PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnih plačana v gotovini n
Abb. postale i gmppo - Lena 90 lir
Leto XXVm. Št. 160 (8253)
TRST, sobota, 8. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel lzhajati v Trstu l3. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! ______________________v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini t-.isirg.ni partizanski DNEVNIK v zawnžnjftni Evropi.
Z GLASOVI DEMOKRISTJANOV, LIBERALCEV, SOCIALDEMOKRATOV IN REPUBLIKANCEV
V poslanski zbornici izglasovana zaupnica novi Andreottijevi vladi
Za vlado je glasovalo 329 poslancev, proti pa 288 - V odgovoru poslancema Rižu in Berlinguerju je predsednik vlade omenil tudi Slovence - Glasovalne izjave
lih	^ — Poslanska zbornica je danes z glasovi demokristjanov,
“Bralcev, socialdemokratov in republikancev izglasovala zaupnico v adi, ki ji predseduje Andreotti, in katero sestavljajo KD, PLI in PSDI Zunanjo podporo PRI. Za vlado je glasovalo 329 poslancev, proti P* 288. Kvorum večine je znašal 309 glasov. Glasovalo je 617 po-* ancev. Razprava o Andreottijevi programski izjavi v senatu se bo z«ela v torek.
Pred glasovanjem o zaupnici je ----------------
ane* dopoldne Andreotti odgovoril na posege poslancev med razpra-V°' na kar so predstavniki posa-[faznih skupin dali glasovalno iz-
Odgovor predsednika vlade je bil obširen in se je nanašal pred-Vsem na utemeljitev in zagovor sestave sedanje vladne oblike z ‘■oeralci. Andreotti je ugotovil, da se med razpravo vsi strinjali, J? je gospodarski položaj kritičen, 5!a so vsi izjavili, da učinek Ita-Uje v gospodarski skupnosti ni zadovoljiv in da so končo vsi pridali, da predstavlja evropska po-htika tisti element, ki lahko orno-8°či psihološki preporod. Kmalu nato pa je opozoril, da kdor pridava resnost položaja, ima tudi nnlžnost, da da hkrati ustrezen “dgovor.
Predsednik vlade je zelo obširno govoril o križi, ki je zajela levo sredino v prejšnji zakonodajni doki 'n je pri tem zavrnil perspekti-vo kateregakoli sodelovanja s komunisti po neuspeli preizkušnji leva sredine. Nato je govoril o raznih možnostih, ki naj bi prišle v poštev za sestavo nove vlade takoj po Volitvah.
Dejal je, da se je na žalost pokazalo, da ni bilo mogoče sestaviti petstranske vlade od liberalcev do socialistov. Prav tako ni bilo mogoče obnoviti izvirne leve sredi-ba> ki so jo predlagali socialdemokrati, da ni bila mogoča tristran-*ka vlada z zunanjo podporo sofistov, ki so jo socialisti sami označili za izzivalno, da ni bilo mogoče sestaviti tristranske vlade s j,oclporo liberalcev, kakor tudi rti bilo mogoče sestaviti enobarvne vmde, ki bi ji sicer vsi nasprotovali. Kljub vsemu pa smo le našb »strežno večino.
1'redsednik vlade je nato polenuzi-mi z vsemi tistimi, ki so na najrazličnejše načine etiketirali novo vla-»°- «Mi smo govorili o potrebi po Podpori vladi in njenim pobudam vseh !**' ki jo sestavljajo in jo podpirajo. u vprašanju dodatnih glasov o posameznih zakonih je bilo izrečenih ne-ksj netočnih ocen. Potem ko se je Andreotti zahvalil vsem poslancem, ki 60 izrazili podporo novi vladi, je zagotovil, da bo vlada, če bo dobila zaupnico, takoj začela uresničevati napovedani program. Kmalu nato je Predsednik vlade zavrnil trditve, češ Pa je ta vlada sovražna delavcem au celo premišljena provokacija proti delavskemu razredu. Izjavil je, da bo-"° skušali s sodelovanjem s sindikati storiti vse. da se preprečijo no-težave, ki bi se pridružile tistim, Jb jih vlada na žalost ni sposobna takoj premostiti.
Andreotti se je nato skliceval na včerajšnji govor komunista Barce ® gospodarskem položaju in dejal, ?a .ie v tem posegu zasledil vprašaja, o katerih se lahko najde skupna rešitev. Prav tako je zagotovil, da bo treba več' skrbeti sradnjo ljudskih stanovani in da ■1e bila do sedaj uresničena samo pna Petina načrta ljudskih gradenj. j° oicgovem mneniu ie treba gle-tega vprašanja uveljaviti zakon 0 stanovaniških gradnjah iz lanjke-aa leta s primernimi popravki, ki ® bodo pokazali za nujne. Vse li-I*® dele zakona, ki niso izvedljivi, ?? treba popraviti, ne da bi pri 6m govorili o obsodbe vredni avto-r‘tiki, ali pa celo o preokretu na
»esno.
Med drugimi vprašanji ie pred 6dnik vlade omenil tudi krizo dnev-
nih časnikov in povedal, da ministrstvo za delo skuša v teh dneh posredovati za rešitev spora. Id jc nastal med prizadetimi kategorijami.
V	zvezi s posegom južnotirolskega poslanca Riža je Andreotti izjavil: «Zagotavljam poslancu Rižu, ki mi je postavil točne zahteve, kar se tiče zaščite manjšine, da nekatere od teh zahtev bodo v najkrajšem času rešene. kot na primer zahteva o sodišču za mladoletnike in o zaščiti kulturnega značaja...« Zahvaljujem se poslancu Rižu za izraze zaupanja in solidarnosti, ki jih je dal vladi in meni in izkoriščam priložnost, da pripomnim, da zaščita manjšin, ki je ne določa samo ustava, ampak je tudi stvar demokracije, se ne tiče samo manjšine nemškega jezika, temveč tudi drugih, kot na primer slovenske manjšine».
V	odgovoru na poseg misovca Bi-rindellija. ki je zahteval «zaščito cone B», je Andreotti izjavil, da ni pravično ponavljati stvari, ki jih je zunanje ministrstvo že zanikalo, ko je dejalo: «Edini obstoječi sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja je londonski memorandum o soglasju od 5. oktobra 1954 . . .» «Kot je bilo že neštetokrat pojasnjeno, je memorandum še vedno v veljavi in ni govora o nobenem drugem sporazumu ali osnutku sporazuma*.
Ob koncu je Andreotti govoril tudi o vprašanju obnavljanja fašizma v Italiji in dejal, da čeprav obstaja v državi skoraj neomejena svoboda, ni svobode za obnovitev fašistične stranke, ker jo prepovedujeta ustava in zakon iz leta 1952.
Po kratkem odmoru so prišle na vrsto glasovalne izjave. Prvi je spregovoril južni Tirolec Mitterdor-fer, ki je izjavil, da bodo glasovali za zaupnico vladi in da bodo dali ves svoj prispevek za uresničitev in izvajanje «paketa» za Gornje Poadižje in za zaščito jezikovnih manjšin. Poslanec Ander-lini (neodvisna levica) je napovedal, da bo glasoval proti vladi, ki je krhka in nevarna za bodočnost dežele in delavskega razreda. Za njim je republikanec Bucalossi napovedal, da bodo glasovali za
vlado brez pridržkov. Podobno izjavo sta dala tudi liberalec Giomo in socialdemokrat Cariglia, ki je hkrati poudaril, da je sedanja večina, večina najširše demokratične solidarnosti, ki je danes možna v parlamentu.
Po izjavi misovca De Mama, da bo njegova skupina podprla vlado, ko bo predložila popravljene zakone, ki jih je odobrila leva sredina, da pa bodo sedaj kljub temu glasovali proti vladi, je tajnik PSI Mancini dejal, da njegova stranka daje popolnoma negativno oceno o novi vladi. Poudaril je, da je bil govor Andreottija izraz zaskrbljujočega političnega in programskega nazadovanja, ki je znak, da so napravili konec reformam, s čimer se hočejo razbiti obstoječi odnosi med katoliškim in socialističnim gibanjem na raznih političnih in upravnih ravneh. Napovedal je, da bodo glasovali proti vladi in da bo
socialistična opozicija odločna ter da bodo socialisti dali svoj odločen prispevek za strmoglavljenje te vlade.
Komunist Natta je potrdil, da bodo glasovali proti vladi in ugotovil, da je nastala po razbitju s socialisti z odkrito desnosredinsko vsebino, ki nosi v sebi kužne klice fašizma. Natta je dejal, da je ta vlada tipičen izraz avtoritarne in represivne miselnosti do delavskih potreb. Zaključil je, da bodo komunisti glasovali proti vladi iz razlogov, ki jih je včeraj obrazložil tajnik stranke Berlinguer in izjavil, da se bodo neizprosno borili za čimprejšnjo strmoglavljenje vlade.
Vrsto glasovalnih izjav je zaključil predsednik demokristjanske skupine Piccoli, ki je dejal, da si je njegova stranka v najtežjih trenutkih vedno prevzela odločilne odgovornosti v državi, da bi zagotovila razvoj in napredek italijanske družbe.
Ameriški zunanji minister Rogers (levo) in njegov jugoslovanski kolega Tepavac na beograjskem letališču
PISMO IZ RIMA
Marsovec v Rimu
Začele so se počitnice, idealen in skoraj simbolični čas Andreottijeve Italije. «Kratki teden)) — moderna institucija industrijsko razvite družbe — je v Italiji doživel globoko pre-osnovo, uskladil se je s praznično tradicijo in postal «most» (ki ne povezuje dveh bregov, pač pa dva praznika, ki se na ta način podaljšata).
Toda ko že govorimo o ((mostovih)), dovolite mi, da vam povem novo rimsko zgodbo o mostu — tokrat pravem, iz cementa in z opornimi stebri. Most (že dvaindvajseti čez Tibero) bo v kratkem dokončan ter bo služil podzemski železnici, katere progo so začeli kopati že pred desetimi leti, je pa še vedno šele na pol poti. No, tale most je sedaj že skoraj pripravljen, vendar z napako: ugotovili so namreč, da bo še vsaj za tri leta neuporaben za avtomobilski promet. Most sicer imamo, ni pa odcepov in povezav z rimskim cestnim omrežjem. Rim bo to-rej razpolagal z novim, hipermodernim mostom, vendar ga ne bo mogel uporabiti.
Primerjava z Andreottijevo
............................................„.........................................................„............
PO ODSTOPU «SUPERM1NISTRA» ZA (iOSPODARSTVO IN FINANCE
Helmut Schmidt zamenjal Schillerja Opozicija zahteva Brandtov odstop
Zvezni kancler se je izognil imenovanju novih ministrov - Schiller ostane v socialdemokratski stranki
BONN, 7. — Dosedanji obrambni so sicer pritiskali, da bi namesto
minister v Brandtovi vladi Helmut Schmidt bo po odstopu Karla Schillerja prevzel oba njegova resorja, gospodarstvo in finance. Georg Leber, dosedanji minister za komunikacije, bo prevzel obrambo, njegovo ministrstvo pa bo začasno vodil Lauritz Lauritzen. ki pa bo poleg tega ohranil ministrstvo za gradbeništvo.
Z omenjeno delno preosnovo se je torej vsaj formalno zaključila kriza, ki jo je povzročil odstop «superministra» Schillerja. Brandt se ie odločil za tako rešitev, kar mu na ta način ni bilo treba imenovati novih ministrov. V tem primeru bi morali namreč sklicati parlament, ki je trenutno na počitnicah in v katerem zvezni kancler nima več večine. Liberalci
Indijski predsednik na obisku v Ljubljani
Giriju so izročili diplomo častnega občana mesta
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 7. — Davi je dopotoval s posebnim vlakom iz Beograda v Ljubljano indijski predsednik Varahagiri Venkata Giri, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Na ljubljanski železniški postaji so visokega gosta in njegove sodelavce sprejeli in pozdravili predstavniki Slovenije Sergej Kraigher, Vladimir Krivic, Franc Tavčar, dr. France Hočevar in drugi. Po slavnostnem sprejemu na kolodvoru je predsednik Giri s spremstvom odšel v vilo Podrožnik, kjer bo do jutri, dokler ostane v Sloveniji, njegova rezidenca.
Dopoldne je bila v mestni skupščini Ljubljana slavnostna seja
Andreottijeva desnosredinska )dada je v poslanski zbornici do-bl'a zaupnico. Za vlado je gla-s°valo 329 poslancev( demokri-**iani, liberalci, socialdemokrati, J^Publikanci in Volkspartei), pro-, Pa 288 (komunisti, socialisti, hrtsovci in neodvisna levica). Pred Rlasovanjem je predsednik vlako Andreotti odgovoril na šte-l,n® posege poslancev med raz-?rav° o programski izjavi, ki se I® začela v sredo, nakar so pred-*‘avniki posameznih skupin dali 9 a,°valno izjavo. V torek se bo lačela v senatu razprava o programski izjavi, kjer ima vlada Ze'° pičlo večino.
14 znanih fašističnih pretepa-,*v< med katerimi so tudi pokra-* n*ki voditelji tržaške MSI, je Pfejelo uradno sporočilo, da so •»dno osumljeni «obnavljanja faktične stranke«. Ta prijava je re-
zultat sodne preiskave, katero je sprožil javni tožilec Vittorio Bor-raccetti na pobudo sedaj že pokojnega državnega pravdnika iz Milana Luigija Bianchija d'Espi-nose. Med «osumljenimi» so znana imena kot Fabbri, Neami, Scar-pa, Portolan, Sussich itd.
Pred jutrišnjim odkritjem spomenika NOB na Proseku, bo danes na dvorišču Nabergojeve domačije slavnostna akademija s sodelovanjem domače godbe, pevskega zbora, mladinskega zbora in igralske skupine.
Na slovenskem učiteljišču so se včeraj začeli ustni maturitetni izpiti. Skupno je prijavljenih 26 kandidatov, od katerih 10 z Goriškega. Danes pa se bodo pričeli ustni izpiti za veliko maturo tudi na klasičnem in znanstvenem liceju ter na trgovskem strokovnem zavodu.
»skupščine, na kateri so indijskemu predsedniku izročili diplomo častnega občana mesta Ljubljane. Podpredsednik mestne skupščine Sergej Vošnjak je v obrazložitvi poudaril vlogo predsednika Girija kot državnika in zlasti kot pobudnika in zagovornika politike neuvrščenosti in vsestranskega sodelovanija med Indijo in Jugoslavijo.
Indijski predsednik se je prisrčno zahvalil za topel sprejem v Ljubljani in za priznanje, ki mu ga je izkazal mestni svet, ko ga je imenoval za častnega občana. Dejal je, da to priznanje pomeni izraz prijateljskih odnosov med državama, ki sta sicer med seboj zelo oddaljeni, toda ju vežejo mnoge spone in tesno sodelovanje za skupne cilje miru in neuvrščenosti.
Jutri bo predsednik Giri s člani indijske delegacije odpotoval z brniškega letališča v Pulj in odtod na Brione, kjer bo gost pri predsedniku Titu. Tam se bodo tudi nadaljevali indijsko - jugoslovanski pogovori.
DRAGO KOŠMRLJ
Ustanovni občni zbor Zadružne i\m Slovenije
LJUBLJANA, 7. - Včeraj je bil v festivalni dvorani v Ljubljani u-stanovni občni zbor Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih predstavnikov kmetijskih in gozdarskih organizacij so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki CK ZKS, ' republiškega izvršnega sveta, republiške gospodarske zbornice, kakor tudi predstavniki zadružnih organizacij iz zamejstva.
Na občnem zboru so potrdili statut nove organizacije, sprejeli so delovni program, za predsednika zveze pa so izvolili Andreja Pete lina.
Schillerja imenovali dva ministrg — enega za gospodarstvo in drugega za finance — od katerih naj bi bil eden član liberalne stranke Brandtovi argumenti proti skličanju Bun-destaga pa so očitno prepričali voditelje FDP.
Schillerjev naslednik, 54-letni Helmut Schmidt, velja za najbolj ugledno osebnost zahodnomemške socialdemokracije po kanclerju Brandtu. Njegova politična karte ra je bila prav toliko briljantna, kot Schillerjeva, s prednostjo, da .je Schmidt znal vzbujati osebno simpatijo, kar ni uspelo elegantnemu, a hladnemu Schillerju. Od svojega prednika se Schmidt razlikuje tudi po pragmatizmu oziroma po sposobnosti usklajevati politično teorijo in prakso, medtem ko je Schiller, kot je znano, vnet pristaš gospodarske teorije o svobodnem tržišču, kateri je dajal prednost pred konkretnimi potrebami političnega položaja.
Sicer pa je sam Brandt na tiskovni konferenci zagotovil, da ne bo zamenjava v dveh ključnih gospodarskih ministrstvih pomenila spremembe dosedanje politike zvezne vlade. Kancler je odgovarjal na polemično izjavo voditelja de-mokrščanske opozicije Barzela. ki je obtožil vlado, da namerava opustiti načela tržnega gospodarstva. Brandt je tudi dejal, da zamenjava v njegovi vladi ne bo vplivala na evropsko politiko in predvsem na gospodarsko in monetarno združitev. ter ne bo imela posledic niti na priprave nameravanega vrha deseterice v Parizu.
Demokrščanska opozicija pa se ni^ omejila samo na generične obtožbe spreminjanja politično-gospodarske smeri. Barzel fe dejal, da je Schillerjev odstop izraz hude krize zvezne vlade ter zahteval, naj Brandt odstopi. Zahtevo je ponovil tudi Franz Strauss, voditelj najbolj reakcionarnega krila za-hodnonemške krščanske demokracije.
Schiller je medtem v televizijskem intervjuju demantiral govorice, po katerih naj bi nameraval prestopiti k demokrščanski stranki. Dejal je, da je v SPD od leta 1946 in da v tej stranki namerava tudi ostati. Glede spornih točk. ki so privedle do njegovega odstopa, je Schiller izrecno omenil davčno reformo. monetarno politiko in proračune.
Kovinarji o lastnih in splošnih interesih delavskega razreda
RIM, 7. — Danes ie enotni izvršni odbor kategorije kovinarjev v katerem so združeni predstavniki treh velikih vsedržavnih sindikatov (FIM CISL. FIOM CGIL in UILM-UIL) obravnaval najvažnejše pro bleme, ki zadevajo platformo skupnih zahtevkov kovinarjev ter vprašanja, ki so povezana s procesom sindikalnega združevanja italijanskih delavcev.
Sindikati kovinarjev iimajo že ustaljena stališča. Posamezne sindi-
kalne organizacije so že imele svoje ločene kongrese, na katerih so bile organizacije razpuščene. Nadalje so sklicale za prihodnii oktober ustanovni kongres enotnega sindikata.
Med razpravo je bilo slišati pripombe na račun bodočega federa-cijskega sporazuma, čeprav se vsi strinjajo, da bodo sprejeli sklepe raznih konfederacij. Na vsak način je izvršni odbor sklenil, da bo odložil obravnavo teh problemov zaradi sklicanja generalnih enotnih svetov treh konfederacij, do katerega bo prišlo verjetno 20. ali 24. julija.
Na seji so člani enotnega odbora poglobili tudi razpravo o zahtevah kovinarjev ter so poudarili, da je treba pojačati politiko reform spo razumno z drugimi kategorijami.
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU
Prvi razgovor Rogers -Tepavac
Gosta iz ZDA bo sprejel tudi predsednik Tito
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — «Zelo sem srečen, ker mi je bila dana priložnost, da ponovno obiščem Jugoslavijo, kjer se bom razgovarjal s člani jugoslovanske vlade, posebno s predsednikom Titom* je izjavil ameriški državni tajnik VVilliam Rogers, ko je' prispel danes popoldne s soprogo in sodelavci na uradni obisk v Beogradu. V kratki ,z;avi tisku Rogers izrazil zadovoljstvo zaradi vedno boljših odnosov med ZDA in Jugoslavijo in dejal, da prinaša tople osebne pozdrave predsednika Nixona predsedniku Titu in narodom Jugoslavije. Ameriški državni tajnik je dodal, da z zadovoljstvom gleda na dneve, ki jih bo prebil v Jugoslaviji, in da se z radostjo spominja prejšnjih srečanj s predsednikom Titom v Etiopiji.
Ministra Rogersa, so na beograjskem letališču pozdravili zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, jugoslovanski veleposlanik v
Washingtonu Toma Granfil in drugi visoki funkcionarji zveznega tajništva za zunanje zadeve ter ameriški veleposlanik v Beogradu Toon s člani veleposlaništva. Z ministrom Rogersom so prispeli v Beograd svetnik državnega departmaja Richard Pederson Izvršni tajnik Theo-dor Eliot, pomočnik (težavnega tajnika za Evropo Robert McCloskey in namestnik načelnika oddelka za vzhodno Evropo Richard Johnson. Po kratkem počitku v svoji rezidenci je Rogers položil venec na grob neznanega junaka na Avali. Uradni razgovori med obema ministroma o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih bodo jutri dopoldne, čeprav sta Tepavac in Rogers. kot se je izvedelo, že nocoj med večerjo, ki jo je priredil Tepavac v čast svojega gosta, imela neformalen Dogovor. Med večerjo sta Tepavac in Rogers izmenjala zdravici.
B. B.
, f <4 t.	:
Po odstopu Karla Schillerja je Brandt Izvedel v svoji vladi nekatere spremembe. Helmut Schmidt je prevzel ministrstvo za gospodarstvo in finance, Georg Leber obrambno ministrstvo in Lauritz Lauritzen ministrstvo za komunikacije. Na sliki (z leve proti desni) Leber, predsednik republike Heinemann, Lauritzen tn Schmidt
vlado se tu naravnost vsiljuje: vlado sicer imamo, vendar nam ne služi, saj ji manjkajo povezave z italijansko družbeno realnostjo. Vlada, ki ni povezana s potmi nacionalnega razvoja: nasprotno, celo ovira na poti demokratičnega napredka. Vladi sicer ne manjkajo oporni stebri: pomislimo samo na neverjetno visoko število pod tajnikov, kar oseminpetdeset. Podtajniška mesta so postala že nekakšna institucija: čim bolj so štemina, tem manj je vlada učinkovita. V preteklosti so pravili, da ni nikomur mogoče odreči kavalierskega križca; danes pa nikomur ne odrekajo podtajniškega stolčka kot plačilo za razne bolj ali manj politične zasluge: niti liberalcem ne, čeprav so ti tako vztrajni zagovorniki krčenja javnih izdatkov ...
Z vsemi temi mostovi je torej Rim vstopil v poletno počitniško vzdušje. V takem vzdušju — v katerem se Andreotti tako dobro znajde — se rojeva centristična vlada: to je novorojenček, ki se mu ne mudi, da bi rasel. Najprej — po prejemu pičle zaupnice — bo odšel na počitnice, potem pa..., bomo pač videli.
Rimska temperatura medtem raste: nebo je jasno, ulice mestnega središča so popolnoma prazne, le tu in tam zasledimo pogumne patrulje tevtonskih turistov, z od sonca ožganimi nosovi, že pred več kot sto leti, malo pred zgodovinskim 20. septembrom, je neki francoski pisatelj, Louis Dela-tre, ugotavljal, da moderni Rim, prav tako kot starodavni, živi na račun tujcev. «Poglavitna industrija Rimljanov — je pisal — je najemanje sob turistom.»
Stoletje pozneje se stvari niso bistveno spremenile, čeprav je veliko takih, ki ne živijo od turizma, niti ne hodijo na počitnice: to so ljudje iz revnih predmestij, priseljenci, ki so prišli iskat zaposlitev, pa je niso našli. To je «gente di borgata», o kateri govori neka popevka, ki žanje v teh dneh veliko uspeha: gre za nekakšno himno kvalunkvizmu, z vso retoriko o asrečnih revežih». Verzi popevke nam razlagajo, da «upanje nič ne sta-ne», ter da je veliko ljudi, ki imajo na kupe denarja, ne pa ljubezni. Zato, pravi popevka «se bolje godi nam, ki nikoli ne jemo». Zaključek pa je: «Ce je ljubezen, tudi drugo bo prišlo». Upanje je pač zastonj.
Ali se vam ne zdi, da je prav to osrednja točka programa, ki ga je Andreotti podal v parlamentu v tem vročem rimskem juliju? Mož dobro pozna svoje sodržavljane, ki Že stoletja samo upajo (saj nič ne stane!) in čakajo, da bo «drugo prišlo». Entuziazmi Rimljanov so brez prepričanja, naveličanost brez zamerljivosti. To psihološko značilnost mesta je dobro orisal Flaiano v znani zgodbi marsovca, ki pride v Rim. Bitje, ki je prišlo k nam z rdečega planeta, sprejmejo z radovednostjo in nepopisnim navdušenjem: izkažejo mu najvišje časti, priredijo mu velika množična praznovanja, s prodajalci lešnikov in otroških balončkov. Zgodba se zaključi, kot vse rimske zgodbe: ljudje se marsovca kmalu naveličajo ter ga začnejo psovati.
Za sedaj je Andreotti v fazi ljudskega praznika, s prodajalci lešnikov v črni srajci.
MARIO DEZMANN
•miiimmimu...min.i.........»mm.mn.mu.mminin..............
MEDTEM KO V SAJGONU GOVORE O SKORAJŠNJEM KONCU VOJNE
80žrtev ameriškega bombardiranja Hanoja
SAJGON, 7. — Zunanji minister I okolici mesta Quang 'Tri; vladne če-Južnega Vietnama Tran Van Lam i te so, po južnovietnamskih vesteh, je danes dejal, da bo vojne v Vietna-1 zasedle nekatere mestne predele. Po
mu kmalu konec in da se bo nekaj novega zgodilo na prihodnjem zasedanju mirovnih pogajanj v Parizu, V Parizu pa so danes sporočili, da bo kmalu prispel voditelj se-vernovietnamske delegacije na pogajanjih Xuan Thuy. Glasnik se-vemovietnamske delegacije je tudi izjavil, da so vesti, po katerih naj bi moskovska in pekinška vlada posredovali v Hanoju za čimprejšnji konec vojne, neresnične. Moskovska Pravda danes piše, da so A-meričani z namernim bombardiranjem poškodovali 37 jezov in 33 vodovodnih naprav in da zato preti Severnemu Vietnamu vrsta poplav.
Najvažnejši boji so bili danes v
večdnevnem premirju so se tako nadaljevali boji. Partizani so namreč z artiljerijo in s tanki odvračali napadalce ter je moralo večkrat intervenirati ameriško letalstvo. V predmestju so se že zgodaj zjutraj spopadli tanki. Bitka je trajala zelo dolgo, večjih izgub pa ni bilo. Vladne čete so na vseh področjih naletele na nepričakovano močan odpor, saj kljub številčni premoči niso še poskušale zavzeti vsega mesta, ampak so se morale ustaviti na manj važnih položajih.
Ameriško letalstvo je nadaljevalo
7.	bombardiranjem Severnega Vietnama. Glasilo KI’ Severnega Vietnama Nhan Danh piše, da je bilo
med torkovim bombardiranjem Ha- danjo akcijo vseh teh kategorij v
noja ranjenih ali ubitih 80 civilistov. Glasilo severnovietnamske KP dodaja, da so med tistim napadom ameriške bombe uničile 574 stanovanj.
Ponovne stavke pri časnikih
RIM, 7. — Danes so se sestali zastopniki tiskarniških delavcev, ki so včlanjeni v tri vsedržavne sindikalne organizacije CGIL. CISL in UIL, predstavniki vsedržavne zveze italijanskega tiska — časnikarjev (FNSI) ter predstavniki razproda jalcev časopisov.
Na seji so pozitivno ocenili dose-
zadnjih časih, ko je prišlo do številnih splošnih in razčlenjenih stavk zaradi stališča lastnikov velikih časopisnih hiš v zvezi z vprašanjem ponedeljkove številke prizadetih časopisov. Med drugim so ugotovili, da lastniki stremijo za koncentracijo časopisnih »glav* ter s tem okmjujejo v bistvu svobodo informacije. Poudarili so še, da je vlada bila pri vsem dogajanju pasivna in da ni sprejela nobenega ukrepa.
Nadalje so sklenili, da bo prizadeto osebje zainteresiranih časopisov (se pravi tistih, ki izhajajo v ponedeljkih) preprečilo izdajo jutrišnjih popoldanskih dnevnikov ter nedeljskih listov. Podobna stavka bo tudi v se-,oto 15. julija in v nedeljo 16. julija.
TRŽAŠKI DNEVNIK
JUTRI DOPOLDNE OB 10.30 PRI «PIUU»
Svečano odkritje spomenika padlim borcem v NOB s Proseka
Dr®vi slavnostna akademija - Pripravljalni odbor uredil razstavo NOB in spominsko brošuro
Jutri dopoldne bodo na Proseku sve-teno odkrili spomenik padlim vaščanom v NOB. Prosečani se že dalj časa pripravljajo na ta dan, saj bo spomenik uresničil dolgoletne želje in napore vseh tistih, ki so videli v antifašističnem boju preporod slovenskega naroda. Postavitev je pomenila
trčevo enodejanko »Izdajalec*. Sledil bo koncert godbe na pihala, ki bo zaigral venček partizanskih pesmi. Recitatorji dramske skupine bodo prebrali dve pismi na smrt obsojenih in recitirali nekaj Kajuhovih poezij. A-kademija se bo zaključila z nastopom pevskega zbora, katerega bo najprej
tudi srečanje dveh generacij, tiste, spremljal vaški harmonikarski orke-Iri je doživela strašno obdobje druge svetovne vojne in mladega roda, Ki bo nadaljeval pot, ki so si jo zastavili borci NOB v težkih povojnih letih. Pri «Pilju», kjer bo spomenik postavljen, so pri delu pomagali namreč tudi mladi fantje. S tem so tudi oni prispevali, da je bila dograditev dokončana v najkrajšem času. Načrt za delo je izdelal arhitekt Jagodic.
Marmornati stebri, ki predstavljajo simbol OF, so iz kraškega kamna, za njimi pa bo stala spominska plošča. na kateri bo vklesanih 34 imen proseških partizanov, ki so padli do zadnjega dne vojne.
Prosečani se z globokim obžalovanjem spominjajo vandalskih skrunitev nekaterih okoliških spomenikov padlim borcem za svobodo. Da se ne bi kaj takega pripetilo tik pred odkritjem tudi proseškemu, so sklenili, da ga bodo dan in noč stražili, že nekaj časa namreč skupina prostovoljcev, v kateri je tudi več mladih fantov, ponoči v izmenah straži sad njihovega trdega, vendar zadoščenja vrednega dela.
Danes, na predvečer svečane otvoritve. bo na Proseku na Nabergoje-vem dvorišču slavnostna akademija.
S tem hočejo tudi proseško godbeno društvo, pevski zbor »Vasilij Mirk* in dramska skupina prosvetnega društva Prosek - Kontovel prispevati k uspehu tega vaškega praznika. Prireditev bo otvorila godba, sledil bo nastop mladinskega zbora, amaterska skupina pa se bo predstavila s Po
ženci stopili na bližnje pokopališče, kjer bodo položili vence na spominsko grobnico in na grob neznanih padlih. Nato bodo položili vence na spomenik pri proseški postaji, kjer so nacifašisti obesili deset slovenskih m italijanskih rodoljubov, ter na spomenik na kontovelskem pokopališču.
Ob tem prazniku bo danes m jutri v prostorih PD Prosek Kontovel laz-stava NOB. Pripravljalni odbor pa je poskrbel za spominsko brošuro s su-kami vseh 34 padlih Prosečanov, ki so darovali življenje za naš narod.
ZRELOSTNI IZPITI NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Na učiteljišču Goričanke prve pred izpitno komisijo
Danes izpiti tudi na znanstvenem in klasičnem liceju ter na trgovskem tehničnem zavodu
8. julija 1972
Seja občinskega sveta v Miljah
Na svoji včerajšnji seji je milj-ski občinski svet odobril resolucijo, v kateri obsoja obstoječi sistem vojaških služnosti in izraža upanje, da bo deželna uprava organizirala konferenco krajevnih uprav in druž- I benopolitičnih organizacij, iz katere naj izide pobuda za zakonski
PROSEK
vabi
danes, 8. julija 1972 ob 21. uri na
slavnostno
akademijo
v počastitev odkritja spomenika. Sodelujejo pevski zbor »V. Mirk», godba s Proseka. Amaterski oder. otroški pev. zbor in harmonikarji.
Jutri, 9. julija 1972 ob 10.30 na
svečano odkritje spomenika padlim borcem
Na programu so govori ter kulturni spored.
Danes in jutri bo v Prosvetnem domu odprta razstava o narodnoosvobodilni borbi
ster, nato pa godba.
V nedeljo se bodo pričeli mladina, bivši borci, dekleta v narodnih nošah, predstavniki raznih ustanov, člani pripravljalnega odbora in ostali slovenski in italijanski antifašisti zbirati ob 10. uri pred sedežem prosvetnega društva (Soščeva hiša). Od tu bo sprevod krenil proti spomeniku. Na čelu sprevoda bo proseška godba igrala koračnice. Pred spomenikom bodo najprej pozdravni otvoritveni nagovori, nato pa svečana otvoritev s polaganjem vencev. Potem bodo nastopili moški pevski zbor, mladi recitatorji in otroški zbor. Sledila bo blagoslovitev in govori predstavnikov raznih delegacij. Izmed teh je javila prisotnost tudi delegacija iz Brežic. Po zak-
Ijučku otvoritvene svečanosti bodo osnutek, ki bi ga deželni svet po bivši borci, mladina in ostali udele- slal v rimski parlament.
FINMARE V RESNEM POLOŽAJU
Predstavniki pomorščakov zahtevajo razgovor s pristojnim ministrom
Nobene ladje v razpremo pred splavitvijo novih enot Ogroženo vež tisoč delavcev in številna obmorska središča
DESETI
MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENO
FANTASTIČNEGA
FILMA
DANES OTVORITVENI DAN — Kino Excelsinr (Retrospektiva na temo »Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji«), ob 17.30: »La scala di Satana« (First National Pictures, 1. 1929); »La bambola del diavolo« (Metro Goldwin Mayer, leto 1936).
Grad Sv. Justa, od 21.30 dalje: «Operazione X 70» (Belgija, krat-kometražni film); »La soglia del vuoto« (Francija, dolgometražni film); »Corpo di guardia della morte« (Velika Britanija, dolgometražni film).
Goriška maturantka pred izpitno komisijo
V četrtek so se v Rimu sestali predsednik in glavni ravnatelj državne družbe Finmare in predstavniki sindtfcaltih organizacij CGII,, CISL in UIL, da bi razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na preustroj in okrepitev pomorskih storitev štirih družb pretežnega državnega pomena (Tržaški Lloyd, Adriatica. Tirrenia in Ita-lia). Osrednja vodstva sindikalnih organizacij so včeraj izdala skupno poročilo o poteku sestanka, v katerem naglašajo, da so predstavniki pomorskih delavcev prikazali zastopnikoma Finmare zaskrbljenost prizadetih delavcev spričo težavnega položaja v okviru posameznih pomorskih družb. Sindikalisti so tudi postavili zahtevo, nai jih vodstvo Finmare nemudoma obvesti o morebitnih novih sklepih in o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti, da bi prebrodili sedanje težave, ki zadevajo delovno mesto več tisoč pomorščakov in ki ogrožajo gospodarski razvoj številnih pomorskih središč.
Predstavnika Finmare sta zagotovila, da se družba pri svoji razvojni politiki oslanja na sklepe, ki jih je svoj čas sprejel Medmi-
imiimiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiin
V Repnu praznik terana in pršuta
rastrska odbor za gospodarsko načr tovanje (CIPE) m ki nai bi sc začeli uresničevati še pred 31. decembrom 1971. V mejah svoje pristojnosti pa namerava Finmare razpre-
stavnika Italije na XXII. evropskem zasedanju svetovne organizacije za zdravstvo, ki bo v Kopenhagnu od 18 do 22. septembra. Z odbornikom Devetagom se bosta zasedanja ude-
miti nekaj starih ladij in zamenjati ležila še prof. Vannugli, višji funk
župan M. Guštin ob otvoritvi praznika kraškega pršuta in terana v Repnu
Včeraj ob 19. uri so odprli v Repnu 10. praznik kraškega terana in pršuta, ki ga organizira Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem re-pentabrske občinske uprave. Ob otvoritvi je igral domači ansambel, od 21. do 22. ure je nastopil pevski zbor »Srečko Kumar«, nato pa je spet i-gral mladi domači ansambel, ki je vzbudil občo pozornost in priznanje. Danes bo od 19.30 igral ansambel »Kras« iz Zgonika, jutri pa bo od 17. do 20. ure igrala godba na pihala s Proseka, od 20.30 do 24. ure pa ansambel »Kras*.
Praznik terana in pršuta je odprl župan Mihael Guštin, ki je pozdravil povabljene goste in se zahvalil vinogradnikom ter oblastem, zlasti pa Pokrajinski turistični ustanovi. Svečanosti so se med drugim udeležili predsednik pokrajine dr. Zanetti, zgoniški župan Guštin, občinska odbornika Dušan Hreščak in inž. Gasparini, ki sta zastopala tržaško občino, namestnik direktorja podjetja Kras iz Sežane dr. Renčelj, direktor pokrajinske turistične ustanove dr. Apollonio, dr. Ambro-si, dr Vremec, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin in tajnik Lucijan Volk, potem pa sta prišla še jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž in konzul Drago Žvab.
Že sinoči je bilo v Repnu precej goetov iz sosednih vasi in mesta. Na letošnjem prazniku v Repnu sodelujejo s svojim teranom Emil Skalar (Repen 5). Karel Škabar (Repen 3), Emil Purič (Repen 15), Mirko
Guštin (Repen 54), Alfonz Guštin (Col 12), Alojz Milič (Repen 49), Stanislav Ravbar (Repen 2), Roman Purič (Repen 13), Josip Lazar (Repen 60), Zdravko Bizjak (Col 10). Anton Guštin (Repen 71), Karel Milič (Repen 50), Milan Križman (Repen 128) in Dušan Guštin (Repen 22).
Važno obvestilo KZ dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8.00 do 14.00, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino dreves. Prošnje bomo sprejemali do 22. julija.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TOŠ I L'
Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek (n uetek od 18.
do 19. ure.
nekatere druge z novimi gradnjami ter okrepiti nekatere proge s sodobnimi tovornimi enotami. Vsled teh ukrepov naj ba se število ljudi. zaposlenih v okviru Finmare, skrčilo za okoli 500 enot.
Predstavniki sindikalnih organizacij. pravi nadalje poročilo, so postavili zahtevo, naj Finmare prenese vsak delen preustroj ladjevja in storitev do trenutka, ko bosta vlada in IRI konkretno dokazala, da nameravata pravočasno uresničiti razvojni načrt, predviden za ladjevje štirih včlanjenih družb. Ta načrt predvideva med drugim izgradnjo številnih novih ladij za prevažanje sipkih in tekočih tovorov ter nekaj ladij za turistično križarjenje. Glede na to, zaključuje poročilo, da ni najti v zadnjem komunikeju ministra za trgovinsko mornarico (glej včerajšnji Primorski dnevnik) nobene nove obveznosti v tem pogledu, so sindikalne organizacije zahtevale nujen sprejem pri ministru Lupi s u. od družbe Finmare pa hkrati zahtevajo, naj ne spravi v razpremo nobene ladje, dokler se načrt za resen preustroj trgovskega ladjevja ne bo začel dejansko uresničevati
Gen. konzul SFRJ v Čedadu in Krminu
Jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž in konzul Drago Žvab sta včeraj obiskala občini Čedad in Krmin. kjer so ju občinski upravitelji prijateljsko sprejeli, v Čedadu župan senator Pelizzo, v Krminu pa župan Stecchina in odbornik Gradnik. Pogovorili so se o sodelovanju med obmejnimi občinami ter se dotaknili tudi političnih in gospodarskih problemov ter vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine. Govor ie bal tudi o valorizaciji mejnih blokov, ki pospešujejo stike in sodelovanje za medsebojno spoznavanje med obema deželama.
cionar ministrstva in primarij iz Parme prof. Migone.
Stavkajoči SIP pri prefektu
DELOVANJE DEŽELNIH KOMISIJ
Odobrili so osem zakonskih predlogov
V prejšnjih dneh so zasedale skoro vse deželne komisije, ki so odobrile vrsto zakonskih predlogov.
Tretja stalna deželna komisija je odobrila pet zakonskih predlogov: ponovno finansiranje postavk zakona za šole deželnega pomena, finansiranje univerzitetnih, znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti, finansiranje dejavnosti v korist fizično in psihično nerazvitih otrok in uvedbo šolskega zavarovanja otrok.
Četrta komisija je odobrila spremembe k zakonu iz leta 1965 za finansiranje gradnje in izpolnitve industrijskih objektov; v drugi komisiji so odobrili spremembe k zakonu, po katerem so ustanovili deželno ustanovo za obrtništvo — ESA; peta stalna komisija pa je z večino glasov odobrila spremembni zakonski predlog o urbanistiki.
Odbornik Devetag bo zastopal Italijo na zasedanju organizacije za zdravstvo
Ministrstvo za zdravstvo je imenovalo deželnega odbornika za zdravstvo in higieno Devetaga za pred-
Na slovenskem učiteljišču so sc včeraj dopoldne zaceli ustni .zpiti za veliko maturo. Prijavljenih je skupno 26 kandidatov/, od katerih 10 z goriškega učiteljišču. Prvi so na vrsti (včeraj in danes) goriški maturanti, oziroma malurantKe, saj jr med njimi en 3am fant, v po nedeljek, torek in sredo pa bodo prišli pred izpitno komisijo maturanti s Tržaškega. Janes se bodo začeli ustni izpiti .udi na znanstvenem in klasičnem liceju in na trgovskem strokovnem zavodu. Predsednik izpitne komisije na učiteljišču je prof. Aleš Lokar, na znanstvenem liceju prof. Martin Jevnikar, na klasičnem liceju prof. Božo Radovič, na trgovskim tehničnem zavodu pa prof. Francesco Pisani. Ustni izpiti se začenjajo oh 8. uri in trajajo približno do 13.30. Popoldne ni izpitov, saj bi bilo popoldansko izpraševanji; v teh vročih dneh res pravo mučenje dijakov.
Na učiteljišču so kandidati imeli pismeno nalogo v slovenščini in pismeno nalogo iz matematike. Za pismeno nalogo v slovenščini so imeli na izbiro štiri teme (besedilo tem smo objavili v torkovi številki). Skoraj vsi so izbrali 4. temu-Razložite naslednjo izjavo Celestina Freineta: »Ko se otrok zave. da ima njegovo delo smisel in da se lahko popolnoma posveti ne več samo šolskemu delu, pač pa tudi socialnemu in človečanskemu, začuti, da se v njem sprošča močan zagon do dela, iskanja, ustvarjanja«. Nekateri pa so izbrali temo o misli, ki jo je Cattaneo izrazil leta 1849 glede združevanja Evrope. Za ustne izpite na učiteljišču so letos določeni naslednji učni predmeti: slovenščina, italijanščina, prirodopis, filozofija-pedagogika. En predmet si izbere sam kandidat, enega pa določi izpitna komisija.
Včeraj ie bila pri prefektu delegacija stavkajočih delavcev telefonske družbe SIP in ga prosila, naj posreduje vladi njihove zahteve Iz rodili so mu poseben promemoria.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo,
Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30)
Ali'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8;
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
•   Hilli....................MII m I ■■■■■ IM ■■ m IM ■■ I    .um.............
Kandidati s Tržaškega so si večinoma izbrali slovenščino, drugi pa prirodopis, filozofijo ali italijanščino, večina kandidatov z Goriškega pa si je izbrala italijanščino ali slovenščino in filozofijo.
Včeraj dopoldne smo nekaj časa poslušali in gledali, kako potekajo ustni izpiti na učiteljišču. Na vrsti so bile samo dijakinje goriškega učiteljišča, zatopljene v knjige, u-trujene zaradi vročine in neprespanih noči. Tako je vsako leto in na vseh šolah, saj je matura važen mejnik v življenju, zaključni obračun let šolanja. Vendar zadnja leta nj matura več tako mučenje, mrcvarjenje kandidatov kot je bila nekdaj. Izpitna komisija pretehta maturanta upoštevajoč pismene naloge, ustni izpit in potek šolanja, ustni izpit pa poteka v obliki dialoga, razgovora med kandidatom in profesorjem. Vselej seveda ni tako in se tu pa tam zatakne ne samo zaradi nepripravljenosti ali dijakovega neznanja, ampak tudi zaradi posledic neprimernega in nezadostnega podanja snovi med šolskim letom.
Na vrst.j je zadnja dijakinja. Izpit se začne v italijanščini z Dantejevo Božansko komedijo in se zaključi z Leojj^iijevim pesimizmom. Kratek pogovor o nalogi v slovenščini in nekaterih slovničnih napakah, potem kritičen pregled naloge iz matematike in razgovor o potresih in o soncu. Prirodoslovne je zanimiva učna snov, ki vedno privlači otroke, učiteljica pa mora znati odgovarjati na njihov »zakaj« in «kako». Od potresa je pogovor pripeljal maturantko do kraških pojavov, v kraške jame in do nastajanja kapnikov, pogovor o soncu pa do toče, snega in rose. In z rosami se je zaključilo včerajšnje izpraševanje na učiteljišču
Danes začetek festivala znanstveno fantastičnega filma
Italijan Luigi Chiarini bo predsedoval mednarodni žiriji 10. jest vala znanstveno - fantastičnega filma, ki bo v Trstu od danes do 15. julija. Ostali člani ocenjevalne komisi e so Anglež John Brunner, Grk Ado Kyrou, Američan Gordan R. Hitchens in Francoz Andre Ruel-lan s psevdonimom Kurt Steiner. Žirija bo nagradila najbolše filma z aster odi.
Luigi Chiarini sodeluje prt nekaterih dnevnikih in revijah. Znan je predvsem zaradi njegovih kritičnih del, poleg tega pa je Sest let vodil beneški festival. Trenutno je docent zgodovine in estetike na univerzi v Vrbinu.
John Brunner je priznan pisatelj znanstveno - fantastičnih del, saj je kar trikrat preiiel prvo nagrado na natečaju, ki ga vsako leto priredi družba iBritish fan-tasy aivard». Pred tremi leti je bil njegov roman «Stand on Zanzi-bart proglašen za najboljše znanstveno fantastično delo.
Ado Kyrou in Gordon Hitchens sta režiserja, medtem ko je Kurt Steiner scenograf in pisatelj. Film «Le seuil du videt ki bo otvoril letošnji festival, je povzet po nekem n egovem romanu Steiner bo sodeloixil tudi na 1. evropskem znanstveno - fantastičnem kongresu s poročilom o terapevtski vlogi grozotnih predstav.
Razstave
V	Kraški hiši v Repnu je odprta
razstava del prof. Avgusta Černigoja-Razstavo si lahko ogledate ob sobotah in nedeljah.
V	galeriji Loža v Kopru razstava
del Mihe Maleša.
V	Gradežu, Drev. Europa unita 26 razstavlja «Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian, Tomasin).
Kino
M1RAMARSKI PARK. «Luči in zvoki«
ob 21.30 in ob 22.45 «Massimiliano■ e Carlotta« v italijanščini.
• Drevi se pri Čamporah prične festival tiska KPI. V nedeljo zvečer bo v imenu miljske sekcije pozdravil pokrajinski svetovalec r,lino Fontanot. Nastopila bo godba na pihala. Delovali bodo dobro založeni kioski, kjer bodo točili domače vino.
PREISKAVO VODI DR. DE FALCO
14 znanih tržaških fašistov so obtožili obnavljanja PNF
Med njimi so člani pokrajinskega vodstva MSI Ugo Fabbri,
Neami, Portolan, Scarpa, Sussich in izginuli Forziati
Po hodnikih tržaške sodne palače se .ie še dalj časa govorilo o preiskavi, ki zadeva prevratniško dejavnost tržaških fašistov. Baje je pobudo za to preiskavo dal mladi javni tožilec Vittorio Borraccet-ti, ki .je pred nekaj meseci zaprosil za premestitev v Benetke Včeraj pa je 14 pretepačev, ki so splošno znani javnosti in med katerimi so tudi pokrajinski voditelji krajevne federacije MSI. prejeli sporočilo, da so sodno osumljeni »obnavljanja fašistične stranke*
Gre. kot znano, za pobudo sedaj že pokojnega državnega pravdnika iz Milana Luigija Bianchi d’Espino-se, Id .je nekaj dni pred smitio podpisal prijavo proti tajniku MSI Almiranteju. še prej pa preiskavo raztegnil na celotno ozemlje republike.
Sodni poziv, naj si imenujejo branilca, ker so obtoženi obnavljanja fašistične stranke po členih Scelbovega zakona iz leta 1952. so prejeli: Ugo Fabbri (32 let. roj. v Pescari, stanujoč v Trstu. Ul. Pa-scoli 38), Gal/riele Forziati (32 let. Šalita Promontorio 11). Francesco Neami (26 let, Ul. D’Alviano 31), Gianfranco	Sussich	(24	let,	Lo-
njerska cesta 22). Manijo Portolan (30 let, Ul. Belpoggio 3). Claudio Scarpa (21	let. Rotonda	del	Bo-
schetto 3),	Franco	Bernardi	(26
let. Ul. Fabio Severo 41), Vincenzo Chilš (27 let. Ul. Marconi 24), Ernesta Franzutti (21	let.	Ul.	Lu-
ciani 6), Fabio Paletah (18 let, Ul. Lorenzetti 20), Augusto Zulia-ni (27 let. Ul. Commerciale 50), Giovanni Mauro (27 let. Ul. delle Doc-ce 5), Walter Janesich (24 let, Ul. Cologna 26), Dario Fabrio (20 let, Ul. Bramante 6).
Zanimivo .je, da so poziv in obtožbo. da so skušali obnoviti fašistično stranko, njene metode in cilje, prejeli predvsem mladi škva-dristi. nekateri člani MSI. drugi pa skupinioe »Avanguardia naziona-le», ne pa njihovi starejši mentorji in voditelji. Prepričani smo nam-
tudi o nabrežinskem.
Pozneje se je med Forziati.jem in Portolanom ki mu je prevzel ženo. nekaj razdrta. Forziati ie postal nevaren, začel je govoriti o stvareh, ki iih je poznal in prosil za razgovor s sodnikom Stizom. Od tistega trenutka ie izginil nez-nanokam Nekega večera, prve dni marca, so ga odpeljali neznanci z avtom. Trdijo, da je v Španiji, čeprav ie marsikdo prepričan, da je Forziati že mrtev, kot Marco Pozzan iz Padove, ki je prav tako »izdal* skrivnosti.
Zanimivo bo. koga si bodo obtoženi fašisti izbrali za branilca in za reakcije tukajšnje federacije MSI, saj je prvič, da se roka sodbe preiskave steza naravnost i de v Ul. San Lazzaro in po njihovih skrivnostih.
ura-
brska
reč. da ne more biti nobenega dvoma. da so te l,judi. ki so sicer znani zaradi svojega nasilnega značaja in zločinske dejavnosti, vodili iz «zakonitih okvirov* starejši predstavniki tržaškega neofašizma Tem bi vsekakor morali pripisati krivdo, da je v Trstu prišlo do obnavljanja fašistične stranke in verjetno še marsikaj hujšega.
Ni tajnost, da se je v Trstu obnavljala fašistična stranka v obliki prevratniškega centra, ki ie v tukajšnjih gospodarskih krogih imel mecene, prejemal denar, vzdrževal mednarodne povezave ne povsem legalnega značaja- Upati je samo, da bo preiskava, ki se mara vsekakor nadaljevati, razkrila ozadje dejavnosti sicer razvpitih pretepačev. Na zatožno klop morajo, poleg »balil*. tudi organizatorji, tisti, ki so jih zalagali z denarjem, orožjem in razstrelivom.
Gre za stare znance antifašističnih študentov, kot so Scarpa. Sussich, Nearrri, Paletah. Janesich...
Navadni pretepači, a tudi nekaj vidnih predstavnikov sedanjega vodstva MSI. ki se neposredno sklicuje na Almirantejevo tajništvo.
Tak je Ugo Fabbri. že obsojeni avtor dinamitnih atentatov na dom prof. Schiffrerja, naš dnevnik. KPI, openski tramvaj. Bil je vedno v prvi vrsti v znanih protislovenskih demonstracijah leta 1961, sedaj pa je v pokrajinskem vodstvu MSI.
Posebno skupino predstavljajo Nea-mi. Portolan in izginuli Forziati. Ni tajnost, da so bdU ti trije fašisti tesno povezani z nacističnim odvetnikom iz Padove, Francom Frede. ki je osumljen, da je avtor in organizator pokola v milanski kmečki banki in drugih zločinskih atentatov leta 1969. Neami, Portolan in Forziati so bili tudi vpleteni v neuspeli bombni atentat na
slovensko šolo pri Sv Ivanu in ni	___________
izključeno, da vedo marsikaj po ' ra Zupin por. Bandel, 21-letna Silva vedati o skladiščih orožja. Ne sn j Pernarčič por. Počkaj, 82-letna Mamo tistem, ki so ga našli v kleti j ria Calcich por. Cheriach, 74-letni hiše, kjer Neami stanuje temveč 1 Giovanni Lenardi.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. julija LIZA
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.31 — Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 19.05 Jutri, NEDELJA, 9. julija VERONIKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,4, najnižja 20, ob 19. uri 26,8 stopinje, zračni tlak 1015,9, stanoviten, veter 8 km na uro, severovzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo 4/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 52-letni Egidio Marchid, 85-letna Francesca Surez por. Grego-ris, 70-letni Natale Fontanot, 67-letni Giovanni Benoii, 55-letna Maria Bani, 69-letni Bruno Gasparini, 59-letna Lau-
• Danes, ob 18. un, bo na sedežu ENAIP v Istrski ulici 57, sestanek z razpravo na temo: »Problemi javnih prevozov*. Sestanek priredi šentjakobska rajonska konzulta.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole itSimon Gregorčič« v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardielia 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu. Ul. Guardielia 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« - Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Nazionale 16.15 «Diabolicamente sole con il delitto«. Silva Koščina is Marisa Mell. Barvni film.
Fenice 16.00—22.10 «Ti combino qual-cosa di grosso«. Dean Martin, Brian Keith. Barvni film.
Eden 16.30 «Le figlie di Dracula** Peter Cesshing in Dennis Priče. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.00 «Grande slalom per una rapina*. Jean Claude Killy. Barvni film.
Escelsior 15.30 Retrospektiva na temo: «Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji*.
Ritz 16.30 «Decameroticus». Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Io sono Vadez*. Burt Lancaster. Deluje klimatska naprava.
Impero 16.30 «Un papero da un mi-lione di dollari«. Walt Disneyev film v barvah.
Capital 16.30 «Qualcuno dietro la porta«. C. Bronson in A. Perkins-Barvni film.
Cristallo 16.30 «11 sergente Clem«»-Peter Strauss. Barvni film.
Moderno 16.30 «Voyou» (La canaglia'-J. L. Trintignant. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Vcneto 16.30 »Inchiesta su un delitto della polizia«. Barvni film Marchela Cameja.
Ideale 16.30 «Dal Pentagono al Pači- i fico: uccidete Jamamoto«. Toshirtj Mifune in Toshio Kurasaka. Barvni film.
Abbazia 16.30 «Questo pazzo, nazzo, j pazzo mondo«. Barvni film.
Astra 16.30 «Noi donne siamo fatte cosi*. Monica Vitti in Carlo Giuf-fre. Barvni film.
KW0 Nfl OPČINAH
Predvaja danes ob 19. uri «SENTIERI SELVAGGI«
Igra John Wayne
Razna obvestila
Partizanska zveza Križ vabi na it let ob priliki medsebojnega srečanji med partizani Pazina in Križa, ki W dne 30. 7. 1972 v Pazinu. Vpisovanji v Ljudskem domu tn v trafiki pf Zorotu.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaški občine vabi na nagrajevanje razstav-Ijavcev 6. razstave domačih vin, ki bo danes, 8. t. m. ob 18.30 v prostorih PD «A. Sirk« v Križu.
Odbor
Prispevki
V	počastitev spomina pok. Silv« Pernarčič por. Počkaj daruje Anic« Gombač 1000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na nepozabno prijateljic« Silvo Pernarčič - Počkaj darujeta Ani in Kufo 5000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Silve Per narčič por. Počkaj daruje Malka Ko srnina 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Antona Guština in Ljuba Štoka darujejo Draščkovi 10.000 lir za Tončičev skla-1
SOŽALJA
Izleti
Srenjski odbor v Borštu priredi 16. julija izlet k Plitvičkim jezerom (2 možnostjo kopanja). Odhod iz Boršta ob 5. uri zjutraj po naši uri. Vpis pri Marjeto Zaharju v Zabrežcu št. 12.
Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira 16. julija 1972 izlet v Farni Avoltri in Collinetto, od koder bo vzpon na najlepši masiv Karnijskih Alp, 2.780 m visoki Coglians. Pred vzponom kratek počitek v koči Marinelli (2.120 m). Iz Collinette do koče 2 uri in pol hoje, iz koče do vrha približno 2 uri. Z vrha je kra sen pogled na Dolomite Sappade in na Cortinske vrhove (Tofano, Marmo lade). Vpisovanje pri Norči Zavadlal, Ul. Geppa 9 do vključno torka 11. t. m.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar izraža globoko sožalje Silku Porini’’ in družini Pernarčič ob preram sim' drage Silve.
Tržaška federacija PSI in sokol1 PSI pri Sv. Jakulin l/n.'knta globok sožalje Bertu Pernarčiču in svojcet ob izgubi hčerke Silve.
Prosvetno društvo «I-ipa» izreka Si ku Počkaju in svojcem ob izgubi Silv iskreno sožalje.
športno društvo «Zarja» izreka Silk Počkaju in svojcem iskreno sožalje o izgubi Silve Počkaj Pornarčičeve.
7. julija nas je za vedm naša draga
Marija Bani
Pogreb bo danes, 8. julija ob 1 uri iz mrtvašnice splošne bolnišni naravnost v opensko cerkev.
Žalostno vest javljajo sestri En in Roza. svak. vnukinje in drui sorodstvo
Trst, 8. julija 1972
Pogr. družba, Ul. Zonta 3, tel. 38-0
V goriški bolnišnici Fatebenefratelli, v Ul. Diaz ie v starosti 84 let za vedno zatisnila oči	J	°SU
KAROLINA SM0TLAK
Pogreb bo danes, v soboto, 8. julija, ob 10.30 v Mačkoljah.
žalostno vest sporočajo mož, sin,
_ .	...... „	snal*e, vnuki in drugi sorodniki
Gorica - Mačkolje, 8. julija 1972
Pogrebno društvo Presheren, Gradišče, tel. 91-55

ORISKi DNEVNIK
8. julija 1972
►rta
m-
>bo-
iva
26
ani-
inni
Po-
BENEŠKI DNEVNIK
Sobota - čedadski tržni dan
Srečanje prijateljev s te in druge strani meje
Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE
iki»
ano
sole
in
jal-
ian
la».
ice.
lini
sla-
jde
te-
ici:
vri
18.
urt
na-
mi-
-ei'
la
ns.
ČEDAD, — Vsako soboto je v Čedadu tradicionalni tržni dan. Nekoč, 150 Je bilo dvakrat več prebivalcev ^ naših dolinah, je bil tržni dan Udi ob četrtkih. Na soboto »pri-serT|kaj veliko domačinov iz Koliških vasi in oddaljenih krajev o«neške Slovenije. Še po stari na-adi zahajajo Slovenci izredno radi ^ gostilno «Pri Janezu*. Ime je P°Vzeto po svetniku tukajšnje cerk-Ve sv. Ivana.
Tu imajo «Nadižovci» in sosedje ? '“'uge strani državne meje zmen-e vsake vrste: od prijateljskih
00	Poslovnih in drugih.
ludi tisti mnogi «Gorjani», ki smo j* Priselili v Čedad, hodimo na so-t"0* dan po ozkih ulicah starega č61® »Cezarjevega* mesta, pa če-Prav marsikdaj nimamo nobenih Potrebnih opravkov. Ko pride so-^ota, se odpravimo in «zarinemo» V ^psoi vrvež v podzavestni želji, r? se srečali z našimi Nadižov-ječanji, Gorjani ali Sovodnjani.
. o je tega dne slabo vreme, nam J® kar žal, da se «tržne zadeve* tiru °^v^a^e P° predvidenem
Prav zanimivo je opazovati, ka-5° so naši «Podmatajurci» srečni, a se, srečajo v Čedadu s prijatelji •“njega in tujega sveta. V soboto Pride sem kdo izmed beneških stal-111 in manj stalnih izseljencev. Ti d z	sorodniki, prijatelji in
ornačini za pozdrav najprej tesno ujamejo, na kar stopijo vsi skupaj ® kozarec merlota ali tokajca, da f jtm srce malo umiri, jezik pa
razveže.
Potujoči trgovci tisočerih kramarij sn celo nekaterih koristnih stvari PUjbolj veseli slove,nskih obrazov, d le so prišli od daleč in ;• lo se ne mislijo vračati domov Pfaznih roit; SQ najboljši odjemalci, uoi furianskj stalni trgovci v Če-*du so že davno spoznali, da jim obstoja brez Slovencev in prav aradi tega so se nekateri spretnej-N začeli zanimati za slovenski jezik.
e Zato, ker nas imajo radi, am-s, k zaradi nuje v lastnem trgov-,em poslovanju s slovenskima
strankami.
nj ajrajši prodajajo za lire, a ce
1	drugače, se. menijo tudi za tujo .“Uto. Samo to je škoda, da vpra-
nJe enotnega poslovanja s tujim rimarjev v Čedadu sploh ni ure-: j10 tn trgovci barantajo... z njim a vse mile viže.
Cedadske tržne sobote so za Slo-®nce obeh strani meje že tradi-,°nalna manifestacija, katere red-■k udeleženci si, poleg svojih najrazličnejših opravkov in nabav, ^.izmenjajo med sabo lastne iz-kultumega
da je bila Marija doslej moja in malo Adelfijeva, potem pa bo postala njegova, moja pa ostala le malenkostno. Pa naj bo. Narava je pač taka, da staro v njej odmira, nastaja pa mlado, ki se razvija in množi*.
V nedeljo zjutraj še preden bo odpeljal novico pred oltar bo poročni kandidat Adelfij dal fantom iz Mečane in okolice «štivanko», ki po stari beneški navadi predstavlja nekak odkup brhke slovenske neveste. Tokratna «štivanka» bo v obliki 50-litrske pletenke izvrstnega domačega vina. katerega bo ženin Jakončič pripeljal iz svojega vinorodnega kraja, Tavorjana. Fantom Mečane, Lipe in Petjaga bo izročil polno pletenko na javnem mestu ženine vasi, kot so že tudi v davnih starih časih delali naši slovenski predniki. Mariji Cencič in Adelfiju Jakončiču želijo na novi življenjski poti veliko sreče ter obilo zdravega prirastka sorodniki, prijatelji in
domačini Nadiških dolin. S svojimi iskrenimi voščili se pridružuje tudi uredništvo Primorskega nevdnika.
TRČENJE DVEH AVTOV: SAMO MATERIALNA ŠKODA
Včeraj zjutraj ob 8.30 sta v vasi Klinje v Sovodenjski dolini trčila avtomobila fiat 850 in min/i minor. Do karambola je prišlo ravno pred bencinsko črpalko. Osebni avto fiat je uprevljal Luciano Kromac po domače «Filipov» iz Dolenjih Brd, mini minor pa 22-letni financar iz vojašnice v Cepletiščih, s katerim sta bila še dva stanovska kolega. Noben potnik se ni poškodoval, Po preiskavi karabinjerjev iz Špetra Slovenov in Čedada so odpeljali v mehanično delavnico v Čedad obe močno poškodovani vozili, na katerih je materialne škode približno pol milijona lir.
Anton Birtič
iiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Ta sobotna množična srečanja sionskega in furlanskega življa v Če-l®51u prispevajo tudi. da se čedalje /pl poglabljajo in utrjujejo sploš-odnosi med dvema prijateljskima ^^hama državama Italije in Jugo-
P0R0KA V ŠPETRU
ŠPETER SLOVENOV. - Jutri 9. or u -°b 11-30 se bosta v naši fami lu^vi romanskega sloga poročila ».FjJ® Cencič, 20 let, iz Mečana in ‘ delfij Jakončič, 29 let, iz Tavo-Jane pri Čedadu. Mati novice Ma-vi»’- 8°stiIn|ičarka Jolanda, je ne-n rj^no zadovoljna, da se ji hčerka uiozi v bližnjo sosednjo dolino. Na ji asanje, če ji je zelo hudo, ko fl 9rva hčerka Marija odhaja od lo/03, .nam -i« dejala: «Ob takih pri-. n,,st|h je težko vsaki pravi ma-,ali sama se tolažim s tem, da Li kova blizu tudi poslej. Od Meri c*° Tavorjane je zračne raz-*Je verjetno komaj dobre tri ki-metre. okoli čez Čedad pa slabih 0lj / orc.i ne bo posebnih težav za ske. Po Marijini poroki bo med no in Marijico nastala neka dru-idr ?e’z°gibna razlika, ki se ne aza v oddaljenosti ampak v tem,
OSMICA
Venco Pangerc, Dolina 92, je °dprl osmico. Toči belo in črno vino.
Sprejeta še dva zakona z običajno večino glasov
Gre za deželno pomoč za gradnjo in ureditev dnevnih zavetišč za priletne deželane in za zavarovanje šoloob. veznih otrok in šolnikov ■ Prihodnja seja ho v torek
Tudi na včerajšnji seji je deželni svet sprejel dva nova zakona. Prvi zakon (štev. 319). ki ga ie svoj čas predložil predsednik deželnega odbora, določa avtentično interpretacijo člena 4 deželnega zakona št, 3 z dne 7. januarja 1972. Omenjena norma določa deželno finančno pomoč za gradnjo, odkup in ureditev dnevnih zavetišč za priletne ljudi in za oskrbo revnih deželanov na domu.
Novi zakon je deželnemu svetu orisal poročevalec Zanin (KD), v razpravo pa so posegli svetovalci Pizzi (PSIUP). Trauner (PLI), Mo-relli (MSI), Bergomas (KPI) in Pit-tino (KD), Svetovalci so se v glavnem strinjali z vsebino novega zakona in v tem okviru velja zabeležiti zlasti nastop svetovalke Pitti-nove, ki je obarvala svoj poseg s socialno toplino, kakršna le redkokdaj zaide v dvorano deželne skupščine Pomisleke v zvezi z novo normo sta izrazila le predstavnika KPI in PSIUP. Pri glasovanju so svetovalci omenjenih dveh strank glasovali proti zakonu, vsi drugi pa so se izrekli za njegov sprejem.
Predstavnik deželnega odbora Stopper je v zaključnem posegu dejal, da avtentična interpretacija člena 4 obstoječega zakona dejansko vnaša nove socialne ugodnosti v oskrbo priletnih ljudi v Fur larniji - Julijski krajini. Mimo tega pa namerava dežela v prihodnje okrepiti tudi druge posege socialnega značaja.
Nato je deželni svet prešel na zakon štev. 310. ki določa deželno pomoč za zavarovanje šoloobveznih otrok v naši deželi. Gre za zavarovanje učencev, dijakov in šolnikov obveznih šol proti morebitnim nezgodam: v ta namen daje zakon na razpolago po 40 milijonov hr na leto za razdobje od leta 1973 do vključno leta 1981
V razpravo so posegli svetovalci D’Antoni (PSDI). Morelli (MSI). Puppini (MF). Rizz.i (PSIUP), Lo-vriha (KPI), Trauner (PLI) in Grli (KD). Lovriha je izrekel nekaj pomislekov in naglasil nasprotovanje komunistov podeljevanju finančnih prispevkov tudi zasebnim šolam v deželi. Lovriha je nadalje dejal, da bi morala deželna uprava raztegniti ugodnosti šolskega zavarovanja tudi na višje srednje šole. Svetovalcem je kratko odgovoril poročevalec Martinds (KD), na kar ie odbornik za šolstvo Giust omenil razloge, zaradi katerih je deželni odbor čutil potrebo, da priz-
ietrtek so podelili v Dolini nagrade najboljšim vinogradnikom, ki so bdeležUl razstave vin: na gornji sliki župan Lovriha podeljuje prvo n *ratk> za bela vina, ki jo je prejel Ignacij Ota, sinu Slavku v odsot-“s« očeta, v spodnji pa izroča prvo nagrado za črna vina Karlu Slavcu
na učencem, dijakom in šolnikom omenjene ugodnosti: predvsem, ker država v tem pogledu očutno zanemarja otroke in povsem pozablja na šolnike, pa tudi zaradi šte vilnih nezgod, ki jih statistika beleži na šolah. Na Lovrihovo pripombo, da bi dežela ne smela priznati te ugodnosti zasebnim šolam, je Giust deial. da bi v takem primeru uvedli nedopustno razločevanje med javn m in zasebnim področjem, kar bi lahko imelo določene posledice zlasti pri otroških vrtcih.
Pri glasovanju so se pripadniki KPI in PSIUP vzdržali, vsi drugi svetovalci pa so glasovali za sprejem nove norme. Deželni svet se bo vnovič sestal prihodnji torek.
VAŽNO ZA OBRTNIKE
Dostava vprašalnih pol brez zakonite podlage
Pokrajinsko združenje tržaških obrtnikov nam je poslalo krajše poročilo, v katerem pravi, da so obrtniki na Tržaškem te dni prejeli posebno vprašalno polo, ki jo je razposlalo ministrstvo za finance in ki naj bi jo obrtniki izpolnili in vrnili v roku 15 dni središču za obdelovanje podtakov pri ministrstvu za finance.
Pobuda finančnega ministrstva, ki ni bila pravočasno najavljena, je povzročila med obrtniki razumljivo zaskrbljenost. Združenje meni, da gre za pobudo brez zakonite podlage, kajti vse do danes niso bile izdane norme, po katerih namerava država oštevilčiti posamezne davčne zavezance s posebnim «fiskalnim številom*. Osrednje vodstvo italijanskega združenja obrtnikov je formalno zahtevalo od finančnega ministra Pelle, naj razveljavi sklep, po katerem ie njegovo ministrstvo razposlalo obrtnikom vprašalne pole in naj v čim krajšem času objasni svoje gledišče o tem vprašanju.
Združenje nadalje obvešča zainteresirane obrtnike, da iim je na razpolago s potrebnimi pojasnili v uradnih urah (10.30-12. in 15.-17.). Naslov se glasi: Unione Provincia-le Triestina Artigiani. Ul. Artisti 2, tel. 36-847.
Prometni ukrepi ob kolesarski dirki
Danes se bo zaključila v Trstu 10. etapa 28. mednarodne amaterske kolesarske dirke po Jugoslaviji. Etapa se bo zaključila v Ul. Loc-chi, blizu cerkve. Kolesarji bodo privozili na cilj po državni cesti 202. Da ne hi prišlo do prometnega zastoja, je tržaški župan Spaceini izdal naslednje ukrepe: v Ul. Loc-chi bo prepovedano parkiranje na obeh straneh ceste od hiše s številko 34/e do križišča z Ul. Giusti-na od 16. ure do 19.30. Vozila, ki bodo v tistem času parkirana, bodo odpeljali z žerjavom mestnih redarjev. Obenem bo dovoljen od 17.45 do 19.30 samo enosmerni promet po naslednjih ulicah:
Ul. Camaro v smeri od predora Montebello proti Ul. Doda,
Ul. Doda v smeri od Ul. Car-naro protij Ul. d’Alpiano,
Ul. d’Alpiano v smeri od Ul. Doda proti Drevoredu C. Elisi, Drevored C. Elisi v smeri od Ul. d’Alviano proti Ul. Schiaparelli, Ul. Schiaparelli v smeri od Drevoreda C. Elisi prot; Ul. Locchi.
Ul. Locchi v smeri od Ul. Schiaparelli proti Ul. Giustina.
V Piranu pripravljajo razstavo det slikarja Alberta Sirka
Mestna galerija Piran pi e tvlja retrospekt vno razstavo del si.arja Alberta Sirka. Pros mo vse lastnike njegovih del ki jih še n: obiskal naš popisovalec, da svoj naslov in seznam čimprej pošljejo Mestni galeriji Piran.
DEŽELNA UPRAVA IN OBČINSKI SVET 0 POSTOPKU ZA GORIŠKI AVT0P0RT
Zakaj zakasnitve na deželnem odborništvu za urbanistiko Predlog občinskega odbora - Stališče posameznih strank
Odgovor deželnega odbornika Dul cija na interpelacijo komunističnega deželnega svetovalca Bergoma-sa o postopku za izposlovanje končnega gradbenega dovoljenja za av-toport pri Štandtrežu (podrobnosti iz deželnega odgovora objavljamo na drugem mestu), je bila osrednja tema sinočnje seje občinskega sveta v Gorici.
Vprašanje je postavil v žarišče sam župan De Simone s svojimi uvodnimi izjavami, da bi zahteve po spremembah regulacijskega načrta, kot jih predlaga deželno od-bomištvo za urbanistiko, privedle do izredne časovne zakasnitve, ker dežela nima z zakonom določenega roka za odgovor.
«Mi smo na politični ravni prikazali nesmiselnost zahteve urbanistov ter smo se tudi ravnali po marčni De Carlijevi izjavi na trgovinski zbornici v Gorici, kjer je pohvalil pravilnost našega ukrepanja o avtoportu in zakonsko nepravilnost tržaškega pri Fernetičih* je dejal župan ter navedel celo vrsto tehničnih, pravnih in finančnih podrobnosti, ki jih deželni odgovor izpušča. Predlagal je, da iz celotnega področja avtoporta izključijo eno šestino, ki sodi v zeleno kmečko površino ter zahtevajo odobritev takšnega popravljenega načrta.
Predlog je podprl svetovalec Lu-pieri, dolgoletni odbornik za javna dela, medtem ko je komunist Bat-tello dejal, da gre za politične odgovornosti levega centra v naši deželi, ki podpira Trst na škodo Gorice. «Zaostritev okoli avtoporta ponovno potrjuje naše prepričanje, da se veliko govori o odprti deželi in o Gorici, mostu na Vzhod, ter se pozablja na te slovesne programske izjave kadar se srečujemo z vsakodnevno prakso Obtoževati urad za urbanistiKo za zakasnitve pomeni, skrivati resnične plati vprašanja, se pravi skladnosti alj neskladnosti načrta avtoporta s s; -osnim regulacijskim načrtom*. nattello je predlagal sklicanje načelnikov skupin in občinskega sveta, da dosežemo javno in široko politično podporo našega snovania ob novem mednarodnem mejnem prebodu.
Liberalec Fomasir je rekel, da je naša slabost pred Trstom v tem, da smo si izdelali pre.iitro in preveč tog urbanistični načrt, tniso-vec Petroni je govoril o očitni avtocestni usmeritvi na Trst, medtem ko socialdemokrat Biancon: meni, da bo ob vzhodni meji dovolj prostora za Trst in Gorico, če se ao nadaljevala dosedanja politika imru in sodelovanja.
Socialist Bellago je rekel, da je svoj čas opozoril občinske svetovalce na stališče odborništva za urbanistiko in da je že takrat pred-
zakonom več vprašanj tehnične in manj politične narave, ter opozoril na možnost popolne paralize, če bi morala obveljati volja politično — upravnih organov.
Težave pri izdelavi načrtov za avtoport pri Štandrežu izvirajo če smo prajvilno razumeli odgovor deželnega odbornika Dulcija deželnemu svetovalcu Bergomasu — iz počasnosti goriške občinske uprave. Odprtje prehoda je mednarodni politični problem, ki ga proučujejo v mešanem italijansko - jugoslovanskem odboru. Jugoslovanska stran bo dokončno odobrila kraj mejnega prehoda, ko bo v posesti odobrenega načrta.
«Dežela je vedno imela infrastrukture mejnega prehoda v Gorici v prvem planu svojega delovanja,* je dejal odbornik DuLoi. «Takšmo usmeritev potrjuje znesek 500 milijonov lir, ki ga je leta 1968 določila občini za mejni prehod, leta 1970 pa nadaljnjih 500 milijonov. Takojšnji izpolnitvi deželne denar-
IIIIIHIIItflllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIia
lagal sprejem deželnih predlogov. «Če bomo tako ravnali, bomo pridobili izgubljeno prednost pred Trstom*, je zaključil.
Odbornik za javna dela Agati je uvodoma povedal, da je sproti seznanjal svetovalce o ukrepanjih v zvezi z avtoportom ter je navedel De Carlijevo goriško izjavo o ubiranju pravilne poti goriške občine ,kar ni mogoče reči za Fernetiče. «Pripravljen sem sprejet; politično in osebno odgovornost, če kaj ni bilo v redu*, je dejal odbornik in podprl predlog za sklicanje sestanka načelnikov skupin.
Razpravo je zaključil župan, ki upa, da bomo dobili za avloport večjo politično podporo. Ugotovil je, da bo z novim urbanističnim
Vpis v enotno šolo do 24. julija
Ravnateljstvo enotne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Randaccdo sporoča, da se bo rok vpisovanja zaključil 24. t m.
Starši ali dijaki sami moraio do tega dne opraviti vse formalnosti za vpis. To lahko storijo vsak dan v jutranjih urah na tajništvu šole.
ODGOVOR ODBORNIKA DULCIJA SVETOVALCU BERGOMASU
Težave pri načrtovanju avtoporta v Štandrežu
Občinska uprava mora sprejeti nekaj predlogov tehničnega značaja, predvsem pa odobriti spremembo regulacijskega načrta
ODPOTOVALI SO V ČETRTEK ZJUTRAJ
Goriški in tržaški taborniki bodo tri tedne v kočevskih gozdovih
Vodi jih prof. Aldo Rupel - Taborilo bo šestdeset mladincev Tovarna «Induplati» v Jaršah jim je darovala 15 novih šotorov
Goriški taborniki pred odhodom na železniški postaji v Novi Gorici
V četrtek zjutraj je 19 goriških fantov in deklet — tabornikov odpotovalo na tritedensko taborenje v Mahovnik pri Kočevju. Naši fantje so se, pod vodstvom prof. Alda Rupla, združili s tržaškimi tovariši. Vsi so v sklopu taborniškega Rodu modrega vala. ki deluje na

Z GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
PO PROMETNI NESREČI JE AVTOMOBILIST ZBEŽAL
Obtožen po členu 133 cestnega zakona, ker ni nudil pomoči ponesrečenki
V trenutku zmedenosti je 58-letni Guerrino Trevisan, doma iz našega mesta, zagrešil kaznivo dejanje, ki ga je skesano priznal. Obtožen je bil prekrška člena 133 cestnega zakona, ker ni nudil po-nrsrečenki pomoči in je zbežal s kraja nesreče.
S prinzem se je Tr >visan oktobra lani peljal po Ul. Faiti proti Gl Cappuccini. Prečkati je seveda moral Ul. V. Veneto iti dati ostalim vozilom prednost. Šofer pa tega ni upošteval in je pri znaku »stop* vozil naprej. V tistem trenutki. pa se je po Ui. V. Veneto pripeljala s kolesom ‘iS-lema Euge-nia Volisi, katero je Trevisan
eodri.
Trevisan je v trenutni zmedenosti zbežal od koder je prišel. Ženska si pri padcu m storila nič hudega, saj so jo v oolnišnico sprejeli s prognozo 5 dni.
Dogodku je bil priča vojaški vodnik, ki si je zapomnil evidenčno tablico Trevisanovega avta. Uro kasneje so bili karabinjerji že na njegovem domu in ga zaslišali. Trevisan je svoje dejanje priznal, povedal pa je, da je zbežal zaradi trenutne zmedenosti in strahu.
Isto je ponovil tudi pred okrajnim sodnikom. Slednji mu je prisodil 2 meseca in 20 dni zapora ter globo 20.000 lir.
Tržaškem in Goriškem. Letošnjega taborenja se bo udeležilo okrog 60 fantov in deklet, ki bodo brez dvoma lepo preživeli v kočevskih gozdovih svoje poletne počitnice.
Naši taborniki so se na letošnje taborenje skrbno pripravili. Imeli so nekaj pohodov. Šli so po partizanskih poteh, sodelovali so na planinsko - orientacijskem pohodu v Števerjanu, na Krasu so imeli dvodnevno taborenje, prav tako so se na Krasu zbrali okrog taborne ga ognja.
Mnogi taborniki so bili oblečeni v nove kroje in so se ponosno kazali drugim, posebno še staršem in drugim sorodnikom, ki so iih prišli pospremit.
Taborniki pa so letos ponosni še na eno stvar. Spali bodo v čisto novih šotorih, k jim jih je podarila torarna »Induplati* v Jaršah pri Ljubljani na posredovanje novogoriškega župana Rudija Šimca.
Dva mlada tabornika. Marko Ču-bej in Darko Semolič, ki sta te šotore skupno s prof. Ruplom pred nekaj tedni prevzela v Jaršah, sta kar navdušena nad lenim sprejemom. ki sta ga bila deležna v tovarni. Iz Nove Gorice sta odpotovala s svojim profesorjem z avtom novogoriškega župana. To ie bilo zanju prvo doživetje: vožnja v mercedesu »Ves črn in čist ie bil*, nam ie povedal Marko Čubei »Nekoč sem so že ped.jal v mercedesu. a tisti je bil star. Ta pa je bil čisto nov in po ovinkih na cesti od Gorice do Ljubljane je šofer

OBLIČJE DOBERDOBA SE SPREMINJA
Sredi vasi bodo kmalu uredili zeleni park in otroška igrišča
Na nogometnem igrišču so spet začeli z delom - Potrebni so še podzemski kanali za odtok vode
Te dni so v Doberdobu, na prostor, kjer so pred kratkim uredili odbojkarsko igrišče, pripeljali mnogo zemlje, s katero bodo uredili občinski park in igrišča za mladino. Še pred nekaj leti je bdi tu navaden travnik, sedaj pa dobiva ta prostor čisto drugačno lice.
Občinska uprava namerava tu u-rediti razna igrišča za otroke, ker se je v vasi zelo čutila potreba po njih. Kot smo že povedali, so do sedaj zgradili že odbojkarsko in košarkarsko igrišče; okrog tega so postavili visoko mrežo, tako ne bodo otroci kvarili gredic in trave, ki jo bodo nasadili. Poleg odbojkarskega igrišča, bodo tu uredili tudi ploščad za kotalkanje ter razne druge športne naprave za atletiko. Ti objekti naj bi služili predvsem mladini, ki se v zadnjih časih zelo ukvarja s športom. Pri letošnjih mladinskih igrah se je pomanjkanje športnih objektov zelo poznalo, kljub temu so mladi
atleti pokazali veliko požrtvovalnost.
Blizu bodočega parka stoji novo poslopje, v katerem so poštni u-rad, namestitveni urad, ambulanta in knjižnica. Poleg tega pa so tu uredili tudi šolsko telovadnico, ki bo v zimskih dneh služila osnovnošolcem in športnikom iz vasi za treninge. Na drugi strani parka stoji poslopje otroškega vrtca, spredaj pa osnovna šola. Vsa ta poslopja s parkom bodo tako tvorila dovršeno enoto v središču vasi.
Za začetno športno dejavnost bodo ti objekti zadostovali doberdobsiki občini, kasneje pa bo prišlo v poštev nogometno igrišče, pri katerem so prav v teh dneh spet začeli z delom.
Igrišče bi moralo biti sicer končano že zdavnaj, vendar so nepričakovane ovire zaustavile norma len potek del. Podjetje, ki ima v zakupu gradnjo, je moralo igrišče
spet razriti, kajti voda, ki se je ob dežju nabirala na njem, ni odtekala. Vso vrhnjo plast zemlje, ki so jo pripelpali iz Laškega, so spet odstranili, tako da so prišli do gole skale. Tu bodo morali kamenje zdrobiti z minami ter pripraviti vzdolž igrišča kanale, v katere naj bi se stekala voda. T*. dela bodo seveda občino stala mnogo denarja, zato je uprava sklenila, da bo črtala nekatera druga dela, ki bi jih morali opraviti okrog, igrišča. Od omenjenih del so črtali asfaltiranje širokega prostora, liri stoji pred igriščem in bi mira’ služiti kot parkirni prostor. Vsekaj kor kaže, da letos igrišče še ne bo uporabno. Tudi ko bo dokončano, bo treba počakati, da se na njem utrdi teren in zraste trava.
Ko bodo ena in druga dela dokončana, bo v občini potrebna samo še večja telovadnica, brez katere ne morejo biti športni objekti popolni.
vozil zelo. naglo. To je bilo lepo!* Mladeniča sta bila seveda navdušena nad sprejemom v tovarni, kjer so jih čakali člani delavskega sveta, fotografi, novinarji, celo televizija ie bila zraven. Prof. Rupel je tam orisal pomen taborniške organizacije v zamejstvu, spregovorili so zastopniki tovarne in delavstva, ki je rade volje dalo našim zamejskim mladincem petnajst šotorov.
Nocoj se na Vrhu začne «piknik»
Danes zvečer se bo na Vrhu pričelo desetdnevno praznovanje, ki ga prirejata krajevna sekcija AN Pl in domače društvo »Danica*. Večer bo posvečen zabavi in igram. Na sporedu bo namreč tekmovanje v briškoii in ples z ansamblom «1 De Salvador* iz Tržiča .
Danes se poročita v Gorici NEVA GORJUP in
prof. IVAN MIGNOZZI Mlademu paru želijo na njuni novi življenjski poti vso srečo in zadovoljstvo profesorji in odbor Glasbene matice.
ne obveznosti, žal, ni sledilo takojšnje načrtovanje tega dela. Šele 29. oktobra leta 1971 je občina poslala v odobritev deželnemu odborništvu za javna dela idejni načrt za strošek 8,9 milijarde lir ter izvršilni načrt prve faze deJ za 1.2 milijarde lir. Dne 6. marca 1972 je odborništvo pozvalo občino, naj vnese potrebne spremembe regulacijskega načrta področja avtoporta, še preden bodo načrt predložili deželnemu tehničnemu odboru. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na tehnična vprašanja odplak in preskrbe z vodo. Tudi v pismu, ki ga je deželno odborništvo za urbanizem 24. februarja 1972 poslalo občini, je poudarjena nujnost, da občina takoj sprejme spremembo regulacijskega načrta. Vse do danes občina Gorica ni odobrila te spremembe, kot so jo zahtevala tehnična deželna telesa, katera pa so tudi v poslednjem razdobju, s pismom od 19. maja letos, sporočila svojo pripravljenost sodelovati s projektanti avtoporta,* je zaključil svoj odgovor deželni odbornik.
Iz goriškega matičnega urada
V dneh 5. in 6. julija je bilo na goriški občini vpisanih 7 rojstev in 5 smrti.
ROJSTVA: Francesco Lorenzon, Sivia Roset, Monica Devide, Am-hur Giuseppe, Davide Visintin, De-si Storari, Giuliana Grendena, Gio-vanni Tuntar.
SMRTI: upokojenec 81-letni elemente Iosimi, frizerka 63-letna Maria Riosa por. Naccimi, kmet 65-letni Angelo Brumat, upokojenec 68-letni Giacomo Fabbreti, gospodinja 88-letna Giovamna Orasch vd. Mazzucco.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.00—22.00: »Su le mani, cadavere, sei in arresto*. P. Lee Lawrence. Barvni film.
CORSO ob 17.30—22.00: »La collina del disonore*, S. Connery in H. An-drews; barvni film, mladini pod 14 letom preoovedan.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Ko so žene imele repe*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.15.
SVOBODA (Šempeter) : »Eskadrila smrti*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Lov na šefa tolpe*, francoski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Mladi levi*, ameriški film - ob 20.
KANAL: «Quo vadiš*, ameriški barvni film — ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
DESKLE: »Smrt trka dvakrat*, italijansko - nemški barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontom e Bassi, Raštel 26. tel. 83-349.
Izleti
SPD Gorica priredi jutri, 9. ju-lija vzpon na prelaz Mokrice (Passo Pramolo) m na vrh Kmiške špice (Gartnerkofel). Odhod bo ob 5. uri zjutraj. Podrobnejša pojasnila na sedežu SPD. Ul Malta 2. tel. 24-95.
Pokrajinski odbor ANPI priredi jutri, v nedeljo, 9. julija, enodnevni izlet v Cerkno z obiskom bolnišnice Franje. Ob tej priliki bo tudi srečanje med italijanskimi in slovenskimi bivšimi borci. Avtobusoma, ki bosta prišla iz Tržiča in Krmina, se lahko točno ob 8. uri pridružijo pri Rdeči hiši tudi drugi izletniki s lastnimi prevoznimi sredstvi.
od danes boš še bolj cenil svoj denar!
J
drop
za kupce zlato jajce ■
Naslovi: Trst
Korzo Italia, 7 - Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji.
8.	julija 1972
VELIKI DVOBOJ V REYKJA VIKU SE BO TOREJ ZAČEL V TOREK
Kako veliki šahovski mojstri predvidevajo zaključek tekme
Ni jih malo, ki menijo, da bo zmagal Fischer, toda veliko je takih, ki računajo z zmago sovjetskega šahista, torej sedanjega prvaka
Dvoboj med svetovnim šahov- .kdo bo zmagal. Nisem se še po-skim prvakom Borisom Spasskim ! ^ovarjal ne z enim ne z drugim*.
Danski velemojster Bcngt Lar-sen je rekel naslednje:
in ameriškim šahistom Bobbyjem Fischerjem se bo torej vršil. Dvoboj. ki bo obsegal 24 partij, se bo začel v torek in Fischer bo prvi »potegnil*, ker mu je žreb dodelil bele figure, seveda za prvo partijo. Dolga napetost zaradi kapricioznosti ameriškega šahista je s tem končana, dejansko pa je Fischer le dosegel to, kar je hotel: na voljo obema šahistoma bo torej 300 000 dolarjev, kar vsekakor ni malo. Fischer si s svojim početjem prav gotovo ni pridobil simpatij občinstva, toda pred dnevi je svoje caprice skušal opravičiti s tem, da živi od šaha, da njega ameriške oblasti ne podpirajo in da mora zato čim več zaslužiti. Pustimo njegova opravičila ob stran, ker gre dejansko za opravičila, ki njegove kapricioznosti ne opravičijo, in si raje oglejmo, kaj mislijo o izidu srečanja najbolj znani šahisti na svetu. Zagrebški tednik cVjesnik u srije-du» je zbral mnenja najbolj znanih šahistov.
Sovjetski šahist Mihail Botvinik je rekel:
«Če izvzamemo Steinitza, sem i-gral z vsemi svetovnimi prvaki. Igral sem tudi s Fischerjem, morda bodočim svet. prvakom. Vi se spominjate, da sem v dobi Petro-sjanovega prvega dvoboja s Spasskim 1966. leta rekel, da mislim, da bo naslov prvaka odšel iz ZSSR, ker razen Spasskega in Talja, nimamo mladih sil, ki bi ga zadržale. Prav tako sem vam rekel, da ima Fischer največ možnosti, osvojiti ta naslov. Š Fische r.em sem igral le eno partijo in končala se je neodločeno. S Spas-skim sem prav tako igral, vendar se ne bi upal sedaj dajati prognoze, kdo bo zmagal*.
Tigran Petrosjan pa meni takole:
»Morda nimam pravice govoriti o izidu tega dvoboja, ker sem i-zgubil tako s Spasskim kot s Fischerjem. Razmišljajoč o tem srečanju pa sem vendarle prišel do določenih sklepov. Pravijo, da je to največje srečanje v zgodovini. Tako govorijo tudi o vojnah. Tn vedno je zadnja vojna največja vojna.
Kadar gledam na prednosti Spas-skega, se mi zdi, da bo on zmagal, toda prav tako bi mogel zmagati tudi Fischer. In vendar več verujem v Spasskega, seveda pod pogojem, da bo »v formi* kot je bil leta 1969. Ljudje me vprašujejo, kako to, da sem izgubil štiri zadnje igre proti Fischerju. Tudi zame je to ostala tajnost. Toda Fischerjeva prednost glede na nas starejše velemojstre je za 80 odst. primerov -mladost. Ko sem leta 1963 v dvoboju potolkel Botvinika in postal svetovni prvak, je Botvinik rekel nekaj, česar v tistem trenutku nisem razumel. Botvinik je rekel: »Boril sem se, da bi ohranil naslov, toda samega sebe sem spraševal, zakaj si to želim*. Prav tako sem silno želel potolči Fischerja v dvoboju v Argentini, toda nekje v podzavesti sem se spraševal: «ln kaj potem, če ga premagam? Preostane mi dvoboj s Spasskim in jaz sem itak že svetovni prvak*. V tej silni želji, da postane svetovni prvak, ima Fischer določeno psihološko prednost. Spasski pa ima prednost, ker ga Fischer doslej še ni nikoli premagal. Vem, kako vse to izgleda, ker sem videl v prvem dvoboju s Spasskim, da je moj nasprotnik potreboval mnogo časa, da je zabeležil prvo zmago, da je razbil led. In še nekaj zagotovo vem. Tako Sn-.sski kot Fischer oba verujeta v zmago*.
Nadaljnji velemojster Mihail Talj pravi takole:
»Ne vem kaj bo če Fischer postane svetovni prvak, vse je odvisno od tega, s kom bo hotel nato igrati. Če zares zmaga, mislim, da se bo sistem tekmovanj za svetovno prvenstvo povsem spremenil. Ali se bo prekucnil z nog na glavo ali narobe, tega ne vem. Fischerjeva zmaga bi ne bila nikakršna senzacija, ker je z dosedanjimi rezultati dokazal, da ima pravico težiti za prvenstvom. Toda če dvoboj izgubi, menim, da bo to na Fischerja vplivalo hudo, ker je prav vse postavil na to karto. To pa bo vplivalo tudi na njegovo moč na njegove šahovske apetite. Spasski se je dobro pripravil za Fischerja, za katerega, mimogrede povedano, ni niti težko se pripravljati. Spasski ima z njim doslej izredne rezultate: 3:0 ob dveh remijih. Kljub vsemu temu, ne vem,
«Da, katastrofalno sem izgubil proti Fischerju z 0:6. Tega ne bom opravičeval. Sicer sem izaubil tudi proti Spasskemu. Ali se spominjate, da sem vam ob zadrjrm dvoboju Petrosjan - Spasski rekel, da bo zmagal Petrosjan.' In nisem pogodil. Zmagal je Spasski. In tudi sedaj pravim:	zmagal bo
Spasski*.
Znani madžarski šahist Lajosz Portis je bil kratek:
»Dvoboj bo zelo težak. Možnost zmage je na strani Fischerja, ker je v zaletu*.
Viktor Korčnoj, sovjetski velemojster, pavi takole:
«Tist;i, ki ga jaz premagam, po navadi postane svetovni prvak. Imam takšno srečo, da ustvarjam svetovne prvake. Premagal sem Talja in kmalu zatem je 1960. leta postal prvak, premagal sem Petrosjana in postal je pravak; premagal sem Spasskega ...Fischerja v zadnji partiji nisem potolkel, izmuznil se je iz težke pozicije. In vendar mislim, da ima on prednost. V polni formi je....».
Argentinec Miguel Neidorf pa misli takole:
»Fischerjev način obnašanja me je razjezil, zato sem si želel, da bi zmagal Petrosjan*.
Sovjetski šahist David Bron-stein trdi takole:
«Dvoboj v Reykjaviku bo zares velik. Toda želel bi videti to srečanje med istimi nasprotniki čez tri leta, ko se ne bo igralo 24 partij, ker bodo tedaj veljala nova pravila, ko se remiji ne bodo računali. Dvoboj Spasski - Fischer v desetih partijah bi bil nepozaben dogodek. Zdi se mi, da je Fischer v povoljnejšem položaju in sedanji svetovni prvak bi si moral ustvariti iluzijo, da je on tisti, ki izziva Fischerja, in igrati v tem smislu. Zelo si želim, da bi vsaj ena partija tega dvoboja trajala tri dni*.
Madžar Laszlo Szabo Je o tem dvoboju rekel takole:
«če bi šlo za šahovski turnir, bi moja Prognoza bik, da bo zmagal Fischer. Fischer je na turnirjih pokazal vso svojo moč in po mojem mnenju je to največji turnir ski igralec sedanjega časa. Spasski pa je odličen v dvobojih in to pomeni, da je za sedaj še povsem negotovo, kdo bo zmagal*.
Rus Aleksander Kotov pa meni takole:
«Zmagal bo tisti, ki je boljši. Spa sski se je dobro pripravil in zmagati bi moral on. Fischerjevi nasprotniki so izgubili, ker niso bili niti teoretično niti psihično pripravljeni igrati z njim...*.
Jugoslovanska igralca Svetozar Gligorič in Bora Ivkov pravita takole:
Gligorie: »Moč Spasskega je v njegovi sposobnosti, da igra vedno v razmerju s svojim nasprotnikom. Fischer ne igra tako. On skuša igrati vedno dobro. Zdi se, da Fischer ima več možnosti za zmago, vendar je vse odvisno od tega, kako se je kdo od njiju na to pripravil*.
Ivkov pa pravi: »Edini dvoboj, s katerim bi mogel primerjati to srečanje, je nepozabni dvoboj med Fraizieram in Clayem. Fischer je dosegel velike rezultate. Spasski je dvakrat potolkel vse največje velemojstre, ki so se borili za naslov. Fischer se tedaj ni boril. Če hočem biti iskren, si želim zmago Borisa Spasskega, ker mi je kot človek bližji. Fischer je stroj. Njemu je šah vse. Spasski je preprost, čudovit človek, ki ga zanimajo mnoge stvari in jaz imam vedno raje človeka v borbi s strojem*.
Sovjetski velemojster An drč Lili-enthal pravi:
»To bo največje srečanje zadnjih let. Dobro poznam igro enega in drugega in moje mnenje je, da bo Boris Spasski ostal še naprej svetovni šahovski mojster*.
Čeh Vlastimir Hort pa meni: »Fischer ima večje možnosti. Kljub temu ne soglašam s tistimi, ki pravijo, da je Fischer največji mojster v zgodovini. Največji so prav gotovo Aljehin in Lasker. La-sker je morda še večji od Aljehina in sicer kot borec in kot psiholog*.
Sovjetski šahist Salo Flor je dal naslednjo izjavo:
«Kljub vsemu spoštovanju, ki ga
imam do Roberta Fischerja, sem stavil 50 rubljev, da ga bo potol kel Petrosjan. To stavo sem izgubil, toda prepričan sem, da bom teh 50 rubljev dobil nazaj ob koncu dvoboja v Reykjaviku. Stavil sem ponovno 50 rubljev, ker verujem, da bo zmagal Spasski*.
Argentinec Oscar Panno je bil kratek:
»Spasski bo ostal svetovni prvak. Redko kdaj zgrešim v svojih napovedih*.
Anatolij Karpatov, ki ga smatrajo za največjega bodočega sovjetskega šahista je bil v svoji prognozi zelo jasen:
»Spasski bo ostal svetovni prvak.*
Robert Byrne, ameriški mojster pravi:
«Fischer bo zmagal z rezultatom 12,5:8,5. Igrala bosta samo 21 partij. Fischer bo prvak za nadaljnjih 12 let.*
Islandec Friedrich Olafsson. pravi takole:
«Veselim se, da je moja dežela dobila organizacijo dvoboja. Vse, kar je bilo v naših močeh, smo storili, da bi dvoboj bil v stilu velikega dogodka. Vedno sem bil prepričan, da ima večje možnosti Spasski. To mislim tudi sedaj*.
V torek se bo začelo. Zvrstiti bi se moralo 24 partij. Ker so tudi največji mojstri v dvomu glede končnega rezultata, se niti mi ne bomo spuščali v prognoze in prepustimo raje času čas in počakajmo, kaj bo povedala bodočnost.
Ansambel «Kras», ki igra te dni na Repentabru na prazniku pršuta in terana	(Foto M. Magajna)
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
Tržaški kinoforum: zaključni pregled
Zaključile se e sezona 1971-72 kolektiva tržaškeaa kinoforuma. namen krožka ie bil dvojen: kulturni in politični. Zato se ie prvotni spored razčlenil v marksistične analizo kulture in filmskih proizvodov ter v politično uporabo filmov, predavani in drugih množičnih sredstev v funkciji diskusije o problemih, ki se tičejo levice.
O prvem delu sporeda smo že večkrat poročali. V številki 2-3 revije «Dan» mu je posvečena daljša analiza. Kar se tiče drugega tipa delovanja, političnega v ožem pomenu besede, se je predvsem izkazalo, da je filmski krožek do-st krat neprimerno sredstvo za tako dejavnost, razen izjemnih primerov. Tržaški kinoforum si je v začetku sezone postavil za glavni cilj razvoj alternativnih struktur za proizvodnjo in širjenje filmov, te strukture naj bi ne temeljile na konsumiranju temveč na debatiranju in reševanju organizativnih
imiiimiMiiiiiimmiiif iiiii,nuni Hlinit, n.....................................................................iiiiiimiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KADAR LJUDJE NIMAJO KAJ POČETI...
KRISTUSOVA «ZADEVA» SPET PRED SODIŠČEM
Dva «pravoverna» Juda hočeta razčistiti, zakaj so Kristusa sodili nepravično in nepravilno
JERUZALEM, 7. — Judovski odvetnik Izak David namerava s svojo zadevo »iti do konca*. Sklenil je. da bo s tožbo, ki so mu jo odklonili pri vrhovnem sodišču, nadaljeval. In zakaj? Mladi izraelski odvetnik Izak David ie v imenu svojega klienta Davida Bita-na vložil pri izraelskem vrhovnem sodišču tožbo »za razčiščenje* zadeve. ki ie stara skoraj 2000 let. Hoče namreč doseči, da bi izraelsko sodišče »oprostilo* Kristusa vseh obtožb, ki so mu jih naprtili pred 2000 leti. Izraelsko sodišče je tožbo zavrnilo ker da snov, ki
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniuti
Sredi
New Yorka klinika za akupunkturo
NEW YORK, 7.-0 akupunkturi in njenem prodiranju v ZDA smo že pisali. Danes se k zadevi vračamo. V medicinskih krogih ZDA je še vedno veliko tistih in še posebei kvalificiranih strokovnjakov, ki so do akupunkture skeptični Kljub temu se ta način zdravljenja v ZDA vedno bolj u-veljavlja. Nov dokaz za to je prva klinika v New Yorku, ki je specializirana za to staro »tehniko uporabe igel*, to se pravi za zdravljenje, ki ie v Aziji staro že najmanj 2000 let.
Ob navzočnosti časnikarjev, televizijskih in radijskih kronistov, predstavnikov krajevnih občinskih oblasti in zastopnikov krajevnega združenja »Prijatelji Kitajske* se je dvanajst prostovoljcev podvrglo demonstrativnemu zdravljenju z a-kupunkturo. to se pravi da je dvanajst prostovoljnih pacientov pristalo, da so jih z iglami vbadali v noge, v vrat, v obraz, v ledja in še marsikam drugam. In vsi so ob koncu zdravljenja izjavljali, da niso čutili nobenih težav, nobenih bolečin. Nasprotno, neki bivši poklicni teniški igralec je celo izjavil, da se sedaj veliko bolje počuti. Dolgo let ga je mučil artritis.
V središču Manhattna so v Ulici LexingtQn Avenue v modemi palači uredili v prvem nadstropju kliniko za akupunkturo. Klinika razpolaga s šestimi strokovnjaki, od katerih so štirje Kitajci, in sicer stari kitajski dosel.ienci, ki že dolgo dolgo let živijo v ZDA, poleg njih je tu ameriški specialist dr. Arnold Benson. ki je tudi direktor klinike. Ob njih pa je še elektronski inženir Yao We-Lee. ki je po rodu Kitajec, ki pa živi sedaj v ZDA. študiral pa je v Izraelu, kjer se je posvetil e-lektroniki. V tem svojstvu je izdelal miniaturen računski stroj, s katerim more tudi nekdo, ki se na akupunkturo ne spozna, lokalizirati na človeškem telesu tistih štiristo in še več točk. ki so za akupunkturo «nteresantne».
miiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMMiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimMiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Razumevanje vašega predstojnika bo spodbudno za vaše cilje. Predrznim in egoističnim nasprotnikom bo treba dati odgovor.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prilagodite svoje načrte realnim možnostim. Samo tako boste dosegli uspeh. Vaš zgled naj služi mlajšim.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-goden trenutek za predložitev neke prošnje. Ne silite v ospredje, če tega ne zaslužite. Verjetno daljše potovanje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugoden dan za sklepanje profesionalnih sporazumov. Razčleniti bo treba
nejasno vprašanje. Nesoglasje v sentimentalnem življenju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Umsko močnejši tekmeci vas bodo skušali izpodriniti. Potrebna bo potrpežljivost. Srečne ure z lubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Možnost nesporazumov v poslovrrh odnosih. Računali boste lahko na vplivno podporo. Pismo z dobrimi novicami.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dogodki bodo potrdili pravilnost vaše odločitve. Zajamčen uspeh v družbi. Prijeten večer s prijatelji.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugodna priložnost za profesionalno
napredovanje. Ne bodite tirani v srčnih zadevah.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Reagirati bo treba proti nepravični razsodbi. Posvetite se zdravemu in vzgojnemu branju. Soglasje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobre možnosti za umetnike in obrtnike. Ne posojajte denarja nikomur. Okoliščine vam bodo pomagale v posebno težkem trenutku.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Današnji stiki vam bodo prinesli u-gled in zaupanje pred predpostavljenimi. Nadzirajte svoj karakter.
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Pozor pred predsodki, ki bi utegnili pokvariti plodno sodelovanje. Vaš bližnji sorodnik bo potreboval pomoči.
jo obravnava, ne spada v kompetenco rednega sodišča in da sploh ne gre za sodno zadevo, pač pa da ie v tem primeru zadeva zgodovinskega značaja in se zato o tem sodna ustanova ne more izreči. Proti temu sklepu vrhovnega sodišča bo torej Izak David nastopil «v drugi instanci*.
Predvsem je treba tu povedati, da zadeva, ki jo načenjata David Bitan in njegov odvetnik Izak David. ni nova. O tem, kako bi Kristusa oprostili vseh »krivic*, zaradi katerih ga ie nekoč, v smislu svetopisemske zgodbe, sodišče obsodilo na smrt. je bil že velikokrat govor. Tisti Judje, ki se prištevajo med tako imenovane pravoverne Jude. so skušali že večkrat «sneti s Kristusa* odgovornost za nekatere »grehe* oziroma «prekrške». da ne rečemo »zločine*, ki so mu jih očitali, preden so ga obsodili na smrt. David Bitan in Izak David spadata tudi med pravoverne Jude. Živita pa v Eilatu ob Rdečem morju.
Potem ko ie izraelsko vrhovno j
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
V stare kmečke domove se vrinja civilizacija
Pozitivne stvari, ki jih ne odklanjamo, nosijo s sabo tudi negativne lastnosti
sodišče, ki so ga sestavljali trije sodniki, zavrnilo tožbo je odvetnik Izak David sklical tiskovno konferenco in izjavil, da namerava «zadevo nadaljevati* Rekel je, da bo zahteval «revizijo» in to na »plenarnem zasedanju vrhovnega sodišča*. To pa predvideva zasedanje vseh devetih članov vrhovnega sodišča in ne le treh ki so njegovo tožbo zavrnili v prvem zasedanju.
V zvezi z vso zadevo, ki je. kot smo že rekli, stara, velja dodati še nekaj: mladi »pravoverni* Jud David zatrjuje, da njega ne zanima ugotoviti «6e je bil Jezus Kristus nedolžen ali ne. seveda glede tega. kar so mu očitali...» »Jaz hočem, da se prouči in preveri sodni proces kot tak. Jezusa Kristusa je obsodilo rimsko sodišče, to je sodišče, ki ie imelo svoje predsodke nasproti ludom. Pioces, o katerem je govor, se ni vršil v smislu ustreznih predpisov. /.-'t, zahtevam, da vrnov-m: sodišče da primerno izjavo iz ketere bd izhai.\lo da je bil« sodna obravnava proti Kristusu v nasprotju tudi s sodnimi prs Spisi. v nasprotju s postopnikom.*
Odv. Izak David še nadaljuje: »Sramotno je. kako je bil Kristus sojen. Sodna obravnava preti njemu je bila prava sodna napaka, bila je potvarjanje samega sodstva. In to sodno napako Judje nosimo že skoraj 2000 let. Po mo jem mnenju bi primerna izjava izraelskega vrhovnega sodišča vsaj deloma ublažila antisemitizem v svetu. Sodno mnenje v tem smislu bi moglo spodnesti nekatere trditve antisemitov, kj bi imeli manj elementov za podžiganje mržnje proti Judom v svetu.*
Čeprav ima antisemitizem povsem drugačne korenine čeprav se danes nihče več ne ozira na ono «zgrešeno» razsodbo izpred 2000 let, nadaljujmo s hipotezami izraelskega odvetnika, ki kljub svojim mladim letom in kljub odklonitvi vrhovnega sodišča nadaljuje s svojo «akci.jo». »Vrhovno sodišče — pravi izraelski odvetnik — se noče izreči glede pravičnosti ali nepravičnosti tedanje razsodbe. Rekli so mi. da ie Kristusa obsodil na smrt rimski guverner v Judeji Poncij Pilat in da je obsodbo v bistvu izreklo tuje vojaško sodišče. Toda to ni vse. to ni bistvo zadeve*.
Izak David je poldrugo uro razlagal sodnikom vrhovnega sodišča svoje stališče ter stališče Davida Bitana. Seveda brez haska. Sicer pa je vsa ta zadeva brez haska in smisla saj se tudi Cerkev že zdavnaj ne ukvarja več s tem in je posebno v sedanji dobi ta problem že zdavnaj nepomemben.
K vsemu temu bomo dodali da je Izak David dolgo let živel na Angleškem, kjer ie tudi študiral, njegov klient David Bitan pa se je priselil v Izrael iz Francije.
Panorama streli v is'rskem trgu Grožnjanu
Stari kmečki dom izginja. In to ne samo v neposredni bližini mesta, pač pa tudi v bolj oddaljenih krajih, tudi že v notranjosti Istre. In ne bo več dolgo, ko bo stari kmečki dom tudi v Gornji Bujščini le še spomin. Po raznih naseljih, kot sta tudi Grožnjan in O-prtalj, je starih iz kamna zidanih hiš veliko, toda brž ko ta naselja povežejo asfaltne ceste, brž ko se izboljšajo prometne zveze, gredo vse značilnosti stare kmečke dobe kmalu v pozabo. Pravzaprav že sedaj, ko so vasi tega odročnega področja povezane le s tako imenovanimi belimi cestami, torej z makadamom, so marsikaj izgubile od preteklosti. Stara tradicija, stare navade se niso mogle upirati novostim, ki jih prinaša civilizacija. Ne bi hoteli trditi, da to ni prav. Nasprotno, človek teži za udobnejšimi življenjskimi razmerami in za življenjem z mani truda, zato je električni štedilnik dobrodošel, še bolj dobrodošel je pralni stroj, da ne govorimo o drugih pozitivnih plateh, ki jih prinaša naša civilizacija, kot so radijski in televizijski sprejemnik, bojler itd.
Toda te dobre strani, ki jih je prinesla s seboj naša doba, so pregnale iz domov stara ognjišča z »napami*, na katerih so bile razvrščene tipične stare skodelice in »bokalete*, izginili so trinožni stolčki, izginili so kotli, izginili so skledniki ali «škancije», na katerih je bila razvrščena »zemljena posoda*, to se pravi sklede, skodelice in krožniki, kar je bilo vse iz žgane gline, skratka posoda, na katero ie bila nekoč sleherna gospodinja ponosna, seveda če je je bilo veliko in če je bila lepa in čista. »Zemljeno posodo*, vsaj nekaj tega. so delali tudi v Gornji Bujščini. Seveda pred davnim. V teh vaseh se bo še našel kdo. ki se spominja, kako so v vaseh okoli Završja prinašali domov ilovico v brentah in jo doma bosi gnetli, nato rezali v tenke liste, iz katerih so oblikovali posodo, ki so jo nato nekaj dni sucili^ na soncu, nato na žgali v pečeh.
Tu pa tam se v kuhinjah še najde kaka klopica, ki je nekoč služila na ognjišču in na katere so radi sedali starejši ljudje. Toda lepih starih skrinj, ki so jih bile nekoč hiše polne, ni več. Izginile so. Marsikatero so turisti od-
peljali čez mejo. druge so se »preselile* v bližnja mesta, kjer so si meščani z njimi uredili »starinski kotiček* v stanovanju, največ oa jih ie končalo v shrambah ali celo hlevih, kjer so jih razjedali črvi ali so razpadle za radi vlage.
Tu pa tam vendarle najdemo še kako stopo, s katero so nekoč
drobili koruzo ali phali ječmen za tipično istrsko kmečko jed — mineštro. Na domu družine što-kovac v P or opatih še vedno »živi* stara stopa. Precej velika .ie in dobro izdelana. Težko bi bilo mestnemu človeku, še posebej mlademu. pojasniti, kaj je stopa in kako deluje, toda nekoč ie bila nujno orodje sleherne podeželske kolikor toliko premožne družine.
Če so stope izginile, če že ni več govora o ognjiščih, zg la volki h in starih gospodinjskih pripomočkih. se pa še vedno najde staro kmečko orodje. Mislimo pri tem na grablje, vile. jarme in druge predmete, ki so jih nekoč in še pred nedavnim delali izključno doma in na roko. Nekaj orodja je tudi iz pretekle dobe. ki sol ga izdelali domači kovači.
Toda vse to izginja in nove potrebe se zadovoljujejo le s takoimenovanim «kupovnim blagom*. to se pravi s predmeti, ki se kupujejo v mestu ali pa v podeželskih trgovinah. Danes spada že v spomin nekdanja kmečka »blazina* s koruznim listjem, prav tako spada že v preteklost stara »ponjava* to se pravi stara doma tkana odeja iz grobe domače volne. Prav tako ni več govora o starih doma tkanih rjuhah. ki so bile tako trde. grobe, da so kar «rezale» ali »gulile*. ko ie človek legel Toda tedaj je bil kmečki človek zvečer tako utrujen, da tega ni niti o-pazil. ko ie legel k počitku.
Za sedai ie stara istrska hiša v Gornji Bujščini od zunaj še vedno takšna, kakršna je bila pred desetletji, pred stoletji. Notranjost se je spremenila, posodobila. Ljud je. ki so našli zaposlitev v iodu stri.ji in razpolagajo z več sred stvi, so marsikaj modernizirali Tam pa, kjer je ostalo oo sta rem. tam prav gotovo živi le ka ka starka, kak starec.
T. F.
in političnih problemov, ki se tičejo proletariata in njegovih zaveznikov. Dejansko do stalnega de' lovanja v tem smislu ni prišlo, morda tudi zaradi pomanjkanja sil.
Zato se je ta politična dejavnost krožka oma ila na spored v osrednji dvorani kinematografa Astra, kamor je prihajala že precej politično zavestna in pripravljena publika.
Ta spored je vseboval, poleg ciklusa o marksistični analizi filma. še ciklus o odporniškem gibanju in ciklus o reformah. Prvega od dveh je krožek precej zanimivo izpeljal, kljub temu da ni vzbudil pri članih zaželenega zanimanja. Predvajani so bili filmi «All’armi siam fasc:sti» režiserjev Miccicheja, Del Fr a ja in Mangi-nijeve. «II terrorista» Gianfranca De Bosia. tAchtung! banditi» Carla L\žzanija. «Corbarh Valentina Or-sinija. italijanski dokumentarec o obisku Mussolinija pri Fiatu in dva slovenska dokumentarca o odporništvu na Primorskem. O odporniškem gibanju so predavali člani Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Juli ski krajini, zgodovinarja Ester Fano in Romolo Gobbi ter član Centra za marksistične študije v Rimu. Krožek sam je proizvedel avdiovizualno predstavo o fašizmu v Trstu. Kinoforum je skušal obravnavati odporništvo kot izraz i-stepa razrednega boja. ki se razvija še danes.
Kar se tiče ciklusa o reformah, ni prišlo do najavljenih predavani zaradi kritičnega političnega momenta. Predavati bi bili morali člani izvenparlamentarnih levičarskih skupin Potere operaio in Lotta con-tinua. ki se nista hoteli izpostaviti še večji represiji. Prišlo ie le do manifestacije skupine Manifesto. Kinoforum trdi. da e povabil k sodelovanju te skupine ne zaradi sektaštva, temveč zato da stimulira diskusijo v celotni levici. Dejansko se je ciklus omejil na predvajanje filmov «Tribuna padrona-le* U,ga Gregorettija «La fabbri-ca» De Seri sa. Lauriella Liberti-nija in Nona. «11 sasso in bocca» Giuseppa Ferrare ter (izven sporeda) «1 compagnh Maria Moni-cellija.
NA FILMSKIH PLATNIH
llalo Atfaro:
«Decameron n. 3»
Vedno več je filmov, posnetih po Boccacciovem «Decameronu» in vedno manj je v njih Boccacciovega duha. hala Alfara «Decameron n. 3 (Le piu belle donne del Boccac-cto)» e dolgočasna in neznosno režirana skupina zgodb, ki ni vredna daljše opredelitve. Igrajo Be-ba Lončar Femy Benussi (čudno je slišati: dve jugoslovanski igralki. ki govorita florentinsko narečje .. seveda sta duplirani) Marina Malfatti. Angela Covello itd-
Don Weiiv
«Ghost in the Invisible Bikini«
Ameriški film Dona Weisa »Ghost in the Invisible Bikini* (11 castel-lo delle donne maledette 1966) je parodija grozljvke ki le tu pa tam, zabava. Zanimiva ie zaraS pristnosti dveh zvezd grozljivega filma: Boris Karloff in Basil Rath-bone: z njima igrajo Susan Hart, Nancy Sinatra itd.
SERGIJ GRMEK

fetfiilf
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo jih spet; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klarinetist G. Brezigar; 18.50 Orkester; 19.10 Bednarik: Moja srečanja; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 J. Vošnjak: »Ministrovo pismo*;
21.45	Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Glasbena fantazija; 16.25 Koncert; 19.30 Deželne vesti.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 14.30,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Ansambel Dixieland; 10.41 Plošče Rekord;
11.00	Uspeli motivi; 11.15 Nove plošče; 11.45 Glasba in pesem;
12.00	Glasba po željah; 13.30 Fu-morama; 14.00 Filmske vesti;
14.10	Relax; 14.40 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 15.05 Plošče; 18.00 Sobotno popoldne;
18.45	Popevke; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 2100 Glasbeni večer;
21.40	Glasbeni weekend.
NACIONALNI PROGRAM „ 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
12.10	Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Pisana glasba; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Spored za mladino; 16.20 Znanstvena oddaja; 16.30
SOBOTA, 8. JULIJA 1972
Oddaja za počitnice; 17.10 Veliki variete; 18.45 »Camaleonti*; 19.10 Hanod Pintker: «11 custode*; 22.10 Večerna serenada.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Pojeta Enzo Jannacci in Dominga; 8.40 Pesmi za odrasle;
9.30	Strnjena komedija; 10.00 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Mala ital. enciklopedija; 13.50 Zakaj in kako?;
14.00	Plošča za poletje; 15.40 Al-to gradimento; 16.35 Program s Franco Valeri; 17.40 Ping pong; 18.35 Glasbene komedije; 2010 Operni koncert; 21.00 Cantagiro.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Sodobna glasba; 14.00 Klavirske skladbe;
14.45	Simf. koncert; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.15 Florentinski trio; 18.00 Sopranistka Ma-riorie Wright; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert;
21.30	Koncert v Rimu; 22.45 P. Salinas: «Julia e le sue fonti*.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Hartmannova Simfonija štev. 6;
9.45	Sodobna ital. glasba; 10.10 Griegove skladbe; 12.20 Cimarosa: štiri sonate; 12.30 Sodobni interpreti; 13.30 Haendlove skladbe.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00,	11.00,	14.00,
20.30	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10 35 Pihalni orkester; 11.20 Pri vas doma: 12 90 Turistični napotki; 13.30 Naši epe mi pevci; 13.30
Kmetijski nasveti; 13.40 Po doma če; 14.30 Priporočajo vam...
15.10	Collodi - I. Petrič: Ostržek
15.30	Zabavni akord; 16.00 Dogod ki in odmevi; 16.40 Odmevi z na šega Jadrana; 17.00 »Vrtiljak*
17.40	Z orkestrom Minnich; 18.5 Kitara v ritmu; 19.00 Aktualnosti
19.45	S knjižnega trga; 20.0 Lahko noč, otroci!; 20.15 Z ansam blom Slaka; 21.00 »V soboto zve čer*; 22.15 Godala v ritmu; 22.3 Zabavna radijska igra; 23.20 Od daja za izseljence; 00.05 S pesmi jo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 Program za mladino
19.30	Nabožna oddaja; 19.45 Iz žrebanje loterije; 19.50 šport h kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Can tagiro; 22.30 Film: »Zobobol* : Stanom Laurelom in Olivero« Hardyjem; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Jacque< Baratier; «Gli intrusi venuti ds lontano*; 22.35 Rossinijeva: «Ls cambiale di matrimonio*.
JUG TELEVIZIJA
15.00	VVimbledon: Teniški turnir — finale moških; 18.40 Pesmi in plesi; 19.10 Obzornik; 19.25 Disneyev svet — film; 20.15 Mozaik; 20.20 Usodno nebo; 21.00 TV dnevnik; 21.25 3-2-1; 21.30 Melodije Jadrana — Split 72; 23.0C Tekmeca — film; 23.50 TV kažipot: 00.10 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
15.00	Tenis: Wimbledon; 20.45 Za koncert tedna; 21.15 Poročila; 21,30 Besedo ima obramba: »Brez trka nja»; 22.20 Mali koncert.
L
OSMA ETAPA AMATERSKE KOLESARSKE BIRKE «PO JUGOSLAVIJI*
Lavruškin (SZ) v rumeni majici Danes cilj devete etape v Trstu
Tekmovalci bodo prispeli na cilj v Ul. Locchi približno ob 18.30
LJUBLJANA, 7. — Današnja eta-P® 28. kolesarske dirke po Jugoslaviji, Zagreb — Ljubljana (140 je popolnoma spremenila po-ložaj na skupni lestvici. Triindvaj-set kolesarjev je privozilo na cilj z več kot 4 minutama prednosti, njimi pa ni bilo nobenega vid-nejsega jugoslovanskega reprezen-tanta. Etapno zmago je osvojil Nizozemec Van Kokken pred Francozom Eclassonom. Omeniti je tre-°a odlično peto mesto starega jugoslovanskega reprezentanta Radoša Cubriča. Rumeno majico najbolj-f®8a je prevzel Sovjet Lavruškin, ki ima več kot dve minuti pred-nosti pred Mesleyem. Frelih, ki je ** cj0 včeraj na tretjem mestu z nekaj sekundami zaostanka, jc kcMsnil na šesto mesto.
Posebno so razočarali jugoslovan-®ki kandidati za olimpijske igre, ?aj so pokazali, da so popolnoma !Zver' forme. Po razmeroma do-in zadovoljivem začetku so r^daj popolnoma popustili in nima-S več nobene možnosti za zmago, ^aj apienimo le, da je olimpijski eprezentant Zakotnik na predzad-mestu z več kot 14 minutami a ostanka! Vsi najboljši Jugoslo-■ so na zelo slabih mestih, Fre-JJ?.* ,ki kolesari komaj dve leti. jc ,uspešno brani jugoslovan-ke barve, žal pa mu manjka' iz-^swiost in je precej dvomljivo, t* • svoje šesto mesto obdržal 1R,1 Jutri, ko bo treba najprej na JEl® visoki Vršič, nato pa pre-ziti se 145 km do Trsta. Danes I Je odstopil dvakratni zmagova-Val gjg1* *Po Jugoslaviji* Rudi
Vrstni red na cilju:
L Van Kokken (Niz.)	3.0813”
2- Esclassan (Fr.)
“• Trišin (SZ)
L Jelič (Jug.)
5- Čubrič (Jug.)
Skupna lestvica po 8. etapi:
L Lavruškin (SZ)	18.31’59"
*• Mellett (Fr.)	2’09’ zaost.
Esclassan (Fr.)	3’
’• Kalnienks (SZ)	3’01”
”■ Thallmann (Švi.)	311”
Frelih (Jug. - mladi)	311”
‘- Pocmja
*• Kuvalja
17.	čubrič 24. Leček
Ekipni vrstni red:
1.	Sovjetska zveza	55.35’48”
2.	Jugoslavija A	6’50” zaost.
3.	Jugoslavija B	15’45”
4.	Poljska
5.	Jugoslavija (mladi)
Jutri bosta na vrsti dve etapi. Zjutraj se bodo kolesarji povzpeli z Jesenic na Vršič (37 km), kamor bodo prispeli okrog 10. ure. Popoldne pa bodo ob 15. uri startali iz Kobarida proti Trstu. Mejni prehod bodo prešli pri Stupici, nato bodo šli mimo Pulfera v Čedad, Videm, Buttrio, Krmin, Gorico, Doberdob (kjer bo leteči cilj), Romke, Tržič, Sesljan, Prosek, po državni cesti 202 do Montebella, nato pa po Elizejskih poljanah v Ul. Locchi, kjer bo cilj predvidoma ob 18.30.
Nagrade in pokal za zmagovalca na letečem cilju v Doberdobu je priskrbela doberdobska občinska u-prava s pomočjo vseh vaščanov. Te dni so namreč pobirali prispevke in Doberdobci so rade volje pomagali, kajti tako doživetje,
kot je dirka, ki gre skozi njihovo vas, ni vsakdanja stvar. Na pokalu, ki ga bodo podarili zmagovalcu, je slovenski napis.
Na splošno pričakujejo vsi po Krasu in v obmejnih krajih z velikim zanimanjem to dirko. Imeli bodo namreč možnost videti znamenite kolesarske tekmovalce, posebno še iz vzhodnih držav. Med njimi je namreč mnogo dirkačev, ki bodo šli na olimpijske igre in so amaterski državni prvaki.
VCSLAMU
TRST, “ — V Barkovljah bo 9. julija že šesto veslaško tekmovanje med štiridesetimi ekipami, ki bodo zastopale Julijsko krajino, Veneto, Dunaj, Koroško, Istro in Slovenijo.
KOŠARKA
BJM, 7. — Italijansko košarkarsko prvenstvo A lige 3e bo pričelo 22 oktobra. Na Vern bo nastopala štirinajst ekip, med katerimi bo tudi Snaidero \i ”'dma.
MALO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
V finalnem srečanju Brazilija - Portugalska
Jugoslavija se bo potegovala za 3. mesto v tekmi z Argentino
RIO DE JANEIRO, 7. — Portu- I galska se bo v nedeljo srečala v finalu nogometnega1 tekmovanja za pokal neodvisnosti z Brazilijo. Portugalci so se uvrstili v finale, potem ko so premagali Sovjetsko zvezo z 1:0 (0:0).
V borbi za tretjo in četrto mesto se bosta srečali Jugoslavija in Argentina. Jugoslavija je namreč premagala z 2:1 (1:0) Češkoslovaško. Za Jugoslavane sta dosegla gola Bajevič in Džajič, Čehosluvaki pa so skrajšali razdalje z avtogolom Katilinskega minuto pred koncem srečanja. Jugoslovanski nogometaši so bili stalno v premoči, le proti koncu so nekoliko popustili.
Argentina je premagala Urugvaj z 1:0, sodnik pa je razveljavil tiri gole zaradi off-sidea.
Lestvica obeh skupin:
SKUPINA B
SKUPINA A
1.	Brazilija
2.	Jugoslavija
3.	Škotska
4.	ČSSR
•iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiin,i imun,i,n,m,lunin, m uiuiumi mini niiiiu niiiiiiiiii imu um miiiuiiii inmunimmn n, iiiuniiiiiiiiii iiihihh
6. ETAPA MEDNARODNE KOLESARSKE DIRKE «T0UR DE FRANCE»
Guimard ni popustil Merckxu v poslednji ravninski etapi
Jutri bodo tekmovalci počivali, nato pa se bo začel naskok na gorska sedla
BAYdNNE, 7. — Nizozemec Duy-dam je zmagal v šesti etapi kolesarske dirke po Franciji. V sprintu je premagal šest kolesarjev, med katerimi je bil Italijan Castelletti drugi.
Po tej zadnji ravninski etapi je Guimard še vedno prvi na lestvici in je celo povečal svoj naskok pred Merckxom za dve sekundi. V enem izmed dveh letečih ciljev, kjer dajejo odbitke, je premagal v sprintu svetovnega prvaka. Dan pred pr-
Zmagovalec šeste etape Duyndam ob prihodu na cilj
MLADOSTNI DNEVNIK “• SIMONA RUTARJA
vim počitkom je Guimard še vedno najboljši na Touru in nič niso pomagali vsi Merckxovi poskusi, da bi mu odvzel rumeno majico.
«Asi» so danes po celotedenskem boju počivali in so prepustili pobudo za pobeg mainj znanim kolesarjem. Ti so popustljivost velikih takoj izrabili in skupinica sedmih kolesarjev si je kmalu pridobila minuto prednosti, kar ji je zadostovalo, da je nemoteno prišla na cilj.
Etapa je bila razmeroma dolga, nikomur pa se ni ljubilo napasti rumene majice. Vsi že namreč mislijo na prihodnji teden, ko bodo na vrsti vsi gorski prelazi in se bo praktično odločalo1 o zmagovalcu letošnjega »Toura*.
Jutri bodo kolesarji počivali v Bayonnu, v nedefjo.lpa bo na vrsti prva gorska etapa Bayonne — Pau, ko bo treba preko prelaza Aubisque.
Vrstni red na cilju šeste etape Bordeaux — Bayonne (185 km):
1.	Leo Duyndam (Niz.) 5.4410”
2.	Luigi Castelletti (It.)
3 Guy Santy (Fr.)
4.	Grelin (Fr.)
5.	Van Neste (Bel.)
6.	Bruyere (Bel.)	5.44’52”
7.	Gualazznni (It.)	5.45’39"
8.	Delepime (Fr.)	5.45’39”
9.	Merckx (Bel.)	5.45’43”
10.	Van Linden (Bel.)
11.	Karstens (Niz.)
12.	Guimard (Fr.)
13.	Krekels (Niz.)
14.	Verbeeck (Bel.)
15.	Nassen (Bel.) in drugi Skupna lestvica po šesti etapi:
1.	Cyrille Guimard	(Fr.) 29.391 2”
2.	Eddy Merckx (Bel.) 11” zaost.
3.	Swerts Roger (Bel.)	30"
4.	Ocana (Šp.)	1’02”
5.	Hezard (Fr.)	1’21”
6.	Thevenet (Fr.)	1’25”
7.	Godefroot (Bel.)	1’36”
8.	Gimondi (It.)	1’42”
9.	Verbeeck (Bel.)	1’52”
10 De Witte (Bel.)	2’21”
11.	Zilioli (It.)	2’23”
12.	Vianen (Niz.)	2'27”
13.	Van Mareke (Bel.)	2’29”
14.	Vasseur (Fr.)	2’39”
15.	Beysens (Bel.)	2’59"
• • •
FELTRE (Belluno), 7. — Devet držav se bo udeležilo v nedeljo
mednarodne kolesarske dirke v Bellunu, ki bo veljavna za predolimpijsko izbiro. Kolesarji iz Avstrije, ČSSR, Poljske, Madžarske, Damske, Romunije, Zah. Nemčije, Nizozemske in Švice bodo morali prevoziti 175 km. Poleg teh reprezentanc bodo sodelovali seveda tudi Italijani s svojimi najboljšimi a-materji.
MLADINSKE IGRE
RIM, 7. — V Rimu se nadaljujejo finalna srečanja med predstavniki raznih pokrajin za naslove mladinskih iger. V kolesarstvu je zmagal Turinčan Luigi Mantino s precej visoko poprečno hitrostjo 39 km na uro.
V	košarki je v moškem polfinalu Turini , omagal Raguso. Arezzo pa j« odpravil košarkarje iz Vidma. Za naslov najboljše odbojkarske e-kipe se bosta potegovala Padova in Sassari.
V	plavanju so oddali zadnje štiri naslove. Zmagali so Ponteprimo iz Turina, Lo Faro iz Alessandrie, Co-senzova iz Rima in Grugnijeva iv Milana.
TENIS
IVIMBLEDOISI, 7. — Američanka Billie Smith je zrnagaia v finalu zenskega te,ir-tega turnirja v Wim bledonu. Nepričakovano je premagala Avstralko loolagongovo s 6:3, 6:3. Dvoboj je Uajal le 48 minut, kajti Amerčannu je bila premočna za svojo nasprotnico, ki ,t oila prejšnja prvakinja
M # #
Chris Evert in Jim Connors sta na prvih straneh vseh londonskih časopisov. Toda ne zaradi svojih teniških uspehov, pač pa zaradi ljubezenske idile, ki naj bi po mnenju časnikarjev vzklila med obema teniškima prvakoma. Medtem ko Evertova, ki ima sedem najst let, zanika, da bi bilo med njima kaj več kot le prijateljstvo, je Connors izjavil, da je v dvanajstih dneh, odkar se poznata, spoznal pravo ljubezen. Sevedn je bila vprašana za mnenje tudi Connorsova mati. Ta pa ni odkrila nič bistvenega, kajti njena skrb je, da bi se sin čimbolj uveljavil na teniškem igrišču in je ne zanima njegovo zasebno življenje.
1.	Portugalska
2.	Argentina
3.	SZ
4.	Urugvaj
3 5 3 3 3 1 3 1
ATLETIKA
Borovci naskakujejo društvene rekorde
Na deželnem tekmovanju, ki bo danes popoldne v San Vitu al Ta-gliamento bodo nastopili tudi atleti Bora in sicer: v metu kopja Udovič in Ruzier, v teku na 400 m čez ovire Švab. v metu diska Cesar, v teku na 800 m pa Grgič. Dabre rezultate lahko pričakujemo od Švaba in Cesarja (ki bo v metu diska morda premaknil svoj osebni rekord nad 40 m). Če bodo delovne obveznosti dovoljevale Švabu vsaj nekaj ur postanka na stadionu, bo četverica Ruzier, Cesar, Grgič in Švab skušala doseči dober čas in društveni rekord v štafeti 4X400 m. Novi rekord bi moral pri normalnem teku znašati od 3’40” do 3’42”. Če pa bodo tekači imeli srečen dan pa tudi sorazmerno manj. V primeru če Švab ne bo mogel nastopiti v štafetnem teku, bo Grgič startal v teku na 800 m. Po odličnem preskusu na 1500 m bi moral tokrat brez težav teči pod rezultatom 2’14” katerega je dosegel kar trikrat zaporedoma.
B. K.
PL A VANJE
LOS ANGELES, 7. — Na plavalnem srečanju v Los Angelesu je Američanka Claudia Clavenger dosegla najboljši letošnji čas na 200 m prsno (2’43”3).
REYKJAVIK, 7. - Amerikanec Fischer in Sovjet Spasski sta se sporazumela, da bosta začela s srečanji za naslov svetovnega šahovskega prvaka v torek.
DLIMPIADA
LONDON, 7. — V Londonu je umrl 70-letni podpredsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Charles de Beaumont. Beaumont bi moral voditi angleško reprezentanco na olimpijskih igrah v Mtlnchnu.
ATLETIKA
EUGENE (OREGUN), 7. - Na izbirnem atletskem tekmovanju ZDA v Oregonu so pred finalnimi tekmami v nedeljo dosegli nekaj zanimivih rezultatov. Rod Milburn je pretekel 110 m z ovirami v 13”6 (z nasprotnim vetrom). Steve Pre-fontaine pa je v teku na 3.000 m dosegel čas 13’51”2, računa pa, da se bo v nedeljo zelo približal svetovnemu rekordu Avstralca Rona Clarka. Jim Ryan je v svoji bateriji zmagal na 1500 m, ni pa dosegel najboljšega časa.
SKUPNE PRIPRAVE BOROVIH IN POLETOVIH IGRALCEV V ISTRI
Naši košarkarji trenirajo v Seči pod vodstvom priznanih trenerjev
Razem, Koren, Klobas in Gantar med našimi najbolj obetajočimi mladimi košarkarji
TEČAJ V SEČI
Košarkarji Bora in Poleta že teden dni pridno ternirajo v Seči pri Portorožu. To je prvi skupni trening obeh naših društev. Borovcev je 21, Poletovcev pa 14. Fante učita znana slovenska trenerja Brane Dežman in Janez Drvarič.
Istočasno je tudi trenerski tečaj, ki ga vodi slovenski strokovnjak, profesor na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani Milutin Pavlovič. Tega tečaja se udeležuje 25 slovenskih trenerjev, med katerimi so tudi štirje naši predstavniki: dva poletovca (Adrijan Sosič in Sergij Tavčar) ter dva borovca (Renato Štokelj in Branko Lakovič).
SPORED
Dnevni spored košarkarjev je sila pester in temelji na tem, da fantje resno trenirajo, obenem pa se lahko tudi zabavajo.
Z delom začnejo kar zgodaj. Ob
6.	uri je namreč že prvi trening, ki traja do 7.15, ob deveti uri pa je drugi trening, nakar gredo fantje lahko k morju.
Po kosilu je popoldanski počitek. Ob 17. uri je na sporedu tretji
trening. Ob 19. uri je večerja, kateri sledi kratek sprehod v Portorož. Ob 21.30 pa gredo vsi spat.
TRDI TRENINGI
Ena največjih pridobitev tega tečaja je ta, da so fantje spoznali, kaj pomeni resno delo. Trenerja Brane Dežman in Janez Drvarič sta košarkarje temeljito telesno pripravila, nato pa sta jih začela učiti tehnike. Prava novost treningov pa je nova metoda učenja: to je situacijska metoda. Skratka: košarkarje razvrstimo kot na tekmi in ti se učijo s tem, da reagirajo v okviru določene situacije. Naši fantje so novo metodo zadovoljivo sprejeli in je bil zadovoljen tudi Pavlovič: »Prepričan sem, da se bodo fantje kaj kmalu naučili nove metode. Že po nekaj treningih je bil uspeh viden. Če bodo vztrajali v tem, bodo vso stvar dobro dojeli.*
Košarkarji imajo na razpolago kar dva trenerja. Drvariča smo vprašali, kako kaj fantje trenirajo: «V začetku so bili fantje utrujeni, nato pa so se privadili treniranju, tako da je sedaj z njimi še kar
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimimuliuiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
TRŽAŠKI TRETJEUGAŠ PRED NOVO SEZONO
Moštvo Triestine letos 30 milijonov lir deficita
Vodstvo Triestine računa, da bo poravnalo do 1. 1973 vse dolgove
Prejšnji petek so se v dvorana trgovinske zbornice srečali predstavniki nogometnega kluba Triestine in predstavniki navijačev »Trie-stina duhov*. Predsednik Triestine Coiummd je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da so taki pogovori velikega pomena, saj tesno povezujejo društvo in njegove navijače, ki so zbrani v raznih klubih.
Med pogovorom je vodstvo Triestine orisalo načrte za prihodnjo sezono, ko bo tržaška enajsterica nastopala v C ligi, po enoletnem »izgnanstvu* v nižji kategoriji. Namen vodstva je, da bi v teku dveh let privedlo svoje nogometaše čim višje, po možnosti v drujp ligo. Prvič pa je upravnik Triestine Sor-rentino povedal, kakšna je ..bila ler tošnja bilanca in* kakšne rJP perspektive za bodiMosS Tnesnna b6 imela po lanskoletnih računih v letošnji sezoni približno 30 milijonov lir deficita, ki pa bi ga morali do konca leta 1973 odpraviti
Najboljši način, da bi skrčili izgube na najmanjšo vsoto je ta, da bi čimbolj reklamirali abonmaje za letošnjo sezono. Da bi uresničili letošnji program, je potrebnih najmanj 5000 abonmajev. Le tako bi lahko kupili kakega močnejšega igralca, ki je nujno potreben za okrepitev moštva. Le z izkušenimi nogometaši bi lahko računali na uvrstitev med najboljše. Sedaj je vse odvisno od pomoči tržaških športnikov, če se bo Triestina kaj kmalu znova prerinila v B ligo.
Predstavniki »Triestina clubov*
so zagotovili, da bodo med svojimi člani napravili vse, da bi prodali čimveč abonmajev in dosegli v najkrajšem času kvoto 5000.
Cene za sezono 1972/73 so naslednje:
Oštevilčena tribuna:	vstopnice
3.500 lir, abonma 50.000 lir (s popustom 2.000, 30.000); stranska tribuna 2.500 lir in 38.000 (1.500, 23 tisoč); stopnišče 1.500 in 20.000 lir (1000, 15.000); stranski 700 lir (za študente srednje šole in vojake 200 lir).
v redu,* je dejal.
»Dežman, katere hibe imajo naši fantje?*
«Predvsem mislim, da so pomanjkljivi v obrambi. Premehko igrajo. Niso dovolj odločni pri zapiranju prostora. V napadu še kar gre. Piliti bodo morali podaje in vodenje.*
S tremi novostmi so se spoznali naši košarkarji pri delu na tem tečaju:
1.	resno delo
2.	piljenje osebne tehnike
3.	situacijski trening.
VESELO VZDUŠJE
Tečaj pa je dosegel uspeh predvsem zaradi tega, ker se je med fanti ustvarilo pravo prijateljsko vzdušje. Ustvarila se je taka «dru-žima», ki je gotovo bistvene važnosti za vsak ekipni šport.
NEKAJ TALENTOV
Na splošno so trenerji vse pohvalili zaradi požrtvovalnosti, resnosti pri delu in tudi zaradi vedrega razpoloženja, ki so ga nekateri i-gralei ustvarili ter so se laskavo izrazili o nekaterih naših košarkarjih. Najbolj perspektiven je Karel Ražem, ki bo po vsej verjetnosti treniral s slovensko pionirsko reprezentanco. Še nekaj talentov: Koren zaradi sproščenosti pri premikanju, Klobas zaradi telesne moči, Gantar zaradi zadovoljive tehnike. Ti igralci se bodo skoraj gotovo u-deležili skupnih treningov slovenskih mladinskih reprezentanc.
TRENERSKI TEČAJ
Še več dela pa imajo te dni naši trenerji. Sami trenirajo, udeležujejo se učnih ur, poleg tega pa morajo paziti na mlade košarkarje.
Odveč je če povemo, da je trenerski tečaj zelo zanimiv, saj sodi predavatelj med najboljše strokovnjake v Evropi. To je namreč Milutin Pavlovič.
ZAKLJUČEK V PONEDELJEK
Tečaj se bo zaključil v ponedeljek, 10. julija. Vse tiste, ki so poskrbeli za prevoz prosijo prireditelji, da bi prišli ob 18. uri po jugoslovanskem času v Sečo, od koder se bodo košarkarji in trenerji vrnili domov.
B. L.
llllinillllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIinillllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIimillllllllllB
OBVESTILA
ŠD Primorje in pevski zbor »Vasilij Mirk* vabita vse družine, ki bodo doma gostili Škote ob priliki njihovega obiska, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 1«. t. m. ob 21. uri v soščevi hiši na Proseku.
« « «
ZSŠD bo tudi letos od 2. do 13. avgusta priredila namiznoteniški tečaj v Mozirju. Tečajnina znaša 10 tisoč lir. Prijave s tečajnino je treba nasloviti na tajništvo zveze,
Ul. Geppa 9, najkasneje do 15. t. m. Ker je število mest omejeno, i-majo prednost v FITeT včlanjeni igralci.
od danes se obleci ves1 za polovično^ ceno!
drop
za kupce zlato jajce B
Naslovi: Trst
Korzo Italia, 7 -— Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji.
Junij
5.	Binkošti! da, binkošti, oh kako so žalostne! 1 «Veni creator»[=Pridi stvarnik] ml doni v ušesa,
Ko mati me pripel j a v cerkev zalo.
Pobožno tu je uho poslušalo Mogočen glas, ki strop oerkveni stresa.
K oltarju sem uperta ’mel očesa,
Veselja je sereč poskakovalo,
K Bogu molitve vroče pošiljalo,
Želelo k njemu priti je v nebesa.
«Veni oreator« zopet me predrami,
Ko pridem v stolno cerkev vso leskečo.
Oh kak razloček! žalost me omami,
Če zdaj vzrem se v serca globočine!
Zavednost seka rano mu kervavo,
Množš nesrečo lastne bolečine.
6.	So gostili cel popoldan prof. Hofnerja In Starš-ta, ker *avod nema denarja! 101)
12. Smo bili povabljeni v nadškofov vert na črešnje. Izpod Brada lep razgled, na Gorico.
18.	Tridnevnica v čast sv. Alojzija.
19.	So se vperli dijaški pevci in neso hoteli nemške pesmi To je A.indrejal Marušiča 102) silno jezilo in on je berž-
*COne storil, da so se morali pevci zagovarjati pred šafenhauer-J6Tn in mu terdiiti, da nočejo nemško peti, kar so Slovend tu-deržaili.
Naj bolj so nas ta mesec volitve zanimivale. Toda Aiijadina nit 103» nam je večkrat zmanjkala. Vladala je strašna zmešnjava. ;<Sočini» 104) kandidati so se deloma odpovedali, deloma neso Imeli upanja, da bodo zmogli, ker so bili ljudem malo znani. Bila je tedaj, «Sočdna» politika napačna, kakor sploh vse društvo brez glave z predsednikom vred (pripovedovali se je v obče, da ima g. Lavrič pač veliko zaslug za Slovence, a da dober poiitiikar ni). Tako se lahko razlaga, zakaj so veljavni možje (kot npr. Tonkli) iz (tega) odbora stopili. 105) Talko so rasli kandidat j e kot gobe iz tal in zlasti vladni možje so se prizadevali kako mesto vloviti. Na Krasu se je imenovalo v naj lepšem cvet ji 7 kandidatov (med temi g. Piano, 106) na kterega so še le dijaki pozornost obemdli). V Gorici so duhovni močno zoper Lavriča delali, češ da je protestanti! Naj več upanja je imea c.lesarskol k.lraljevil glavar Pino, 107) ker so bili vsi župani zanj. (Z prilizovanjem, z pokloni, s tem da jih je na kosilo vabili, bdi se jim je tako prikupil, da so ga na vsak način za poslanca imeti hoteli. Zlasti so bili Ipavci in Kanalci zanj, kjer je baje pravnik Kocjančič zanj kandidovaK?!). In v Tolminu, tu je bdia še le prava zmes! Tonkld-ja so hoteli popolnoma prezreti, mesto njega so se pa kot poslanci za občine zdaj Lapanja in Tušar, zdaj Lapanja in Pagliaruzzi 108) imenovali (zadnji je baje moral priseči, da bo za Slovenijo glasoval). Seveda Winkler, 109) ta zvesti vladovec, je moral za terge ostati. — Tako nesmo imeli nobenega upanja, da narodni, neodvisni možje zmagajo. Se bolj se je pa to naše upanje rušilo, ko so začeli časniki o izidu volitev v sosednjih deželah poročati. 110)
Julij.
3.	Pri maši sta pela samo dva (Italijana) nemški, «Hler 1igt»lll) drugi so vsi molčali.
10.	Ni pel pa nihče, ampak Hribar 112) je orglai svoj «Hir-iigt» po cerkvi je bila pa vse tiho. Profesorji so stremeli —
Se le zdaj začnemo upati, da se bodo vendar le dobro volitve za nas iztekle, zlasti odkar se Je Kocjančič v «Narodu» 113) opravičil, in ker srno videli, kako neutrudoma je «Sočin» taj-
nik Klavzer[=Klavžarl za narodna kandidata delal. Da, njemu se imamo naj več zahvaliti, da smo zmagali. Napočil je dan volitve. Okoli desetih se je začelo gibati po mestu. Tu pa tam so se zbirali volilci in se živahno pogovarjali, včasih tudi hudo besedovali. Agitatorji obeh strank so vse kriplje napenjali. Od Marušičeve strani je bil najvažnejši Mašera, St. Maverski vikar, sicer vnet Slovenec in dober govornik On, Doljak in Klavzer so se bili na Travniku že do dobrega sprijeli. Kmetje, ki so na strani stali so vpiM: «V cerkev idi pridigovat, far!» In drugi: «Kaj nam bo pomagalo po cele ure v cerkvi klečati, če pa nas od druge strani do kosti (nazega) oderejo.)) Vendar Mašera še ni obupal. Zdaj so začeli tudi dijaki agltovati in lahko se reče, da so morda ravno oni odločili, žugali, pregovarjali in obetovali so volilcem, dokler jih neso pregovorili. Le Ročinj cd se neso dali po nobeni ceni premotiti, tako tudi ipavski župani neso hoteli od Pinota odstopiti (volili so večidel Pinota in Lavriča) in duhovni (razun Rotarja iz Gradnega in Sempaskega fajmoštra) 115) neso hoteli za nič Marušiča popustiti. Mašera je še celo pred vratmi volilne dvorane pridigoval,
101)	Franc Hafner je bil profesor zemljepisa in zgodovine na goriškl gimnaziji, učil je tudi slovenski jezik kot neobvezen predmet za Neslovence. Jeseni leta 1869 je postal okrajni šolski nadzornik za Sežano. Ime Starš ni razrešeno, morda je to Josip Starš, profesor gimnazije v Osijeku.
102)	Andrej Marušič (1828-1898), je bil tedaj učitelj verouka v nižjih razredih gimnazije. Marušič je znana oseba iz goriškega javnega življenja tistega časa. V času omembe v Rutarjevem dnevniku mu je stekal poslanski mandat v goriškem deželnem zboru. Glej opombo 112!
103)	Po grški mitološki zgodbi. Ariadna hči kretskega kralja Minosa je pomagala junaku Tezeju iz labirinta s pomočjo niti.
104)	Mišljeni so kandidati, ki jih je postavilo slovensko politično društvo »Soča* v Gorici; društvo je bilo mladoslovensko orientirano. Prvi predsednik društva je bil dr. Josip Tonkli izvoljen 14. oktobra 1869 Toda že 24 februarja 1870 je postal novi predsednik društva dr. Lavrič, potem ko se je dr. Tonkli predsedništvu prostovoljno odpovedal.
105)	Dr. Tonkli je zapustil vodstvo društva »Soča* v času, ko je im« lo zaradi nekega neprijavljenega sestanka težave z oblastjo i je po besedah »Sočanov* društvu pretila nevarnost, da bo uk njeno. Poleg Tonklija je 24. 1. 1870 napovedal odstop iz odbor Andrej Jeglič, pred njima pa je iz odbora izstopi] dr. Josi Abram (novembra 1869)
106)	Ivan Piano (1830-1880), učitelj in časnikar. Urejal je v Trst »Ilirskega Primerjana*, kasneje »Primorca* in »Slovenskega Pr morca*. Bil je med glavnimi organizatorji narodnostnega pr< bujanja v Trstu in okolici v šestdesetih letih
107)	Baron Feliks Pino Fridenthal (1826-1906) je postal 1867 goriš! okrajni glavar, javno je nastopal tudi s slovenskim jezikom i tako imel dokajšnje uspehe pri Slovencih.
108)	Dr. Tušar je bil adjunkt v Tolminu. Andrej Lapanja je bil ži pan v Kobaridu in dotedanji deželni poslanec.
109)	Andrej Winkler (1825-1916), tedaj tolminski okrajni glavar, k« snejši kranjski deželni predsednik. Bil je kandidat »Soče*', č< ravno po svoji usmerjenosti ni sodil sem.
110)	Volitve v deželni zbor leta 1870 so prinesle razkol med Sloveni na Goriškem. Nastopali so z dvojnimi kandidati društvo »Soča in neformalna skupina, ki jo je «Slovenski narod* imenov« »vladni kandidati*. Vsaka skupina je dobila po sest poslance v deželnem zboru, med temi pa je bilo le 10 pravih Slovencei Lavrič, Faganel, Doljak. Žigon, Abram in Winkler, ki so bi kandidati »Soče* ter Černe, Gorjup, Pagliaruzzi in Karel Pollej izvoljeni na nasprotni strani.
111)	(nem)= Tu leži. Obredna pesem v nemškem jeziku.
112)	Anton Hribar (1839-1887), skladatelj in učitelj na moški vadnii v Gorici. Učil je petje tudi na gimnaziji, s tem v zvezi je bil petje nemških pesmi deležno kritike »Slovenskega naroda* (šte\ 71, 21. 6. 1870). Ker je bil v članku prizadet tudi Andrej Maruši je ta odgovoril (Slovenski narod, štev. 73. 25. 6. 1870), odgovoi je tudi Hribar, usodo njegove replike pojasnjuje Marušič v *Nt vicah* (štev. 30, str. 241-2).
113)	»Slovenski narod* (štev. 75, 30. 6. 1870).
115) Jožef Rotar vikar v Gradnem, doma iz Šentjerneja na Dolen skem in Blaž Madon, župnik v Šempasu.
(Nadaljevanje slediJ
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
8. julija 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
PACIFIC SOUTHVVEST AIRLINES ZOPET ŽRTEV GUSARSKEGA PODVIGA
PO DESETIH DNEH PREMIRJA V ULSTRU
Srečen konec poskusa preusmeritve letala Po dramatičnem zapletu gusar v zaporu
V odločilnem trenutku so mu odpovedali živci in se je vdal kapetanu Akcija je bila protiukrep iniciativi civilnih pilotov
SAN DIEGO, 7. — Po dramatičnem zapletu se je brez žrtev zaključil nov podvig zračnega gusarstva. Žrtev podviga je bilo letalo boeing 727 družbe Pacific Southvvest. To je že druga preusmeritev letala te družbe v treh dneh. Predvčerajšnjim so namreč tri osebe zgubile življenje pri preusmeritvi letala iste družbe na letališče v San Franciscu.
Dvajsetletni Francis Goodell je včeraj odšel iz kasarne v Oklandu, kjer služi vojaški rok in se vkrcal na letalo namenjeno v Sacramemo. Kmalu po vzletu je vstopil v pilotovo kabino in zahteval, naj odleti v San Diego. Medtem pa je po radiu sporočil svoje zahteve: 450 tisoč dolar, jev (približno 270 milijonov lir), padalo in lisice. Če bi tega ne prejel, bi njegovi prijatelji v Las Vegasu, Los Angelesu in San Franciscu sprejeli nekaj drastičnih ukrepov. Gusar, ki je s samokresom meril na ho-stess, je bil zelo miren in vse je kazalo, da bo izpeljal svoj podvig do konca. Sporočil je, da bo izpustil vse potnike razen dveh talcev, čim bo prejel denar.
Ko je letalo prispelo v San Diego, so gusarju izročili denar, padalo in lisice, Nato so iz letala izstopili potniki: najprej žene in otroci, kasneje pa tudi ostali. Poleg posadke sta na letalu ostala dva talca, ki sta se prostovoljno javila. Eden od njiju je bil agent kalifornijske prometne policije, in je bil oborožen, česar pa gusar ni vedel.
Besedilo listka, ki ga je takoj po preusmeritvi gusar izročil pilotu, ie
sledeče: «Iniciative civilnih pilotov in ministra za prevoze so povzročile zmedo v naši organizaciji. Zato smo prisiljeni, da preidemo k takojšnji akciji*.
Letalo je ostalo v San Diegu kakih pet ur, nato pa je odletelo nazaj v Oakland. Med postankom v San Diegu sta bila pod trupom letala dva agenta FBI, a jima ni uspelo vstopiti. Med poletom je gusar zahteval, naj bo v Oaklandu pripravljen helikopter, pilot pa naj bo oblečen le v kopalne hlačke. Ko pa je letalo pristalo v Oaklandu, so mlademu gusarju odpovedali živci. To je pilot tudi pričakoval. saj je po radiu že med poletom sporočil, da je mladenič prestrašen in si verjetno ne bo upal izstopiti iz letala, da pride do helikopterja. Goodell je tako izročil pilotu pištolo in se vdal brez upiranja. Ko je izstopil iz letala so ga agenti FBI aretirali.
Odkupnino so seveda vrnili predstavnikom letalske družbe, z lisicami pa so uklenili gusarja.
Požar ogroža obstoj laponskega naroda
OSLO, 7. — Vrsta izredno hudih požarov divja po Laponskem. Nevarnost je, da bo popolnoma uničen eden največjih naravnih parkov na svetu. Vzrok temu je izredna vročina, ki je tam še ne pomnijo. Toplomer je v zadnjih tednih nihal
med 20 stop. in 30 stop. Ker je vse ozemlje pokrito z gozdovi je delo gasilcev zelo otežkočeno, saj požarov ne morejo omejiti. Tisočim severnih jelenov preti smrt, pa tudi celotnemu Laponskemu narodu, ki se bo moral zateči v mesta in se bo tako asimiliral. Vročina, ki jo povzroča požar je taka, da je topla celo morska voda ob severni norveški obali.
Vrsta razstav v Sloveniji
LJUBLJANA, 7. — V Sloveniji so danes odprli več zanimivih razstav. V Mariboru si je mogoče od danes dalje ogledati retrospektivno razstavo pomembnega slovenskega likovnega umetnika Božidarja Jakca. Razstavljenih je okrog 400 njegovih del.
V	ljubljanski Mestni galeriji so odprli zanimivo razstavo, ki prikazuje ameriško grafiko. Razstava bo odprta tri tedne.
V	Kranju pa so danes odprli kar
dve razstavi. V Prešernovi hiši razstavlja slikar naivec Anton Plemelj, v galeriji mestne hiše pa so odprli zanimivo razstavo prvega mojstra umetnega kovaštva Joža Bertonclja. Kot Kropar je predstavnik tradicionalne obdelave železa, ki sega v tem kraju v najstarejše čase.	D. K-
«vanguard» napoveduje državljansko vojno
Padla dvanajsta žrtev - Napeto ozračje zaradi protestantskih nastopov
BELFAST, 7. — Davi je od začetka premirja, ki ga je proglasila skupina «Provisionals» organizacije IRA, padla dvanajsta žrtev. Pri streljanju je bil ubit neki 19-letni mladenič, nekdo drug pa je bil ranjen.
Kdo je streijal, se ne ve. Varnostne sile domnevajo, da gre morda za ljudi, ki se ne strinjajo s politiko skupine «Provisionals», ali pa za gverilce, ki ne upoštevajo navodiil ekstremistične protestantske organizacije UDA.
Poleg tega dogodka je treba zabeležit; še en dogodek: gverilci «Provisionato so zajeli dva častnika angleške vojske, ki sta se zadrževala na nekem področju, kamor varnostne sile ne smejo stopiti. Častnika sta bila v civilni obleki in neoborožena.
Končno je treba omeniti še en dogodek, ki prav gotovo ne prispeva k pomiritvi v Severni Irski. WiOiam Craig, ki jc na čelu ekstremističnega protestantskega gibanja «Vanguard» je v svojem intervjuju angleški radijski družbi BBC, govoreč vsaj posredno o dejavnosti UDA, izjavil: «Potegujem se za ustanovitev polvojaških enot, ki bi lahko nastopile v primeru potrebe*. Pristavil je še, da podpira pobude UDA, ker so oblasti odpovedale ter povzročile položaj v katerem postaja vedno bolj verjetna državljanska vojna.
Te izjave je treba uokviriti v splošno akcijo organizacije UDA,
ki razpolaga s kakimi 20.000 vojaško organiziranimi člani in ki zastopa sedaj tezo združitve vseh protestantskih sil. Na to pobudo so pristali Unionistična stranka, gibanje «Vanguard» in cOrange Order*.
Nastop protestantskih sil si lahko razlagamo kot skrajni poskus gospodarskih in političnih sil v Ulstru, da bi zavrle proces emancipacije in napredka socialno šibkejših slojev, ki so v večini katoliške veroizpovedi. Pri tem se protestanti zatekajo tudi k metodi izsiljevanja, ker zahtevajo od angleške vlade, da ugodi njihovim zahtevam, ker so bili pač oni, ki so v daljni in tudi bližnji preteklosti prispevali za to, da Ulster pripada še vedno angleški kroni.
Davi je bilo v vsem Ulstru ter še posebej v Belfastu in v London-derryju zelo napeto ozračje. Ljudje se bojijo, da bodo protestantski skrajneži ustanovili svojo 6. «no go Areas», kar bi še bolj zaostrilo položaj ter utegnilo sprožiti reakcijo skupine «Provisionals*.
Zabeležiti je še treba, da je danes po desetih dneh eksplodirala bomba v nekem mešanem predelu mesta.
BENETKE, 7. — Hovercraft, vozilo na zračni blazini, povezuje od včeraj dalje Benetke s Chioggio, Jesolom in Caorle. V kratkem bo vzpostavljena tudi zveza med Benetkami in Lignanom.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Od 15. julija v Kopru «Primorska razstavlja
Razstavljalo bo približno 100 podjetij
Predsednik sejemskega odbora ^Primorska razstavlja* Dominik Do-bič in direktor sejma Zdravko Vernik sta na dopoldanski tiskovni konferenci v Kopru seznanila predstavnike tiska in radia z osnovnimi značilnostmi te vsakoletne največje gospodarske manifestacije na Primorskem. Sejem bodo odprli v soboto, 15. julija in bo trajal osem dni. Celotno razstavišče zajema okrog 4 tisoč kvadratnih metrov semedelske bonifike pri šoli Pinka Tomažiča, od tega je nekaj nad tisoč kvadratnih metrov zaprtega prostora.
Po do zdaj znanih podatkih bo v Kopru razstavljalo okrog 100 podjetij, od tega 70 iz Slovenskega primorja in hrvatske Istre, okrog 30 pa bo tujih razstavijevcev. Lahko trdimo, da bo skoraj v celoti zastopano vse primorsko gospodarstvo in gospodarstvo hrvatske Istre, tuji razstavljavci, ki so pretežno iz dežele Furlanije - Julijska krajine, pa bodo prikazali izdelke strojne opreme, kmetijsko mehanizacijo, izdelke kovinsko predelovalne in prehrambene industrije in konfekcijo. Glede na pomen Kopra kot obmorskega mesta bodo na sejmu dali poseben poudarek navtičnemu salonu.
Prireditelji so si letos zagotovili ob polnem razumevanju ljubljanske in koprske banke 250 milijonov lir za odkup sejemskih eksponatov in opreme ter nadaljnjih 40 milijonov za predmete široke potrošnje, ki jih bodo lahko obiskovalci neposredno kupovali na sejmu. Velik poudarek
bodo nadalje dali poslovnim razgovorom v okviru vse tesnejšega sodelovanja med Slovenskim primorjem in hrvatsko Istro ter s sosednim področjem Italije. Pričakujejo tudi nove pobude glede skupnega investiranja kapitala med posameznimi podjetji Slovenskega primorja in dežele Furlanije - Julijske krajine. Kot rezultat takih razgovorov smo že lani dobili na Primorskem dve tovarni — v Gabrovid tovarno zidnih mavčnih okraskov ter v Sežani tovarno kovinske o-preme.
Sejemski odbor je letos posvetil vso pozornost tudi zabavnim prireditvam, ki se bodo vrstile vsak večer. Gre za atraktiven program, v katerem se bodo zvrstili številni kvalitetni domači in tuji zabavno glasbeni ansambli in pe\(;i, na sporedu bodo modne in druge revije, predvajali bodo razne zabavno propagandne filme, angažirali so več znanih humoristov, v okviru sejma pa bodo tudi volitve mdss Jasminke 1972.
Ob koncu tiskovne konference je predsednik sejemskega odbora Dominik Dobič poudaril, da so organizatorja naleteli vsepovsod na razumevanje, pri čemer se je še posebej zahvalil republiški gospodarski zbornici in drugim republiškim organom ter bančnim ustanovam. Prav zato in pa zaradi polne vključitve goriškega področja bo letošnji sejem Primorska razstavlja znatno presegel obe prejšnji prireditvi.
L. O.
UGRABITEV
Štirinajstletna Mehikanka Rel medios de la Rosa očitno ne ceni običajev. Zaljubljena je bila v šestnajstletnega Gilber-ta Moralesa. kateremu pa so starsi prepovedali, da se z njo sestaja. Zato ga je iznajdljiva deklica .., ugrabila.
* # #
PORTRETI
Ne vemo, če se je kdo le zmotil ali pa morda res ne ceni nove francoske vlade. Skupaj s portreti ministrov, So si Francozi med televizijskimi poročili lahko ogledali tudi obraz nekega seksualno obsedenega morilca.
* * *
PLAYB0Y
48 bunny deklet, simbol a-meriškega sladkega življenja, je izbiralo moškega, s katerim bi se rade sestale. Po dolgih urah razmišljanja in diskusij so izbrale Henrgja Kissingerja, o-sebnega svetovalca predsednika Nixona. «Njegove oči tako prodirajo v človeka, je dejala članica žirije, da imaš vtis, da ve kaj misliš, še preden odpreš usta.»
# # #
LEV IN PRINCESA
Ta zgodbica je podobna lepi pravljici ,pa je le resnična. Angleška princesa Ana se je v svojem land roverju vozila po narodnem parku Pertshire, ko je na prednji del avtomobila skočil lev. Princesa se je najprej prestrašila, takoj nato pa nasmehnila, nakar je lev (verjetno ne zaradi njenega nasmeha) mirno odšel dalje.
Mm
od danes te drop
obleče vsega za polovično
drop prodaja neposredno v svojih trgovinah za moškega, žensko in otroka:
kompleti, obleke, jopiči, kombinirane obleke, koordinirane obleke (bluze, majite, krila, hlače).
Bogata zaloga
izbranih modelov iz kakovostnih tkanin Pri drop ima tvoj denar veljavo!
začni spet ceniti svoj denar pri drop
za kupce zlato jajce

i
i
i
!
1
i
!
1
j
!
1
i
1
i
1
1
S
i
<
■ i i i i i \ s
5
I
i
S
1
\
C
\
S
I
I
t
t
t
i
I
t
I
S
I
j
f
z
I
č
š
' i v t t
k
r
i
v
s
s
t
j
v
l!
8
t
tl
k
s
k
s
i
č
I
s
tl
k
I
ti
I v s
II t s t v s \ c I
tl
č
r
t
t
t
Naslovi:
Padova	Trento	Trst	Benetke	Verona	Vicenza	Videm
Via S. Fermo, 2	Piazza Battisti, 1	Korzo Italia, 7	Čampo S. Bartolomeo, 5377	Via Cappello, 9	Piazza dei Bfgnori, 50	Via Vittorio Veneto, 6
Padova	Treviso	Trst	Me stre	Verona	Vicenza	Videm
Via Manin, 1	Via Roma, 29/33	Ul. Dante, 12	Via Poerio, 58	Via Roma, 12/14	Piazza Castello, 5	Via Mercato Vecchio, 2
in v ostalih trgovinah drop po vsej Italiji