.40 Moški zbor 16.00 Za vas 17.00"Po- ročila 17.05 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »In- terna 469« 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19 15 Ansambel Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00—22.00 Kon- cert simfoničnega orkestra 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- bavna glasba 23.40 Orkester Jack Wolfe 24.00 Poročila TOREK, 13. januarja 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 Plesni orkester 14.40 Mladinska reportaža 14.55 Kredit- ne banke in hranilnice 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Glasbeni Hntermezzo 15.40 Iz Bizetove ope- re »Carmen« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Popoldanski kon- cert 18.00 Poročila 18.05 V torek nasvidenje! 18.45 Pota sodobne medicine 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Borisa Franka 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Radijska igra 21.30 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 23.40 Godala v noči 24.00 Poročila SREDA, 14. januarja 14.00 Poročila 14.05 Koncert za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditne banl. RABLJEN pralni Stroj ugodno prodam. Naslov v upravi. PRODAM enoosno traktorsko, odlično ohranjeno prikolico. Markovci 28. KOLEKTIVU MILICE ORMOŽ, za njegovo požrtvovalno delo pri izsleditvi ukradenega mi kolesa iskrena zahvala. Srečno in uspehov polno novo leto 1970 mu želi Jože Keček, Ormož. ZVEZA SLEPIH PTUJ se zahva- ljuje Štefki Pušnik iz Ptuja za darovanih 100 N din namesto venca na grob pok. Karline Polanec. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka laneia Fijačko invalidskega upokojenca iz Ptuja, Zagrebška c. 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom ter vsem, ki so z nami sočustvovali, da- rovali vence in cvetje, ter ga v tako velikem števi- lu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovščini, pevcem, dru- štvu upokojencev, dr. Josipu Cačkoviču in vsem de- žurnim zdravnikom Zdravstvenega doma Ptuj, ki so mu v času hude bolezni lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu TGA Boris Kidrič. Kidričevo, in njegovim sodelavcem gradbenega od- delka in vsem, ki so nam v težkim urah priskočili na pomoč. Ptuj, 6. januarja 1970 Žalujoči: žena, sinovi in hčerka z družinami in dru- go sorodstvo Ob izgubi naše drage žene in nepozabne mame GOLOB iz Tibolc 37 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili ven- ce in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo g. župniku in pevskemu zboru ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Tibolci, 19. decembra 1969 Žalujoči: mož Martin, sinovi Anton, Franc, Jože, Martin, Peter in Ivan z družinami in drugo sorod- stvo Mjivtoblisnf »iromet« Mciribor poslovalnica Ptuj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. AVTOMEHANIKA Pogoj: VKV avtomehanik, odslužen vojaški rok in stanovanje v Ptuju. 2. AVTOMEHANIKA Pogoj: KV avtomehanik z atestom za varjenje, odslužen voiaški rok in stanovanje v Ptuju. 3. PRALCA VOZIL Pogoj: delavec z odsluženim vojaškim rokom in stanovanjem v Ptuju. Prijave sprejema do 15. 1. 1970 Avtobusni promet Maribor, poslovalnica Ptuj, Rajšpova 14. Letofsko šola Aerokfubd razpisuje tečcij za jadralne pilote in padalce POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: 1. Da niso mlajši od 16 let 2. Končana osemletka 3. Da mladinci niso odslužili vojaškega roka 4. Da so zdravstveno sposobni, kar bo ugotovila zdravniška komisija Šolanje bo v popoldanskem času z vmesnimi ta- borenji na ptujskem letališču v Moškanjcih. Po uspe- šno opravljenih izpitih se omogoča kandidatom na- daljnje šolanje in doseganje športnih rezultatov v vseh aeroklubih letalske zveze Jugoslavije in voj- nega letalstva. Prijave sprejemamo do 25. januarja 1970 v pi- sarni skupščine občine Ptuj, Trg mladinskih delov- nih brigad, soba št. 7, pri tovarišu Jožetu Botolinu dnevno od 7. do 15. ure, vsako soboto pa tudi na le- tališču v Moškanjcih. Uprava letalske šole Neorganizirano ptujsko gospodarstvo (Nadaljevanje s 1. strani) citete nekaterih dragih na ložb Med drugim je omenil, da je stala modernizacija ptujske žage TP LES na Ro- gozniški cesti okoli 350 mi- lijonov starih dinarjev, situ- acija pa je slabša kot pri prejšnjem sistemu Predvsem primanjkuje lesa. Zaradi ne- soglasja s podjetjem, ki ima les, ga kupujejo na Hrvat- skem Te in podobne ugoto- vitve kažejo, da s tarnanjem, da smo nerazvito področje ne bomo izboljšali stanja. V vsakem podjetju so komuni- sti, ki morajo reagirati na take stvari in konkretno ukrepati. Komunisti so v razpravi dejali, da je opaziti vrsto konferenc, hitre politične o- perativnosti pa ni. Ignac Murko je razpravljal o ureditvi Studenčnice, v kateri po izgradnji kanala hidrocentrRle ni dovolj vode. zato tudi sedanja ureditev ni zadovoljiva. Dejal je, da bi na pomanjkanje vode morali misliti že pred izdelavo dra- gih načrtov in drage regula- cije. Dejal je tudi, da dragi načrti za izgradnjo ptujske bolnišnice ležijo nekoristni, ker ni realno pričakovati, da bi samo v ptujskem območju zbrali več milijard za novo bolnišnico. Julka Kancler se je zavze- la za vzgojo mladih komu- nistov. Stanko Lepej. predsednik OK ZMS Ptuj je govoril o potrebni pomladitvi komuni- stičnih vrst in o procesu med člani, saj od 1220 ptujskih komunistov okoli 10 odst. ne plačuje članarine, nekateri že več let ne, ne kažejo pa tudi nobene politične aktiv- nosti. Letos naj bi sprejeli v ptuiski občini okoli 200 no- vih članov. Obravnavali so tudi sklepe sejo OK ZKS Ptuj in predlog re.5nlucije prve konference ZKS ZR Ted .i3< iziirtio ^HL^oa^sni zavod Ptulski tednik Ptuj Heroja Lacka 2 Urejule uredniški odbor. Anton Bauman glavni In odgovorni urednik. Jože Slodnjak In ini Roman Zavec. Tzhaja vsak četrtek. Tekoč! ra(hin orf SDK Ptuj 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisU Maribor Svetozarevska H Rokopisov ne vražama f