ZUNANJA TRGOVINA V PRVEM POLLETJU
V prvem letošnjem polletju smo realizirali izvoz o vred-nosti 52 in uvoz v vrednosti 100 milijard din. Izvoz je za pri-bližno 8.5 milijarde din Dečji kakor izvoz v prvih šestih mesecih lanskega leta. uvoz pa za skoraj 25 milijard. Lahko rečemo, da se je izvoz gibal v mejah, ki smo jih pričakovali, niedtem ko je uvoz presegel pnčafcotjanja.
Polizdciki, predDsem za proi?.r>odno potrošnjo (barvane kovine. jeklo. gradbeni les itd.), so s 15.8 milijarde din na proem mestu pri izvozu. Na drugo mesto pridejo po pomenu z 113 milijarde din surooine, medtem ko ie izooz raznih zivilskih izdelkov, med katerimi je najnec izdelkov žinino-reje (žiua iivina, meso in mesni izdelki, mlečni izdeJki. jajca itd.) z 10.? milijarde na. tretjem mestu .Pomembno mesto v izoozu imajo tudi tobak in tobačni izdelki. pijače, nadalje razni kemični izdelki. Strojev, opreme, prevoznih sredstev in raznega instaJacijzkega matcriala smo izvozili za 2? mili-jarde din, rnznega blaga za. široko poirošnjo (pohištvo, tek-stil, obuteo itd.) pa. za 2.4 milijarde din.
Strnktura izvoza in uvoza v razdobju januar - junij 1.1956 in 195? (v milijardah dinarjev)
Izooz je bil d proem polletju u^merjen d ueč k&kor 70 držav na vseh petih celinnh. Europa je še naprej najvažnejše izDozno področjc, ker je šlo 76.2 °lo vsega izooza ali za 59.6 milijardp din blaga v eoropske drztme. Na proem mestu eoropskih držav, ki so kupile naše blago, je v letot.njcm prvem polletju It&lija z nekaj nad 8 milijardami din. Sledijo ji Zahodna Ncmčija s 6.8 rn.ilija.rde, ZSSR s 53 in Velika Britanija s 17 milijarde din, nadalje Avstrija, Francija, Smca. Grčija, Poljska. Vzhodna Nemčija itd,
Na drugem mestu je izooz v smeri Seoerne Amerike (predosem v ZDA) s 5.6 milijarde din. Na azijske držaoe od-pade 7.4 odsiotka skupnega izvoza ali 3.8 milijarde din, na. afriške 4.6 odstotka ali 2.4 milijarde, medtem ko odpade drugo na driave Južne Amerike in Oceanije.
V  udozu je na prnem. mesiu hrana z 283 milijarde din. Gre predusem za uvoz žita, sladkorja in masti. V tem raz-dobju smo nadalje uoozili za 19 milijard din raznih strojeo, opreme in preDoznih sredstcv, surovin pa za sfcoraj 1? mili-iard. Precej visok jc bil nvoz goriva in maziva (10 milijard) in raznih kemičnih izdelk&o. od kaierih odpade surovine in na  umefna   in  naravna   gnojila,   farmacevtske   surouinc   in '/draoila. Vnozu surooin je treba dodaii še udoz raznih pol-izdelkoo  r>  znesku   14.5  milijarde din   in  tehničnih   tnaščab, dn bi spozjiali ose napore. ki so usmerjeni r> zaloziten pro-izoodnje s pofrebnim materialom.
Drug uvoz odpado na razno industrijsko blago za široko potromju kot na primer: 3650 šinalnih strojpn. 14.100 radij-fkih aparatov. 12.850 električnih štedilnikon. 46.8 tone elek-fričnih grclcen. 26.800 raznih električnih aparaton za gnspo-dinjstoa (od sesalceo. pralnih strojev do električnih likal-nikoD). 1500 lahkih in srednjih aDtomobilor). 7450 motnrnih koles. 15300 koles. 12.000 fotografskih aparatov, 24.100 ur. ~200 hladilnikov itd.
V  unozu so na-prvem mestu ZDA s 35-2 milijardc din, slpdijo Zahodna Nemrija z 10 8 milijarde, ZSSR z 8.6 in Ita-Uja z 8.5  miliiarde,   Velika   Britanija  s  5.5.  nato   Aostrija. feskoslopaška itd.
Izvoz   in   uvoz   v  1.1956   in   1957   (v   milijardah   dinarjev); belopikčasto polje označnje zunanjetrgovinski pTimanjkl.jaj