SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV Zfl SLOVENIJO 6. Številka V Ljubljani 15. junija 1952 LIV.letnik Vsebina Ob šestdesetletnici rojstva maršala Tita.......................... Stane Miheli«: Sodobni AŽ-panj (Nadaljevanje) ................. Josip Pirnat: Kako sem zamenjal mlado matico za staro .... Virmašan: Spomini.................. Gosposvetski: Kako naj čebela- rimo? ........................... C. L.: Borba s trotovkami . . . Franc Farazin: Mesečna navodila ... J......................... 105 106 110 112 114 116 117 Ins-. Jože Rihar: Čebelarske opazovalnice v aprilu................. Mali kruhek: Prebrisanost krastače. — Še o plesu čebel. — Nosemavost. — O čebelarstvu pa nič. — Strokovnjaki . ........................ Naša organizacija Zapisnik o prvem rednem občnem zboru ČDS...................... Natočimo čitega vina! .... Na ovitku: Osnutek uredbe o prevozu čebel v ajdovo pašo. 120 121 123 126 List izhaja vsakega 15. v mescu. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev v Ljubljani, Tyrševa cesta 21, tiska »Umetniški zavod za litografijo« v Ljubljani. Urejata ga in za uredništvo odgovarjata Stane Mihelič in Vlado Rojec. Tehnični urednik Josip Kobal. Letna naročnina za člane 300 din, za nečlane in inozemstvo 450 din. posamezna številka 35 din. Številka čekovnega računa pri Narodni banki v Ljubljani: 601-95331-8 Osnutek uredbe o prevozu čebel v ajdo in druge paše Ker je ajda v Sloveniji poslednja izdatnejša čebelja paša in med, ki ga naberejo na njej čebele, dostikrat edina primerna zimska hrana zanje, se je pokazala potreba po zaščiti ajdovih pasišč. Še pred vojno je izšla posebna uredba o prevozu čebel v ajdovo pašo, ki pa je danes v nekaterih določilih pomanjkljiva in kolikor toliko zastarela. Zato je odsek za prevažanje čebel in razmnoževanje me-dovitih rastln pri Zvezi čebelarskih društev izdelal nov osnutek take uredbe. Ker je želja Zveze, da bi pri temu osnutku sodeloval čim širši krog čebelarjev, ga objavlja v »Slov. čebelarju« in daje s tem v diskusijo. Upoštevati pa ho mogla samo tiste iz-preminjevaine predloge, ki jih ho prejela do 1. julija t. 1. Hkrati naroča vsem organiziranim čebelarjem, da se do izida nove uredbe ravnajo pri letošnjih prevozih po določilih objavljenega osnutka, čeprav še ni uzakonjen. !. člen: V območju okrajnih ljudskih odborov LRS smejo čebelarji -prevaževaloi postavljati v ajdovo pašo na za to določena stojišča samo določeno število čebeljih panjev. Postavljati jili smejo v ajdovo pašo le tisti čebelarji, ki jim to pravico priznavajo določbe te uredbe. 2. člen: Kataster ajdovih pasišč sestavijo za svoje območje čebelarska društva. Na osnovii katastra predlagajo število stojišč in število panjev za posamezna pasiišča. Ta svoj utemeljeni predlog pošljejo Zvezi čebelarskih društev v Ljubljani v potrditev. Zveza po svojih izvedencih preveri resničnost podatkov in predlog odobri, popravi ali v celoti zavrne, kar mora objaviti v »Slovenskem čebelarju najkasneje v 30 dneh. Če se čebelarsko društvo s tem ne strinja, ima pravico do pritožbe na (Jbčni zbor Zveze, vendar do odločitve občnega zbora volja odločba Zveze. 01) š e sl1(le setie tniei ififSti) a maiiaia Tjita se pridružujejo njegovim neštetim častilcem tudi slovenski čebelarji. Pozdravljajo Ma kot herojskega voditelja jugoslovanskih ljudskih množic v najusodnejših trenutkih njihove zgodovine, kot neumornega graditelja nove družbene stvarnosti, kot neustrašnega borca za pravice malih narodov in kot iskrenega pohornika za svetovni mir. Ko se ob njegovem pomembnem življenjskem jubileju spominjajo velikih zaslug, ki si jih je pred vojno in med vojno pridobil v jugoslovanskem osvobodilnem gibanju, mu žele, da bi še mnogo let uspešno deloval v korist na* šega ljudstva in naše socialistične domovine, Slani: Mihelič: Sodobni AŽ-panj Prodaja končnica AŽ-panja. Prednja končnica AŽ-panja sestoji iz notranje stene (8) in zunanjega opaža (1). Mod obema je v posebnem vmesnem okviru (12, 13, 14) zaprt prazen prostor, v katerem je zrak kot izolator. Debelina posameznih sestavnih delov prednje panjske končnice je naslednja: notranja stena prednje panjske končnice...............................16 mm vmesni okvir, ki oklepa prazni prostor med obema stenama . . 22 mm zunanji opaž prednje kroični.ce panja .... • • . • 16 mm Skupna debelina prednje panjske končnice...........................54 mm Medtem ko se notranja prednja stena in okvir pogrezata v obod panja, je zunanji opaž spredaj nanj pribit. V prednjo končnico AŽ-panja je vdelana nepremična zgornja brada ki jo uporabljamo hkrati kot ročaj pri dviganju in prenašanju panja, in lesena zagozda, imenovana premično žrelo (IS). Zgornja brada in premično žrelo sla izdelana iz trdega lesa. V primerjavi z drugimi deli panja je prednja končnica AŽ-panja najdebelejša, pač zato, da varuje čebelje družine pred vsemi vremenskimi nezgodami, zlasti še pred preveliko vročino, hudim mrazom in naglimi, nenadnimi spremembami temperature sploh. Vemo namreč, da je v skladovnici panjev ravno prednja končnica AŽ-panjev najbolj izpostavljena raznim vremenskim neprilikam. Vprašanje, ali laka panjska končnica, kot je zgoraj opisana, dovolj ščiti čebele v AŽ-panju, se zdi, da še ni rešeno. Po mojem mnenju je zrak, ki ga zapira vmesni okvir med notranjo steno'in zunanjim opažem, slab izolator, ker ni dovolj, I. j. hermetično zaprt. Tudi je njegova prostornina prevelika, da ne bi krožil in s tem spreminjal svoje temperature. Vsekakor bi bilo bolje, da bi ta prostor izpolnili z oblanci ali kakim drugim slabim prevodnikom toplote. Dejstvo je namreč, kar trdi tov. Debevec v drugi številki »Slovenskega če be-larja za leto 1952 na strani 25: »... na notranji steni (panja; op. pis.) se vso zimo nabira vlaga (črne sprednje letvice satnikov, kot oglje črna sprednja slena znotraj!), na zunanji strani pa se pojavljajo vodeni mehurčki, ki razganjajo barvo.« Notranja stena prednje končnice je sestavljena iz več 16 mm debelih prečnih deščic, dolgih 366mm različne širine. Z utori in spahi se spajajo druga z drugo. Spodnja teh deščic (9), ki navznoter zapira verando, je debela 22 mm, da bolje zadržuje toploto, ker tu ni zunanjega opaža. Pri dnu je v to deščico vdelano po vsej širini panja premično žrelo z vrezani m navadnim žrelom, dolgim 120 mm in visokim 8,5 mm. Ameriško žrelo, kakor tudi pravimo tej zagozdi zato, ker so jo uvedli v čebelarstvo Amerikanki že proti koncu prejšnjega stoletja (menda A. j. Rooili), je pri nas takoj po prvi svetovni vojni priredil za AŽ-panj A. Bukovec (1918); omenja ga 1919. leta urednik Slovenskega čebelarja« M. Humek, ko ponatiskuje Žnideršičev članek iz leta 1910. o AŽ-panju in hkrati navaja razne preureditve; leta 1925. pa ga je opisal v »Slovenskem čebelarju« Fr. D. jug na strani 17 do 19. Na notranji sl rani je visoko 24 mm, medtem ko je odprtina pod spodnjo deščico notranje prednje slone, kamor ga namestimo, visoka 26 mm. Omenjena razlika v višini je namerna, ker «e le« zlasti pozimi rad zaradi vlage napne. V takem primeru bi tesnejšo zagozdo le s težavo in z vznemirjanjem čebel mogli vzeti iz panja ali pa jo poriniti vanj. Dolgo je kak'nun manj kol 366 mm (iz istih razlogov kol zgoraj) in 22nun debelo. Da bi dobilo premično žrelo trdnejšo oporo v panju in da l)i ga bolje zapiralo, ima ob zunanji strani zgoraj 6 mm visok in ravno toliko širok rob po vsej dolžini, s katerim se opira v primerno zarezo v deščici nad njim, na konceh je pa potisnjeno z enakim milimetrskim robom kot vse: deščice notranje stene v zareze stranic oboda. Z dvema škr-njakoma ga pritrdimo k notranji prednji steni, s katero tvori isto ravnino. Čemu nam je potrebno premično žrelo? Ne da bi se spuščal v podrobnosti, bi rekel tole: Pri panjih, ki se opravljajo od zgoraj, ga je rodila potreba, ker bi sicer moral imeti vsak magazin (obod, nastavek) svoje posebno žrelo; nadalje bi morali vedno odstranjevati plod išče, kadar bi radi očistili dno panja. Pri našem AŽ-panju teh nevšečnosti ni, ker ga opravljamo od zadaj, vendar pa nam iako žrelo koristi. Spomladi in tudi sicer, kadar je vreme neugodno, nam ni treba odpirati panjev, pa kljub temu od spredaj, ko odvzamemo premično zagozdo, lahko pogledamo v panj, mu očistimo dno, odvzamemo lepenko i. j). Nekateri pri premičnem žrelu celo krmijo čebele (zlasti spomladi špekulativno), jim po potrebi dodajajo vodo, ob dobri paši premično žrelo kratko in malo odstranijo, prav tako tudi ob veliki vročini, da tako omogočijo boljše prezračevanje panja. Kadar to delamo, moramo paziti, da o pravem času zopet porinemo zagozdo nazaj. Utegnilo bi se namreč zgodili, če bi na to pozabili, da bi prišlo po paši do ropanja ali do prevelike ohladitve notranjosti panja. Višina navadnega žrela, vrezanega v zagozdo, je pri sodobnem AŽ-panju 8,5mm. Ta višina se je uveljavila bolj zalo, da hi se ubranili pozimi v panjih nevarnih gostov — rovk, kakor pa zaradi tega, ker hi bila za čebele najprimernejša. Ker je tudi njegov# dolžina le 120min, potem nam mora hiti jasno, da ovira čebele zlasti v pašnih dneh in da jim je v vročih dneh prezračevanje panja sila otežkočeno. Zato bi bilo po mojem mnenju potrebno podaljšali žrelo vsaj na 180—200 mm, če ga že nočemo zvišati na 10 mm, da bi se lahko v njem srečali dve čebeli (druga nad drugo). V zimskem času in ko preneha paša, pa ga zožimo, kolikor je potrebno, s koščkom lesa ali posebnim zapahom. Hkrati s premičnimi žreli izdeluje danes mizarska delavnica na Vrhniki tudi posebne lesene zapahe (21), ki jih uporabljamo pri prevažanju. Ti zapahi so preproste lesene zagozde s pravokotno obrezanimi zgornjimi in stranskimi robovi, da nam pri zapiranju ne uidejo v panj. Ko vtaknemo tak zapah v žrelo in zapremo spodnjo brado, se zagozda ne more ganiti nikamor, ker jo tišči v panj zaprta brada. Kadar hočemo čebele izpustili iz panja, odvijemo skrnjak, s katerim je pritrjena brada, zapah preprosto in mirno potegnemo iz žrela. Edina napaka te vrste zapahov je, da se ne drže panja in da jih zato laže zgubimo, ko jih ne rabimo. Tudi v zgornjem žrelu uporabljamo enako zagozdo (22), ki je s škrnjakom pritrjena k panju. Kdor noče dušiti čebel, mu ne svetujem prevažati panje le z zaprto brado in odprtim žrelom. Posebej velja to še za daljše vožnje. Čebele se namreč nagnetejo v verandi in poginejo. Pravda o tem, ali je primernejše zgornje ali spodnje žrelo, do danes še ni končana in jaz je ne mislim tu znova načenjati. Omenil bi le, da v prosti naravi najdemo »panje« z žreli v različnih višinah in da ima zgornje kot spodnje žrelo svoje dobre in slabe strani. Tudi zgoraj notranja panjska stena ne sega rlo stropa. Nad njo ostaja se 80 min prostora. V to odprtino je vdelano zamreženo okence (10, 11). Ob straneh leži okvir okenca kakor prečne deščice v zarezah stranic oboda, zgoraj pa v 5111111 globokem utoru stropnice. Debelina letvic okenca je enaka debelini deščic notranje panjske stene, prav taka je dolžina prečnih letvic (10), njih širina je 15 mm, pokončnih (II) pa 30min. Tako dobimo notranjo odprtino okvira. Ta je široka 306mm in visoka 55 nun. Od notranje strani je na okence pribita mreža. Okence v prednji panjski končnici AŽ-panja za zračenje med vožnjo smo uvedli po tej vojni, potem ko smo se pri dolgih vožnjah prepričali, da so bili vsi dosedanji načini zračenja AŽ-panjev bodisi odpovedali bodisi so se izkazali za nerodne. Zračenje panjev skozi prednjo panjsko končnico so poznali že prej čebelarji - železničarji (Maižgon, Cvetko i. dr.), vendar pa njihovi panji niso imeli okenc tik pod stropom, poleg tega pa so morali odstranjevati deščico, kadar so hoteli odpreti okence. Gotovo je ta način prezračevanja panjev od vseh dosedanjih najboljši, zlasti še če pred vožnjo vzamemo iz medišča po dva do tni sate, nerodno in zamudno pa je, ker moramo pred prevažanjem ometati čebele z njih, jili voziti s seboj v posebnem zaboju in jih po končanem prevažanju zopet dcvati nazaj v panje. Končno pa tudi ta način zračenja ni tak, da bi ne bilo treba misliti na izboljšanje. Vemo namreč, da je najboljše zgornje zračenje panjev, v katere prihaja čim manj svetlobe. Vse to pa je potrebno seveda le za dolge prevoze v vročih dneh. Vmesili okvir, ki je med notranjo panjsko steno in zunanjim opažem, je narejen, kakor srno že rekli, iz 22 mm debelih in 30 nnn širokih letvic (12, 13, 14). Visok je 440 mm, širok pa 366 mm. Vodoravna letvica (14) iste debeline in širine s svojim spodnjim robom v višini dna zgornjega žrela deli vmesni okvir v dva dela. Dolga je, kot je notranja širina okvira, t. j. 306 mm. Pod vmesnim okvirom, na katerega pribijemo z notranje strani deščice notranje prednje stene, ostaja 75,min visok prostor za verando, nad okvirom pa 65 mm odprtine za zgornje prednje okence. Zgornja brada (19) je v celoti široka 70mm. V prednjo panjsko končnico sega do notranje prednje stene, na katero je od notranje strani pritrjena s štirimi lesnimi vijaki. Debela je na notranji strani 23 mm, tisti del njene zgornje površine, ki tvori naletno desko, pa se stanjša poševno navzdol in navzven, da laže odteka voda. Zato je brada spredaj debela le 16mm. Dolga je kot zunanja širina panja; na notranji strani je na obeh konceh pravokotno prirezana v širino 23 mm in na dolžino 316 nun, da lahko doseže notranjo panjsko steno in se približno 5 mm globoko zajeda v stranici vmesnega okvira. To je potrebno zaradi njene trdnosti. Sprednji del brade, ki tvori naletno ploskev, sc z obeli koncev v navznoter obrnjeni krivulji zožuje tako, da meri sprednji, najožji del le 220.mm. Na spodnji strani brade je utor. v katerega sega deščica prednjega opaža in 20 nun širok ter 15 mm dolg žlebiček, ki nam omogoča trdnejši prijem, kadar hočemo dvigniti ali prenesti panj. Nad zgornjo brado je vrezano 80 mm dolgo in 8,5 min visoko zgornje žrelo. Dno zgornjega žrela je v višini površine okvira matične rešetke v panju. Zaprto je z leseno zagozdo (22), ki jo drži škrnjak. Odpremo ga, kadar imamo v paniu dve družini, za nekaj dni tudi tedaj, ko so se v medišču polegli troti in jih želimo spraviti iz medišča. Zunanji opaž (15, 16) prednje panjske končnice je sestavljen iz petih prečnih deščic. Vsaka je dolga 404 mm, široka 102 mm (3 še +5 mm za utor) in 16 mm debele, prav tako kot deščice notranje prednje stene sta spojeni po dve, m sicer dve pod zgornjo brado in dve nad njo; tretja zgornja (16) pa je pritrjena z dvema 40 mm dolgima šarnirjema na sosednjo tako, da se odpira navzdol, kadar hočemo zračiti panj. Ker je okence zapeto samo s to loputo — znotraj je le mreža — je narejena iz debelejšega 22 mm debelega lesa in na notranji strani ob robeh primerno prirezana, da se prilega v odprtino okenca. Zunanji robovi prečnih deščic so tam, kjer spajajo druga z drugo, poševno prirezani, tako da nastanejo med deščicami plitvi in ozki žlobički. Spodaj pri zunanjem opažu ena deščica manjka in je tu prednja panjska končnica, kakor smo že rekli, samo enojna. Prostor, ki ga na znotraj omejuje spodnja deščica notranje prednje stene in premično žrelo, ob straneh in pri dnu obod panja, zgoraj pa spodnja stran letve vmesnega okvira, ki je med notranjo prednjo steno in zunanjim opažem, imenujemo verando. Pravzaprav je ostalo le ime od nekdanje verande, ki jo pri nas prvič omenja že leta 1901. v »Slovenskem čebelarju« Fr. L(-očniškari' op. pis.) v zvezi s Preussovo pripravo za spomladansko špekulativno pitanje čebel, obešeno pred žrelo panjev. Verando, prirejeno za AŽ-panj, s Kuntzschevo begalnico je pri nas uvedel v 20-ih letih lega stoletja in prvi opisal v knjigi »Naš panj« leta 1925. A. Žnideršič, naslednjega leta pa P. Jocif v »Slovenskem čebelarju«. Menda, od leta 1918. je imel ludi A. Bukovec pri svojih AŽ-panjih plitvo verando, v katero se je vleglu zaprta brada. Po tej vojni smo begalnico kljub nekaterim ugovorom pri AŽ-panjih odpravili, ker ni prišla v splošnem praktično do veljave, ostala pa je veranda. Popolnoma brez pomena pa veranda tudi danes ni. Pri krajših prevozih jo zapiramo z brado, ne da bi še posebej zapirali žrelo; pozimi lahko brade popolnoma pripremo. Čebele imajo vendarle dovolj zraka, ki prihaja skozi zamreženo veho v bradi. Res pa je, kar trdi tovariš Debevec v že zgoraj omenjenem članku, da je ta del prednje končnice pretenek. Spodnja brada (17) je 80 mm široka, debela kot zunanji opaž in dolga 366 mm. Na desni strani ima izrezan okrogel zamrežen dušek 35 mm premera. Kakor že rečeno, služi za zračenje panja pri zaprti bradi, vendar pa ne pri prevažanju, ampak le pozimi in kadar bi kdo zlonamerno hotel zadušiti čebele. Pri prevažanju čebel z odprtim žrelom je treba dušek zamašiti. Brada je pritrjena z dvema po 40 mm dolgima šarnirjema spredaj na podli ici oboda, lako da, kadar je odprta, stoji nekoliko poševno navzdol, kadar pa je zaprta, tvori z zunanjim opažem ravno steno. Z gornjim robom se zaprta lirada vleže na spodnji rob vmesnega okvira prednje panjske končnice. Zaprto pritrjujemo s škrn jakom, zavitim ob zdolnjem robu spodnje deščice opaža. Nekaj časa so izdelovali panje z brado, ki je bila dolga, kakor je bil širok zunaj AŽ-panj, t. j. 404 mm. Ker pa se brada rada zvije in potem skozi reže (če ni žrelo posebej zaprto) uhajajo čebele, izdelujemo sedaj AŽ-panje s krajšo brado, na obe stranici oboda pa nabijemo od spodnje deščice opaža do tal približno 103 mm dolge, 20mm široke in I6mm debele kose lesa (20), ki preprečujejo ob strani uhajanje čebel, tudi če se brada nekoliko zvije. Da so spodnji sprednji ogli oboda vendarle trdni, jih obijemo z valjancem, ki sega približno 70 mm visoko po prednji steni in približno toliko ludi ob zunanjem spodnjem robu dna panja. Valjanec pritrdimo z 8 vijaki (30X25) na panj. (Dalje prihodnjič.) osip Pirnat: Kako sem zamenjal mlado matico za staro Da je matica srce in pogonska sila vsakega panja, je znano vsem čebelarjem, premalo pa se nekateri ljubitelji čebel ozirajo na starost matic, odbiranje matic, na čistost pasme in podobne stvari. Moj pokojni oče, četudi je preprost kmet, je vedno pazil na lastnosti matic in čebel sploh ter si vse ugotovitve skrbno zapisoval na zadnje končnice kranjičev. Tam si n. pr. našel takele pripombe: medičar — rojivka — krotak — silno hud itd. Take in podobne ocene posameznih družin pa so nujno |>o-trcbne tudi sedaj, v dobi modernega čebelarstva, seveda s to razliko, da jih ne pišemo več po panjih, ampak v nalašč za to pripravljene beležnice. V svojem čebelarstvu pazim predvsem na to, da pravočasno obnavljam stare matice, kajti družina z onemoglo matico nikoli, ne doseže viška razvoja. I)a bi lahko izmenjal nekaj starejših matic, sem tudi lani vzgojil več malic, ki so se, kar je edinstven primer v mojem čebelarskem življenju, vse srečno vrnile s svatbenega poleta. V vseh družinah sem tako lani poskrbel za mlade gospodinje, le v panju št. 14- mi je bila matica nekoliko zagonetna. Nikakor nisem mogel ugotoviti njene starosti in porekla. Ugotoviti starost pri živini je lahko! Pogledaš na zobe, pa veš. pri čem si. A matica nima zob, in četudi bi znala govoriti, najbrž ne bi povedala prave starosti, ker je pač ženskega spola in riezaupna kot mnoge »Evine hčerke«... Domneval sem, da je matica dopolnila drugo leto. a da se prepričam še o njeni življenjski sili, sem si pobližc ogledal tudi njeno družino. No, v satih sem našel kar lepo zalego razne starosti, primerno zalogo medu in sploh naj lepši red. Prijel sem matico v roke, jo očistil treh kppljev, si jo ogledoval in premišljeval, kaj naj storim z njo. Tedaj pa se je vzbudilo v srcu sočutje, da je nisem umoril, ampak spustil spet nazaj v pan j med ljubljene sodelavke. Nekaj tednov pozneje sem se premislil. Prijatelj z Dolenjskega mi je poslal matico z zagotovilom, da je pristna kranjica, mlada, rodovitna — in sploh naj le p.“ih kreposti. Kam naj denem to čudo popolnosti? Nikamor drugam kot v panj št. 14! Spet sem poiskal staro znanko, jo zaprl v kletko, ji dodal nekaj čebel, potem pa vse ujetnice odnesel v sobo na toplo. Čez nekaj ur je osirotela družina zašumela in z otožnimi glasovi oznanila, da je izgubila ljubljeno kraljico. Položil sem kletko z novo matico zadaj za sate in jo pustiil tam do večera, da so se čebele dodobra seznanile z njo. Zvečer pa sem kletko odprl, da bi se lahko matica pridružila tujim čebelam. Drugo jutro sem previdno odprl vratca pri panju in dvignil kletko. A glej čudo prečudno! Na dnu kletke je ležala mrtva matica, okrog nje pa vse one čebele, ki so ji bile dodeljene v spremstvo. Nerazumljiva zagonetka! Vse sem napravil po predpisih in vendar taka polomija! Brž sem pohitel v sobo, da vrnem družini vsaj prejšnjo matico, ki sem jo bil spravil na toplo. Za vraga! kletko dobim odmašeiio in v njej ni ne matice ne čebel. Postalo mi je jasno: kletko so odmašili radovedni otroci in krilate ujetnice so veselo odletele skozi okno v neznani svet... V tej zadregi se spo- lunini, da imam v nekem panju dve družini. Sklenil sem odvzeti malico družini, ki je domovala v medisču, in potem čebele pridružiti družini v plodišču. Previdno sem odlagal sat za satom na kozico in si vse skrbno ogledal. Toda matice nisem našel. Zložil sem sate nazaj in, ko se je družina umirila, sem znova začel iskati. Vse zaman! Matice nikjer — kakor bi se bila vdrla v zemljo! I’a se je menda res pogreznila nekam v globino, ker je družina kmalu nato otožno za-šu mela in mi z ganljivo .žalost inko sporočila, da sem ji upropastil matico. No, kaj naj sedaj ukrenem? Spomnil sem se čebelarjev na Dolenjskem. Tam imajo namreč jeseni po ajdovi paši, ko združujejo čebele, matic na pretek. Brž sem pisal sorodnici, naj mi preskrbi od znanih čebelarjev nekaj matic in naj mi jih pošlje po pošti. Res, že čez nekaj dni sem prejel dve matici,' toda žal obe mrtvi in pomečkani. To ni bilo nič čudnega. Čudno bi bilo, če ne bi bili mrtvi. Kletki sta bili tesno zaviti v pergamentni papir in povezani z vrvico, matici pa v njih brez čebel... Tristo rogačev! Stvar mi je začela presedati. Takoj sem pisal še po druge matice in natančno razložil, kako naj odpremijo pošiljko. Zares, čez teden dni je priromalo kar pet matic, ocl katerih pa sta bili le še dve pri življenju. Tudi dodane čebele so bile že skoraj vse unrtve. No, seveda! Bilo je že zelo hladno, poleg lega pa so bile v kletkah cele kepe medu. Čebele in matice so si z medom popolnoma zadelale vzdušnice na zadku in se zadušile. Dodal sem eno na pol mrtvih matic osiroteli družini, a izdihnila je že v kletki, preden je mogla zlesti v tuji dom. Človek bi v takem položaju počil od jeze. In še to! Kakor v posmeh mi je tedaj pisala sorodnica: »Vem, da si vesel, ker sem ti poslala toliko lepih matic. No, sedaj jih boš pa že imel za nekaj časa. Če še kaj potrebuješ, pa piši!« O vseh teh neprilikah z maticami sem se v razgovoru potožil tudi čebelarju Janezu iz sosednje vasi. In glej, velikodušno je razdrl malega kranjiča in mi poslal lepo, mlado matico v spremstvu mnogih čebel. Ves srečen sem sprt položil kletko zadaj za sate in pustil dragoceno matico vso noč zaprto. Kletko sem odprl šele drugo jutro, ko sem se prepričal, da se čebele proti tuji malici zelo ljubeznivo obnašajo in jo bodo z veseljem sprejele v svoj tihi dom. l)a pa mlada nevesta ne bi docela brez dote prišla k tuji hiši, sem porinil zadaj za kletko še sat dišečega ajdovca, zaprl vratca panja in vsi' prepustil usodi. Kar oddahnil sem se! Kako tudi ne? Panj je |K> dolgem času končno vendarle dobil matico in spomladi se bo družina množila, da bo veselje. Drugega dne popoldne sem se spet mudil pri čebelnjaku in urejal panje za zimo. Tedaj pa mi je slučajno obstalo oko na veliki čebeli, ki je negibno ležala na bradi panja št. 14. Pogledal sem natančneje in skoraj'bi me bila zadela kap! Bila je mrtva matica, prav lista, ki mi jo je velikodušno poklonil prejšnji dan sosed Janez. To je pa že preveč! Ogenj in žveplo bi bruhnil na to vražjo družino! Pa mi je tedaj tiho prišepnil neki glas: »Le čemu se jeziš, saj si sam kriv te žrtve! Pokaj pa si dal čebelam s tujo'matico tudi sat medu v panj? V vrvenju in strasti po uživanju so čebele umorile matico kot tujo vsiljivko in se pri tem niso prav nič zavedale, kako silno jim je potrebna. Da, res! Sam strni bil kriv. Napravil sem bil neumnost. čebelarim že več let in Abrahama bom videl drugo leto, pa še vedno streljam kozle. Toda tudi sedaj nisem obupal. Poslal sem otroke uro hoda daleč k čebelarju z naročilom, naj še tam snubijo in prosijo za mlado ali staro matico. In ni bilo zaman! Dobrodušni znanec. Lojze mi je poslal matico s sporočilom, da je najbrž že precej priletna, da pa je kljub temu še rodovitna. Kaj sem hotel? Stara ali mlada, samo da je matica in da bom z njo rešil družino propasti. In glejte! To postarno nevesto so čeibele veselo sprejele in še danes kur dobro gospodari, v tujem panju. Tako sem dosegel edinstveni uspeh v čebelarstvu: da sem mlado, rodovitno matico srečno zamenjal za staro in betežno ter pri tem žrtvoval samo II nedolžnih dušic. V irmašan: SpOIIlini Dokazano je, da ni nobena panoga kmetijstva toliko odvbna od vremena kot ravno čebelarstvo. Pridejo leta, ko stane čebelarja vsak kilogram medu več, kot bi dal zanj, če bi ga kupil v trgovini. Tudi lansko leto je bilo eno od tistih, ko niso čebele doma dobile «liti za sebe in je bilo treba zimsko zalogo dodati. Lanska pomlad je bila, kar se vremena tiče, še dosti ugodna, vendar izdatno ni medila nobena rastlina. Največ je bil tega kriv stalen severozahodni veter. Dostikrat je bil tako slaboten, da si ga komaj čutil, a tembolj ga je čutila tehtnica. Navadno ni pokazala zvečer nobenega donosa. Vso dobo od aprila do srede junija so nabrale čebele za zalego, za nas čebelarje pa nič. Začel sem premisijevatii, kam bi šel s čebelami, da bi jim preskrbel potrebno zalogo za brezpašno dobo, ki traja pri meni do ajde, to je čez dva mesca. Prijatelj z Jelovice m<- je obvestil, da je tam prijela smreka in me nagovarjal, naj pridem s čebelami k njemu. Šel sem pogledat prostor in uredil tudi vse ostalo, da bi jih takoj lahko postavil v pašo. Smreka je začela mediti ob vznožju, po zatrjevanju domačih čebelarjev pa naj bi se medenje kasneje premaknilo proti vrhu. Žal je to medenje prekinila že naslednjo noč močna ploha. Sploh je paša na Jelovici zelo nesigurna, največ zaradi pogostih neviht, ki se zbirajo v Triglavskem pogorju in prihrume nadnjo pogosto še s točo. Da lahko taka nevihta zavre medenje za daljši čas, ali ga sploh ustavi, je samo po sebi umevno. Tako je bilo tudi lani. Kdor je postavil čebele v Jelovico v začetku junija, je še dobil nekaj medu, oni, ki so prišli kasneje, niso imeli nobene koristi od tega. Leta 1950 niso mogli čebelarji točiti pokritega medu, a lani niti odkritega ne, ker je ves kristaliziral. Da ta kraj ni za čebele najboljši, kaže že to, da gredo mnogi domači čebelarji na druga pasišča. Ker z mojim prevozom v Jelovico ni bilo nič, sva postavila s prijateljem čebele v kostunjevo pašo v Poljansko dolino. Tu ni bilo donosa, kol je bil v Likd, vendar sem bil z usephom zadovoljen. Roji so izdelali satnice in se lepo r»zvili, vse družine so bile močne in založene z medom, tako da je medu tudi zame nekaj ostalo. Zato sem upal, da bodo pošteno izrabile zadnjo jesensko pašo na ajdi. Pa človek je že tak, da ni nikdar zadovoljen. Če ima nekaj, želi še več. tPrav tako je bilo lani z mano. Že večkrat sem čital in slišal o bajnih donosih na čistecu (bosiljku) v Banatu. Ob ugodnem vremenu baje naberejo tam družine poleg zimske zaloge še po 20 do 30 kg medu. Ker po svojih dolgoletnih izkušnjah in opazovanjih nisem pričakoval lani kakšnega posebnega donosa na ajdi. sem se kot četrti pridružil trojici čebelarjev, ki so se odpravljali v Banat. S sabo sem vzel le polovico družin in prav sem storil. Trem modrim z Jutrovega je svetila in kazala pot v Betlehem zvezda repatica, nas štiri pa je zvabila v Banat brzojavka, sestoječa iz treh besed. Imeli smo tam čebelarja domačina, ki .nas je obvestil o začetku paše. Odpravili smo se z doma v največji naglici, ne da bi se bili prej sami prepričali, ali se splača voziti. Kako smo vozili, ne bom popisoval, ker je to pot napravilo že več slovenskih čebelarjev in je •ia splošno znana. Vozili smo se z osebnim in tovornim vlakom. Na postajo, ki je bila najbližja izbranemu pasišču, smo prišli šele dopoldne in ne ponoči, kot smo računali. Avta ni bilo nobenega na razpolago, ker so bili vsi zaposleni s prevozom žita. Zadovoljiti smo se morali s konjsko vprego in še to smo težko za drag denar dobili. Pasišče je bilo oddaljeno eno uro od postaje, vročina pa je čedalje huje pritiskala. Kako voziš čebele v taki vročini, ve vsak, kdor je že to izkusil. Ker sem bil kot četrti modni pri skupini, sem tudi za vse »gor plačal«. Imel sem nove panje in res močne družine. Ravno to pa je bilo zame usodno. Med vožnjo po železnici je še šlo, a nekaj ur postanka na postaji in počasen prevoz na pasišče sta zahtevala svoje. Ko so bili panji na pasišču, je dmela ostala trojica vse družine žive, meni pa se jih je od dvanajstih pet popolnoma zadušilo, medtem ko je bilo v šestem panju toliko mrtvic, da je pozneje tudi ta izhiral. Tako mi je ostala le polovica družin živili, a niti te niso bile v redu. V mrthiih družinah je seveda vladalo pravo razdejanje. Zaradi silne vročine ee je zalega v njih zadušila, satje sc je potrgalo, isatnice so se popolnoma stopile in med je tekel iz panjev. Satje z zalego sem stlačil v vrč in vzel s seboj domov, nekaj manj poškodovanih satov sem dal ostalini družinam v medišča v upanju, da jih bodo v pričakovani dobri paši popravile. Prazne panje sem zaprl in jih pustil na mestu. Nisem se maral še nazaj grede pokoriti z njimi. S tem sem napravil še eno napako vet'. Vanje so se ugnezdile vešče in uničile še «stalo satje. Mislim, da si lahko vsakdo predstavlja moje občutke, s katerimi sem sc vozil doimov. In že tedaj sem naredil trden sklep, da ne bom nikdar več preizkušal svoje sreče v Banatu. Prve dneve je bilo nekaj paše in začetna poročila so nie kar nekam potolažila. Prišla pa je nevihta s točo in opravila svoje. Kar je po toči ostalo, je uničila še košava, tako da ni bilo nobenega donosa več. V drugi polovici avgusta sem šel pogledat, kako so že panji »zaliti« in kdaj bo treba točiti. Ko sem prišel k čebelam, se mi je nudila žalostna slika. Družine so bile šibke, brez medu in brez zalege. Vrnil sem sc domov in takoj obvestil o lem ostalo trojico soprevoznikov. Nemudoma smo se odpravili po svojo revščino. Nazaj grede niso bile težkoče dosti manjše kot ob prevozu na pašo. Spoznal sem resničnost pregovora, da se ovca striže takrat, ko ima volno, jaz sem svojo revščino spravil domov, ostali trije pa so šli še v Liko na žepek. Pašo so ujeli za zadnji konec repa in med, kar so ga dobili, dobesedno kupili. Iz opisanega bi posnel v glavnem dvoje naukov: 1. Ne verjemi ustnim ali pismenim vestem o bajnih donosili v tujih krajih, ampak se prej sam prepričaj, kako je s pašo! 2. Preden odrineš na pot uredi vse potrebno glede prevoza, zlasti glede prevoza z železniške postaje na oddaljeno pasišče! Dosti sem že prevažal in pri vsakem novem prevozu sem sc nekaj naučil. Zal, da je ta šola precej draga! Marsikaj sem že doživel, a treh prevozov, to je prevoza v akacijevo in ajdovo pašo leta 1946. in lanskega v Banat ne bom nikoli pozabil. Trud in stroške, ki jih terjajo taki prevozi, še nekako pozabiš, težko pa je danes nadomestiti izgubljene družine in uničeno satje. Zato bi bil prav vesel, ako bi bila to moja zadnja neumnost, ki sem jo napravil pri čebelah. Kako naj čebelarimo? Vsak bralec mii bo gotovo odgovoril, cla je treba čebelariti pač tako, da bo pridelek medu in voska činu večji. Da bi dosegli1 čim večje uspehe, se je v čebelarstvu v začinjam stoletju marsikaj izpopolnilo. A če primerjamo načini čebelarjenja pred 80. leti z današnjim, bomo mirno lahko re'klii, da smo ga zelo izboljšali in s tem zvišali produkcijo medu. Na stotisoče kilogramov medečine bi ostalo neizkoriščene, ako bi čebelarili tako primitivno, kot so čebelarili naši dedje. To je zlata resnica. In vendar se dobe čebelarski pisci, ki to resnico nekako zanikajo. Lani je prinesel »Slovenski čebelar« na zadnji strani 3.—4. številke izvlečke iz raznih naših nn inozemskih listov. Posebno sem si vtisnil v spomin ugotovitev, ki je posneta po drugi številki (»Schweizerische Bienen-Zediiui)g«p.' da( doncf> medu ni odvisen od čebeljega plemena, niti od še talko izumetničenega čebelarjenja, pač pa od vremena in paše. Poročevalec dostavlja, da je ta ugotovitev točna. Ker ima »Slovenski čebelar« zelo velik krog čitateljev, se je baiti, da bock) ravno tisti, ki so najbolj potrebni čebelarskega pouka, nekako omalovaževali ta ipouk, češ saj vsa navodila nič ne pomagajo. Če ni lepega vremena in paše, ni medu. Iz lastne skušnje mi je znano, kako radi se čebelarji oprimejo takih naukov. Ne morem pozabiti, kalko težko senu pred leti prepričal nekega čebelarja, da je za zimsko zalogo potrebnih 12 kg medu na AŽ-ipanj. la čebelar je namreč nekje čital, da zadostuje za zimsko zalogo 8 kg medu, šele ko so mu pozimi 1941 do 1942 pomrle vse čebelje družine od gladu, je spoznal svoj o zmoto. Je i>ač tako, da se čebelarji takoj navdušijo za navodila, ki dopuščajo pri čebelarskih opravilih večjo komoddteto. Zato moram) biti bolj oprezni pri takih izjavah. V svoji dolgoletni čebelarski praksi sem doživel marsikaj, kar je v ostrem nasprotju z ugotovitvijo v omenjeni številki Schweizerische Bienen - Zeitung. Pri vseh opravilih v čebelnjaku sta moja stalna spremljevalca beležnica in tehtnica. Zato bom navedel nekaj konkretnih primerov, iz katerih je razvidno, kako velik delež ima pri čebelarskih uspehih tudi čebelja pasma iu tako imenovano izumetničeno čebelarjenje. Ko sem pričel čebelarili, sem si nabavil čebele od dlveh čebelarjev. Prvi prodajalec (z imenom T.) je imel same kranjiče. Čebele v njih so bile čiste sive kranjice. Drugi prodajalec (z imenom B.) je čebelaril v AŽ-panjih, njegove čebele pa so imele na zadku rumene pasove. S temi čebelami sem čebelar,ih kakih 10 let. Med tem časom sem opazil, da je donos pri čebelah T-ja stalno večji kakor pri čebelah, kupljenih od B-ja. V 10 letih je znašala povprečna razlika 45 odstotkov. T-jeve družine so bile navadno srednje močne in dobro založene z medom. Družine prodajalca B-ja so bile vedno zelo živalne, a bore malo medene. Začel sem razmišljati, kako je mogoče, da nastajajo takšne razlike v donosih, ko so bile vendar pašne razmere za vse družine enake. Tudi sosednji čebelar mi je tožil, da so čebele, kupljene od B-ja, zelo slabe. Odločil sem se za postopno izmenjavo bastardnih matic z maticami iz družin, ki so bile dobre medarice. In glej! Že čez dve leti ni bilo v čebelnjaku bistvenih razlik v donosu. Pozneje sem od omenjenega čebelarja kupil še nekaj čebel, a me ni zadovoljila niti ena družina. Z izmenjavo matic sem razlike izravnal. Čebelarja ß-ja «eni večkrat obiskal, da bi videl, kako čebelari. VIož mi je vedno trdil, da se čebelarjenje na med ne izplača. Rentabilnost je v čebelarstvu dosegel s tem, da vsako leto prodaja, žive čebele s panji vred. To je tudi razumljivo, saj se bastardne diružine hitro r«izvijajo in so navadno zelo živalne. Raj pa drugod po svetu? Pred mano leži februarska številka »American Bee Journal 1951. V njej je članek z naslovom »Kaj stane barva?« (What Price Color?) Pisec dokazuje, kakšno škodo imajo ameriški čebelarji zaradi tega, ker gojijo čebele italijanske pasme, ki je baje zaradi svoje ileipe rumene barve pri njih zelo priljubljena. Člankair prikazuje kranjsko pasmo kot na jboljšo na svetu. Torej tudi ameriški strokovnjaki priiznajo, da je pasma tisti činitelj, ki povečava uspehe v čebelarstvu. Tudi v nemških čebelarskih knjigah sem večkrat bral, tla je donos medu odvisen od paše in dobre čebelje pasme..Naj bo o pasmi dovolj, sedaj pa malo pokraiyljajmo o izumetničenem čebelarjenju! Pri nas na podeželju je navada, da se čebelarji omejujejo pri čebelah samo na najnujnejša opravila. Vse drugo smatrajo za igračkanje, ali |xi se izgovarjajo, da nimajo časa: Ko sem pred leti priporočal, da bi naj čebelarji zbirali cvetni prah in z njim spomladi krmili čebele, je na zboru naše podružnice izjavil predsednik, tla je to delo prezaimudno. V ameriških čebelarskih cenikih sem večkrat naleteli na priprave za nabiranje cveltnega prahu, kar dokazuje, da se ameriški čebelarji kljub temu, da čebelarijo na veliko, le ukvarjajo tudi s tem drobnim delom. Končno pa vsakdo ve, da je cvetni prah, pomešan z medom, prava poslastica za čebele. Spomladansko krmljenje s tako hrano pospeši nagel razvoj čebeljih družim. Ker imamo Sloivenci lx>lj hladne pomladi, «mo taiko rekoč primorani skrbeti za zgoden razvoj čebel. Iz izkušnje vem, da bi bil dostikrat brez medu, ako ne bi izkoristil pomladanske paše. Pripraviti družine do zgodnjega močnega razvoja pai ni tako lahko, saj so čebelami dostikrat onemogočeni izleti, na katerih naj bi dobile vodo in cvetni prah. Dober čebelar se bo v taki situaciji takoj znašel. Nudil jim bo vse potrebno in s terni dotegel nadaljnje zaleganje matic. Žal, da je takih čebelarjev zelo pičlo število; kajti dodajanje cvetnega prahu velja na splošno za igračkanje ali izumetničeno čebelarjenje. Razumem, da je to delo za čebelarja z večjim številom panjev težka stvar, a se vedno izplača. Brez truda ni kruha! Pred leti sva s sosedom zgradila vsak svoj čebelnjak. Čebelnjaka sta bila oddaljena drug od drugega 100 111. Sosed je postavil svoje družine v čebelnjak v 6 AŽ-panjih mesca marca. Jaz sem jih dal v svojega prav tako v 6 AŽ-panjih mesca aprila. Nastopilo je večtedensko deževje. Ker sva ob ysclitvi imela oba enako močne družine, semi sosedu svetoval, naj čebele krmi s cvetnimi prahom ter jih po potrebi napaja. On se za to ni zmenil, češ da je tako delo igračkanje in da zanj sploh nima časa. Jaz sem svojim družinam nudil vse potrebno, da bi matice v njih ne prenehale zalegati. V drugi polovici maja se je vreme izboljšalo in pojavila se je paša na listni mani. Ko greim 29. maja mimo čebelnjaka svojega soseda, me ta pokliče in prosi, naj mu pridem pomagat pri prestavljanju. Prestavila sva, vseh 6 AŽ-pa-njeve ter jim hkrati dodala nekaj satiric v dograditev. Družine so bile še dokaj živalne, ob robovih starega satja pa so se že videli znaki novenja.. No, sosed je bil s svojimi čebelami kar zadovoljen in je pripomnil, da so se / tudi brez njegove pomoči dobro razvile. Jaz sem molčal, ker mu nisem hotel ikaliiti veselja. Od njega som šel v svoj čebelnjak. Ko sem čebele pregledal, sem bil kar osupel. Vsa medišča so bila dobesedno zalita z medom. Iz enega sem kair pri priči iztočil nekaj medu, iz ostalih pa nasletndji dan. Sedaj sem šele spoznal, kako bogato so mi poplačale čebele «noj trud. Medtem ko seiu jaz lepo točil, je dajal sosed šele satje v medišča. Kolikor se spominjam, sem pridelal po 21 kg medu več na panj kakor sosed. Tega mu do danes še nisem povedal. Podobnih primerov sem doživel še več v dobi svojega čelie-larjenja. Seveda, kadar je topla zgodnja pomlad, takrat so taki ali podobni ukrepi' nepotrebni. Končujem z ugotovitvijo*; Za dober uspeh so potrebni, paša, marljiva pasma in stremljenje čebelarja k napredku. Če so dani vsi našteti pogoji, ipotem prav čebelarimo, če pa le eden od njih .manjka, je uspeh okrnjen! C L Borba s trotovkami Prav nič nisem babjeveren, da bi imel številko 13 za nesrečno. Toda lelas sem imel smolo v panju štev. 13. Pri prvem pregledu dne 3. mairca sem lahko ugotovil, da je bil ta panj najbolj ponesnažen in da je imel mnogo mrtvic. Po 10 dneh je griža prenehala in matica je zalegla kar 4 sate, tako da je bilo upanje, da se bo panj popravil in lepo razvijal. 25. marca pa zapazim, da čebele nemirno tekajo po bradi in sprednji končnici panja, da nekaj iščejo, močno šumijo in se ne dajo utolažiti — znamenje, da je matica mrtva. Neki notranji čut mi je rekel, da bi bilo najbolje, če bi družino porazdelil med šibkejše panje, kajti zdaj, ko še ni bilo trotov, bi bilo prezgodaj za vzrejo in sprašitev mlade matice. Rezervne matice nisem imel in bi je tudi ne bilo lahko dobiti od drugod. Znanec čebelar, ki mu je ena matica »umrla« že pred mojo, je naročil na Grmu rezervno, toda prišla je na mesto mrtva, stala pa ga je nad 500 din. Neki drugi čebelar, ki čebelari že nad 20 let, me je opoguniil, da osirotele družine nisem likvidiral, temveč tvegal poskus za spodreditev mlade matice. Pa se ni obneslo. Ko sem zapazil, da sta v panju dva zaprta matičnika, se je začel pravi lov na trote, ki jih v mojem čebelnjaku nikjer ni bilo. Pa jih ni bilo tudi drugod, koderkoli sem vprašal in moledoval. Zato je bilo treba počakati, dokler se troti kje ne pojavijo. 11. aprila najdem v svojem panju mlado, zelo majhno matico, ki se je za spoznauje ločila od drugih čebel. Gotovo so jo čebele vzgojile iz več kot tri dni stare ličinke in bi ne bila rodovitna. Verjetno bi živela le kratek čas, kakor trdi »Praktičen čebelar« na strani %. Čebele so bile nemirne, po mojem mnenju pač zato, ker so se nekako zavedale, da jim manjka nekaj zelo važnega, namreč trotov. Zato sem dal družini iz nekega drugega panja sat, ki je bil zalezen s tro-tovino. Pa vse to ni zadovoljilo ne mene ne čebel. Čez dva dni sem matico stisnil ter v panj porinil sat z mlado zalego in jajčeci. Vse bi bilo dobro, če bi šlo po moji želji. Toda čebele so se naveličale teh poskusov in so vzele stvar same »v roke«. Želele so si pač lastnih otrok in ne samo takih, ki so bili od drugod vsiljeni. Dva dni po odstranitvi matice opazim, da so čebele nategnile dva nova matičnika, s strahom pa vidim tudi, da so se pojavile trotovke. Izdajala so jih jajčeca, ki jih je bilo celo več hkrati v posameznih celicah. Jajčeca so bila raztresena po satih brez pravega reda in načrta. Nekatera so ležala na dnu celice, največ pa jih je bilo prilepljenih ob straneh ali celo pri vrhu. Titko se jo začela prava borba s trotovkami. Odnesel sem sate kakih 50 m od čebelnjaka in omel z njih vse čebele do zadnje. A jajčeca so sc še vedno pojavljala. Vzporedno s tein so st' pojavljali tudi matičiiiki, od katerih so bili nekateri že zaprti. V panju sta nastali dve stranki. Ena je vzdrževala in podpirala trotovke, druga pa si je prizadevala, da bi si vzgojila mlado matico. Pristašinje trotovk so bile tako zagrizene, da so razgrizle oba matičnika in s tem uničile porajajoče se mlado življenje. Zdaj bi bil tudi zame že skrajni čas, da družino, kolikor je je še bilo ostalo, razmečem ]x> drugih panjih. Toda moja zadrega je (ako ganila prijatelja, da mi je dal lepo lansko matico, s katero naj bi se začelo v »nesrečnem« panju št. I 3 novo življenje. Tudi to se ni zgodilo tako, kot sva mislila. Dodala sva družini matico s spremstvom nekaj strežnic v matični kletki. jPo treh dneh jo izpusti«, mi je svetoval, »zlasti, če boš videl, da kletiko obseda vsaj nekaj čebel, ki so ji naklonjene. S tem seveda še ni rečeno, da jo bodo sprejele. Panj s trotovkami je trmast.« Čez dva dni panj odprem, da vidim, če kažejo čebele kaj simpatij do nove matice. Pa ni bilo videti ne prijateljskega ne sovražnega razpoloženja. Nekaj čebel je sicer lazilo po kletki, one znotraj in matica pa so nemirno begale sem ter tja in želele priti na svobodo. Tedaj pa sem se odločil za rešitev po izreku, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Z dveh šiitov, na katerih je bilo največ čebel in najbrž tudi največ trotovk, sem živali omel v drug panj, vzel iz panja poleg prejšnjega sat z malico in ga postavil v medišče, v (Mii panj pa, kateremu sem vzel matico, sem dal matico v kletki. S strahom sem drugi dan odprl ta panj. Pričakoval sem, da se za matico v kletki nobena čebela niti zmenila ne bo, a bil sem tako prijetno iznenaden, da se mi je storilo milo. Saj se mi je nudil prizor, ki ga pri svojem čebelarjenju še nisem videl: na kletki je okrog in okrog čepelo v strnjeni vrsti do 40 čebel, vse pa so nepremično molile rilčke skozi lukn jice v mreži in prožile hrano matici. Ko sem vzel kletko v roke, se nobena čebela niti ganila ni. Vedel sem: matica je dobrodošla. Zato bi jo bil lahko brez skrbi izpustil, a sem iz previdnosti zamazal odprtino v kletki z voskam. In drugo jutro sem videl, kako sc* je matica prosto gibala med članicami družine, še vedno medla in shujšana od večdnevne ječe. Tudi v družini s trotovkami je nastal z novo matico red in novo življenje. O trotovkah ni bilo nobenega sledu več. Čeprav sem s<- obogatil z novimi izkušnjami ter po dobroti pr jatelja dodal novo matico, bi vendar kaj takega ne tvegal več. Franc Farazin: Mesečna navodila V juniju dosežejo čebelje družine navadno vrhunec svojega razvoja. V prvi polovici- mesca dobi čebelar, ki pusti družine rojiti, pretežno večino rojev. Če je količkaj ]>aše, in če sc družine ne pripravljajo na rojenje, izdelujejo v tem času kaj rade satje. Kdor želi sate obnoviti, naj jdm sedaj dodaja satnice. Iz plodišča naj prenese eden ali dva sata v medišče, na njiju mesto pa naj postavi satnici. Seveda moraš paziti, da s satnicami ne oviraš matice pri zaleganju. Zato ju postavi na vsako stran tik ob gnezdo. Ako opaziš, da satnice ne bodo / izdelane v nekaj dneh, oziroma da se jih čebele sploh niso lotile in da so jih začele celo luknjati, jih moraš takoj odstraniti. Če tega ne storiš, lahko zavreš razvoj družine, satniee pa skvariš. Ako je vreme ugodno, bomo konec junija ali v .prvi polovici julija tudi že točili. To je najljubše opravilo večine čebelarjev. Sati, ki stoje v medišču nad sredino gnezda, bo;lo vedno najprej napolnjeni. Točiti lahko začnemo, kakor hitro so čebele začele pokrivati med. Ako meden sat nagnemo v vodoravno lego in pri teni med ne izteka, lahko iztočimo tudi nepokritega. Nezreli med povzroča vretje in pokvari tudi pravilno iztočenega. Točiti moramo seveda v zaprtem prostoru poleg čebelnjaka ali vsaj v njegovii bližini. V čebelnjaku samem, ako ni v njem posebnega prostora, ne smemo točiti, ker bi nas preveč nadlegovale čebele. Odvzemanje zrelih medenih satov dela zlasti začetnikom mnogo preglavic. Ako so čebele, nagnjene k pilkanju, je tako delo za čebelarja prava muka. Zato gojimo le krotke čebele, pa čeprav nekateri trdijo, da prinesejo hude čebele več'medu. Če s čebelami praviilno ravnamo in jih preveč ne dražimo, se nam ni bati pikov, z nerodnostjo in napačnim ravnanjem pa tudi lahko najkrot-kejše družine razsrdimo. Navadno se potem nikoli več ne poboljšajo. Predvsem se ne smemo našemiti kot kakšen rokomavh ali, kot bi nas zeblo. Pod obleko se bomo znojila, vonj po potu pa nič kaj dobro ne vpliva na čebele. Skušale bodo ta vonj pregnati. To pa lahko napravijo samo z želom, ki ga znajo spretno uporabljati. Kljub temu, da so hlačnice, rokavi in čebelarska kapa dobro pod-vezani, najdejo vedno kako luknjo, skozi katero pridejo do kože. Prav gotovo ni prijetno, ko občutimo, da se ena ali več čebel sprehaja v hlačah ali pod srajco. In če napeto čakamo, ali bo pičila ali ne, je to zelo zanimivo — namreč za tistega ki nas opazuje, jaz imam v poletnem času pri čebelarskih opravkih kratke hlače in zavihane rokave. Včasih sem celo brez srajce in brez mreže na glavi. Nikakor pa ne priporočam rokavic, ker imajo čebele na te posebno piko, zlasti če so volnene. Z rokavicami na rokah nimamo v prstih pravih občutkov in zaradi tega pomečkamo mnogo živali. Sicer pa najdejo čebele s svojim želom tudi skozi rokavico pot do kože. Poleg tega lahko naredimo še kako neumnost, n. pr. spustimo sat, da pade, in podobno. Potem nam res ne kaže drugega, kakor da poraženi zbežimo iz čebelnjaka in prepustimo bojišče zmagovalnim čebelam. Opisal bom, kako delam jaz, kadar točim. Po možnosti si izberem za točenje lep dan, ko čebele zelo izletavajo, ko je večina pašnih čebel, ki so najbolj nevarne, zunaj. Čas med 12. in 14. uro je neprimeren, ker se takrat mladice praše. Med prašečimi mladicami pa so tudi take, ki niso še nikdar prej izletele. Ako v tem času odpremo panj, se te dvignejo v zrak, a potem ne najdejo več nazaj, ker smo med tem panj zaprli, žrela pa še ne poznajo. Preden odprem panj, položim potrebno orodje na primeren prostor blizu panja, tako da ga imam takoj pri rolkah. Gosja kreljut in posoda z vodo, ki ji prilijem malo kisa, seveda ne sme manjkati. Z vodo si pred vsakim posegom v panj zmočim roke in po končanem delu umijem. Dodani kis zelo ugodno vpliva na čebele. Kdor kadi, si lahko prižge cigaro ali cigareto, sicer pa gre tudii brez tega. Ko sem panj odprl, spustim v ulice med sati nekoliko dima, nato pa previdno in mirno odstranim okence. Preveč dima ni dobro, ker bi potem med in satje preveč smrdelo po njem in bi čebele bolj razburil kot pomiril. Sedaj šele začnem jemati sate drugega za drugim iz medišča. Vsak izvlečeni sat pre- gledam in ugotovim, ali je primeren za točenje ali me. Če se mi zdi primeren, ga postavim na kozico, neprimerne pa pustim v panju- Ako imam kaj praznih satov v rezervi, jih dam takoj na mesto odvzetih. Na kozici postanejo čebele medtem zelo nemirne. Napile so «c medu do sitega, pašne čebele, ki najraje pikajo, pa so odletele. Ostale so samo mladice, kii pa piso hude. Zato jih laze ometem s satov nazaj v panj. Pri ometanju jemljem po vrsti sat za satom v levo roko, ga dvignem nad sipalnik in udarim s pestjo desne roke po drugi roki, v kateri držim sat. Čebele popadajo v sipalnik in takoj iznenadene izginejo v panj. Preostale, ki se še držijo sata, z gosjim peresom ali omelcem sunkovito ometem. Kdor nima Stojko-vičevega sipalnika,, lahko uporablja lesonitno ploščo, primerno desko ali pločevino. Ako so čebele nemirne, jih pokadimo. Ne pozabimo pa po končanem otresanju panj zapreti. Odvzete sate moramo takoj iztočiti, ker bi st: drugače med ohladil in bi ga potem ne mogli popolnoma iztočiti, zlasti hoje-vega ne. Preden damo sute v točilo, moramo celice odkriti s posebnimi vilicami. Dober je za odkrivanje tudi nož, ki je seveda nalašč za to prikrojen, Jaz sem uporabljal pri tem celo čevljarski krivček. Med odkrivanjem sloni sat na posebnem stojalu s podstavljeno posodo, v kateri je žičnata mreža. Če pa tega nimamo, je uporabna tudi navadna pološčena kozica, ki mora biti plitva in še ncobtolčena. Vilice zasadimo, začenši pri zgornji letvici, tik pod pokrovei in jih vlečemo počasi proti spodnji letvici. Nikakor ne delajmo obratno, ker so celice nagnjene malo poševno navzgor. Odkriti sati pridejo v točilo; če ga sami ne premoremo, si ga moramo pač izposoditi. V točilu je koš, na čigar stene naslonimo sate. Nato koš zavrtimo. V začetku vrtimo zelo počasi in previdno, potem pa čedalje hitreje. Kmalu slišimo padati med ob stene točila. Prvo stran sata iztočimo samo na pol, drugo popolnoma, a ko ga znova obrnemo, še prvo stran popolnoma. Če delamo drugače, se nam satje lomi, zlasti če je mlado. Tudi ni vseeno, kako postavimo sate v koš točila. Paziti moramo, da bo zgornja letvica satnika obrnjena v smeri vrtenja, ker so celice-nagnjene navzgor in se zaradi tega med hitreje izceja. Na iztočno pipo obesimo ali položimo na posodo, v katero se nateka med, tudi sito. Če ima sito dvojno mrežo, od katerih je ena redkejša, druga gostejša, se med kolikor toliko izčisti že med točenjem. Za med smemo uporabiti le brezhibne in čiste posode. Tudi ne smemo dajati v take posode kaj drugega kakor samo med. Med je zelo občutljiv in se rad navzame tujega vonja, s tem pa zgubi na svoji vrednosti. Ginkaste ali pocinkane posode niso primerne za shranjevanje medu, ker bi kislina, ki je v medu, posode razjedla in tako napravila med neužiten ne samo za čebele, temveč tudi za ljudi. Kdor nima primernih pločevinastih posod, lahko shrani med v steklenih kozarcih za vlaganje sadja in sočivja. Steklo ne vpija vonjev in ga vedno lahko očistimo. Iztočen med naj ostane nekaj dni pri miru, da sc očisti. Vsi tuji predmeti (smeti, drobci voska) bodo splavali na vrh ter se tam zbrali v obliki pene. To peno posnamemo, nakar med pokrijemo in shranimo v hladnem, suhem in zračnem prostoru. Pravilno-shranjen med se drži neomejeno dolgo časa. Iztočene sate vrnemo čimprej družinam, preden pa jih damo nazaj v panj, jih poprskamo z vodo. Čebelarske opazovalnice v aprilu Čeprav je sneg obležal skoro do konca marca, «e je medovito rastlinstvo razvijalo v aprilu pospešeno hitro in vzcvetelo celo nekaj dni prej kot druga leta. K temu je pripomogla odjuga in delna suša, ki je proti koncu mesca vplivala na medenje že neugodno. Razlike v cvetenju so bile letos v raznih krajih razmeroma majhne. Podatki povedo, da je n. pr. češnja pričela cveteti istočasno v krajih, med katerimi je bilo običajno do 10 dni razlike. Razvoj družin se je zakasnil. Le redki opazovalci so konec mesca že naslavljali satje v medišče, nobeden pa še ne poroča o prestavljanju. To se bo pri večini zavleklo v drugo polovico maja. Družine so se začele hitro razvijati konec aprila. Roji bodo pozni. Dopolnilno k izgubam v letošnji zimi poroča opazovalnica Novo mesto, da je pomrlo 30—40 % družin, zlasti kranjičev, predvsem zaradi lakote. Znova poročajo o lakoti in griži opazovalnice Dobova, Mala nedelja in Dražgoše. Žerovnica. Pozna zima, ki je trajala tja do 7. aprila, je družinam zelo škodovala. Precej jih je tako oslabelo, da jih je bilo treba združili. Kljub temu je bila srednja mesečna temperatura v aprilu precej nad povprečno. Zato je sadno drevje začelo cveteli prej kakor običajno. Opazovalnice v aprilu Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Sred. mes. topli- na Dnevi Sončni sij v urah L I 11 III. iz- letni de- ževni mesečni tretjini/dkg Breg — Tržič — 30 0 — 10 - 40 12,1 27 9 154 Virmaše — 90 — 50 0 —140 10,0 27 4 230 Preddvor — 35 — 10 + 85 + 40 11,8 25 9 144 Dražgoše — 60 + 100 + 70 + 110 9,3 21 9 126 Tinjan — 12,0 26 2 295 Moščen. Draga - 50 + 220 + 110 + 280 14,2 30 2 240 llenče — 30 + 210 — 30 + 150 14,1 29 10 241 Brest —120 — 40 + 100 ■— 60 20 9 — Zerovnica — 90 + 75 + 50 + 35 11,1 24 7 170 Livold — 100 — 90 0 —190 13,0 24 2 247 Ponoviče + 30 + 220 + 160 + 410 — 23 4 183 Krka - 90 — 5 — 90 — 185 — 26 6 150 Novo mesto — 100 + 60 + 45 + 5 15,0 26 7 280 Novo mesto - Grm . . . —175 + 95 + 115 + 35 12,1 26 7 — Črmošnjice -145 — 75 - 25 —245 26 6 — Drugatuš — 110 + 215 +200 + 315 — 23 1 — Dobova — 35 + 235 — 90 + 180 14,0 24 1 151 St. Jurij . — 25 + 100 0 + 75 18,1 31 6 — Selnica ob Dravi . . . — 80 + 10 + 150 + 80 11,9 27 5 229 Sv. Lovrenc na Poli. . . —125 + 70 + 65 + 10 — 29 10 188 Maribor — 60 — 90 + 100 — 50 15,0 28 4 160 Podlehnik — 60 +140 — 40 + 40 13,0 26 10 — S. Lovrenc n. D. p. . . . —100 + 355 + 130 +385 13,0 25 6 208 Mala Nedelja — 55 + 20 + 110 + 75 13,0 26 4 249 Cezanjevci — 120 - 30 + 20 — 130 — 29 7 196 Pristava - 95 +310 + 105 + 320 — 20 3 219 Prosenjakovci — 90 4-280 + 270 +460 13,0 26 3 252 D. Lendava — 85 — 50 + 195 + 60 19,7 26 6 200 Povprečki — — — + 78 13,3 26 4 202 MALI KRUHEK Prebrisanost krastače. V nekem amerrkanskein listu sem čital tole zanimivost: JSIeki posestnik v Doweru v državi Colorado je imel na svojem vrtu čebele v prosto stoječih panjih. Čebele .je imel zelo rad. V nrostem času se ,ie često mudil pri njih in jih opazoval, kako izletavajo ter priletavajo težko obložene z medečino in obnoži-110. Opazil je, da marsikatera čebela zaradi utrujenosti in težkega bremena ne prileti na brado, ampak pade pred panjem na tla. Toda to ni nič novega, to se dogaja pred vsakim panjem ob dobri paši. Zanimalo pa ga je, kako si bodo te čebele opomogle in kako bodo končno dosegle žrelo. Toda ugotovil je, da čebel ni nikjer. Ko je tako stal na preži, je opazil, da so bile pod panjem štiri debele krastače, ki so si bilo tam uredile svoje bivališče. Ko se je kateri čebeli ponesrečil nalet na brado in je padla pred panjem na tla, jo je takoj popadla bližnja krastača in jo požrla. Da so bilo to štiri roparice pri tako izdatni in okusni hrani debele in mastne, je umljivo. Ker je čebelar uvaževal, da so krastače v drugačnih okoliščinah koristne živali, jih ni obsodil na smrt, a ker je bolj ljubil svoje čebelice kot te potulinjenke, je vse štiri spravil v zabojček, jih označil na hrbtu z rumeno oljnato barvo in jih odnesel približno poldrugi kilometer daleč od svojega bivališča. Tam jih je odložil na cesto in «o vrnil domov. Radoveden je bil, če mu bo katera teh zaznamovanih krastač še kdaj križala pot. lil glej! Te živali niso samo spretne pri iskanju hrane, temveč so znajo tudi dobro orientirati, česar bi jim nihče ne prisodil po njihovi nerodni skakajoči hoji. Že naslednji dan zvečer je opazil čebelar izmed štirih tri krastače s svetlo runieno črto na hrbtu, kako so skozi neko odprtino v ograji priskakljale na vrt. Brez oklevanja so jo ubrale po najkrajši poti naravnost proti panju, izpod katerega jih je bil pred dvema dnevoma odstranil. Kot da so tu doma, so zavze- lo vso tri zopet svoja prejšnja mosta v upanju, da bodo bogato poplačane za vse napore in pomanjkanja preteklih dni. Čebelarja je sicer zelo zanimala prebrisanost ostudnih krastač, a mu je bilo le več do čebelic kot do nadaljnjih opazovanj. Odstranil .jih je tako, da se drugič niso več vrnile. J. V. Še o plesu čebel. O plesu čeibel na satju ob dobri paši, s katerim seznanjajo svoje tovarišice o virih nektarja v prirodi, je bilo že mnogo napisanega. Zanimiv pojav v tem pogledu soin imel priliko opazovati te dni. 18. april je bil topel dan, češnja v polnem razcvetu, paša dobra. Popoldne je padlo nekaj kapelj dežja. Ko sem ob 17. uri prišel k svojemu čebelnjaku, sem čez nekaj časa opazil, na bradi dokaj močnega panja med prašečimi se čebelami eno, ki se je močno tresla in krepelila s krilci. Videti je bilo, kot da se je s krempeljci zakačila za desko brado in da ne moro odleteti, To pa se mi ni /delo verjetno, ker je brada gladka. Zato sem stopil bliže. Medtem so je čebela že premaknila Vso je tako kazalo, da ji gruča prašečih čebel ni posvečala posebne pozornosti; le od časa do časa so je kaka mimObežeča čebela ustavila ob njej in jo otipavala s tipalkami. Ta čebela je svoj plos izr vajala natančno pet minut med čebelami, prašečimi se na bradi, pri čemer se je od časa do časa premaknila. Obrnjena je bila večinoma vzporedno z žrelom. Ko je prenehala, sem jo takoj izgubil v gruči drugih čebel. Vsekakor zanimiv pojav! Žunko. Nosemavost. Ko sem lani v maju pregledoval čebele pri čebelarju v sosednji vasi, sem opazil pred čebelnjakom na tleh polno čebel, ki so tekale sem in tja. Dvigniti se niso mogle. Imele so vse napete zadke. Ce sem katero stisnil, se je vlilo iz nje blato Čebele so mi padalo na tla tudi s satov, ki sem jih bil vzel iz panjev. Nobena se ni mogla dvigniti in zleteti. Vreme je bilo ugodno in paša dobra. Čebelnjak je stal blizu lirasto- vega gozda, ki gotovo dajo vsako leto voč ali manj hrano. Pa to ni edini ipojav. Opazil sem ga po vsem Zasavju in tudi na Pohorju Prosim tovariša urednika in druge čebelarske strokovnjake, da bi nam kateri temeljito opisal izvor in potek te zavratne in nalezljive bolezni. Vsiljuje se mi misel, da gozdni med pospešuje razvoj nosemavosti. Franjo Vrčko O čebelarstvu pa nič. Pred mano na mizi ležijo tri knjige, k.i sem jih z veseljem prebiral, pa z nejevoljo v svojem čebelarskem srcu odložil. Te knjige so: Avguština Laha »Gospodarstvo Jugoslavije«, Antona Melika »Naša velika dela« in »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu « Ko sem dobil omenjene knjige v roke, sem bil ves neumen nanje. Prebiral sem jih s tako slastjo, da sem kar požiral njihovo vsebino. Take knjige so zame pravi užitek, kakor sploh vsak s t r o k o v n o-go spod ars k i članek, pa naj Ibo napisan kjer koli: v časopisu ali v knjigi Saj vzlbude take knjige v človeku neko silo, da zagrabi za svoje poklicno delo še z večjo vnemo, (ponosno se zavedajoč, da tudi njegovo delo, delo posameznika koristi skupnosti. Rekel sem, da sem omenjene knjige z veseljem prebiral, a z nejevoljo odložil. Zakaj ? V njih so opisano različne važne in novažne gospodarske reči, o čebelarstvu pa nič Niti besedice ne! Kdo je temu kriv? Ali tisti, ki so lc-te knjige pisali ali oni, ki so jim to nalogo naložili? Ali pa morda pri nas čebelarjih samih? To je le orna stran razmišljanja. Druga te pa zavaja na misel, da morda čebelarstvo v Jugoslaviji ni to, kar bi moralo biti v kmečkem gospodarstvu, ampak da je čebelarstvo le nepomembna veja, ki ni vredna, da bi jo upoštevali. Če n. pr. pregledamo knjigo »Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu«, _v kateri kar 6 strokovnjakov opisuje svoje vtise s potovanj po Ameriki, Angliji, Švici in Nemčiji, vidimo, da nobeden niti z besedico ne omenja, kako je s čebelarstvom po teh državah. Nehote se človek vpraša, ali ni od teh šestih strokovnjakov nobeden nič čebelarja? A če ni bil mod njimi nihče če- belar-strokovnjak, zakaj pa takega niso poiskali, saj kakšuega vendarle še premoremo. Ali se bo to v bodoče popravilo? Ali ne bi bilo potrebno, da hi naši čebelarji-strokovnjaki prijeli za pero in opisali čebelarstvo Jugoslavije? Ali pa naj bi se ta ali oni čebelarski strokovnjak napotil po svetu na čebelarsko študijsiko potovanje in hi nam potem kot sad takega potovanja napisal poučen spis o čebelarstvu po svetu? Mislim, da bi ga bili vsi veseli. Je že tako, da smo odvisni drug od drugega. Gospodarstvo sveta je kakor velik in zelo kompliciran stroj; vse je povezano drugo z drugim in prav tako je tudi s čebelarstvom. V našem narodu in povsod po svetu so ljudje, ki delajo za dvig čebelarstva, tisk pa seznanja ves svet s pridobitvami takih strokovnjakov, da tako pomaga dvigati izobrazbo in strokovno raven vseh čebelarjev. Naikrst Janez. Strokovnjaki. Sedel sem pred čo-belnjakom in opazoval neugnani vrvež svojih zlatih lahkokrilk, ki so z veliko vnemo obirale žajbelj. »Dober dan, tovariš,« zaslišim za hrbtom glas, ki me je nenadoma zbudil iz čebelarskih sanj sredi belega dne. »Stric« Jože, kmetič iz sosednje vasi mi je prišel povedat, da ima sedaj tudi čebele in da jih je nedavno za male denarje dobil od vdove po nekem svojem sorodniku. »Ampak veste, tovariš, moje čebele so posebne sorte in ravno to me je prignalo sem. Prave ponočnjakinje so, zvečer gredo zdoma in zjutraj se zopet vračajo. To imajo gotovo po poikojnom Tonetu. Ta je v jezo svoje ženice tudi vedno tako delal.« Seveda sem si stvar nemudoma šel pogledat. Kakor sem pričakoval, mi je že površen pogled na brade povedal, da so tu roparice na delu. Da poučim Jožeta, sva posipala čebele z moko in poslala njegovega sinika k sosednjemu čebelarju vprašat, če prihajajo bele čebele k njegovim v vas. Sinko se kmalu vrne in pove, da je sosed rekel, da bodo njegove čebele najbrž kruh pekle, kor prinašajo moko kar na hrbtih domov. Pa se oglasi »stric« Jože: »Tovariš, kje pa dobijo čebele kvas?« NASA ORGANIZACIJA Zapisnik o prvem rednem občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo (ZČDS), ki je bil dno 6. aprila 1952 ob 9. ii ri^ dopoldne v Ljubljani. Občnega zbora ZČSD se je udeležilo 37 čebelarskih društev (o