ZVONČEK ^ CIST S PODOBAMI ZA MtADINO^^^^^^ LETO 36 # STEV. O M a | 19 3 5 Mara Novakova Pravljica o petih služabnikih. Nekoč je iivela daleč nekje v rekel z otožnim srcem: »Ce že mora deveti deželi kraljica, ki je bila zelo biti, pa pojdi in poizkusi svojo hudobna in je ni veselila nobena srečo/« reč fako, kakor če je mog/a priza« Princ je odšel in hodil dolgo, čez dejati komu zlo in ga spraviH v ne- hribe in doline, skozi iemne gozdo* srečo. Imela je hčerko, ki je veljala ve, preko velikih tek. Ko je bil že v vsej dežell za najlepšo kraljično precej blizu svojega cilja, se mu je sveta. A kadar se je oglasil kakšen nekega dne zazdelo, da vidi tam snubec, ki je sliša! o njeni lepoti, daleč na polju veliko žival, ki leži mu je kraljica velela izvršiti tako na fravi pod drevesom. Ko pa je težke naloge. da jih ni mogel opra> prišel bliže, je spoznal, da je to viti, potem pa mu je za kazen dala mož, fako debel in okrogel. da je odsekati glavo. .Mnogo mladeničev bil bolj podoben majhnemu hribu je poskusilo svojo srečo, da bi do* kakor človeku. Ko je debeluhar za= bili lepo kratjično za ieno, toda gledal princa, mu je rekel: »Ako vsakemu se je poskus ponesrečil in pofrebuješ koga, da bi ti stregel In .vsi so izgubili življenje. Kraljica je pomagal, vzemi mene s seboj!« bila žena brez usmiljenja. Noben >>Kaj naj pa počnem s takim de- snubec je ni uše/ živ. beluhom kakor si ti?« pravi kra-- O lepotl njene hčere ¦ kraljične Ijevič. pa je izvedel ttidi mladi kraljevič, »To nič ne škodi; če bi bil iudi ki je bival daleč od njene dežele, v iisočkrat debelejši, da se le znam drugem kraljestvu. Poprosil je svo> pravilno obnašaii!« odvrne možak. jega očeta, naj mu dovoli, da tudi Kraljevič ga je res spreiet za sla- on poskusi svojo srečo. Toda oče žabnika in spremljevalca. Ko sta mu je odvrnil: »Nikar ne hodi, dra= hodila nekaj časa, sta ugledala dm> g\ sin, ker utegneš izgubiti svoje gega moža, ki je ležal na Ileh in se življenjef« Princ se je zaradi tega z ušesom doiikal zemlje, kakor da tako razžalostil. da je zbolel in ležal nekaj posluša. Princ ga je vprašal: sedem lef. Nobeno zdravilo ga ni »Kaj pa delaš ti lam?« tnoglo ozdraviti, nobena sivat več »Poslušam,« pravi mož. razvedriti. Ko je skrbni oče to vU »Kaj poslušaš?« del, si je mislil: če bo šlo tako da-- »Vse, kar se godi kjerkoli na sve* Ije, bo moj sin umrl. Zato mu je iu; tudi iravo slišim rasfi.« 201 *Tedaj pa dobeo poslušaj in mi »Kaj pa tako gfetfaš?« ga ogovori poveji, ptavi kraljevič, »kaj se godi princ. »Imam tako^ostre oči, da na dvoru iiste sfare kraljice, fci inia vidim čez hribe in doline, čez goz> najlepšo hčerko na svetu!« dove in polja, skratka, čez ves »Slišim«, pravi mož, »žvenket me* svet« »Dobro«, mu odvrne princ, ča, ki je ravnokar odsekal glavo »pridruži se nam, zakaj še enega enemu kraljičinih snubcev.« potrebujem za svoje spremstvo!« »Vidim, da te bom lahko dobro Potovali so dalje, ne da bi feoga uporabil pri svojem poslu, zato poj< srečali, dokler niso dospeli v me-- di z menoj,« mu odvrne princ. stOt v katetem je živela lepa kralji* Niso hodili dolgo. fco so zagledali čna. Princ se je napotil naravnost dvoje nog ogromnega moža. Te no= k stari kraljici in ji rekel: »Tukaj ge pa so bile fako dotge, da niso sem. Pripravljen sem izvršUi kaie; mogli videfi ostatega frupa in so rokoli nalogo, Le dobim potem vašo morati hoditi še precej časa, da so hčerko za teno!« priSli do njegovega tetesa; od tega »Dnla ti bom tri naloge,« nm reče dalje pa je bila zopef precej cfo/ga kratjica. »Nafprej mi prinesi pr-- pot do njegove glave. sian, ki sem ga vrgla v rdeče jeze' »O čudo!« vzklikne kraljevič. ro.sc trikrat fako visok kakor najvišja povsod s svojimi bisfrimi očmi, je gora, kar si jih kdaj videl. Če smem ocfgovori/: »Prsfan že vidim; na s teboj, ti bom tad služil!* skali, na dnu jezera ležiU Pa se Kraljevič ga je sprejel in šel s oglasi velikan: »Posegel bi v jezero, svojimi tremi čudnimi spremljevaU ko bi le videl, kje ležM« V tem pa ci dalje v gozd. Nenadoma je za> se je sklonil k vodi debeluhar in gleda! možička, ki se je sončil v jo na mah rao popil, da je od globo? najhujši opoldanski vročini, a je pri kega jezera ostala samo prazna do-- tem drgetal od mraza po vsem te* lina. Nato je dolgin samo malo po- lesu. Princ ga je vprašal, zakaj ga sege! s svojo dolgo roko v dolino, iako zebe, ko ga vendar obseva vro< pa je ie privlekel ptsian iz nje. če sonce s svojimi pekočimi žarki. Princ ga je takoj nesel h kraljici: Možiček mu je odgovoril: »Led in »Prstan je pravi, prvo nalogo si do- sneg sia zame vročina, ogenj in son- bro rešil. A sedaj je na vrsti druga. ce pa mraz.v Poglej na livado pod mojo palačo! »Ti si čuden človek,« mu reče Tam se pase sto mastnih volov, ki princ, »ioda če nimaš drugega dela, jih moraš pojesti pred kosilom. V fcar pojdi z menoj, potreboval te moji kleti pa je sio sodov vina. Tu> bom!« di te moraš popiti do večeta!« Naslednji človek, ki .10 nalefeli »AH stnem povabiti kakega go* nanj, je stal stedi gozda, stegovat sia, ki bi mi dela! druščino pri tej svoj vrat in gledal s hriba na hrib. pojedini?« povpraša princ. 202 »Ne več kakor enega!« je trdo in Ko je peinc prišel h kraljici. tnit zaničljivo privolila kraljica. je dala še iretjo nalogo, sa/na pri Princ je povabil svojega služabs sebi pa si je mislila: Tvoja glava nika * debeluha, ki je v najkrajšem ne bo dolgo na tvojih ramenih, ie času pojedel vse vole in popil vse se mi le vse posreči! »Nocoj bom vino fer si na koncu še obliznil pripeljala svojo lepo hčerko v tvojo prste. hišo, rfa bo sedela pri tebi. Pazi le, 203 da ne zasplš. Ko bo ura bila dva: gubil g/avo. Ko pa je proti pričako-- najst, bom prišla ponjo. Če je ne vanju ugledala svojo hčerko, je re? bo več pri tebi, je konec s tvojim kla: »Tu je nekdo, ki zmote več ka-. snubljenjem.« kor jaz!« Uvidela je, da princu ;?e »Mo«, si je mislil princ, »trefja more več braniti svoje hčere, zato naloga pa ni tako težka.« Vendar je tej pošepetala: »Sramotno je, da se mu je zdelo, da mora imeti stara so te pridobili sluiabniki jn da si ne ktaljica pri tem skrivne načrte, ki moreš izbrati soproga po svoji mu jih ni marala razodeti. Ko je volji.« pripetjalu zvečer svo/o hčerko k Kraljična pa je imela io slabo princu, so njegovi služabniki zastrai lastnost, da je bila zelo ošabna, za' žili vso hišo; dolgin se je kar ovil to jo je pogrubila jeza v taki meri, fcrog in fcrog nje, debeluh se je vse.- da je prihodnje jutro dala napraviti del pred vrata, posluiač se je vhgel grmado iz tri sto voz lesa. Nato je z ušesom na zemljo, bisirovidec pa rekla princu: »S pomočjo svojih je preža! s svojimi osfhmi očmi. — služabnlkov si rešil vse tri naloge. Princesa je mirno sedela v sobi tet Toda preden se poročim s teboj, nemo zr/a predse. Princ se je čvdit mora eden izmed tvojih prijaieljev njeni lepofi in ves večet ni zaprl sesti na grmado in ostafi na njej, oči. Toda ob enajstih je stara kra> dokler ne pogori.« Sluiabniki so se Ijica začara/a vse, da so zaspafi, in spogledali in rekli: Vsi smo že stoi princesa je listi trenotek izginila. rili svoje delo, samo zmrznjenec še Princ in njegovi služabniki so se ne. Posadiii so ga na pmado in jo zbudili šele četrt ure pred polnočjo, zažgali. Grmada je gorela tri dni. ko je čar izgubil si-ojo moč. Kako zmrznjenec pa je tako prezebal na se je princ prestraSil, ko se je zave-- nfej, rfa je trepetal ko lisiič in kom del. da je spal, in ko kraljične ni čno dejal: »Še nikoli v iivljenjn me biln nikjer več. Prestrašen je vzdih> "' iilk° ?ebl° kakor fe M dni!« nil: »Zdaj sem izgvbljen za vedno!« Torfa siari kraljici še vedno ni Služabniki pa so tudi zajokali nad bilo hudobije dovolj. Skrivaj je na- ¦ nesrsčo svojega gospodarja. Tedaj ročila svojim vojsčakom, naj princa pa pogleda ofcrog se&e bistrovidec in n/egovo spremstvo dohite na po* in vzklikne: »Kraljično vidim, kako tu v cerkev in naj jih pobijejo. To' sedi na neki skali, oddaljeni od tu? da tenkouhec je to slišal. Povedal kaj iti sto milj; dolgonogi prijatelj, je princu, da je vzpodbodel konja, pomagaj nam! .Vefca/ korakov boš prehitel vojake in se poročil s kra= naredil, pa si pri njej.« Ijično ter jo odpeljal na svoj dorn. Preden so ufegnili osiali okreniti Naslednji dan se je vseh pet slu* glave, je bil dolgin ž.e pri začarani žabnikov poslovito od princa, ki jih skali, kjer je pograbil deklico v na: je bogato nagradil. Napotili so se ročje in jo prinesel nazaj v hišo — zopet po svetu, še dalje poskušat baš v pravem času, iik pred polnos svojo srečo. Princ in kraljična pa čjo. Tedaj pa jc prišla sfara kraljU sta zadovoljno živela v kraljestvu ca. veseleč se, da je mladi princ iz' še mnogo srečnih let ... 204