čevljar OBČINSKA KNJIŽNICA 64-290 TRŽIČ letnik xvii marec 1977 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve tržič OB 8. MARCU Pred nekaj dnevi smo proslavili mednarodni praznik — dan žena. To je dan, ko naj bi nam bila še posebno živa ideja, ki je vzklila pred 67. leti. Takrat je na drugi mednarodni socialistični konferenci sekretarka socialističnega sekretariata Klara Zetkin, predlagala mednarodni ženski dan. Prirejali naj bi ga v vseh državah v znamenje skupnega boja proti izkoriščanju, boju za mir in za žensko enakopravnost. 8. marec je imel v zgodovini delavskega gibanja velik pomen pri sprejemanju novih obveznosti. Tudi v današnjem trenutku je potrebno z neposrednim določanjem nalog vsake organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij uresničevati cilje, ki vodijo k izboljšanju položaja žensk v družbi. Dosegle smo že politično enakopravnost in vidni so premiki v izboljšanju družbenega položaja ženske. Za nadaljnje doseganje teh ciljev nam bo v veliko pomoč uresničevanje zakona o združenem delu, ki je podlaga za to, da se enakopravnost vseh ljudi in tudi enakopravnost obeh spolov gradi na delu, v dohodkovnih odnosih. Uresničevanje zakona je idealna priložnost, da družbena vprašanja žensk rešujemo kot del združevanja dela in sredstev in pri tem izhajamo iz družbenogospodarskega bistva združenega dela. Letos, ko bo poteklo 35 let od ustanovitve Antifašistične fronte žensk Jugoslavije, ko zveza komunistov Jugoslavije proslavlja 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegov 85. rojstni dan, smo še posebno slovesno, v vseh oblikah proslavljanja 8. marca poudarjali tudi pomen in prizadevanja zveze komunistov za emancipacijo žensk in velik prispevek tovariša Tita na tem področju. Proslava dneva žensk je imela delovni značaj in se ni zgledovala po nekdanji večletni negativni praksi, ko so se ponekod proslave spremenile v razne malomeščanske in potrošniške manifestacije, ki so jemale prazniku globoke ideje in ženam dostojanstvo. Vemo, da so ženske v vse večji meri udeležene v družbeno-političnem delu, vendar še vedno premalo, kajti premnoge - DNEVU IENA so pretirano obremenjene z vsakdanjim delom in družinskimi obveznostmi. Truditi se moramo, da bi jim pomagali to racionalneje razdeliti na ostale dejavnike — tudi zunaj družine, kar bi prispevalo k razbremenitvi delovnih žena in k večjemu vključevanju v demokratično sodelovanje v današnji družbeni stvarnosti. Tudi v naši delovni organizaciji se vsega navedenega zavedamo, zato smo se odločili, da ženam za njihov praznik poleg priložnostnega spominskega darila s cvetjem, prav ob njihovem prazniku namenimo še določena sredstva za začetek del in za opremo novih dejavnosti, (ambulanta) ki bi skrbela za stalno izboljševanje delovnih pogojev, življenjskega standarda in zdravstvene zaščite žena ter vseh članov delovne skupnosti. Prav gotovo smo na ta način izrekli vsem našim ženam najlepše čestitke za njihov praznik. Marija Meglič V METLIKI PRENOVIIENA PRODAJALNA 12. februarja smo odprli povečano in adaptirano prodajalno obutve v Metliki. V stavbi, kjer je bila izvedena adaptacija prodajamo našo obutev že 30 let. En sam prodajni prostor s površino 33 m2 je bil premajhen. Služil je za prodajni prostor in hkrati za skladišče. S prizidkom na dvoriščni strani obstoječe stavbe smo prodajalno povečali na 69 m2. Na ta način smo pridobili lepo skladišče, prostor za administracijo in ustrezne sanitarne prostore. S prestavitvijo vhoda so tudi izložbe večje. V času adaptacije je bila organizirana prodaja v začasno najetih prostorih v neposredni bližini, tako da ni bilo velikega izpada prodaje v času adaptacije. Oprema prodajalne je nova, istega sistema kot v ostalih v zadnjem času opremljenih prodajalnah, s poudarkom na pred-izbiri. M. s. Prosenik Jože, poslovodja poslovalnice v Metliki DELOVNI IUBIIANTI Delovni jubilanti, ki so v letu 1976 izpolnili 20 in 30 let delovne dobe v delovni organizaciji PEKO, so bili na svečanem zasedanju skupnega delavskega sveta in delavskih svetov TOZD in samoupravne skupnosti skupnih služb v hotelu Jelovica na Bledu. V okviru slavnostnega zasedanja so jim bile podeljene denarne nagrade: 3.450 din za delovno dobo 20 let in 4.600 din za 30 let. Delovni jubilanti z 10-Ietno delovno dobo so dobili nagrade v znesku 2.300 din — razdeljene so jim bile po delovnih enotah v celoti na hranilne knjižice. Jubilejne nagrade so priznanje delavcem za delo, ustvarjanje in vlaganja za izboljšavo delovnih pogojev. Vse kar imamo je delo delavčevih rok. Srečanje jubilantov in slavnostna zasedanja DS so nadaljevanje tradicije, ko so delavci z 20 in 30-letno delovno dobo dobili za nagrado ročno uro. Z uveljavitvijo sindikalne liste 1975. leta so se jubilejne nagrade spremenile v denarne prejemke. Na zasedanju so bili poleg članov DS tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovni kolegij. 30 LET 1. Božič Olga — 512 2. Dvorak Marija — 400 3. Gosar Eva — 511 4. Gros Mira — 400 5. Lombar Pavla -r- 200 6. Milutinovič Milan — Beograd 7. Pogačar Franc — 532 8. Sedej Ivan — 200 Lombar Pavla, vratar 20 LET 1. Ahačič Marija — 512 2. Bahun Renata — 512 3. Bekš Kati — 512 4. Bester Anica — 510 5. Bevk Jožefa — 510 6. Bohinc Ana — 512 7. Božič Milojko — 300 8. Firanj Ana — Sombor 9. Foršek Marija — Varaždin 10. Gosar Ciril — 569 11. Grašič Stanko — 600 12. Hafner Peter — 501 13. Hvalica Marija — 300 14. Klofutar Alojz — 521 15. Kolarič Brigita — 512 Gosar Eva, šivalka krznene podloge 16. Kralj Amalija — 523 17. Kralj Ljudmila — 512 18. Kuhar Marija — 600 19. Kurent Magda — 512 20. Lang Silva — 700 21. Levičnik Marija — 510 22. Mlinar Marjan — 562 23. Meglič Mihaela — 522 24. Peharc Emilija — 510 25. Praprotnik Anton — 600 26. Ribnikar Marija — 512 27. Rozman Urška — upokojena 28. Seifert Jože — 560 29. Slapar Anica — 501 30. Soklič Marija — Radovljica 31. Štrukelj Heda — 501 32. šuško Pave — Zadar 33. Tanovič Hamid — Mostar 34. Vincek Cilka — 511 35. Vodnik Ana — 520 Dvorak Minka, glavni blagajnik 10 LET 1. Ahačič Marta — 512 2. Andrejka Marija — Domžale 3. Bajič Dušanka — 512 4. Bogovič Vladimir — Karlovac I 5. Bordon Sonja — Koper 6. Brzin Zorislava — 523 7. Bošnjakovič Slobodan — Smederevo 8. Češnovar Matilda — 550 9. čonkaš Ljudevit — Žalec 10. Debeljak Borislav — Zagreb I 11. Dobrin Ingrid — menza 12. Dovžan Marjan — 501 13. Ferie Marija — 512 14. Fern Cvetka — 511 15. Foršček Mara — 520 16. Gabron Francka — 521 17. Gašper Veronika — 511 18. Glavan Luka — Rijeka I 19. Godnov Ana — 512 20. Gol Zvonko — Osijek 21. Golob Margareta — Maribor I 22. Gorišek Damjana — 512 23. Grašič Ivana — 532 24. Grmek Ana — 532 25. Gros Štefka — 200 Božič Olga, zagibalka strojno 26. Hrovat Mirko — 540 27. Hrup Veronika — Rogaška Slatina 28. Jazbec Antonija — 512 29. Jazbec Dušan — 521 30. Jazbec Nada — 200 31. Jefremevič Mirjana — Zemun 32. Jerman Marjan — 520 33. Jovanovič Slobodan — Slavonski Brod 34. Kastelic Draga — 512 35. Klemenčič Bogdan — 501 36. Knific Judita — 512 37. Kodrič Cirila — 511 38. Kokalj Adolf — 540 39. Kostič Radojka — 511 40. Kostič Ranko — Niš I 41. Kralj Anton — 523 42. Kramar Marija — 700 43. Kuhar Dragica — 520 44. Leontič Bogomir — 540 45. Livk Franc — 300 46. Lorenčič Mladenka — 511 Gros Mira, kontrolor zalog blaga in blaga na poti 47. Markič Valentina — 523 48. Markovič Slobodanka — Niš II 49. Meglič Albina — 511 50. Memič Safeta — Sarajevo 51. Omejc Milena — 523 52. Peharc Danica — upokojena 53. Pejčič Svetislav — Kruševac 54. Peraič Mira — 512 55. Perne Ana — 512 56. Petrov Ivanka — Maribor 57. Praprotnik Ana — 512 58. Prešeren Karel — 561 59. Poša Lajoš — Senta 60. Radič Ana — 511 KAKŠNE SO Obrat družbene prehrane ali na kratko menza je samostojna delovna enota, kjer je zaposlenih 19 delavcev. Dnevno pripravijo in razdelijo 850 do 900 obrokov — malic od 8.30 do 10. ure dopoldne. Med tem časom sta odprta tudi bifeja: v menzi in V. etaži, kjer skuhajo dnevno 800 skodelic kave in 80 litrov čaja. Poleg toplih obrokov pripravijo vsak dan v menzi tudi 350 do 400 kosil. Dopolnilni obroki — tople malice so veliki večini prvi dnevni obrok, zato morajo biti kalorično zadovoljivi in primemo sestavljeni. Topli obrok naj bi vseboval 800 kalorij. Po mnenju in analizah Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko iz Kranja, ki mesečno jemlje vzorce in preverja kakovost hrane, so naši obroki kalorično in beljakovinsko zadovoljivi, so pa premastni. Usluge v menzi so že dalj časa trn v peti večini, ki se v njej hranijo. Posamezne pritožbe kot so: premastni obroki, slabo pripravljena hrana, pomanjkljiva čistoča, enoličnost pri sestavi jedilnikov, preveč konzervirane hrane in slaba kvaliteta prehrambenih artiklov in mesa, premalo solat in podobno prihajajo tako pogosto, da ne moremo mimo njih. Tov. Zupan, vi ste upravnik menze. Uporabniki uslug naše menze imajo pripombe kot smo jih navedli. Kaj pravite na to? Zakaj so obroki premastni in kdo sestavlja jedilnike? »Jedilnike sestavljam sam. Kuharji jih samo pregledajo. Po sestavi jedilnika nabavim meso in ostali material. Velikokrat ne dobim mesa v željen! kvaliteti, temu primemo moram spreminjati tudi jedilnike. Dnevno porabimo za malico 80 kg mesa, kadar kuhamo golaž pa 120 kg. Imamo stalne in pogodbene dobavitelje. Skoraj vse nam pripeljejo sami. Pri svežem mesu imamo 6 % popusta na dobavljeno količino, pri suhem pa 10 %. Na ta način imamo enkrat mesečno meso zastonj.« 61. Radič Danijela — 512 62. Rado j čin Biljana — Zrenj anin 63. Resnik Ladislav — 200 64. Ribnikar Davorin — 541 65. Ristič Borka — Novi Sad I 66. Rovtar Marija — 512 67. Rozman Karolina — 200 68. Sedej Jožefa — 511 69. Seifert Dana — 511 70. Srdič Marija — Rijeka I 71. Stojakovič Štefka — 511 72. Studen Melita — 521 73. Škaper Drago — 541 74. Šober Marija — 512 75. Šparovec Lovro — 512 76. Šparovec Vinko — 523 Pogačar Franc, preddelavec v barvami NAŠE MALICE Zakaj je toliko pritožb na kvaliteto hrane, ki jo pripravite? »Kratkomalo nam zmanjka časa. S pripravo kosil je veliko več dela, zato se ne moremo posvetiti v toliki meri pripravi malic.« Se pravi, da na račun kosil trpi kvaliteta malic.« »Res je! Tudi večino režije kot je elektrika, voda gre na račun malic. S ceno 12 din za obrok težko shajamo. I. kvaliteto mesa sploh ne morem nabaviti, ker bi preseglo določeni znesek. Menim, da imamo za menzo premalo denarja. Cene so v stalnem porastu. Tudi delavka v bifeju, ki prodaja čaj po 0,30 din, mora paziti, da ne preseže določene vsote, ki je namenjena za porabo.« Kako ukrepate v primerih, ko dobite slabo kvaliteto hrane. Ali jo zavrnete? »Velikokrat zavrnemo, seveda, če je dovolj časa do uporabe. V nasprotnem primem nimamo druge izbire, kot da porabimo kar dobimo. Klobase na primer bi porabili, če ne bi imeli časa za zamenjavo. Da so obroki premastni, bi težko verjel. Iz prvotne količine masti 12 kg smo prešli na 4 do 5 kg svinjske masti dnevne porabe. Konzervirano hrano uporabljamo takrat, kadar ne dobim naročenega materiala — to je predvsem v času, kadar je pomanjkanje mesa. Delovni pogoji v naši menzi so nevzdržni, v teh prostorih in s tako opremo kot jo imamo zelo težko pripravimo take količine toplih obrokov in kosil.« Za mnenje oziroma denarne težave pri pripravi naših malic smo vprašali direktorja finančnega sektorja, ki je dejal, da vprašanje denarja ne smo in ne vpliva na kvaliteto hrane. Vse izgube, ki so nastajale v menzi, so bile vedno pokrite. Tudi cene obrokov bi bile lahko večje, seveda, če bi bile ekonomsko opravičljive (I. kvaliteta mesa, bogatejši jedilniki), ker ne presegamo Sedej Ivan, vratar 77. Šterk Lilijana — Črnomelj 78. Švab Marija — 512 79. Štular Helena — 532 80. Urbanc Francka — 512 81. Valjavec Ivana — 532 82. Valjavec Olga — 521 83. Veršnik Rudolf — 569 84. Zaplotnik Stanislav — 300 85. Zečevič Grozdan — Kragujevac 86. Zupan Albin — 532 87. Zupan Jana — 523 88. Zupan Nataša — Ljubljana II 89. Žekar Danijela — Zagorje 90. Žižek Anica — Murska Sobota II 91. Zonta Rozi — 511 vsote, ki je namenjena za regresiranje prehrane. Težave torej niso denarnega značaja. Verjetno so veliki večini pomanjkljivosti krivi medsebojni odnosi, neresno opravljanje delovnih dolžnosti in premalo vloženega truda v delo. V dneh ko smo začeli graditi novo upravno stavbo, kjer bo v pritličju menza, bi morali še kako premisliti in storiti vse, da bi izboljšali kvaliteto hrane, čistočo in odnose v menzi. Prepričani smo, da poglavje o menzi ni zaključeno. Od bralcev pričakujemo, da nam pošljejo svoja mnenja in predloge o izboljšavah. TEČAI SRB0HRVATSKE6A JEZIKA V začetku februarja smo v naši delovni organizaciji organizirali tečaj srbohrvat-skega jezika. Namenjen je delavcem, da bi izpopolnili in dopolnili znanje srbo-hrvatskega jezika, ki ga uporabljajo pri korespondiranju s poslovnimi partnerji. Tečaj je obiskovalo 20 naših delavcev. Program vsebuje 40 učnih ur ter obsega predvsem pravopisna pravila in posebnosti, kakor tudi samo slovnico oziroma pravilno rabo srbohrvatskega jezika, samostojno sestavljanje dopisov, prevodi tekstov itd. Vsi slušatelji tečaja so prejeli tudi slovnico in pravopis srbohrvatskega jezika in upamo, da jim bo to gradivo pri delu dobro služilo. Milka Meglič GASILCI O SVOJEM DELU Člani industrijskega gasilskega društva PEKO so se zbrali na delovni konferenci — občnem zboru in napravili obračun svojega dela. Poročila na konferenci so bila zelo izčrpna. Prva polovica leta je bila usmerjena v predkongresno dejavnost pred 8. kongresom gasilske zveze Slovenije, katerega se je udeležil tudi delegat iz našega društva. Gasilci so pozitivno ocenili ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. Nov način zbiranja sredstev za zagotovitev požarne varnosti bo poboljšal položaj na tem področju. Operativno delo društva je bilo usmerjeno na več področij — tako na preventivno delo, vaje, tekmovanja in gašenje požarov. V poletnih mesecih in v tednu požarne varnosti je bilo 15 tečajev o praktični uporabi gorilnih aparatov, 23 praktičnih vaj, ki so bile organizirane po pripravljenih načrtih. V tednu požarne varnosti je bila v sodelovanju z enoto Civilne zaščite organizirana velika reševalna vaja zaposlenih v šivalnici 512. Namen vaje je bila preizkušnja, koliko časa bi bilo potrebno, da se rešijo iz požarnega območja delavci iz 512 po požarnih stopnicah. Gasilci so uspešno zadušili začetne požare: — v oddelku plastike, kjer je požar povzročila veternica v sušilni komori Nove zahteve v proizvodnji obutve ter prilagajanje modnim novostim na trgu nam narekujejo nove izdelke po kvaliteti in tehnologiji z materiali drugih lastnosti, ki imajo boljšo možnost oblikovanja, drugo tehnologijo in manj vloženega dela. Taka novost v naši proizvodnji bi bilo brizganje termoplastičnega kavčuka (gume) za podplate, ki bi imeli izgled naravnega kavčuka. Proizvodnja teh podplatov bi bila v obratu plastike, ker je tehnologija brizganja podobna kot za ostale termoplaste iz katerih že brizgamo pete (za SKO). Stroj za brizganje je že naročen. Stroj deluje po krožnem sistemu z 10 gnezdi za orodja, ki se odpirajo vertikalno. Z vertikalnim odpiranjem orodja je možnost vlaganja raznih vložnih delov ali šivanih obrobnih delov. Dnevni plan podplatov bi bil 2.160 parov, za kar bi potrebovali po investciijskih predvidevanjih 9 delavcev Leto 1976 je za nami, čas je da pregledamo dosežene rezultate, oziroma analiziramo naša skupna prizadevanja. Pri oceni in primerjanju rezultatov poslovanja upoštevamo naš »Letni poslovni sporazum 1976« in tudi dosežene rezultate v letu 1975, te pa primerjamo z rezultati zaključnega poslovnega leta. Omeniti velja, da se je pri sestavi LPS 1976 upošteval tudi sprejeti srednjeročni program razvoja 1976—1980, da smo si s sprejetim planom naložili dokaj težke naloge, ter da danes ugotavljamo uspešen zaključek prvega leta poslovanja v srednjeročnem obdobju. Leto, ki je za nami, nam je prineslo tudi spremembo v načinu ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka. Že v letu 1975 sta bila sprejeta »Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev« in »Zakon o ugotavljanju celotnega dohdka (prihodka)« (Ur. 1. SFRJ št. 60/75), kateremu pa so tekom leta 1976 še sledile dodatne uredbe. Za primerljivost doseženih rezultatov z letom 1975 je potrebno upoštevati, da je zaradi novih zakonskih določil celotni prihodek delovne — v obratu PUR pri stroju za vlivanje Hennecke, ki je nastal zaradi pokvarjene pištole za brizganje. Vžgali so se vnetljivi hlapi ločilca in povzročila eksplozijo v armaturni omarici stroja — v kurilnici obrata PUR se je vnela žagovina prepojena z mazutom — v pisarnah tehničnega in nabavnega sektorja, kjer so požar povzročili malomarno odvržem cigaretni ogorki — osem požarov v obratu gumarne pri popravilih strojev z varjenjem Vsi požari so bili pravočasno pogašeni, lahko pa bi se razširili in povzročili veliko večjo škodo. Kljub prepovedi in opozorilom zasledimo še veliko kršiteljev kot so: — kajenje v mizarski delavnici, skladiščih — varjenje brez zaščite in upoštevanja požarnovarnostnih navodil — kuhanje kave v oddelkih — razna nestrokovna popravila Na mnogih primerih se lahko vidi, da je požarnovarnostna vzgoja pomanjkljiva, in prav tu bodo morali gasilci odigrati veliko vlogo. Vaja je zelo dobro uspela. Grenka kaplja pelina je bil padec in poškodbe našega mladega gasilca Bogdana Skumavca, ki je padel pri spuščanju po vrvi. v treh izmenah. Zelo pomembno pri tem je, da se lahko defektni podplati in dolivki ponovno zmeljejo in se mleti material lahko dodaja do 15 % originalu. Stroj pa ni namenjen samo za brizganje podplatov iz TR gume, temveč tudi za vložne pete — klinaste pete iz penečega poliure-tana, zato bo tako kot za sezono jesen-zima po predvidevanjih stroj zaseden tudi v času proizvodnje pomlad-poletje. Za kvaliteto podplatov je zelo pomembna izvedba orodij, pravi material (surovine) in delo pri stroju. Prvi poskusi so pokazali, da odpade pri teh podplatih iztis, kar lahko opažamo sedaj pri poliuretanu ali gumi. S proizvodnjo TR gume bodo seveda še večje naloge vseh nas in upam, da jih bomo s skupnimi napori tudi premagali. Anton Kralj organizacije manjši za 29.861.522,45 din, kar predstavlja 1,9 % celotnega prihodka 1975, pri tem pa smo za neplačano realizacijo zmanjšali stroške v višini 25.746.943,49 din. Razlika 4.411.578,96 din predstavlja zmanjšanje dohodka (1,73 %) in ostanka dohodka I (7,51 %) zaradi navedenih sprememb, oziroma za primerljivost z letom 1975 bi morali omenjene kategorije za navedene zneske povečati. Ugodno lahko ocenimo nove predpise, predvsem s področja plačevanja, saj so se tudi naše terjatve bistveno zmanjšale, za celotno preteklo leto je bila likvidnost naše delovne organizacije na zadovoljivi višini ter smo lahko vse naše obveznosti pravočasno poravnali. Skratka, novi predpisi so dosegli svoj namen, saj se je na področju plačevanja vzpostavil red, kakršnega smo si mi le želeli. Med pomembnimi dogodki moramo omeniti tudi široko organizirano javno razpravo o osnutku »Zakona o združenem delu« ter sprejetje tega zakona v Skupščini SFRJ na Dan republike. Na razpravah o osnutku omenjenega zakona je bila sedanja organiziranost temeljnih organizacij in Skumavc Bogomir se je na gasilski vaji 30. septembra lani pri spuščanju po vrvi težje ponesrečil. Zdravstveno stanje našega mladega člana delovne skupnosti se vidno boljša. Da bi mu tegobe zdravljenja olajšali ter njegovo osebno počutje zboljšali, je na predlog IO OOS Peko in IGD odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Prodajna organizacija MREŽA Tržič sprejel sklep, da se imenovanemu kupi TV aparat kot darilo delovne organizacije. ČE V NESREČI NISI SAN Tovarišu Bogomiru so sodelavci ter predsednik IO OOS Mreža, člani odbora za medsebojna razmerja in predsednik IGD Peko v sredo, 16. februarja, izročili TV sprejemnik z željo vseh članov delovne organizacije Peko, da si z njim krajša čas zdravljenja, ter da bi čimprej okreval in se vrnil med svoje sodelavce. Bogomir se je ganjen od presenečenja zahvalil za darilo, obenem pa se je zahvalil tudi za skrb in pozornost ter številne obiske od sodelavcev in gasilcev. Vsi mu želimo uspešno zdravljenje, obenem pa mu tudi čestitamo za devetnajsti rojstni dan. E. P. KEGLJANJE V dneh od 7.—19. februarja so na kegljišču v Zvirčah merili svoje moči kegljači. Turnirja se je udeležilo 95 moških in 30 žensk, organizirala pa ga je osnovna organizacija sindikata PEKO. Moški so metali 100 lučajev, ženske 50 lučajev, doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske: Rožič Mojca 173 kegljev Tišler Dorca 170 kegljev Mandič Hilda 169 kegljev Zupan Jana 161 kegljev Teran Olga 160 kegljev Švab Rezka 156 kegljev Benčina Olga 153 kegljev Povšek Stanka 145 kegljev Perne Ani 142 kegljev Perko Gita 134 kegljev Moški: Pavšek Tone 457 kegljev Hočevar Marjan 454 kegljev Nunar Rudi 441 kegljev Horžen Valentin 425 kegljev Praprotnik Ivo 423 kegljev Golmajer Vinko 422 kegljev Šekovič Hazim 419 kegljev Stepišnik Herman 419 kegljev Boncelj Janez 418 kegljev črtalič Karel 415 kegljev Tone Pavšek PRETEKLEM LETU ekonomskih odnosov med njimi ugodno ocenjena, potrebno pa bo dopolniti naš SS o združitvi TOZD in druge interne akte z novostmi, ki jih nov zakon prinaša in pa tudi nadaljni razvoj naše delovne organizacije. V samoupravnih odnosih beležimo za preteklo leto pomemben dogodek. Priključitev tovarne obutve »Budučnost« k delovni organizaciji »Peko« kot šesta TOZD, je naletela na izjemno ugoden sprejem v širši javnosti. Ta sprememba samoupravne organiziranosti temelji na večletnem zelo uspešnem poslovnotehničnem sodelovanju, katerega rezultat je nova moderna proizvodna hala in s tem dana možnost nadaljnjega razvoja tako v pogledu materialnega poslovanja kot tudi samoupravnih, oziroma dohodkovnih odnosov. Poslovanje med TOZD je potekalo v okviru določil SS o združitvi, letnega poslovnega sporazuma in ostalih internih predpisov. Posebej velja omeniti izjemno visok porast izvoza obutve na konvertibilno področje, saj je povečanje za 88 % v primerjavi z letom 1975 zavidanja vreden uspeh ter velik delež naše delovne organizacije pri od- TERMOPLASTIČNI MATERIAL ZA PODPLATE -NOVOSTI V NAŠI PROIZVODNJI POSLOVANJE NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE V pravljanju splošnih družbenogospodarskih težav. Će pri tem omenimo, da je bila v celem letu kljub umirjenim inflacijskim gibanjem, prisotna rast cen osnovnega reprodukcijskega materiala ter da je izvoz za delovno organizacijo dohodkovno manj interesanten, je seveda ta uspeh še toliko večji. V TOZD OBUTEV so izdelali 2.024.909 parov obutve, kar je 6 '% več kot leto poprej in 2 % manj kot je bil operativni plan. Da ni bil dosežen operativni plan je posledica notranjih organizacijskih pomanjkljivosti in nevsklajenosti pri pripravi proizvodnje. Poprečni osebni dohodki so bili 3.831 din, kar je 16,4 % povišanja. Znižanje dejanskih stroškov je bilo samo 0,81 %, predvideni pa so bili 1 %. V TOZD POLIURETAN so izdelali 4.058.713 parov podplatov ali 40 % več kot leto prej in 6 % manj kot je bil operativni plan. Vzroki nedoseganja so bili večji zastoji povzročeni delno zaradi neizpolnjevanja zadolžitev in neustrezne kvalitete materiala. Osebni dodoki preračunani na 182 ur so bili v poprečju 3.707 din, kar je 8,6 % povečanje. Planirani prihranki dejanskih stroškov so bili nižji od planiranih za 0,21 odst. V TOZD GUMOPLAST so izdelali 1.671.059 parov gumi podplatov, to je 9‘% manj kot je bil operativni plan in 6 % manj kot leto poprej; ter 2.607.746' komadov izdelkov iz plastike, to pa je 4 % manj kot leto prej in 6 % pod operativnim planom. Podatki niso razveseljivi, vzroki pa so bile večje okvare na stiskalnicah za vulkanizira-nje in dvovaljčnikih. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so znašali 4.275 din ali 16,2% porast. Zelo ugoden rezultat pa zabeležimo pri prihranku na stroških, saj so bili nižji od planiranih za 3,08 %. V TOZD TRBOVLJE so izdelali 21 % zgornjih delov več kot leto prej, to je 496.150 parov, ali 1 % pod operativnim planom, za kar je vzrok raznovrsten proizvodnji program oziroma daljši čas uvajanja. Osebni dohodki so znašali v poprečju 3.265 din, kar je za 19,7 % povečanje. Prihranek na dejanskih stroških je bil realiziran le polovično oziroma nižji za 0,51 %. TOZD MREŽA Rezultati prodaje izdelkov proizvedenih v proizvodnji TOZD in dokupljenih od kooperantov so merilo uspešnosti poslovanja delovne organizacije. Med prodajnimi kanali je najpomebnejša prodaja v lastnih 117 prodajalnah in blagovnicah širom SFRJ. V letu 1976 je bilo prodanih 3.060.400 parov razne vrste obutve, kar je v primerjavi s preteklim letom 3 % več, z letnim planom 2 % več in z operativnim planom 2% manj. Vred- 5.0. Ceriotni prihodek in delitev - ZR 1976 po T05 nostno ta prodaja predstavlja s prometnim davkom 617.501 tisoč din, kar je 23 % več kot leto prej oziroma 2 % več od operativnega plana. Doseženi rezultati so vsekakor zelo ugodni, posebej pa velja omeniti, da je bil mesec december rekorden v višini prodaje ter da je poslovalnica Beograd II. dosegla rekordni letni promet preko 3 milijarde starih din. Manj ugodni so podatki o storilnosti (prodani pari na zaposlenega), saj je ta za 2 % nižja, vrednostno prikazana (prodajna vrednost na zaposlenega) pa je za 17 % višja kot leto prej. Osebni dohodki preračunani na 182 ur so bili doseženi v poprečju 4.778 din, kar pomeni porast za 20,7 %. Druga najpomembnejša prodajna pot je izvoz na konvertibilno in klirinško področje. Kot je že uvodoma omenjeno, so bili prav na tem področju doseženi izredni rezultati gledano tudi z narodno gospodarskega vidika. Na konvertibilno področje prodanih parov 1.166.751, kar predstavlja 7.739.282$, oziroma 82 % v parih in 66 % po vrednosti več kot leto prej, so prav gotovo po-dathi, ki potrjujejo ta uspeh, oziroma rezultat celoletnih prizadevanj. Na klirinško področje smo izvozili 436.921 parov, kar predstavlja 5.269.890 $ in je v primerjavi s preteklim letom manj za 40 % v parih in 41 % po vrednosti. Prodaja ostalim kupcem v SFRJ, tako obutve kot tudi izdelkov vzporednih dejavnosti postaja iz leta v leto vse pomembnejša ter je tudi njen delež v strukturi prodaje po prodajnih poteh vedno večji. Struktura prodaje prikazana po dobaviteljih trgovskega blaga je v 100 din sledeča: % L TOZD Obutev 452.598 44,19 2. TOZD Poliuretan 120.364 11,75 3. TOZD Gumoplast 26.899 2,63 4. Kooperanti — dodelava 391.127 38,19 5. Servis 33.267 3,24 6. Skupaj 1.024.255 100 Struktura prodaje po prodajnih kanalih pa je v 1000 din sledeča: % L Lastna trgovska mreža 555.962 54,28 2. Izvoz 253.940 24,80 2.0. Konvertibilni 160.309 15,66 2.1. Klirinški 93.631 9,14 3. Ostali kupci v državi 181.086 17,68 3.0. Obutev 45.180 4,41 3.1. Izdelki ostalih TOZD 135.906 13,27 4. Servis 33.267 3,24 5. Skupaj 1.024.255 100 i-ih Ob tako ugodnih rezultatih pa za preteklo leto to ne velja za zaloge. Porast teh po vrednosti za 26 % je vsekakor prevelik ter bomo morali v spremljanje teh in s tem povezanim planiranjem proizvodnje in izpolnjevanje postavljenih rokov v letošnjem letu vložiti več naporov, kot smo si to nalogo že postavili v LPS 1976. Tako kot so ostale TOZD je bilo tudi za TOZD Mreža z LPS 1976 planirano znižanje dejanskih stroškov v primerjavi s planiranimi. Vsled povečanega vrednostnega obsega poslovanja tudi na tem področju ugotavljamo ugoden rezultat, saj so bili dejanski stroški za 4,26 % nižji od planiranih. Poprečni osebni dohodki preračunani za 182 ur pa so znašali 4.732 din, kar je v primerjavi z letom prej 19,9 % povečanja. j SAMOUPRAVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB V SSSS se odražajo rezultati dela v rezultatih TOZD, ker opravljajo naloge, ki so jim poverjene s samoupravnim sporazumom. Vse večji del dejavnosti SS skupnih služb predstavlja delovna enota orodjarna, ki se postopoma organizira kot proizvodna delovna enota s »temelji« za novo TOZD. V okviru SS skupnih služb se vrši celotna nabava, tako od domačih dobaviteljev kot tudi iz uvoza. Prav glede uvoza pa so bili v preteklem letu zelo zaostreni pogoji, oziroma je bil ves uvoz vezan na izvoz. Celoten uvoz je predstavljal vrednostno 145.314.651,30 deviznih din, od tega pa je bilo več kot 40 % osnovnih surovin za TOZD Po-liuretan. Tak obseg uvoza smo torej realizirali lahko samo ob izredno povečanem izvozu na konvertibilno področje. Pri nabavi osnovnih surovin — usnja pa je bil v preteklem letu poseben problem v pogledu kvalitete in zahtevkov za povišanje cen. V zadnjem kvartalu smo pri razlikah v ceni usnja že ugotavljali, da so nabavne cene višje od stalnih, kar je negativno vplivalo na rezultate poslovanja. Oskrbo proivzodnje s potrebnim reprodukcijskim materialom za preteklo leto lahko ugodno ocenimo, vendar pa so pri tem zaloge materialov previsoke. Zmanjšanje zalog na potrebno višino in pri tem »čiščenje« ležečega materiala je tudi ena izmed nalog v letošnjem letu, katera bo ob uspešni realizaciji prispevala svoj del k še boljšemu rezultatu poslovanja. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so znašali 4.732 din na zaposlenega ali za 19,9 % več kot leto prej. (Nadaljevanje prihodnjič) Vrednosti v 1000 din N is lov podatka TOZD Obutev TOZD Poliuretan TOZD Gumoplast TOZD Trbovlje TOZD Mreža DS Skunnih služb DO Peko 1, CELOTNI PRIHODEK 420.818 328.694 38.240 61.571 1.021.081 225.780 1.896.184 i.O, Realiz.proizv.in storitev 420.818 128.694 38.240 61.571 79.184 728.507 Li. Realiz. trg. blaga, mat. in odp. - - - - 998.426 146.596 1.145.022 J. .2. Izredni dohodki - - * - 22.655 " 22.655 2. PORABLJENA SREDSTVA 326.410 113.484 26.969 40.631 915.194 ,176.568 1.599.256 2,0. Poslovni stroški 316.221 104.783 21.279 38.632 42.639 25.890 549.444 2.1. Amortizacija 10.189 8.701 5.690 1.999 8.566 7.972 43.117 2.1.0. Minimalna 4.101 3.015 2.169 912 5.233 3.967 19.397 2.1.1. Nad minimalno 6.088 5.686 3.521 .1.087 3.333 4.005 23.720 2.2. Nab.vred.trg.blaga,mat.in odp. _ _ _ _ 831.993 142.706 974.699 2.3. Iaedni izdatki - - 31.996 - 31.996 3. DOHODEK 94.408 15.210 11.271 20.940 105.887 49.212 296 .'928 3.0. Vkalkulirane zak.in pog.obvez. 8.544 1.821 1.165 2.049 11.023 7.750 32.352 3.1. Osebni prejemki 2.219 370 261 543 2.986 1.473 7.852 3.2. Osebni dohodki 61.375 10.684 7.817 16.380 49.745 39.989 185 * 990 3.3, Ostanek dohodka I 22.270 2.335 2.028 1.968 42.133 - 70.734 4. DELITEV OSTANKA DOHODKA I 22.270 2.335 2.028 1.968 42.133 " - 70.734 4.0. Nevkal.davki in obveznosti 4.480 1.221 986 7.565 14.252 4.1. Samoupr.dog.obveznosti(konto 238) 4.340 71 358 536 2.157 - 7.462 4.2. Skladi TOZD 13.450 1.043 ,684 1.432 32.411 - 49.020. 4.2.1. Sklad skupne porabe 3.786 352 267 724 1.508 „ 6.637 4.2.2. Rezervni sklad 2.872 304 225 419 2.118 _ 5.938 4.2.3. Posltvni sklad 6.792 387 192 289 28.785 - 36.445 5. DRUŽBENI PROIZVOD 104.597 23.911 16.961 22.939 114.453 57.184 340.045 6. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 968 170 108 326 637 527 2736 NAGRADNA KRIŽANKA H sU 1 fl SKAUDIUAVSKI PROBil PREDAJA BORBE IME T0VARUW0A FERRARLA ZOLAJEV ROMAM 0 PR05T/TUTK PESNIŠKO IME ZA IRSKO OROŽJE S PUttAM DEL TOVARNE OBRAT ŽRETJE GOSENIC, SUEDEN05 zadnji PEL VRATU k REu ZVENEL OST CVEUITEV /ŠVICA Darija PEHARC » £ ■ - : • §i§ » MANJŠI HRIB, KLANEC LAHKO BLAGO ZA POLETUE jlOBLEKE PI51TE V ,CEM Čebrom PAVLA IME FILM. IGRALKE CRAWFORD o AMERIŠKO ŽEN. IME D BOLGARSKA LUKA SANJE PRITISK CIRILA MEGLIC VLASTA TOMC STARA RUSKA iDOLZlNSW 1 MERA ŠDLSkl PRlfONOČEK rR.FILM. .REHE...LE RÉJI5ER OTlCEUOčr R ioii AVTOCESTA VR5X4 TROPSKE AGAVE ZDENKA RIBIČ FRAUC.KÖIA RKAULUB A SKUPIJO IME ZA ČRKE DRAGA OfljmiiK PODRT objekt/ PODRTIJA ÌKPllBUtl STA Finem 1 KRISTINA JAUClC MREŽICA OPUA OBREDUO OBLAČIJO VEČJI K05 POHIŠTVA M0DEREI4 PLES U 1.LET0 IZV0UEHI STAROGRŠKI OBIASTHIK P H K0RIST-U05T. PRID TOVARNA J/CELJU STARH SLOVANI DROG V KOZOLCU TtLEPEČEK IVAUKA IME FtRUH M MlJfl SRBSKA REKA TISOČAK RGMÀUAl RAMŠAK kaLSla- DATEIMM TOEKG0E IDEJ. WERE LETOVIŠČE PRI OPATIJI KIRKI« OTOK IA!A!A]_ EPI MOHORKO MAKEP0H. PRAZNIK L P EVA RAS NAJETJE, ZAKUP PREBIVALEC TURČIJE RO mu TONETA SVETINE FUM 0 TEXAS«! TRDNJAVI L TROPSKA PAPIGA KRAJ V BOKI KOTORSKI Za križanko iz prejšnje številke smo dobili 84 rešitev. Žreb je nagrade razdelil takole: 80 din — Mira Tepina, 200 60 din — Andrej Teran, 512 40 din — Marija Pavlin, 510 20 din — Jože Valjavec. 520 20 din — Rok Živkovič, PUR Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 1. aprila. PRIŠLI V TOVARNO: V izdelavo zg. delov 550: Stepančič Anica, Kavčič Milana, Mrežar Sonja; V izdelavo zg. delov 512: Koder Zdenka, Gol-majer Majda, Dovžan Anica, Stanko Danica, Ahačič Sonja; V orodjarno: Kokalj Vinko; V plastiko: Fišter Duro; V gumarao: Radovančevič Milena; V poliuretan: Perič Petar, Pašič Šerif, Koštič Ahmet, Leibacher Ferdinand, Živkovič Roko, Ku-kolj Anto, Klemenc Matevž; V Budučnost Ludbreg: čačilo Draga, Sinjori Nada, Kruselj Ivan, Glozenicč Josip, Novak Marija, Piljak Ivan, Dijanosič Ivan, Kosec Marjan, Knesič Franjo, Povijac Katica, Miklič Anđela, Crnjkovič Bernardica, Kravs Ivka, Pispek Marija, Henec Štefanija, Picek Zlatica, Kladič Ljubica, Mekota Elizabeta, Racman Anđelka, Milak Nada, Gomaz Mirjana, Zvonarek Jelena, Novak Božica, Kovač Božica, Pecig Đurđica, Habijanic Durdica, Dezič Durdica, Novak Marija, Horvat Ruža, Zem-ber Katica, Delovski Štefica, Zgržek Verica, Glo- NAŠI PETDESETLETNIKI BOGOV/Č JOŽEFA, kontrolor in pa-kirar izdelkov PUR KOŠIR MARIJA, šivalka okrasnega šiva LEBAN Jožefa, vlepilka podloge LONČAR ANTONIJA, pomočnik II. v poslovalnici Tržič I. Naše čestitke! zinic Štefanija, Martinkovič Nada, Horvat Marina, Kolak Ružiča, Glozinic Jelena, Salgaj Anica, Kezman Marij, Stunjek Kata, Bogdaič Bernarda, Jakupek Marija, Šarec Ružiča, Pokrivac Štefica, Tkalec Ružiča, Bohnec Anica, Namjesnik Blažen-ka, Pepelko Nada, Kivac Ružiča, Ivančič Ruža, Ivančič Biserka, Smile Dragica, Canaki Ana, Crnkovič Štefica, Novota Branka, Bulf Ivka, Kos Stjepan; V PRODAJNO MREŽO: Slavonski Brod: Vidakovič Marija; Leskovac: Tasič Radoslava; ODŠLI IZ TOVARNE: Po želji delavca: Savčič Slaviša, Ježek Irena, Perič Petar, Durinski Franjo; Pismeni sporazum: čirkovič Vidoje, Lupša Rozalija, Trplan Jože, Žagar Slava, Gričar Janko, Januš Niko; »čevljar«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Slavko Hvalica, Nataša Meglič, Milka Meglič, Dragica Praprotnik, dipl oec., Anton Simončič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weiguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj; izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenščini — 1500 izvodov v srbohrvaščini. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Upokojitev: Raztresen Anton, Pavlin Miroslava, Ažman Pavla; Zaradi kršitev obveznosti iz združenega dela: Bukovec Filip; Iz Budučnosti Ludbreg: Ovčar Marija, Novosel Marija, Bohinec Anica, Dolovski Štefica, Ivančič Višnja, Ivančič Biserka, Simič Dragica; IZ PRODAJNE MREŽE: Ljubljana V.: Černec Janja; FUNKCIONALNO IZODRAŽEVANIE V sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela iz Kranja bomo v marcu organizirali seminar za vodstvene delavce iz naših TOZD in SSSS. S tem seminarjem želimo seznaniti vodstvene delavce s sodobnimi organizacijskimi metodami dela, z načinom poučevanja novih delavcev, z ustvarjanjem in ohranjevanjem dobrih medosebnih odnosov pri delu ter z načini reševanja vsakodnevnih nalog in problemov. Seveda bodo te metode in tehnike le pripomočki za delo, to se pravi, da ne vsebujejo vnaprej določenih rešitev. Do teh rešitev in dosežkov moramo priti sami s svojo lastno aktivnostjo. Način dela na seminarju se bo razlikoval od dosedaj poznanih seminarjev, ker bo samih predavanj malo, veliko pa bo skupinskega dela, v katerem bodo vključene praktične naloge in vaje iz delovnega področja udeležencev seminarja. Seminar bo izrazito usmerjen v soočanje in povezovanje teorije s prakso. Vsi udeleženci seminarja bodo morali aktivno sodelovati, če bodo hoteli ob koncu seminarja opraviti tudi preizkus znanja. Skupni program obsega 60 izobraževalnih ur. Ko bo seminar zaključen bomo lahko napisali še kaj o uspehu. Milka Meglič RLAGAINA VZAJEMNE POMOČI Blagajna vzajemne pomoči v naši delovni organizaciji deluje že dolgo vrsto let. Šteje 500 članov. Vsak mesec mora član BVP vložiti najmanj 10 din. S tem denarjem in dotacijo osnovne organizacije sindikata se ustvarja sklad iz katerega se podeljuje kratkoročna, brezobrestna posojila v višini od 500—2000 dinarjev. V preteklem letu je bilo podeljenih 312 posojil. Člani BVP koristijo posojila v različne namene, največ v drugi polovici leta: za dopuste, ozimnico, garderobo šolarjem, šolnine, pologe ob najetju kredita v banki in podobno. Mnogi člani blagajne vlagajo vsak mesec višje vloge kot je obvezno, zato takrat ko zaidejo v težave, dvignejo vsoto, ki so jo vložili, lahko pa tudi kredit. Največ varčevalcev BVP je v šivalnicah in montažnih oddelkih 521 in 522. In kako lahko postanemo član blagajne vzajemne pomoči? Prijavimo se poverjeniku v oddelku ali sektorju. Ko smo član 3 mesece, lahko že prosimo za posojilo. Marija Kogoj ZAHVALA Ob nenadni smrti drageg moža STANETA ŠOLAR se sodelavcem in sodelavkam modelimi-ce iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in denarno pomoč. Dragica Šolar ODNOSI MED DUOMI V DELOVNI ORGANIZACIH Prehod s sistema individualne proizvodnje (obrtniška proizvodnja) na sistem organizirane industrijske proizvodnje vsebuje vrsto problemov ekonomske, tehnične in socialne narave. Nas zanimajo predvsem socialno-psihološki problemi, ki se pojavljajo v situaciji, v kateri skupina ljudi sodeluje pri proizvodnji nekega končnega izdelka. Moderen način proizvodnje zahteva koordinirano delo večjega števila ljudi, ki tvorijo delovni kolektiv. Za uspešno delovanje takega kolektiva pa so med drugim zelo pomembni tudi medsebojni odnosi. Le-ti predstavljajo enega najmočnejših faktorjev, ki vplivajo na motivacijo za delo in s tem tudi na kvantiteto in kvaliteto proizvodnje. Pojem »medsebojni odnosi« je širok, saj zajema poleg odnosov med samimi delavci tudi odnos grupe do vsakega njenega člana, odnos vodje do skupine in do delavca kot posameznika, odnos posameznega delavca do grupe in vodje. Prav tako spadajo sem odnosi grupe do vodje, do drugih delovnih skupin in do celotnega kolektiva, odnosi vodje do vodij in delavcev drugih grup itd. Vse te vrste odnosov pa lahko strnemo v dve skupini problemov: a) problemi grupe b) problemi vodenja Ti dve vrsti problemov sta tudi glavna področja proučevanja industrijske socialne psihologije, novejše veje psihologije dela. Le-ta se ukvarja s proučevanjem odnosov med ljudmi pri delu oziroma procesa prilagajanja človeka na socialno atmosfero pri delu in s proučevanjem vpliva stopnje prilagojenosti na produktivnost. Iz prakse vemo, da so problemi grupe in problemi vodenja prisotni v več delovnih organizacijah. Poznamo primere, ko tovarne z najmodernejšim strojnim parkom in tehnološkim procesom dosegajo nižjo produktivnost kot tovarne iste vrste, a z zastarelimi stroji in sistemom proizvodnje; v posameznih delovnih organizacijah prihaja do povečanja neopravičenih izostankov in samovoljnega prenehanja dela, do upadanja delovne morale. S sistematičnim proučevanjem so ugotovili, da delavci v teh delovnih organizacijah niso zadovoljni s sodelavci ali z neposrednimi vodji. Danes si bomo pobliže ogledali probleme grupe: vrste skupin, odnose, ki se formirajo v skupinah, učinkovitost skupin itd. Skupine se formirajo na različnih področjih človekovega delovanja (pri delu, pri športu, v soseščini itd.). Mi se bomo omejili le na skupine, ki se tvorijo v delovnih organizacijah. Vsako večje industrijsko podjetje je uradno razdeljeno na večje delovne enote (obrati, oddelki), le-te pa na manjše ali osnovne delovne enote ali skupine. Osnovna delovna enota predstavlja tisto neposredno, vsakdanje socialno okolje, v katerem delavec preživi skoraj polovico dneva. V vsakdanjem življenju in delu v osnovni delovni enoti delavec opaža, ali ga sodelavci sprejemajo kot tovariša in delavca, ali spoštujejo njegovo mišljenje in sprejemajo njegove predloge, ali pravilno ocenjujejo njegove zasluge. Člani skupine vplivajo drug na drugega, svoje vedenje prilagajajo drug drugemu in kot celota oblikujejo določene norme in cilje, ki veljajo za vse člane skupine. V delovnih organizacijah so ti cilji delno določeni že s samim proizvodnim programom, delno pa se formirajo v vsaki skupini posebej. Taka razdelitev delovne organizacije na osnovne delovne skupine predstavlja uradno ali formalno strukturo podjetja; tako formirane skupine pa imenujemo uradne ali formalne grupe. Vendar nam te formalne grupe ne dajo podatkov o odnosih med ljudmi, saj se delavci v te skupine niso združili po lastni želji, ampak so oblikovane glede nan politiko in cilje delovne organizacije. Tudi vodje takih skupin so največkrat uradno izbrani. Zato so za odnose med ljudmi pri delu zelo pomembne neuradne, neformalne grupe, ki se formirajo na osnovi simpatij ali podobnih stališč posameznih delavcev. Te skupine se lahko oblikujejo, znotraj posameznih formalnih skupin ali pa povezujejo člane različnih uradnih skupin (družijo se delavci iz različnih oddelkov, ki igrajo v tovarniški nogometni ekipi). Praksa je pokazala, da so te neformalne skupine bolj učinkovite pri doseganju svojih ciljev kot formalne grupe. Glavni vzrok za to je kooperativnost (sodelovanje), ki je značilna za neformalne skupine. Prav tako se je pokazalo, da so manjše skupine bolj učinkovite kot velike. Raziskave so pokazale, da so najbolj učinkovite skupine, ki imajo okrog 20 članov, zgornja meja pa naj bi bila okrog 50 članov. Vzrok za upadanje učinkovitosti skupine s povečanjem števila njenih članov je v tem, da se v večjih skupinah zmanjšuje možnost posameznika, da obdrži kontakt z vsemi ostalimi člani skupine, zaradi česar se omejuje samo na en del grupe. Poleg tega povečanje skupine pripelje do formiranja podskupin, ki lahko med seboj razvijajo sodelujoče ali pa tudi nasprotne odnose. To pa negativno vpliva na učinkovitost skupine. Iz prakse vemo, da so spori in nesoglasja v določenih skupinah zelo pogosti. Če hočemo ta nesoglasja čim bolj uspešno rešiti, moramo nujno poznati kvalitativne odnose posameznikov v skupini: kdo je v skupini najbolj popularen, kdo komu kaj pomeni, kdo je osamljen, ali je mojster istočasno tudi vodja neformalne skupine itd. Pri ugotavljanju teh odnosov nam pomaga socio-metrijska metoda. V sociometrijskih vprašalnikih delavci navedejo tovariše ali sodelavce, ki jih najbolj cenijo, s katerimi bi najraje skupaj delali ali preživeli prosti čas. Z analizo odgovorov na ta vprašanja lahko konstruiramo grafični prikaz odnosov v skupini, ki ga imenujemo socio-gram. Sociogrami poenostavljajo problem raziskovanja odnosov v skupini, velikokrat pa tudi že nakažejo reševanje problema. DELAMO Delovnih pogojev, kjer nevarnost ne more povzročiti upoštevanja vrednega ogrožanja zagotovo ne bomo kmalu dočakali. Edina možna pot do takega idealnega varstva je vgrajeno varstvo. To pomeni, da morata konstruktor in tehnolog že pri sami zamisli o delovni pripravi in delovnem procesu upoštevati varnostne normative in morata imeti popolno predstavo o nevarnostih, ki bodo spremljale delo. Še vedno imamo načrtovalce s premajhnim čutom odgovornosti za dosledno upoštevanje predpisov. S tem povzročajo poleg stroškov za kasnejše dopolnjevanje tudi stalno nevarnost nesreč za delavce na takem delovnem mestu. Tehnični predpisi so pisani za širše področje, zato ne morejo zajeti vsake posebnosti nekega dela. Nevarnost se lahko pojavi šele, ko delo steče. Delavec vidi napako, vendar se mu ne zdi pomembno, ker se da nevarnosti izogniti. Prav to, da tudi takih malenkosti ne javi vodji delovne enote, je prepogost vzrok za nezgode na delu. Seveda je vodja dolžan poskrbeti, da se napake, ki so mu javljene in ki jih sam odkrije, čim hitreje odstranijo. Pri obstoječi stopnji tehnične varnosti pa vemo, da ima veliko večjo krivdo za posamezne nezgode prav poškodovani delavec. Strokovnjaki so z raziskovanjem hoteli najti pri ljudeh razlike, po katerih bi se dala ugotoviti stopnja nevarnosti za nezgode pri posamezniku. Dolgotrajna opažanja in testiranja skupine delavcev, ki se pogosto poškodujejo in skupine delavcev, ki dalj časa niso imeli poškodb, so dala rezultate, kjer je razlika med skupinami vidna. Vendar za praktično uporabo zaenkrat še ne ustreza. Glavni pokazatelj možnosti za nezgodo je delavčev odnos do varstva pri delu. Le delavci, ki imajo pravi odnos do varstva pri delu lahko delajo varno. Za pridobitev te odgovornosti je najpomembnejši čas ob začetku dela, ko novi delavec pride prvič med sodelavce. Verjetno se delavci ne zavedajo, kako hude napake delajo, ko novosprejetemu ne kažejo pravega oziroma celo povečanega upoštevanja varnostnih pravil. Ko novi delavec začne z delom, hoče dokazati, da je izkušen delavec. Boji se, da ga bodo sodelavci imeli za strahopetca, če bo delal po predpisih. In takega negativnega pogleda na varstvo pri delu se ne bo znebil, dokler ga nesreča ne pouči, da so varnostni predpisi pisani prav za njega in njegove sodelavce. Kako prazni so izgovori po nesreči, češ do usodnega trenutka se mi ni nič zgodilo, pa sem ravno tako delal. S tem je povedal, da je že dalj časa delal nevarno in je obstajala možnost za nezgode, vendar do tedaj ni prišlo do posledic. Delavec, ki dela varno, mora čutiti, da delovodja ceni previdne delavce. Mojstri so nosilci S sociogramom lahko ugotovimo, kdo je najbolj popularen v skupini. To je posameznik, ki mu vsi člani skupine ali večina dajo svoje glasove v sociometrijskem vprašalniku. V sociogramu on predstavlja center, okoli katerega se razvrstijo posamezniki. Tak posameznik ima možnost, da postane vodja skupine. V praksi se prav zato sociometrijska metoda večkrat uporablja pri izboru mojstrov. S pomočjo sociograma lahko odkrijemo tudi posameznike, ki so v skupini osamljeni. Za njih ne glasuje nihče. To so ponavadi posamezniki, ki niso prilagojeni socialni atmosferi pri delu. Tem ljudem lahko pomagamo, če jim najdemo drugo delovno mesto, kjer bi delali z ljudmi, ki so jim podobni in katerim se bodo lažje prilagodili. Sociogram omogoča tudi odkritje podskupin v okviru neke formalne grupe. Podskupine večkrat nakažejo različne interese ali stališča dveh podskupin. Le-ta so lahko nasprotna, kar slabo vpliva na učinkovitost cele grupe. To je nekaj splošnih dejstev o vrstah skupin, o različnih odnosih, ki se lahko pojavljajo v skupinah in o metodi proučevanja teh odnosov. V prihodnji številki pa bomo več pozornosti posvetili dejstvom, ki vplivajo na to, kakšni odnosi se bodo v skupini razvili. Breda Miščevič VARNO? varstva v svojih oddelkih, edino oni so v vsakem času dostopni delavcu, ki išče nasvete za probleme v zvezi z varstvom pri delu. Pri reševanju teh problemov delovodja kaže svoj odnos do varstva pri delu, in s tem lahko veliko koristi ali škoduje gledanju cele delovne enote na ta vedno pomembnejši spremljevalec vsakega dela. Na koncu poglejmo še primer, ko je nezgoda nastala prav na tisti način, ki je opisan na začetku. Delavci so uprabljali industrijske špiritne gorilnike. Ker jih ni bilo več možno nabaviti, so začasno začeli uporabljati zasilne gorilnike, ki naj bi delovali podobno kot industrijski. Verjetno je delavec, ki je naredil prvi gorilnik vedel, da obstoji nevarnost in je pazljivo ravnal z gorilnikom. Ko je gorilnik lepo zagorel je bil namen dosežen, saj je bil efekt isti kot pri originalnih gorilnikih. Čas je zabrisal skrb, da obstoji nevarnost, dokler ni nekega dne prišlo do nezgode. Delavec je približal vžigalico gorilnemu stenju, pri tem je mešanica hlapov in zraka v notranjosti posode eksplozivno zgorela. Pokrov je vrglo v zrak, goreči špirit, ki je brezgnil po delavcu, pa mu je povzročil opekline po roki. Napaka je bila storjena tedaj, ko je prvič gorilnik lepo zagorel. Prisotni niso upoštevali, da se nevarnost lahko večkrat ponovi, in ob majhni spremembi šele povzroči nesrečo. Pospešen razvoj tehnologije prinaša s seboj tudi vse večje in nove nevarnosti. Vsakdo bo s previdnostjo pri delu, s predlogi in tudi vprašanji prispeval k varnejšem okolju, v katerem dela. R.B. Orodjarji so tudi dobri športniki PRI MAS GRADIMO Na dvorišču na lokaciji, kjer so bile garaže so začeli z delom za novo upravno zgradbo. Namen investicije, ki nas bo stala dve in pol milijarde starih dinarjev je predvsem: povečati proizvodne prostore za šivalnico, oddelka za brizgano obutev in orodjarno; izboljšati splošni družbeni standard zaposlenih z izgradnjo nove menze; omogočiti boljše pogoje za delo vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter izboljšati delovne pogoje zaposlenih v sektorjih skupnih služb. Zgradba bo razdeljena na tri dele. V prvi etaži — vhod s spodnje strani bo obrat družbene prehrane. Kapaciteta novega obrata bo 1800 toplih obrokov in 600 kosil dnevno. Jedilnica bo imela 300 sedežev, kar bo ob ustrezni razporeditvi odmorov zadostovalo za nudenje uslug vsem zaposlenim, s tem pa se bo izboljšal tudi družbeni standard. V drugi etaži bodo poleg recepcije tudi družbeni prostori, za seje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in učilnica. Zgornje etaže bodo zasedle skupne službe. Z izpraznitvijo V. etaže se bodo razširili oddelki šivalnice. S srednjeročnim programom razvoja imamo sprejeto tudi nadaljne intenzivno razvijanje orodjarne. Razširjena dejavnost orodjarne je za razvoj delovne organizacije velikega pomena, ker zmanjšuje uvoz. V naši državi namreč izdelkov te vrste (modeli za vlivanje podplatov) ni mogoče nabaviti. Sedanje kapacitete še ne pokrijejo vseh potreb. Z izpraznitvijo prostorov po vselitvi v novo stavbo se bo lahko dejavnost razširila. Peta etaža je bila že prvotno namenjena in grajena za proizvodne prostore, zato ne bo velikih stroškov in dela za preureditev. Glavni projektant upravne zgrabe je vodja biroja dipl. ing. arhitekt Boštjan Fürst, izvajalec gradbenih del je gradbeno podjetje GRADBINEC iz Kranja, obrtniških del Obrtno podjetje Tržič, Splošno gradbeno podjetje Tržič in Kristal Maribor, instalacijskih del pa Industrijsko podjetje Ljubljana in Elektrovod Ljubljana. Po izjavi projektanta ing. Fürsta bo stavba vseljiva na Dan republike 29. novembra 1977. SINDIKALNO PRVENSTVO V SMUČANJU Sindikalna organizacija Peko je 19. februarja organizirala smučarsko tekmovanje na Zelenici. Tekmovanja se je udeležilo 114 prijavljencev. Na cilj jih je prispelo 90, 17 jih ni startalo, 6 jih je odstopilo, eden pa je bil diskvalificiran. Progo je pripravil star smučarski znanec — olimpijec Janez Štefe. Vreme je bilo tekmovalcem naklonjeno, samo tekmovanje se je odvijalo v prijetnem vzdušju. Progi sta bili kratki, vendar primerni za sindikalna tekmovanja. Prvouvrščeni so dobili kolajne. Prvič so uvedli novost pri razdelitvi praktičnih nagrad. Vsak tekmovalec, ki je prišel skozi cilj, je žrebal. Tako so imeli vsi možnost, da dobijo nagrade. Rezultati so bili naslednji: Ženske nad 30 let 1. Kramar Majda 2. Križaj Marija 3. Kralj Mila 4. Roblek Dora 5. Stritih Magda Ženske do 30 let 1. Dolčič Milena 2. Lavrič Irena 3. Cerkovnik Metka 4. Japelj Marija 5. Kuhar Ivanka Moški — veterani 1. Kališnik Janez 2. Stritih Franc 3. Slapar Damjan 4. Peharc Anton 5. Perko Edi Moški od 36 do 45 let 1. Hladnik Niko 2. Bahun Jaka 3. Roblek Pavel 4. Špehar Vili 5. Hafner Pavel Moški do 25 let 1. Meglič Jože 2. Klemenc Milan 3. Primožič Anton 4. Jurjevčič Drago 5. Šuštar Anton Moški od 26 do 35 let 1. Sova Stane 2. Meglič Jernej 3. Primožič Miloš 4. Meglič Božidar 5. Kramar Nande O o DC )0( DC u o 5 !M 0( oc )0( DC pio c rL ! S O ob ■o ob 10 Fasada nove upravne zgradbe — pogled iz glavne vratame