Poštnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST časopis za. trgovino« industrijo In obrt Ibmfenina za osemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. —cino 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. —< Številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.963. LBTO XL Teletsi št. 2552. UUBLJANA, v četrtek, dne 2. avgusta 1928. Telefoa št. 2552. ŠTEV. 91. Nova uredba o krošnjarje-nju. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo 25. julija t. 1. novo uredbo, ki dopolnjuje pri nas še veljavni krošnjarski patent iz leta 1852 in krošnjarsko naredbo z dne 7. novembra 1925. Naredba vsebuje v glavnem naslednja določila: V oblastih izven Srbije in Črne gore, v katerih je v veljavnosti patent o krošnjarstvu, je prepovedano krošnjar jenje v naslednjih mestih: 1. V Ljubljanski oblasti: v Ljubljani in za čas kopališke sezone na Bledu. 2. V mariborski oblasti: V Mariboru, v Celju, v Ptuju, a v Rogaški Slatini, Dobrni in v Radencih samo v času kopališke sezone. Prepoved ne velja za prebivalce krajev, ki uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti, kakor tudi za proizvode domače hišne industrije, toda le tedaj, če je ta pravica izrecno navedena v krošnjar-skem dovoljenju, kjer morajo biti tudi navedeni predmeti, s katerimi je dovoljeno krošnjarjenje v prepovedanih krajih. Te ugodnosti krošnjarjenja, ki veljajo samo za področja oblasti izven Srbije in Črne gore, uživajo prebivalci srezov Kočevje (vseh občin), Novo mesto (samo občine Črmošnjice, Poljane in Smuka) in Črnomelj (občine Butoraj, Čepi je, Doblič, Dol, Dolenja Podgora, Dragatuš, Planina, Radence, Stari trg in Tanča gora), in sicer za prodajanje takozvane kočevske robe (oljkino olje, pogače, citrone, oranže, dateljni, vino iz Drage, smokve, kostanj, lavorovo listje, mandeljni, školjke, riž, sardele in sardine, grozdje, cibebe, bomboni, čokolada, morske ribe in drugi predmeti, ki so jih dosedaj prodajali). V obmejnih srezih je dovoljeno krošnjariti samo prebivalcem dotič-nega sreza. Ta omejitev se ne nanaša na pooblaščene krošnjarje, ki uživajo v zmislu gornjih določil posebne ugodnosti. Kot obmejne sreze je smatrati naslednje sreze: 1. V ljubljanski oblasti sreze: Logatec, Kranj, Radovljica in Kamnik. 2. V mariborski oblasti sreze: Dolnja Lendava, Gornji grad, Ljutomer, Maribor desni in levi breg, Murska Sobota, Prevalje in Slovenjgra-dec.^ V teh srezih je torej dovoljeno krošnjariti samo prebivalcem dotič-nega sreza. Krošnjarska dovoljenja se bodo izdajala samo na formularjih, ki jih bo izdalo v te svrhe ministrstvo trgovine in industrije; v kolikor so nekatere oblasti v lastnem delokrogu že izdale posebne formularje za taka dovoljenja, se smejo dajati dovoljenja na teh formularjih, dokler jih imajo oblasti se na zalogi. Glede časa, kdaj se sme krošnjariti, veljajo predpisi čl. 9., 10. in 23. uredbe o odpiranju in zapiranju obratov z dne 3. maja 1928. Člen 9. te uredbe pravi, da se smejo prodajati do 10. ure zvečer po ulicah samo novine, revije in časopisi, pečeni kostanj, brezalkoholne pijače, alva in sladoled, kakor tudi presno in posušeno sadje, člen 10. določa: Po 7. uri zvečer je prepovedano vsako opravljanje obrtnega posla po ulicah in hišah, prodajanje kakor tudi krošnjarjenje po ulicah in hišah. Člen 23. pa določa, da je vsako krošnjarjenje v nedeljah in državnih in verskih praznikih, to je na prvi dan Božiča, na Novega leta dan, na dan Sv. Treh Kra- ljev, na Sv. liešnjega Telesa dan in na dan Vseh Svetnikov prepovedano. Krošnjarjenje je tedaj po novi uredbi po 7. uri zvečer brezizjemno prepovedano, ravno tako je prepovedano krošnjarjenje ob nedeljah in v uredbi navedenih praznikih. Nova uredba o krošnjarje n j u stopi v veljavo 15. dan po razglasitvi v Službenih Novinah, t. j. 11. avgusta 1928. Polomija ali sekatura monopolne uprave pri prodaji soli. Zagovor monopolne uprave v Beogradu glede novega sistema prodaje soli je zelo površen in brez vsake stvarne kalkulacije ter direktno dokazuje, da je monopolni upravi Slovenija popolnoma nepoznana. Pred vsem konstatiram, da je s tem korakom kruto razžaljen trgovski stan cele Slovenije. Na tako izzivajoče razgaljenje mora vse trgovstvo primemo odgovoriti. Da se monopolski upravi dokaže, da slovenski trgovci niso nikaki izkoriščevalci naroda, le-ti zahtevajo, da se ta famozna naredba takoj ukine in da se povrne stanje, ki je bilo pred to naredbo, t. j. prosta prodaja soli, kakor je sladkor, petrolej itd. Skoraj vsi špecerijski predmeti so deležni dobrote državne hosaiine, katera se redno pobira pri uvozu, ali pa v tovarni, in zakaj bi se moralo ravno pri soli dopuščati, da se trgovstvo po nepotrebnem šikanira, če ima še pri tem država gotovo z nepotrebnimi skladišči in zakupci na stotine milijonov dinarjev nepotrebnih stroškov. Monopolski upravi se vendar ni treba bati, da bo nastala kaka anarhija, ako narod zve, da zahteva država pri vsakem kilogramu soli toliko in toliko čistega dobička. Saj prenesemo davkoplačevalci v naši Jugoslaviji marsi-kak unikum, n. pr. pri sladkorju plačamo državi za vsak kilogram 5 Din in tovarnam pa 3 Din zaščitne carine. Zato naj se kratkim potom zahteva od kilograma državne trošarine 1 Din in naj bo konec šikan. V zagovoru našteva monopolska uprava ogromne milijone, ki gredo na račun režijskih stroškov. Vse to se lahko prihrani državi, ali pa konzu-mentom, ako ukine država okorni in dragi aparat državnega monopola. Kontrola nad trgovci je postala v tem oziru že davno nepotrebna — vsaj v Sloveniji! Trditev, da trgovec zasluži pri soli 10 % čistega, je absurdna. Niti trgovci na licu mesta glavne zaloge soli ne zaslužijo 10%, oddaljeni trgovci pa delajo celo z izgubo. V podkrepitev moje trditve hočem navesti točno kalkulacijo za trgovino, ki je oddaljena samo 20 do 25 km od glavne zaloge soli: 1000 kg morske soli stane . . Ddn 3500'— 20 vreč za sol po Ddn 12'— za komad (ali ni to absurdno, da se računa vrečo Din 12'—, a 'vredna je Din 3‘—) . . . Din 240-— dovoz soli iz skladišča na kolodvor in tovorni Jist .... Ddn 30'— dovoz po železnici in dovoz jz kolodvora v skladišče . • . Din 95'— izhlapevanje soli, kalo pri tehtanju, papirnate vreče itd. . Ddn 25'— iigifba pri vrednosti vreče pri 20 kom........................Din 200 — skupaj . Din 3090 — Mon. uprava povrne teupcu za vsak kg soli 45 par ali . . Din 450-— za vsako sob) ato vrečo se dobi Din 2-— (faktična vrednost vreče) ali......................Din 40-— skupno se torej povrne pri 1000 kg soli.................Din 490 — ostane .........................Din 2600-— za 1000 kg soli po Din 2-50 se dobi nazaj..................Din 2500-— ostane pri 1000 kg..............Din 100-— Pri 1000 kg soli zasluži trgovec pri oddaljenosti 25 km Din 100-— ali 3% bruto dobička, od tega se pa morajo še odšteti splošne trgovske režije na davkih, obratovanju itd., konč-' ni rezultat je absolutna zguba Kaj pa naj rečejo trgovci, ki so po 50 in tudi še več kilometrov oddaljeni od glavne zaloge? In vendar velja tudi za te cena Din 2 50 za 1 kg! Povrh vsega tega pa naj še trgovec ponižno prosi za dovoljenje, katero je zopet zvezano z raznimi neprijetnostmi in stroški na kolekih. Ker gre tukaj za vrlo važne trgovske zadeve, sem prepričan, da bode vsak trgovec toliko zaveden in solidaren, da bode vsaj v teh točkah ravnal po navodilu naših organizacij, ki naj nemudoma ukrenejo potrebno, da monopolna uprava to absurdno naredbo takoj ukine. V nasprotnem slučaju pa moramo biti vsi trgovci (brez izjeme) toliko solidarni, da bodemo na aviso vsi na enkrat odklonili vsako prodajo soli toliko časa, da monopolska uprava uvidi storjeno nam krivico in prekliče izdano naredbo. Isto-tako se mora brez izjeme odkloniti zahteva, da naj trgovec prosi za dovoljenje za prodajo soli. Tukaj imajo važno in hvaležno nalogo naše organizacije, ki naj tolmačijo naše zahteve, odnosno pritožbe pri merodajnih mestih. Čitam v »Trgovskem listu« o korakih, ki jih je tozadevno že napravila Zbornica TOI in pričakujemo vsi, da v tej borbi vztraja, dokler se naši zahtevi ne ugodi! Trgovec z dežele. Obratovalni čas v trgovinah v Celju. Na seji načelstva gremija trgovcev Celje dne 24. julija so bila podana poročila o poteku anket, prirejenih po oblastih, ter o poteku protestnih shodov privatnih nastavljencev in na-stavljenk glede delovnega časa. Zadnjih so se udeležili tudi voditelji iz več tujih krajev. Iz poročil v raznih časnikih se je ugotovilo, da se je v govorih navedlo ime naših delegatov in razpravljalo obče na način, po katerem bi se dalo sklepati, da so delegati gremija delali po lastnem nagibu in na svojo odgovornost ter samovoljno stavili zahteve trgovcev glede delovnega časa in nedeljskega počitka. V svrlio pojasnjenja in v zaščito ngleda prizadetih je načelstvo ugotovilo, da so vsi dosledno postopali po soglasnem sklepu občnega zbora in sej načelstva ter posebnega sestanka načelstva in delegatov, tako da so vsi v raznih govorih obseženi osebni očitki oziroma napadi brez vsake stvarne podlage in da se opirajo izključno le na neutemeljeno domnevo. Načelstvo gremija trgovcev Celje. čitajte redno »Trgovski list«. Ivan Mohorič: Utisi s pota po Nemčiji. (Nadaljevanje.) Preko pota od zavoda za proučava-nje rastlinskih 'bolezni se nahajajo poizkusna polja, katerih upravo vodi tajni svetnik Remy. Tu smo videli kulture, ki so skoro zmrznile spomladi, v sijajnem stanju, tu so nam demonstrirali razne procese selekcij v rastlinstvu, nov način dobivanja semenja za deteljo ter poizkuse s kulturami zgodnjega krompirja. Nemci so sedaj na tem, da se tudi glede zgodnje zelenjave in povrtnine osamosvojijo od svojih nacionalnih prijateljev in poslovnih dobaviteljev Italijanov ter da razbremenijo svojo trgovsko bilanco. Mi, ki smo seveda bogata država, nimamo te potrebe, ker v našem gospodarstvu in zunanji trgovini ne igra nobene vloge, če smo na primer lansko leto uvozili za 15 milijonov dinarjev krompirja iz inozemstva, za 5-7 milijona povrtnine in za 12-5 milijona dinarjev čebule. Skupno z ostalimi predmeti je naš lanskoletni uvoz zelenjave in povrtnine iz inozemstva dosegel 45 milijonov dinarjev in sadja 9-5 milijonov dinarjev brez južnega sadja, kar je seveda zelo racijonalno. Na teh poljih se delajo poizkusi z raznimi vrstami gnojiv in poizkusi glede aklimatiziranja rastlinskih kultur. Za poizkusnim poljem se dviga visoka zgradba poljedelske zbornice za rensko provinco. To je zgradba po obsegu prilično kot Srednja tehnična šola v Ljubljani in ima nad 300 uradnikov. Njena naloga je administrativno in strokovno upravljanje vseh agend in pospeševanje poljedelstva in živinoreje. Publikacije zbornice, diagrami, grafikoni in zbirke učnih sredstev za poljedelske nadaljevalne šole, so nam tekom dveurnega obiska dale obsežen upogled v inteziv-nost in sistematičnost strokovnega dela poljedelskih zbornic v Nemčiji. Neverjetni so napori, ki jih dela ta lepa institucija, da obvaruje nemškega poljedelca pred kroničnimi deficiti, s katerimi obratujejo zadnji čas leto za letom in ki povzročajo kritično zadolževanje poljedelskih obratov. Vsak malenkosten pojav daje Zbornici povoda za najrazličnejše inicijativne akcije. Posebno pažnjo posvečajo kulturam zelenjave v rastlinjakih, zgodnjega sadja in perutninarstva. Vse tehnične pridobitve in uspehe znanstvenih raziskavanj se skuša po temeljitem preizkuševanju staviti v službo poljedelstva. A vendar so prilike težje tako, da ogrožajo skoraj vero v uspeh žrtev in naporov. Koncem lanskega leta je doseglo zadolževanje kmetov v mali renski provinci že 450 milijonov mark ali nad 7 milijard dinarjev, kar predstavlja zadolžitev 385 mark na 1 ha obdelane zemlje, ali 5177 Din. Pri večini malih in srednjih poljedelskih obratov je standard življenja padel pod skrajno mejo človeške dostojnosti in telesni napori, ki jih dela tu poljedelsko prebivalstvo, ne da bi imelo za to najobičajnejšo dostojno odškodnino, so presegli meje zmag-ljivosti. To groteskno razliko napram položaju vodilnih industrij uvidevajo tudi vedno bolj merodajni krogi v vladi in skušajo polagoma usmeriti carinsko politiko v vidu izdatnejše zaščite poljedelskih krogov. Ko smo zvečer odhajali iz sejne dvorane po- ritran 2. TRGOVSKI LIST, 2. avgusta 1928. —— — —MM Štev. 91. mraniMiMMMrooiKi?.' Ijedelske zbornice, sem imel samo eno željo, da bi tudi pri nas neplodnim anketam sledilo neka j več pozitivnega in sistematičnega dela ter da bi se tudi naši agrarci enkrat malo poglobili v številke naše zunanje trgovine, ki govorijo dosti zgovorno o pomanjkanju strokovnega organiza-tornega duha v naši državi. Drugo jutro smo se z brzovlakom odpeljali v živahno metropolo dolj-njega Porenja, v Kolin. Staroverski glavni kolodvor je zgrajen tik ob mogočni gotski katedrali, kamor je vodilo v starih časih Slovence romanje na Božjo pot. Kolin je letos z velikansko mednarodno razstavo »Pres-sa : zelo pridobil na živahnosti in prometu. Par dni pred nami je pasiral preko turaikeje v razstavišča prvi milijonski obiskovalec. Ulice od glavnega kolodvora preko renskega mostu do razstavišča in trgi okrog katedrale so podobne mravljišču, na katerem še v kaotični gneči drenjajo pa-santi med tramvaji, autobusi in drugimi vozili. Mednarodna razstava >Pressa« je privabila v Kolin sto-tisoče inozemskih posetnikov iz vseh držav sveta. V dobi letošnje razstave, ki traja od maja do konca oktobra, se vrši v Kolinu nad 400 strokovnih kongresov velikega stila. Ta dan, ko smo prispeli mi v Kolin, je bilo sedem velikih prireditev in kolinski nadžupan, ki v svoji ambicijoznosti noče opustiti nobene prilike, da bi vsak znamenitejši poset ali prireditev tudi osebno sprejel in pozdravil, bo imel letošnje poletje mnogo dela. Takoj po našem prihodu je bila naša delegacija v slavnostni dvorani Visoke šole za trgovino slovesno teprejeta. Rektor univerze nas je pozdravil ob prepolni dvorani študentov z lepim nagovorom, iz katerega je odseval cel razvoj in preorijentacija nemške mentalitete v povojni dobi. Za njim so nas v markantnih govorih pozdravili reprezentanti znanstvenih in gospodarskih organizacij ter mestne uprave. Po pozdravu smo površno razgledali zanimive zbirke blaga, strojev, grafičnih prikazov o pridobivanju industrijskih surovin v posameznih državah, o konzumu in produkciji glavnih artiklov moderne tehnike, ki nadomestijo človeku v spomin trajno sliko. Popoldan smo razgledali mesto, znamenite historične in moderne zgradbe, med njim velike dvorane na rotovžu in v Gurzenichu, krasne nasade parkov med bloki stanovanjskih zgradb. Aranžma teh nasadov je edinstven in nadomestuje najrevnejšemu prebivalstvu vse, kar človek v pustem mestnem zidovju najbolj pogreša. Ti parki so posebne vrste in se v njih razvija pravo intimno družinsko življenje. Kolin šteje danes 725.000 prebivalcev in ima izredno gosto naseljeno okolico. V razdalji 30—50 km se nahaja cela vrsta velemest z nad stoti soc prebivalci in vsako uro spojuje Kolin z okoliškimi mesti cela serija vlakov. Drugi dan je bil rezerviran za obisk že omenjene razstave »Pressa«. Razstava Presse je grandijozna. Obsega skoro 4 km renskega obrežja, na katerem so postavili Nemci monumentalne zgradbe v impozantnem modernem stilu. Nad njimi se dviga 85 m visok razgledni stolp. Razstava ima mednarodni značaj, ker se jo je poleg Nemčije udeležila cela vrsta drugih kulturnih držav. Da med njimi Jugoslavija manjka, skoro ni potreba posebej poudarjati, ker mi take propagande gotovo ne potrebujemo. Pri nas se porablja denar za druge važnejše in pametnejše svrhe, kakor pa bi bila udeležba na tej velkolepi prireditvi. Toda, ako je to že nepopravljiva pogreška, me veseli vsaj to, da slišim, da je obisk te razstave iz Slovenije precej intenziven in to bo vsaj nekoliko nadomestila za našo neudeležbo kot razstavljalci, obenem pa važna investicija in doživetje za vsakega obiskovalca. (Dailje prihodnjič ) Fr. Zelenik: Iz trgovske prakse. 1. Nima časa. Mnogo je talcih trgovcev, ki pravijo,' da nimajo časa, pa radi pomanjkanja časa marsikaj prezrejo, pozabijo in zamudijo. Posebno pa jim primanjkuje časa za trgovskega potnika ali zastopnika, da bi poslušali njegovo ponudbo ali pogledali vzorce. Vsi vemo, da trgovski potnik ali zastopnik ne potuje radi zabave, ampak radi zaslužka 'in kupčije. Vsak n-esni in poklicni trgovski potnik se trudi, da prinaša dobro blago in ugodne cene iin pogoje in da bi koristil svojemu odjemalcu. Poklicni trgovski potnik prav dobro ve, da. le z dobro postrežbo si omogoči zopetni obisk in si pridobi stalne in zadovoljne odjemalce. Zato pa škoduje trgovec, kateri nima časa za potnika ali zastopnika, ne samo temu, ampak tudi sebi. Večkrat bi dobil pri potniku ali zastopniku kako praktično novost, ki hi jo lahko in z dobrim dobičkom prodajal, večkrat bi napravil kako priložnostno kupčijo po ugodni ceni. Vemo, da marsikaterikrat ima prodajalec v rokah kako partijo ali vrsto blaga po ugodni ceni (in jo skuša tudi tako prodati. Ako pa trgovec nima časa za take ponudbe, seveda ugodno ne kupi! Nima časa, da bi si naročil svoj stanovski list in da bi ga prečital in pregledal. Nima časa iiu ne zdi se mu vredno, da bi pregledal oglase ali došle cenilke in prospekte, ampak vrže kar v koš. Nima časa, da bi s prevdarkom in natančno napisal naročbo. Nima časa, da bi si ogledal izložbe konkurence, nima časa, da bi si v nedeljo privoščil zraka in solnca, pač pa ima čas, da se vsede v kavarni h kartam in si ubija živce in pamet. Trgovec ne sme nikdar reči, da nima Časa. .Nasprotno, vedno mora imeti čas, ako ga obišče potnik firme, vedno mora imeti čas, da si ogleda vzorce in posluša ponudbe, ker ni izključeno, da mu more potnik nuditi blago ali praktične novosti po ugodni ceni. Vedno mora imeti čas, ko sestavlja naročbo. Ta naj bo vedno pismena na 'tiskovini, kakor jo je priporočal Merkurjev Trgovski koledar za leto 1927. 2. Kar je preveč, škoduje. Ne mislite, da se je pripetilo meni, kar bom sedaj povedal, kakor so v nekem drugem primeru, katerega sem opisal, se smejali in rekli, svoj doživljaj je opisal. Dogodek, katerega opišem v nastopnih vrstah, se ni dogodil meni, ker sem leta 1921 zadnjič kupil pri Ketteju na Aleksandrovi cesti klobuk, sedaj pa klobuka vobče ne nosim, ne poleti in ne pozimi. Nekje sem videl ali slišal to, kar opisujem. Neki bolj »cagov« kupec si je hotel kupiti nov klobuk, ki naj bi bil moderen. Prodajalec je bil jako uljuden človek, ni povprašal kupca za njegovo željo, niti ni počakal, da bi ta povedal do kraja, kaj bi prav za prav rad, ampak je prodajalec takoj, ko je slišal besedi »nov klobuk«, začel polagati na mizo kartone, hvalil je vsak klobuk z neštetimi besedami, posajal kupcu klobuke na glavo, toda kupec še ni imel klobuka prav na glavi, že ga je prodajalec zamenjal z drugim klobukom in hvaljenje drugega klobuka se je nadaljevalo. Nabralo se je na mizi kakih dvajset klobukov. Vse je prodajalec prehvalil in priporočal s številnimi besedami, da mu je nazadnje zmanjkalo sape, pa tudi cagovega kupca je tako zmešal, da ta ni vedel ali je moški ali ženska, oprostite, hočem reči, ni vedel kateri klobuk bi naj vzel. Nekaj časa je mencal in obračal razne klobuke, na zadnje je pa rekel, da si ne upa sam izbrati in da bp pripeljal svojo ženo. Prodajalec ni prodal, čeravno je bil popolnoma zdelan. Ako bi kupca povprašal, kaki klobuk si želi, kake barve, oblike itd., in bi sam tudi nekoliko pomislil, kaka oblika bi pristajala okroglemu in bledemu obrazu kupca, pa bd predložil kupcu le par komadov, bi najbrže prodal. Tako pa je s številnimi klobuki, s preveliko ustrežljivostjo in gostobesednostjo zbegal odjemalca in ni nič prodal. Tedaj vse v pravi meri. B. Službena ponudba. Vedno bolj se množijo slučaji, da iskalec službe spiše svojo ponudbo ne z roko, ampak s pisalnim strojem. So šefi, katerim je vseeno, ali je ponudba pisana z roko ali s pisalnim strojem. Večina pa hoče ponudbe, ki so pisane z roko in s strojem pisanih ponudb sploh ne upošteva in ne odgovarja nanje. Trgovec presoja po pisavi prosilca. Pisava je ogledalo, katero kaže izobrazbo in značaj prosilca. Seveda povsem zanesljivo to ogledalo ni, ker večkrat imajo podli značaji odlično pisavo. Posebno pa zvestoba se ne more zanesljivo presojati po pisavi. V splošnem pa z roko pisana prošnja pokazuje značaj prosilca in more po pisavi trgovec več ali manj zanesljivo presojati prosilca in preudariti, ali bi bil zanj ali ne. Bolj zanesljivo in bolj gotovo dobite odgovor na svojo ponudbo, ako jo napišete z roko in ne s strojem. Druge ponudbe so pa v vsakem slučaju lahko pisane s strojem, je še celo boljše, če so pisane s strojem iin je narejena obenem z originalom kopija, ker je tako pisana ponudba nadvse razločno pisana. 4. Bodi zanesljiv. Ta zahteva se dozdeva tako preprosta in samo po sebi umljiva, da bode marsikateri mislil, saj ni potrebno o nji govoriti. Res je samo po sebi umljiva, vendar češče primanjkuje kot si mislimo. Zanesljivost je v trgovskem življenju ravnotako potrebna kot poštenost, molčečnost itd. Kaj pomaga pošten uslužbenec, če pa ne dela kadar ni gospodarja, ali se ne trudi za koristi gospodarja kot bi bile njegove. Preprost, toda zanesljiv človek je v življenju mnogo Več vreden, kot pa izobražen in navihan, pa nezanesljiv. PROTESTNO ZBOROVANJE DROGI-STOV V NOVEM SADU. V nedeljo se je vršilo v Novem Sadu protestno zborovanje drogistov iz Srbije, Bosne, Hrvatske, Slovenije in Vojvodine proti odredbam pravilnika o drogerijah, ki se že izvaja v Srbiji in po katerem je znatno reduciran delokrog drogerij, ki naj bi v bodoče nosile naziv trgovine z materijalniin blagom. Ta pravilnik je izzval med drogisti veliko ogorčenje. Na protestnem zborovanju je bila sprejeta ostra resolucija, v kateri se najodločneje protestira proti izvršenju odredb tega pravilnika, ki. je uničujoč za eksistenco in bodočnost drogistov,, ki krši in uničuje dobljene in zajamčene pravice ter je bil izdan po želji materijelno zainteresiranih lekarniških krogov brez predhodnega zaslišanja, proučitve želj ter zahtev drogistov. Pravilnik pa tudi ni socijalen, ker onemogoča, da se publika koristi povoljnejših nabavnih vrel ter jo primora, da si vsa svoja zdravila nabavi v pretirano dragih lekarnah. Ljubljanska borza. Tečaj 1. avgusta 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbe Din D KVIZU: Amsterdam 1 h. gold. . . Berlin 1 M .» 13-5750 22-8875 13-6050 7*9236 Budimpešta 1 pengS . . Curih 100 fr 1094-10 9*9216 1097-10 Dunaj 1 Šiling London 1 funt . . . , 8-0154 8-0454 276-48 Newyork 1 dolar ..... Pariz 100 fr 56-8250 57-0250 222-82 Praga 100 kron Trat 100 lir 168-25 296-50 169-05 298-50 RAZSTAVE IN SEJMI. Gospodarsko-obrtna razstava v Daru-varu. V Daruvaru.se vrši velika okrožna gospodarsko-obrtna razstava od 8. do 12. septembra t. 1. Informacije daje Gospodarsko društvo kot zadruga v Da-ruvaru. Bog čuva Jugoslavijo! Dočim vladajo v našem političnem življenju najžalostnejše razmere, ki uničujoče učinkujejo na vse naše gospodarsko življenje, nas ni zapustil Bog in nam je v teh težkih časih blagoslovil našo od kmetskega znoja prepojeno grudo, da nam je letos rodila, kakor že dolgo ne. In tako se je zopet uresničil rek: Bog čuva Jugo-slavijol Kakor izprevidimo iz privatnih informacij iz vseh pokrajin naše drža- ve, moremo letos računati z naravnost rekordno žetvijo. Dosedaj še nimamo uradnih statističnih podatkov. In če jih bo poljedelsko ministrstvo naknadno sestavilo, bodo najbrže zopet netočni' in površni, kakor za lansko leto. Naši računi temelje na tem, da so na mnogih vzornih posestvih v Vojvodini pridelali na hektarju približno trideset meterskih stotov pšenice. Znaten, toda mnogo manjši del donosa pšenica nego lani se bo uporabil za prehrano pasivnih krajev. Razlog za to je dejstvo, da je v naši državi mnogo večji konzum koruze nego pa pšenice. Dočim konzumira na leto ena oseba v Jugoslaviji 157 kg koruze, konzumira ena oseba le 100 kilogramov pšenice. Koruza se namreč vsled vremenskih neprilik ne bo mogla tako razviti, da zadovolji vse potrebe naših pasivnih krajev. Dovoz pšenice v pasivne kraje bo brez-dvomno potreben, že iz tega razloga, ker ravno pasivni kraji sejejo razmeroma malo pšenice, ki je tudi tam dobro obrodila, in mnogo koruze, ki letos ne bo kaj dobra. Ko bodo vsi naši pasivni kraji preskrbljeni, bo preostajalo okroglo štiri-desettisoC vagonov pšenice, ki se morajo izvoziti. Če primerjamo letošnji izvoz z lanskim glede količine in cent*, tedaj vidimo neobičajno povoljen rezultat: od leta 1922 nadalje smo izvozili na inozemska tržišča 11.600, 9.600, 17.200, 17.000, 29.700, leta 1927 pa, ko je bila letina zelo slaba, le 6.400 vagonov pšenice. Lanska promptna pšenica je notirala okroglo 330, a danes je temelj ceni 255 dinarjev. Toda tudi ta cena ne bo ostala, marveč mora pasti za nadaljnih 10 do 15 dinarjev. Niže, pod svetovno pariteto, ne bo šla cena. Če vpošte-vamo, da smo leta 1927 dobili za 6.400 vagonov pšenice 112 milijonov dinarjev in da bomo letos izvozili pšenice za najmanj eno milijardo dinarjev pšertice, tedaj vidimo, da nas je dobri Bog rešil težkega finančnega kfaha, ki nam je vedno pretil. To je vse dobro in lepo! Toda tudi ta stvar ima svojo temno stran. Ves izvoz naših poljedelskih pridelkov, hmelja, kož, jajc, žita itd. je v rokah dunajskih in budimpeštan-skih nekrščenih grosistov. Naši nacionalizirani (!) trgovci so samo eksponenti in posredovalci inozemskega ih nam Škodljivega kapitala. Da bi bila naša trgovina V resnici nacionalna, to se pravi samostojna, bi bil efektivni dobiček mnogo večji. Krivica je popolnoma jasna: od nastoja samostojnosti naše države smo imeli enointrideset trgovinskih ministrov. Pa niti eno od teh ministrstev ni moglo ali ni hotelo ali znalo sklepati z inozemstvom za nas ugodne trgovske pogodbe, da moralno in materi-elno dvigne in pomaga naši Tealni trgovini in da jo zaščiti z vsemi sredstvi, ki so potrebna za našo eminentno agrarno državo. Velika škoda za naše gospodarstvo je pa tudi to, da namesto zrna ne izvažamo moko iin ostale mlinske produkte. Dejstvo je namreč, da so bili vsi naši veliki mlini zgrajeni za velike mletve, kakor jih je potrebovala bivša monarhija za prehrano svojih 57 milijonov prebivalcev. Vse nasledstvene države, Avstrija, Ogrska in Češkoslovaška so zaščitile svojo mlinsko industrijo in kupujejo zrno, naši mlini pa stoje brez zaposlitve. Nemčija in Anglija nimata mlinov, pa se tam naši mlinski izdelki ne kupujejo, marveč uvažajo veliki konzumenti prekooceansko blago. Naša mlinska industrija bi mogla konkurirati v Evropi s Kanado edinole s sistematično podporo države in sicer s premijami, sezonskimi krediti, predvsem z nizkimi transportnimi tarifnimi postavkami. O tem se je že mnogo govorilo in pisalo, tudi v narodni skupščini se je drezalo, toda vse zaman, vse je bilo le glas vpijočega v puščavi! Brez ozira na navedene slabe strani, moramo biti po bilanci zadovoljni s faktičnim uspehom letošnje žetve. Koliko bomo pa pridobili z dotokom tujih in zdravih^ valut blagoslova in blagostanja v deželi, to bodo pokazali naši parlamentarci. Gruda in narava sta storili svojo dolžnost. —rš. Stran 3. ■nMMMMUB PODRŽAVLJENJE ARGENTINSKE PE- , TROLEJSKE INDUSTRIJE. Ta članek ima splošen pomen, ne velja samo za Argentino. Trgovina s petrolejem je bila več let vzorna primera visoko razvitega kapitalizma; sedaj gre pa tendenca menda za tem, da postane pe-trolejeva trgovina glavni predmet držav-nogospodarskega udejstvovanja. Najprve temeljne odredbe v tej smeri se bodo izvršile najbrž v Argentini, kjer hočejo vsa petrolejska nahajališča nacionalizirati. Po mnenju argentinskih političnih krogov naj bi se pričelo z uresničenjem te misli v oktobru, ko bo novoizvoljeni predsednik Irigoyen nastopil svojo službo. Pristaši Ir-igoyena bodo predlagali takoj po sestanku kongresa hitro izvedbo tozadevnih zakonov. 87 poslancev in 9 senatorjev se je obrnilo na guvernerja province Salta, 'kjer so dragocena petrolejska nahajališča, s prošnjo, naj prepreči vse odredbe za izkoriščanje petrolejskih skladišč, dokler se ne bo senat izrekel glede nacionalizacije virov. Guverner je prošnji ugodil. Poslanska zbornica je že pritrdila zakonu, ki predvideva nacionalizacijo virov in ki napravi njih izkoriščanje za državni monopol. Sicer je stališče senata dvomljivo, a če sklene poslanska zbornica zakon še enkrat, stopi avtomatično v veljavo. Vsekakor je guverner province Salta preklical koncesije, ki jih je bila dobila Standard Oil Co. Morda je Argentina začetnica novega razvoja v petrolejski industriji, ki bi bil gotovo boljši kot je sedanji. OBLETNICA ANGLEŠKE NARODNE BANKE. 27. julija je minulo 234 let, odkar je bila ustanovljena angleška Narodna banka. Ustanovljena ni bila v svrho, kateri danes služi. Ustanovili so jo le slučajno. Angleška vlada se je opetovano izjavila proti ustanovitvi Narodne banke, ki so jo zahtevali trgovci. Šele za vojne Williama III. proti Franciji so ustanovili angleško Narodno banko, da na ta način dobe denar. Ustanovna glavnica je znašala 1,200.000 liv. šterlingov, ki so jo takoj posodili vojni blagajni. Za isto vsoto je smela izdati bankovcev. 21. junija 1694 so dali akcije v promet in 27. julija istega leta se je banka konstituirala. Sprejeli so sedemnajst uradnikov in pa dva vratarja. Danes ima banka 3000 uradnikov. Banka je deloma privatno deloma javno podjetje, popolnoma angleško tipična. Teoretično dividenda ni omejena, v praksi je pa že zdavnaj stabilna in se večji dobički odkazujejo podjetju ali pa državi. Guverner banke, mr. Montaga Norman, je splošno priznan in spoštovan, ker je v svetovni denarni politiki zavod visoko dvignil. Financi- eln-i vzra-st Evrope po vojni je skoro predvsem zasluga te banke, ki 'dela predvsem za splošni svetovni mir. UGODNA KONJUNKTURA NEMŠKEGA EKSPORTA ŽELEZA. Izvoz železa iz Nemčije je dosegel v zadnjih mesecih rekorde, ki jih od ruhr-ske konjunkture nadalje še ni bilo; izvoz pločevine, cevi in žice je pa dosegel tako višino, kakor je sploh še ni bilo. Povprečni mesečni eksport v 1000 met. stotov je bil sledeči: Surovo železo Jeklo Pločevina Žica Cevi Železno blago Skupno 1624 64 69 56 21 72 68 351 1925 72 87 94 32 84 63 430 1926 63 67 87 33 87 64 400 1. četrti. 1927 134 82 100 58 l: 15 56 535 2. „ 1927 113 116 133 37 121 60 580 3. „ 1927 127 95 129 41 121 82 594 4. „ 1927 147 83 134 54 127 118 700 L „ 1928 74 55 113 27 113 80 462 April 1928 97- 102 138 69 127 104 636 Samo izvoz surovega železa je precej nazadoval, ker se je potreba Nemčije, Ogrske in Avstrije zmanjšala. Izvoz surovega jekla je dosegel višek v lanski pomladi, je potem padel, a se je v letošnjem aprilu zopet zelo dvignil. Glavna dva odjemalca sta Anglija in Bolgarija, vsaka z 19.000 met. stoti, nato Rumunija s 16.000. Izvoz pločevine- je nadkrilil v aprilu vse rekorde predvojne dobe in je dvakrat tako velik kot za časa ruhrske konjunkture. Glavni odjemalec v aprilu Avstrija, za njo Rusija in Italija. Žični rekord v aprilu je bil tudi izreden; glavni odjemalci Anglija, Švedska, Nemčija, Rumunija. Cevi im valjarji so v lanski Jeseni doseženi rekord letos zopet dosegli. Glavni odjemalci Rusija, Anglija, Avstrija in Rumunija. Železno blago pa rekorda od konca lanskega leta še ni doseglo. V celoti je bilo zadnje lansko četrtletje najboljše. KUBANSKA SLADKORNA POLITIKA. Kubanski predsednik ne bo sladkornega pridelka nič več omejil. Ta vest v poučenih krogih ni presnetila. Kuba je imela s svojo restrinkcijsko politiko glede zvišanja cen doslej malo uspeha, kubanski farmerji in delavci so se uprli proti nadaljevanju dosedanje politike; to dvoje je odločilo. Zato se bo bodoči kubanski pridelek -gibal med 4'A do 5 mil. ton. Poročila o pridelku so ugodna. Pričakovanje za 500.est kakor serpentini sploh iz raznih silikatov, in sicer iz magnezijevega, aluminijevega, železovega in tu pa tam tudi kalcijevega silikata. Kar daje azbestu prednost pred drugimi vlakni, je njegova negorljivost. Radi tega izdelujejo iz njega predvsem rokavice in drugo opremo za ognjegasce in in delavce, ki morajo delati v neposredni bližini ognja. Po večini pa je azbest tudi silno trpežen proti kislinam. Radi tega nam služi izborno za filtriranje takih tekočin. V tem oziru nadkriljuje serpentinov azbest takozvani rogovačin azbest, ki je kakor pravi že ime rudninske in kemijsko od njega različen. Njegova vlakna so krajša in zelo krhka, tako da se ne dajo tkati, pač pa so izborna za filtriranje. Največja ležišča azbesta so v Kanadi, in sicer -severovzhodno od Quebeca, kjer se raztezajo v 10 km širokem pasu na razdaljo 700 km. Veliko azbesta se dobiva tudi v Uralu, predvsem v Baskenovem v permski guberniji. Ležišče je 18 km dolgo in doseže od 200 do 1200 m širine. Manj dober azbest se dobiva v južni Afriki. Italija ima azbestne žile v Valtellini in v Val d’Osta. Letna produkcija znaša približno 140.000 ton (po 1000 kg). Od teh odpade na Kanado 120.000 ton in na Rusijo 15.000 ton. Od kanadske produkcije vpo-rabljajo same Združene države severo-ameriške 80%. Ostale države so bile po večini navezane na rusko produkcijo. Ko je le ta med vojno in po vojni ustanovila ali umejila obrat in s tem tudi izvoz azbesta, so iskali vire drugod, kakor na Filipinskih otokih in na Kitajskem, toda brez pravega uspeha. Za tkanje prihaja v poštev samo azbest z daljšimi vlakni od 10 do 15 cm dolgimi. Stroji za obdelovanje azbesta sličijo docela onim za obdelovanje bombaža, le da so bolj trpežni, ker so vlakna neprimerno trša. Kakor bombaž se tudi azbestna vlakna pa mikanju natezajo in sesukajo v prejo in sukanec. Tke se ali sam azbest ali pa z bombažem in konopljem, tu pa tam tudi s kovinskimi nitmi. Krajša vlakna, zlasti pa odpadki pri preji in tkanju niso našli prej prave uporabe. Danes pa jih s pridom predelajo pred vsem v azbestno lepenko in v volno, ki izborno služita kot varovalni, materijal proti ognju. Azbestni lepenki dodevljejo velikokrat razne rude, kakor lojevca, grafita, niaT-sikaterikrat tudi kavčuka. Najbolj znan pa je gotovo čitateljem azbest po onih neizgorljivih ploščah za kritje streh ali za oblaganje sten, ki se priporočajo pod raznimi imeni, kakor »Eternit« in drugo. Izdelujejo jih iz azbesta pod močnim pritiskom in jih nato žgo. Po potrebi jim primešajo še barvila. Iz azbesta in cementa pa izdelujejo tudi takozvani vlaknati cement za stavbarstvo in brikete. VELETRGOVINA ' fl. ŠARABON v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno iganje, moko in deSelne pridelke. - Raznovrstno RUONINSKO VODO Lastna praiarna za j kavo in mlin za diiava I | z električnim obratom. | Ceniki na razpolago! zajamčeno pristne, taborne Kakovosti, || Izdelan samo ta pravih gorsklli malin, : j kakor tudi neoslajen M A LIN O V SOK ; j (Succus), prodala v vsaki množini po smernih cenah tvornica 44 družba z o. z. „ALKO LJUBLJANA, Koltaej. 11 ALB NOVEC iz lekarne dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c. Je staroznan kot pristni naravni Izdelek, z najflnejšlm sladkorjem vkuhan, brez umetne barve ln ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkot za konservi-ranje. — Oddaja na drobno ln veMko. — Cena nizka. Veletrgovina kolonijalne in ~ Špecerijske robe van Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav In rudninske vode ToCna In solidna postreZba I Zahtevajte ceniki TISKARNA MERKUR Ljubljana Gregorčičeva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter i& urade, društva it.d. Lastna knjigoveznica Urej* dr. IVAM PEESS. — Za Trgovsko - industrije!«* d. d. >MERKUR< kol ixda