rajo ZdmUrm drte»e i* «mI fiM* tli in {kov GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Jsemd deily except S and eye eni Holldeys uro- VEAEX. ltta. M tka W-AmBT CHICAGO, ILL. PONDELJEM 11 NOVEMBRA (NOVEMBER) 1917 STEV.—NUMBER tlA. 1VSTR0-NEMCI PRIŠLI ITALIJANOM ZA HRBET. »UE NEMCEV lo severne strani. čete okupiral« Asiago in 16 milj aa roko Pievo. I i drla ob morju. CADOENA odstavljen. London, 11 nori — J» Eima po-, da m rrii na Tirolakam va Nemci ao okupirali me o, 80 milj od Aaiaga in od Benetk. Vaeli ao tndi Vidor na vahodnem bre-I fkve, U io ga Italijani hranili i naporom. V Berlinu prida ao Italijani aadriali letne« ob spodnji Piavi. 12. nov. — Angleške Palestini so dosegle Eadud laorju, osam milj nad Aakala-, ki je v rami smeri od Jorn-n. 600 žtirijalklk mHj oaem-Palestini ja te v rokah An- NSMOI PBlftU EA REKO PIAVO. H U. nor. — Uradno po i naznanja, da je Maokertsen > z novim prodiranjem od za-tirokke strani M ojw>ve ov. N>raci ao okupirali Asi- , ki ae nahaja ca Piavo in da REKORD V PRIDELKU LETOŠNJE KORUZE, Letošnji prid«l«k prekaša vae prošnje najboljše letino, pra-vi poljedelski department. ČEZ TRI lDLJARDE BUftUEV. Washington, D. 0. — Leto« so pridelali v Združenih državah 66,-000,000 bušljev več koruze kot v najboljšem prejšnjem letu. Po poročilu poljedelskega departmentu znaša pridelek koruze 3,191,06£l, 000 bušljev, ; Vsled slane v oktobru se je pridelek koruze zvišal okoli 19,700,-000 bušljev. • <* O krompirju so poročali, da ga letos pridelajo 4?19,flH6,000 bušljev. Slabo vreme v aktobru je skrčilo pridelek za 13,000,00 bušljev. Tobaika so pridelali nepričakovano veliko. Krompir ne izvažajo im pridelek je večji, kot ga potrebuje ljud-stvo v Združenih državah. Rezerva baje znaša 100,000,000 bušlje*. MISTERUOZNA BOLEZEN. Mishavaka, Ind. — V tovarni Rufl)ber Begenrating kompanije je naenkrat Obolelo 26 dšlavcev in delavk, takoj se je razširila ^d distributed nnder permit (No. 148) authorized bj theAct of Oolobar 6, lilT, as ftta tj Hm Port Ožhoa ol Qkia^O, TOiaoia By tka Pridiw*, A B. Bailing Pflfislir BeaagoI ERENSKIJ SE VRAČA V PETROGRAD Vlada bolševikov se podira. Keren-ski| ima mtm mož za potlate-n|e rebelov, ki so izgubili Moskvo. _ Menševiki v boju z boBevikL Padec Leninove vlade le še vpr NAČRTI AMERIKE ZA , PETLETNO VOJNO. Vsled poloma v ItaUji in pološaja v Rusiji pade težje breme vojne na Ameriko in Anglijo. BAKER HlA UPANJE V RUSUO. Waahington, D. 0. — Od Amerike je odvisno, da reši zapadne narode, ki ae bojujejo za samovlado pred militaristični razvadami Nemčije. Združene držav« s« mo* rajo prdpravfti v takem obsegu a Anglijo in Francijo, da prema-gajo Nemčijo, da se je zdel vsled tega nerazumljiv. , { To je prepričanje, do katerega na za polete, so prišli predsednik ln njegov kabinet na seji, ko so razpravljali o položaju, ki so ga povzročile spre-membe v Rusiji in Italiji. Bila je najvažnejša seja, odkar je bila sklenjena napoved vojn« potre! Nemčiji. Predsednik in člani kabi- kovač nets so imeli razpravljati o največji krizi, ki jo imajo rešiti naro-di v vojni proti Nenrfiji. (Rusija je i »črpa na, Italija ja praktično pohabljena in kajaer ha mogoče kmalu v položaju, da poječa avoje poetojanke na zaipadni fronti. Od Nemčije pričakujejo po končanem navalu na Italijo mirovno ponudbo. Če bo predloga odklonjena, tedaj Je pričakovati dolgo-trajno vojno. . Taka je aHuaeija, o kateri sta razpravljala prniN ednik Wilson i net. Vprašanji bilo, še poslušajo mirovno ponudbo Nemčije ali se odločijo sa na- Washington, D. O. —• Armado do delavcev, ki bo obstala U 27 ras ličnih rokodelstev, mobilizirajo sa letalsko sekoijo signalnega sbora zaslo*bo v Franciji, da bo vse pripravljeno ta veliki ameriški napad v zraku. Delavci bodo delali tako blizo bojne črte, kot je mogoče blizo nje zgraditi oporišča za le-•talee. Njih glavna naloga bo, da Imajo letala v redu, da so spoeob- neznan kajzerjev privrženec. «vn in da-1 Osemnajst oseb so poslali v bol Hi-. - C^nik hišnico, ki so jo kmalu zapustile dialjevanje vojne do zma#, ne .ion vsekakor i naaumojuajo, d. 1« neke ^f^n^jg M kmaluodfo* a "Avrtro-Nemwm poarei. ^ . tvAmplimit v rti Združeni driav. do Padue, teohvalili delo ameriških sanitetnih oddelkov, FVaneozi ao jih pa »krat pohvaM-li v armadnem povelju. VOJNI TAJNIK JB SNltAL STAROST EA OFIOnUlKB KAJfDIDATB. Waahington, D. O. - Vojni taj. nik Baker je znižal starost oficir-Hktft kandMatov, kl m lzv«fbsJo sa tretjo armado od SI l«t na 'J0 let In devet mescev, ftola prične v Januariju. Namen tega znižanja, da «« lahko trimesečnega vešbsijja udeiele mladeniči, ki bodo po kon ^enem vežbsnju doaegli 21 let. MOOO0B POKLIČEJO LET NIK ltlT K PRIHODN JB-NABORU. Kalaingfors,' Piaaka, 11. nov. -flnaki dalavako-vojaški »vat jara-beliral ia napovedal Rusiji civilno vojno. Mornar s imsnom |qhjaaks Lojalna lila aa Mrajo okrog ' '; gtrenskija. »London, 11. nov. — Včeraj so poročali is Petrograda, da Ksrcn-akij mobilizira lojalne čet« kakih ato milj od glavnega m«sta. C«te pripravljajo na pohod proti Petrogradu. Kerenskij Js prido-bil aass garnislje v Lug! In Gači-ul. Tudi v Moskvi ns kaša voja-štvo poaebnaga navdušenja sa novo vlado bolšavikov. Isvrševal-ni odbor železničarake organise -olje jr poaval delavce na štrajk v šestnajstih meatihj ne ve se pa, da II je štrajk naperjen proti Ke-ranah I ju ali bolševikom. Nobenega dvorna nl več, da je Kerenskij na varnem ki da Ima še vedno simpatije pri ljudstvu 4n v armadi t to pripoanajo bolševikl sami, ker drugače ne M dovolili ta vesti Iz INtrograda, kjer ktm trollrsjo braojavno zveso. Keren akij Je ušel ia Petrograda v av tomoMlu neopašeu lu bres vojs-Akogs »q>remstvs. Oumberiand, na. - , V la od enegs do pet let. In (via London), 11. nov.- ffteeward jc pretepe avojo ženoN ^ ^ p^oU kon. i vojni stan je poročal ano-1 m za to je bil obsojen na Ueaet ^ t„* -11 jnov. - Raaultat vojne I lavH p<»za«>Hi na dinanrft, aH če Sk| ^ 'J^, ln k " ssveenlkov je kil, da|jc podtaknila zlobna r«ika. ►^rtiu Osradni odvzeto pe -■/rtkvo fat in generali Di"*. [J^iflio in Oandino Mode ed -italijan«ke armade. Ob-» kreiran mmkavemillki ^sk z« vrhovno vodstvo, v francoski _ LCeV »rlHkl general Wibon b IT^Sarn® Hai, D. O. — V podu /cnSi krogih govore, da predlo že kongresu v prihodnjem sase-dan ju, da doda k vojaškemu nabornemu zakonu Muik 1V17. Te pomeni, da pokUčejo k naboru fante, U so po 5 juniju t. L do-Nagli atarost 21 let. ■ Druga legist reelja se Im vršila mogočo okoli 1. januarja, da pridejo tudi novi neregistrirani na nabor. goče kovinske rodiiike In Kakor hitro aa zMolJAaJo tri porine razmere, zgrade la dvs Hi trMeset vojaških tebori* « vešbanje ermsde SA OAAOI1N m. — Uttls Hond i harry trdi, ds je izumil • leklrokeuiW-en proeee sa pridal-vanj« gaaolbe, kl ga eeni na da-aet eentov ga Um a (Wry pravi, da vlada kmalu pobAad njegov proc« pod nad aorevstijera nerodnega obrsotb-naga odbors. Veliko tovarno sa ^ilšeirje gasoline zgrsde v Chip-pava Kalbsi, WU virago I« okoHc* . ^JV ^^ ^ illl#nH, da je pa pondeljek In torek; v ^ ^ na temperatura v imu, 11 j«« gSkaafrrt" NaaslUL urah: li- po končani aeji je vojni tajnik Baker izjavil, da je irrrprt-šan, da Rosi Je aama »radi svoje nolranje reosere ki okrsni svobodo. Laaia, pradiadaSi nove vlada. Tendon, II. nov, — Vseruaki kongres delavskih In vojaških delegatov, ki ae je vr*i! v petek v Petrogradu, je rešil vprašanje miru In vojne, konfkkedjo sem jUč, gozdov, rudnikov ln indu* strlj ter lavolll novo revoluelo. nartio vlado. Volitev kabineta je bila sadnje t<»čka na dnevnem re du ln izvoljeni so bill i Nikolaj Lenin, predsednik. TrocVIJ, aunanje rsdevej lUkov Is M praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cono «dasov po dogovoru. Rokopisi oo we rrsčajo. «e ne rodi pri polnih mizah, temveč pri ljudeh, ki trpe in ki se zavedajo, da trpe po krivici. "The Chicago American", ki je vse kaj druzega kakor socialistični dnevnik, pravi v svoji ostri kritiki tega zaključka : "Ako je to socializem, da revni šolarčki dobe prost prigrizek na račun mesta, tedaj hočemo, da pride tak socializem". Naro/nine: Zedinjone drievo (isven CMeego) in Caeade $S ee lote. •X.fiO m pol Mote In 75« m tri moooce; Chicofo la iaosomstvo $4.»0 ae lete. gs ge 11.1» «a tri mooeoo. u^MMM X. >M, War nu. .tik • liat ona i H "PROSVETA" 2H87 »o. Uiro^lo Am»i, CM—S*. llH»ofa. "the enlightenment" Org— mt Hkm Notional S—St S—Uty. a« iMued daily ossept Sunday and Holidaya. _ Advortiaiec rotoa oa agreement ThiraKO Hutm-riptieei UeiUd Statos (oxeept Chicago) and Canada »» per jess; » and foroiga coontrlou, $4.60 por yoar. = -prosveta" •man i ...4.i. a.mu rkic.«. ihkok. ■■ Dete« v ohlopeje pf. (Ootobor 30-17) polo* vofto«a iaaona im •aalovo pomeni, ia vem jo • teei šaovofli petokle naročnina. Ponovit« jo , fr m oea ee »tod Iht; Kajzerju je zrasel greben. Iz Švice, Danske in Holandije prihajajo poročila, da so v Berlinu "povišali ceno miru", to je da bo Nemčija raztegnila svoj program aneksij, odkar so vrgli Italijane iz Goriške in Benečije. Pravzaprav niso v Berlinu še do danes povedali, kakšne vojne cilje ima kajzer in jasno je od prvega dne, da je Viljem začel vojno z dalekosežnim osvojevalnim načrtom. Oficijelno čvekanje na papeževo noto je bila kopica puhlih fraz, na katere se izven Nemčije ni nihče oziral razen naivnežev. Poljsko kraljestvo je bila druga sleparija, s katero je Viljem vlekel naivne ljudi; ravno tako je z avtonomijami v Avstriji in demokratiziranjem Prusije. Kadar je kajzerju slaba predla na bojiščih in kadar so grozili delavski nemiri doma, pa je prišel na dan s kakšno frazasto obljubo. Poraz Italijanov in mršavi uspehi na ruskem bojišču so ps menda "nasitili" izstradano ljudstvo v Nemčiji in Avstriji in kajzer menda misli, da je že na konju. Jun-kerjem je dovoljeno, da smejo svobodno razglašati anek-sijo vseh teritorijev, ki so pod peto nemške armade. O "neodvisnem" poljskem kraljestvu ni več govora, pač pa pišejo, ds se ima razdeliti msd Prusijo in Avstrijo; iun-kerji pravzaprav zahtevajo, da pride vsa Poljska pod Nemčijo, ker so jo nemške armade okupirale in da Avstrija ne dobi nič, ker ni na bojiščah sploh nič dosegla. O Benečiji tudi pravijo, da mora služiti Nemčiji za kontrolo Jadranskega morja in o Avstriji ni govora. To je sicer popolnoma logično, k$r Avstrija je danes le kajzerjeva provincija in sams ne odločuje več ničesar. Ali kajzer še vedno dela račun brez krčmarja. Vojna se ni končana in čuditi se je, da se morejo Nemci navduševati za "zmago", ko se pa njihova mornarica no sme prikazati na Severnem morju in ko dobivajo na zapadni fronti take po grbi, kakršnih še niso nikdar. Ns ruski fronti, v Rumuniji in na Italijanskem je bilo lahko "zmagovati", toda pred Verdunom in pri Ypresu pa pruska ma-šina že kaže polomljena rebra. Oholi prusjaki morajo še počakati, preden si razdele Evropo. V has še vedno prevladuje trdna vera, da bodo o usodi narodov govorili narodi sami, kakor se glasi princip predsednika Wilsona in ruske demokracije. In ko bodo odločevali narodi, ostane Poljska Poljakom, Litva Litvin-cem, Belgija Belgijcem, slovenske dežele ostanejo Slovencem, ki se pridružijo Jugoslovanom v federativni republiki, Benečija Italijanom, ker je italijanska, in Nemci dobe, kar je nemškega in nič več. Zmagali mora svoboda narodov, ker bras te svoboda ni demokracija. DOPISI Sod Lodge, Meni. —V naši na selbini eo morali obleči vojsško suknjo sledeM: Jakob Akerjanc, predsednik društva Bolnee št. 81, SNIPJ., John Ssošek in E. Brono-vich, ki je tudi 41an naše jednote. Tudi veš Hrvatov je bilo porva. nih, toda njih imena niso anana. — Poročevalec. Moline, DI. — Tudi pri nas, kakor povsod, ae dela s polno paro, to je da nam je dovoljeno garati več, kot bi si pa mogoče želeli. Draginja je vedno večja in če bo šlo tako naprej, ne vem, kaj bomb počeli v bodočnosti. Če tudi so splofinem plače nekoliko večje kot prej, nam vee to ne zadostuje, ker je draginja toliko večja.* Izkoriščevalci in špekulanti so imenitno izrabili izreden položaj in nas de* rejo, kjerkoli jim nanese prilika. Ako bi jim vlada ne stopila že nekoliko na prste, bi bilo še veliko slabše čer. — Vstopnina za moške, 75c. Dame so vstopnine proste. — Za izvrstno godbo, kakor tudi za dober prigrizek in pijačo bo kar naibolje preskrbljeno. Na a nje V soboto! i Vabi odbor. "Lačni šolarčki ne smejo dobiti pri ker to bi bil socializem!" Čikaški šolski svet — v katerem sede cenjeni gospodje in cenjenh dame — je odbil svoto $5000, ki je bila name-iiroiljovaWBke njena za enocentni, prost prigrizek (penny lunch) revninlj^,^^ solarčkom v javnih šolah. , Gospodje in goepe v šolskem svetu, ki se po veri dele v katoličane, protestante in Žide, po politiki pa v demokrate in republičane, so v večini pritrdili besedam svetovalca 11 art Hansona, ki je dejal, da prost prigrizek za lačne Šolarčke, otroke revnih starišev — bi bil socializem, ki ne sme v javne šole! Radi bi vprašali gospode šolske svetovalce in gospe svetovalke, kakšno veselje in kakšne zmožnosti do tičenja imajo otroci s praznim želodcem? Kakšen "izem" je sploh mogoče zabiti v glavo otrokom, ki ne mislijo ns drugo, kakor kdaj in kaj bodo jedli? Gospodje in gospe, ki si vsak dan trikrat ali petkrat dobro nspssejo trebuhe in ki ne vedo, kaj se pravi, biti lačen, ImhIo s svojimi skrajno absurdnimi sklepi doeegll to, da bo v Chieagu še več socialistov. Socialistična misel Listi so polni porodil, kako kajzerjeve in Korelnove armade napredujejo v Italiji Ni mi Žal, da so italijanske čete potisnili iz slovenskega ozemlja; tndi jaz sem Živel v kraju, ki ga je imela zasedenega Italija in bi ji nikakor ne privoščil te slovenske zemlje, ne morda zato, da sem imel tam kak raj ali dobrote, kajti tek pod av: strijsko blrokratično vlado ni bilo. Saj veste, kako smo živeli in čutili. Besede župnikov so nam bile svete, molili smo mnogo, delali za borno Življenje, kar se je največ dalo, mislil t pa skoro nič. Sicer pa so nam pripovedovali, da bodo Že do^l mislili in skrbeli za nas. * Kot sfera omenil, ni mi žal, da je italijanska nevarnost okupacije slovenskega ozemlja za enkrat odstranjena, nikakor pa ne želhi zmage kajzerju in njegovi zave# nicl Avstriji. V slučaju, da am* gata Nemčija in Avstrija, potem ne bo govora o kaki svobodi ali demokraciji. Z železno roko bodo zatiraj! vsako gibanje za svobodo in pravice ljudstva. Slovanski narodi bodo bolj kot kdaj poprej čutili pest avtokratizma in germanizma. Svoboda tiska in govora bo še bolj omejena kot pred vojno. Za Jugoslovsne bi to pomenilo borbe na življenje in smrt za narodni obstanek. Vršilo se bo največje politično preganjanje ljudi, ki se bo* do zamerili vladi, v prvi vrsti zavednega proletariate. To ao vzroki, vsled katerih nobeden svobO-doljubeči človek ne želi zmage av-tokraciji centralnih držav. Slovenci v Ameriki naj ae pripravijo, da bodo kot ena velika organislrana moč stali nsrodu ob strani ob uri odločitve. Prej ali slej se bo sklepalo o usodi Kvr* pe, oziroma njenih narodov. Četudi ne botqo nikaka odločujoča moč, moramo napeti vae sile, da bomo storili vsaj to, kar se bo dalo atoriti. Prostor ameriških Sla-veneev sedaj je v Slovenskemu Republikanskemu Združenju. Ci« močnejši bomo, tim več bomo 1 hko storili sa idejo jugoslovanske federativne repubUke. Ob ti resni uri ne bi smeli biti malomsrnl in misliti, ds se nas razmere naroda v stari domovini nič ne tičejo. Ne samo nas, temveč vsegs sveta se tiče rešitev ju- Collihwood, 0. — poižnosti me vežejo, da ftičG jaz napišem par vrstic cenjenim čitateljem tega lista. Ob alovesu naših fantov v ar mado strica Sama, smo jim priredili veselico kot v pozdrav na žih prijateljev in znancev, kateri so z nami neumorno delovali'pri raznih tukajšnjih društvih za ča sa bivanja v tukajšnji slov. na selbini. Sedaj spoznamo, da smo izgubili iz svoje srede moči, s kateri rai bi bili lahko delovali na polju napredka našega naroda še z večjim uspehom. Večina teh fantov nima tuka; staršev in ne aorodnikov, na katere bi ae mogli obrniti v slučaju pot rebe. Tisti, ki smo še ostali doma, smo izvolili iz med več dru štev odbor, kateri se imenuje ''Oskrbovalni odbor" za pomoč slov. vojakov is Collinwooda armadi Združenih držav. Ta odbor deluje za vse slov. fante,- ki so že ali še bodo poklicani k vojakom is tukajšnje naselbine. Ti naj se obrnejo v slučaju potrebe na tukajšni odbor, bodi si da ao v gmotnih ali drugih stiskah, Ta odbor je že dobil nad $50 čistih dohodkov ln darov od strani tu-kajšnih rojakov. Ta denar je vložen na čekovno knjigo. 24. dec. zvečer priredi ta odbor v Stakičevi dvorani veselico v korist slovenskih vojakov iz tukajšnje naselbine. Zato tem potom najufljudneje prosimo rojake in rojakinje, da se te veselice kolikor mogoče v obilnem številu vdeleže. Morebiti takrat tudi pride večina teh fantov .na dopust. Tudi telovadno dr. Sokol Jadran priredi 26. nov. veselico v prej omenjeni dvorani, ki bo od svojih čistih dohodkov prispevalo nekaj* odsf&kov tem vojakom Vojaki, ki berete ta liat, vam bo ta naš sklep znan in Qe pridete na dopust, se s prošnjo obrnite no imehovanl odbor, ozir. tajnika G. M. Kabaj 16011 Waterloo rd. Col-linwood, katero bo odbor vzel v pretres ter po previdnosti potrebe vsakemu vojaku povrnil polovico voznih strožkov. Rojaki in prijatelji vojakov iz naže naaelbine, kl veate za njih naslove, pošljite jim ta list, aH jim pa aporočite, da naj ae vojaki v potrebi obrnejo na preje imenovanega tajnika tega odbora. Ignac L. Prelogar, predsednik. 15310 Daniel Ave. Do nje imajo pristoip le privre girani stanovi, enostsvno sate ker imajo denar. Maae morsjo biti zadovoljne, da se jim da prilika videti vsakovrstno zmes v kine-motograflh, kl je vse drugo, samo umetniška ne in ttganjanje raznih burk v "vaudeville"gledališčih. Vstopnina v te vrste "ahowe" ni visoka in se že premaga. Privoščiti ai sedeže v boljšem gledališču, kjer človek dobi tudi nekaj duševnega užitka, pomeni enodnevno plačo in če imaš s seboj še ženo, seveds toliko več. Le malo je danes delavskih ljudi, ki bi si mogli odtrgati od UKt dovolj, da bi posečali sempatja gledališča. Pri tem mialimb gledališča v pravem pomenu besede, lih pa nave dne ''teatre" drugega reda. Večina delavstva smatra poset v gledališča velik lukauš in ai jih predstavlja le sa bogatine. Oni mislijo, da so gledališča le za nekako postransko zabavo, brez kake posebne vrednosti se fcobra/.- bo. ' ' • " ' ' T Gledališča, mesto da bi služi la umetnosti, morajo služiti, kot vse druge naprave, profitu. V pogledu umetnosti bo potreba velikih reform, ki jih bo izvršil le aoeiall zem. V socialistični družbi bo u-metno8t ljudska last,'Ei bo imela služiti kulturi in razvedrilu vaeh ne pa kot do sedaj, ko jo ima v zakupu peščica bogatašev. Njena seatra Helen p«, I Agnes Morey U T*** ** prišli do " °PJa, v katerem dr^tS, * bolnike. Poklicali^ Povedala je sestri, ds krat dali hrano s silo J tr Oanjfci, kamniški rdrav jave M. R. Z. hi bils korsk naprej k demokraciji in svobodi zemeljskega prebivalstva. Kjerkoli strmoglavi avtokracijo, pomeni, da ima demokracija enega sovraft-nika manj. Vsled tega naj bo naše delo sedsj osredotočeno v organizaciji nikogar, ki nm js napredek nero* ds tu in onkraj morja pri srcu, ksjti le v delu je uspeh. A. Mravlje. Pa. — Druž trd Trdnjsvs, štev. 101, 8. N. P. J„ vljudno vshi rojske in društva tu in v okolici, da ss blagovolijo vde»: mo dne 17. novsmbrs ob S. zve- Uplivi vojne na ameriška gledališča. Is New Yorka poročajo, da ao Imeli ravnatelji raznih newyor-ških gledališč aejo, kjer ao razpravljali, na kak način bi se dalo znižati stroške v upravljanju gledališč, kajti dohodki postajajo dno manjši. Velikanska večina ljudi je morala vsled vseobče draginje in majhnih dohodkov opu stiti obiskovanje gledališč. Sedaj je na vstopnice naložen še precejšen vojni davek, ki tudi upllva na žepe revnejših slojev. Neko newyorftko gledališče, ki je v normalni dobi hnek> do $6,000 dohodkov na teden, dobi sedaj na vstopnicah le okoU $1,900 tedensko. Ravnatelji nameravajo zniža U plače gledališkim igralcem, ako ne najdejo drugega izhoda. Da bode znižali tudi plače, a tem ni dvoma. Mezda v velikih mestih, ket New York in Chicago, ss ni M. R. Združenju. Naj ne manjka altf ed daleč svišala sorazmerno a draginjo. Poeledice teta je, da vsamejo stroški sa prehrano, obleke in druge najpotrebnejše stva ri vse Še Itak majhne dohodke in jim ne ostane ničesar sa zabavo, Id is delavskemu ljudstvu ravno tako potrebna, ako ne Še bolj kot bogs tešem. Družbeni sfctem je bil že do sedsj tak, da je zapiral me težiti naše veselice kl jo primi U sam delavskegs ljudstva pot do umetniških ulitkov. JAVNI HTEVATI ZA moOe ka '&tSmT JL Chicago, DLj— Javni tožitelj bo zahteval, da paroAa, izreče smrtno kazen nad Edward Wheedom in njegovima tovarišema Walter Therionom in Charles Carraotom, ki so umorili dva sla etopresne družbe pred tovarno 'Neuslov Bros. "AJi boete glasovali az smrtno kaien !' je ispratteVal javni tožkel izrežbane meščane, ki imajo služiti kot porotniki. Mnogi so rekli, da niso za smrtno kasen, drugi so odgovorili z da. Izbiranje porotnikov napreduje počasi. Advokst bo Wheeda zagovarjal, da ni pri zelo zdravi pameti. Pri izpraševanju porotnikov je Wheed kazal aprtiJo. Oblečen je bil v staro obleko, neobrit in laaje so bili skuštrani. Wheed je pravo nasprotje obeh drugih obtožen-aev, ki sta čedno oMečena in nosi ta lakaste čevlje.. Beriči sede pred Wheedom in za njim, ker ga smatra policija za zelo nevaren značaj . Advokat je izpraševal Michael Doncevana, ki je bU prvi poklican, da aluži kot porotnik: "Ali bi vpoštevali njegovo prej šnje življenje!" "Da." "£e zdaj pogledate Wheeda in vidite, kako izgleda osebno, ali bi se v vas rodUa mrfnja do njega ali predsodki?" "Ne." "Če dokaženeo, da je Wheed o-mračen na du-hu in da ni vedel ksj je pravica, ksj krivica ob času ropa, ali bi ga spoznali nedolžnim f " "Da." Na to je W. W. O'Brien, advokat Carroota, izprašal Dona vena: "Ali poznate katerega policij skega uradnika tM "Da, nekatere potnem prav dobro." "Ali poznate policijskega načelnika Sdhuttlerja ali prvega de-putija Weetbrookat" . "Ne." "Ali poznate katerega pollcij>-skega uradnika, kl je v zvezi sto afero V. 9 "Ne." Odvokata sta spregels Donova-na kot porotnika, ko ga je pa javni tožitelj vprašal, če bi «lasovsl za smrtno kazen in je odgovoril 1 ne, je bil oproščen, da ne more slu žiti kot porotnik. •• '■«- 8UPRAŽETKA ALIOS PAUL ' ORTOZUJE ROPARJI SO ODNESLI $18,001 Jackson, Mich — Btndv ponoči vljniR v UmUZl v Ccmcordu in z dinamitom JJ etrehh blagajno. Tolovaji ho " nesli okoli $18,000 v gotovi ičnnbv, ki so pr«šli gledat, kaj < gwfi, toda niso se apsli k bank ker »o taan etaK oboroženi ropar m grozili, da vsakega ustrele, I •e približa. Banditje so prerjla telefonske in brzojavne Žice iu f po izvršenem ropu odpeljali r dveh avtomobilih. Ko w po odhodu roparjev pn gledali banko, so se prepričali, ( so banditje v blagajni pustili $715 v zlatu. Pohištvo na banki bik) zrušeno, šipe v oknih pobit Tolovaji so povzročili osem ra strelb, preden so odprli blagajn MORILCA DR. CHAPINA IMSJO. Chicago, 111. - Detektivi jy vodstvom detektivskega načeli ka Mooveyje so na dela, da pol ve tatove, ki so ukradli Frmk Betz kompaniji t Hammondu i $5,000 medicin. Upajo tudi, < pri tem lovu izslede morilca družb in predlaga, (la J»m redni ki izjavljajo, dat le»aj rabijo strupov, hi da i* vod»J UBEŽMIEArZUn- Laredo Tez. - €ariaaki ur. nI« W prišli lsjtn.ni.Ha-B. gt In Isjtnsnts 5a pobegnila iz ^»f^ Ga Aretirali so ju MbaaašJ meje. Imela *mm**V*«* c _ Jrnr^ v Va**«* Waahington, D- t—M nsnaž^^JJJ^; Južna Amerika, aa f peUh dni nabrali skoro ^ BroU js dohfl^ da g njo razpre » ^^ nki Narod Obrsna hrr wvr ^ predlagali trt meji« premirja. Ruski revolucionar-- Mo^vo. Vojaška v Moskvi je prestopila JboBevikov in odpora m ameriški konzul v Moskvi ril podaniku Fgisijj sd da »e je preobrat tavr- kn-oprelitja in v mesfcri mir- flou v Baltiku se je iz-■u novo vlado delavcev in L ki pomorščaki so zaaedli foe postoplijfe v Revalu. u ^niu, vodja bolševikpv Troekij, predsednik ekae-,ra odbora delavsko-voja-deleffttov. sta izdala nov o-i narod, v kterern proglasa-pruvo smrtne kazni, osvobodi vojakov in delavcev, ki uprti izza čaaa julijske u-' aretacijo članov Kerenski-^viade in program glede na Do vprašanje. uje miru je danes naj-vprašanje", t- pravi , — zaradi tego bo "Jlo nove vlade, da ponudi , narodom demokratični mir, i ime temeljiti na sneksijah odškodninah. Tak mir mejo sklepati diplomati, jsutopniki ljudstvar. Z be-'ineksija" menimo vsako prievojenje kateregakoli bodisi v preteklosti ali ti ,ki se izvrši proti vo-letegs ljudstva.Vse tajne ki so bile sklenjene na buioazije, bodo obeloda- ee nacija Lenin je ia vojno, ako Nemčija odkloni mir. Petrograd, 11. nov. — Nikolaj Lenin Je izjavil pred delavsko-vo-jaškim svetom, da Rusija ne bo *klepsls separatnega niiru z Nemčijo, temveč hoče ponuditi demokratični mir vsem vojukovalrem; ako pa Nemčija zavrže ponudbo, se bo naddjevala vojna. Rekel je: "Revolucija, katero so bolaevi-ki začeli pred več meseci, jc zdaj končane in za Rusijo prihaja nova dobs. Tretja rusks revolucija mora prinesti popolnoiu zmago socis-lizma in pri tej nalogi nam pomaga vesoljni proletariat, kar se po-kazuje v Italiji, Angliji in Nemčiji. Edina rešitev za težave, ki jih trpi Rusija, so: takojšen mir, razlastitev veleposestnikov in razdelitev zemljišč med kmete ter kontrola delavcev nad industrij s mi." Nato je pa Lenin vrgel sledečo bombo med poslušalce: "Nova demokracija Rusije bč A takoj ponudila mir našim zaveznikom in našim sovražnikom. Toda mir ne more biti enostranski. V slučaju, da Nemčija odkloni ponudbo, bo treba nadaljevati vojno za demokratične Ideje. Bratje in sodrugi vojaki, zapomnite si dobro, da taka vojna bo morda Imela strašne posledioe in njen uspeh zavisi od čvrste organizacije in že lesne discipline t naši armadi." VESTI Z BOJIŠČA. (M«4al J«««* Nova angleška zmaga r Belgiji. liondon, 11. nov. — Angleške čete so včcrsj prodrle pol auilje na poldrugo miljo široki fronti v 'Mandriji in zasedle vae hribe o-krog Paschendtiella in blizo tucat utrjenih kmetij severnozapaduo iu severno od Goebcrga. Najvišji Vrhovi gre1>eu'a hribov so v angleških rok ali. Napad se je izvršil velikem nalivu dežja. Nemci so se srdito branili, ali napadenih pozicij niso mogli rešiti,'Sedanji cilj Angležev je Westeroobeke, ki le-ži na rebri nad flandnfco plan ja • vo. To je bil že deveti napad an-gleških čet od 21. septembra. Amerika bo ustanovila posojilo, toda politična pomoč Še nI odrečena. Strahovit poraz Turkov. London, 11. nov. — Angleška annada v Palestini je okupirala Askalan, kl je trideaet milj proč od Jeruzalema. Turki so izgubili 0,000 mož ubitih, rsnjenih in u-jetih; 70 kanouov ao jim vzeli Angleži. Angleška konjenica je zajela aia begu 400 Turkov in deset topov, Nova britiška fronta v Palestl-zdaj drži Hsmame ob Sredozemskem morju, dve milji severno od Arak-El-Menšijeha in proti vfchodu o}> centralni železnici šest milj severno nad reko Vadi-Hesn. (Askalan je staro svetopisemsko mesto, ki je znano že v zgodovini starih Egipčanov.) i načrt je, da ponadimo ta-rje so dobo treh mess-iv tem času se imajo zbrati ■ vseh prizadetih naro- i pa diplomatje, ki fce£o reje miru. Predložili bo- pa naj pride iz katerekoli Iramo na vojake v zafcopih, bodo trdni. Kongres prtča- Washington, D. C. — Predsed nik Wilson in kabinet sta razpravljala dve url v petek o ruskem položaju. Kakor se sliši, bo ameriška vlada ustavila denarno posojilo se danjl vladi v Petrogradu, toda A-merika ne bo zapustila ruskega ljudstva. Kakšna bo politična pomoč, ki j odobl Rusija, še ni dolo čeno. Department zveznega zakla pogoje, toda pripravlje- da ^ gUspendiral plačila za naro-raeprsvljati o mirovni PO-|{eno ^n^jo in druge potrebžči ne v Ameriki, toda tri miljone pa rov škorenj bodo poslali v Rusijo. Predsednik Wilson je tudi mne nja, da se še vnadalje pošilja ži da bo revolucionarna arma-1 vež in obleka, ssmo če bo distribU la revolucijo proti vsake- cija v Ruaiji mogoča. Vlada je bperijalističnemii nepadu, prepričana, da se bo vojna zavle-liova vlada ne izposhije de- kla od enega do pet let, kajti na icnega miru, ki ga ponudi Rusijo ni več računati. vsem narodom. Nova Japonska je tudi ustavila poso bo skrbela, da ne bo manj- jila. Do zdaj je imela Rusija na armadi potrebščin, in z re- Japonskem neomejen kredit. Voj jo imetja, ki ga poseduje ni dolg Rusije Franciji znsša pri i razred, bo olajšala go- blftno pet miljard dolarjev in Anko stanje družinam voja-1 gliji okrog treh miljard. V Lon- don je prišlo poročilo, da mislijo bolševiki enostavno izbrissti ves dolg. t__________________ London, 11. nov. — Tukajšnje zemljišča; "*dal j e jamiči I časopisje splošno sodi, ds je re-»rodnostim, ki se hočejo volucijo bolševikov . podplhsla v Hiufijvpravico, da skrbe Nemčija in da ksjzerjevi špijoni no bodočnost svojih otrok, zdaj igrajo glavno vlogo v Petro-kc Kornilova, Kerenskija, gradu.g a in drugih so poskusile žete v Petrograd, toda ve- podanik ns priznava nove k t«h čet je žc prekoračila na VUMW' ,, revolucionarnega ljudstva- 'Washington, D. C., 11. nov.— ki! Potlačite aktivni odpor Ruski poslanik Bakmetijev je ia % Kornilovega pristaša 1 javil včeraj, da njegovo poslani -čarji, ustavite oboroženo »m ne bo prlpoznelo vlsde bol I ti jo Kerenskij pošilja proti | ševikov v Petrogradu. Vsi ruwk rsdu!' at delavskih in .vojaških dele-r jamči, da dobi kmečki svet vsa privatna, državna in oklica je videti, da je Bkij še vedno na prostem in ,ira čete za odpor. Govori se k j« pol m* gnil general Kor-fb hotela v Mohilovu, kjer je rt, in zdaj se ne ve, kje je. * pridruži Kerenakiju, kl doulej njegov najvafijl nas- konzull v Ameriki so doWH ns vodila, da se ne ozirajo na odred be in Oklepe Leninove vlade Državni department je lads poročilo, da je za nekaj časa stavljena vsaka podpora Rusiji Ameriški poslanik Francis Petrogradu je podal včeraj prvo poročilo, ki pa ne navaja nič no vega, česar že niso poročali čsso „, i plai. Dodal je le, ds vlsds v Pe reir^rada poročajo ,da ee tro|rrldu mir in da rebell niso o "^iHoeialiatl še vedno pro-Lirali fcozemskih poslanstev nit fc'Wv.kom in v krotkem iz- araeriškege Rdečegs krila. >««) proglas. Njim se je pri- _ P"rosrradskl občinski evet Kemčija ne vidi upanja kmečkih delegatov. n< n0V. - BerllnWk »»•daljnih vestek je padlo ne vidi doktl upsnjs ^nsk, ki so branile Zhn- novl rwM revoluciji in v proti v t (»Vek ponoči; bolše-L^ij.Ue,,, programu bolševi '«gsbm enega vojska in kov \jH,ryva sodba je, ds bo U-fanjenih. Troekij je nln §ledi| Kerenakiju, sko ee ob -v "'trtek, da ss je šenski dr£i nt povt*jti, ko spozns, ds so M«l bres boja. c«,tralne države In zavezniki ne iKiročila tudi pravijo, Lorejo ozirati na t* mir, kot g« P^'i vsi ministri Ke- žele nsikl socisli^i. Tpsnje je. kabineta. Bolševi- da Ruaijs ne bo več sposobns za or nove vlode bolševikov poroča, da so Rusi odbili dvs nemška napada v smeri od Friedriohstadlt*. Jrugod je pološaj neizpremenjen. Sirom Amerike. VOLILOISOSE IZREKLI ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVI-00 V HEW TORKtf, New York, N. Y. — Med ženami vlada velika radost, ksjti pred-og zs Žensko volilno pravieo je dobil okoli 100,000 glssov večine. Okoli dva miljons žen v državi New York ima volilno pravico. uevaruo. Seat žen je bilo ubitih. | Pet trupel eo dobili is podrtin. Mrliški oglednik je ukazal are-| tirati Frederick C. Habeoeka, rsv-na t olja Deculta Mercantile kompanije. Postavljen je pod #6,000 Mrliški oglednik izjavlja, ds dvi-gne tožbo proti uradnikom, ki so dovolili stanovati v štirinadstropni liiši Že potem, ko je bile progla-1 šena sa nevarno. Na zatožno klop sod! pred vsem hišni posestnik, ki je isgolj dobička (kidal hišo v najem, dsairavno je bila proglašena sa nevarno. Slmaski lindu vljeas A sgrtlo O lavni stan t mit- Prtum JKsiti j lakorp. 17. jaalja 1S0T r dri. UUaala. OSIOAQO, lLUNOIH DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Rochester, N. T. — John F. I Ratigsn je nsšel svojo Ženo Ele-noro in svoje tri uiale hčerke, od katerih Ima najstarf jšA sedem let, utopljene v siateruirMsti je pometala otroke v vodnjak in nato se je še ssm* utopil s. Vzroki, kf so povsročill tragedijo, so neznani. ROPAR JE PEHSTEBXJL SVOJI ŽRTVI UHO. Indianapolis, Ind. — Ko ee ie .WilltmrOhsiHs, bolniški strežni« v mestni bolnišnici, vračal v bolnišnico, gs je na ulici ustavil samo-ree in mu ukazal, naj dvigne roki kviško. Preden je roki dvignil, je počil strel. Ropar mu je prestrelll uho in po strelu SbežaJ. ChaHlo je šel naravnoet v bolnišnico, kjer eo mu obveseli rsno. CERTIFIKATI NA Sa LAWNPALB AVA, UPRAVNI ODBOSt PraSaadaUi J ok n Vagril, bos ISO, La SaUa, UL L Pešptešaešaik i J. Bratkovi«, M. F. D. 4, bes SS, Oiisrš, Kess. IL PašpraSaodalki Jolat Kukelj, S40S Kwlag Ave., So. Gktoaga, UL. Tajsik 1 Jaka Vordorbar, 8708 So. Uwadalo Avs^ Okiaaga, 10. " lilagajalkt Aatoa J. Torkove«, P. O. Boz 1, CUore, IB. Saflaslkari Joka MoUk, 4008 W. 81«« BL, Okloaga, UL XADSOWI OD8BX1 Jala AasbraU«, 861 boz, OaaoMbarg, Pe. Psaal Beegev, TU — lat St., La BsUa, QL P. A Tsaekar, 674 Akaaj Ava., Bookaprlaga, Wyo. POBOTM1 ODSBX: Aatoa Hrast, 611 — 66tk Ave., N«w Dulutk, Mlaa. J0Š9 Badltek, boa 486, SailtMoa, Pa. Bašalf Platai4ak, 486 boa, BrtdgcvlU«, Fa. Jakob Mlklav«M. L. Baa 8, Wliu..k, Pa. M. Pskesvlak, 14616 Bal« Ava., OoUtawsot, O. / UBBDXflS ,'PBOSVBTB,,l , Jols Savartalk. _ VBHOWI SSRAVmXt F. J. Sets, M. IX, 6606 SL Olalr Ave., Olavalaad, Okie. VSI DBKABNB XADBVB IN STVABI, kl M lllaje gL sprsvaage odbors la A N. p. J. aaj se pollljajo as aaalevt . JOHN VXBDBBBAB, 6667-66 Ba. Lawadala Avs^ Okleaga, QL PBITOftBB QLBDB OBNBBALN BOA POSLOVANJA s« pollljajo aa ssdevi JOftS AMBBOtlQ, Baa 661, Ossossbsrg, Pa. XADBVB FBBPIBLJTVB VSEBINI, kl sle jIh nMII prve la drsge Is etes«s, ss peMljaJo so aaalev 1 ANION BBABT, 811 - 66th Ave., N«w Dalotb, Mlaa. VSI DOPISI, rasptsvs, Uaakl, aaissalla MA sa "Vvsevsls" ee pošiljk« aa aaalev 1 • UBKUNlSTVO "PBOSVBTB", 8687-66 S«. Uwadato Ave^ Obleage, IlUaala. VBB UPBAYNISK1 BTVABI, aardalaa, oglaal, ss psMjaJe oa ssStovi UFBAVNliTVO "PBOSVBTB", 1667-66 Be. Lswadsl« Av«^ Oblesgs, IlL ▼ astnaeešissl 1 tajautvoai A II. P. J., Miislliin la sprevsUlvosi "Prosvete" aa rabit« bata ura.ialkov, aasrvM aaplUte seslev, kl Js Is sees-des, ako NUte, da bo vasks atvar Mtre r«laaa. S«js glavnega spravama edbom ss vrkjs vaako peve mede la lret|l lelrtsk ob sol iipI ^oj^olA®®« Chioago, Di. — Na pošti, v le-k amah in drugth trgovinah bodo ns prodaj znamke po 2fto, ki se lafeko zamenjajo za certifikate ali obveznice po $&. Kdor ima SO tekih znamk, jih lahko zamenja za en certifikat kdor plača fd.10 v gotovini, lahko kupi oertifikat sa pet do-lsrjev, kl gs lzmenje po petih letih ss pet dolsrjev. PRESENEČENA IZNAJDBA Sloviti actlMal laj eleta MeUluierj« VARNO - DOBRO DOKAOB ZDRAVILO. NAZNANJAM veem dolgojezičnlkom ln oprav« Ts alovlta amaa listja, skorja, lubada, Ikaraalae, roll«, iObibi, Jagode, vaajaa IJlvcem moje malenkosti in "po-|ai iB drugtk mIIM, jJoprivT »dravla na Htarjem" moj. l.volj.nV.. d. m ».»jj^j^MriS no bum porodil to leta! JJJJgJ w ,.hk„'„.ti.nlll tn (A ». .^"r ti r.^:.^ r I sasNsl jssJIl adravjs. laAlatl vaa sastranljenja, ob »et oom se vecarei v aruga , , " L Ti, .4. .. x.m — M. ni.vn borno povedali Itolnlkum, kako Ja tli sta, pa če se magari na glavo PO-|botnikdofaUo aaaaj «vej« adravJa. I stavijo vsi rsdovedneži, al prihs- iiagarjav .loviti MiUfsj/sj bf mo jajo v Gsmttsvlll., O. izprašova- fvst. v.,;uri ^^^ KAZNJENEC SE JE POSLOVIL 'PO FRANCOSKO. Trenton, M. J. — Celeb Green, je pobegnil, ko je dels! okoli dome kl je služIl že osmo jetnlško kszen, Mlulherona, nadzornika. V maju je bil obsojen od dveh do treh let ječe rsdi tatvino. SOCIALIST IZVOLJEN EA OU-VEENERJA T MEHIKI. Bl Pseo, Tex. — Carlos Castro Mbreles, ki je kandidiral na eooi-altotičnem programu sa governer-ja v državi Faeeton, Mehika, je tAl izvoljen z ogromno večino. De-bil je 50,000 glasov večine. To so bile prve volitve po novi mehiški ustavi v Fscatonu. ' SOCIALISTI IZVOLJENI EA OBOOrSKE SVETOVALCE. Rochester, H. T. - Župsnom je bil lev oljen republikanec VA gerton, social 1st (Ani županski kan-dklst je dobil njm glasov. Dva se-delists sts Izvoljene v občinski sestop. ROT ARJIOBSTRELUITEOOV CA Chicago. DI. — lasdor Miller je hotel zspreti trgovino, ko oto vcepile dva tejce In mu nastavila sa* mokreae. MHl«-r se je obrnil prol registru za got^i'»® [n ko * te gnil prodal ,je eden tolovsjev ustrelil. Krogls gai je sedele v tilnik in prepelje« so ga v bolnišnico, kjer se nshajs v kritlšnem po-lošaju . Po oddanem strelu sta bandits theŽale. nu In ti O meni. Naj le govore V Lorel- drftl lapo barvo kolača odpravi inoaola; okolici, kako daleč hodim In I boljša krtttstllaa le al fcilo. Pomaga kako pozno prihejam domov. Na- E^JTjiit/^ut ^fivVR ____j pa pridem domov, kadar tod*« I m aara« ordar. vsakdo prsj'pomete pred svojim pragom, petem na j si pa pomage| jezik brusiti na moji strani. John C. Želesnlksr, R. F. D. 25. Boz «8. MOLLINGER MEDICINE 00. BI M«tMsj»r Bldg., L i U Bast Fsarkvsg (V. A) PITTSBUaOH, PA KADZTB TILLMAN CIOARE. 4 Unljsko izdelana Ibjkni Cigars «»••«••^••100 "U Oaeera" (Hgars.. TILLMAN CIOAR OO. AfURORA, MINN. ZA KAJ STE BOLNI? Aka malo pre»l#«t« BalgarSkl «rral OsJ b««ta taga vliva sad 800^)00 liudi v Amarlkl, ki kvalUo te »•«! »ma., kl J. \>«mofi m kri ta »Ivot. BolfSfM Brv* 0a) i sklati vaa saatrupliasja, oitpravl fisvoUl, trgaaja, saiietsia.. in alalia pralmvo. ^fTatar« Jon,a/« adravlla, la Ijadia kl vjr^ jata In vlivajo ta sdravllo ao adrsvl la aio«al. Ako knAat« nadavotjatvo potoai »I naj,,rad Mrsvjs. VI ta lat,ko H .....irakags Krvaaga fttja. ' ' atari aadaats- aavujav deWta ssrsvnoai od Hol«r»kil|n Krvaafa ^aja. Kn valik savoj tiolgarasag« »rlvaaga Aeja, kat«rt j. Ml r< a,aaa^v, ataa« H M, paitr#l.lS, ŠMS ssvajirv pMi", ho ix.lti aa I«.!« |»u*lJ*mo ai»a kraja ss prajata vsete ali pa planilo pa pa*tn«m pov«etj«. N«alavi MARVEL mODUCTS COMPANY, Opatalsii Ako ftellt« aavarovatt ssvaj, polljR« 10« v«#. v najboljšo sadovoljnoet. -r—--- A, STRAŽUAR k KURBTICH, PREMOGARJE IN NAKLADALCE POTREBUJEMO. lo Aveana, DODOE OORPORATION, DAWSOM, MEW MBKIOO jzsjMfBfsr pokvari kava, sli še Smete konje zs podkovaaje, obr-nlte sa 4a nas. Ml popravimo vse aldsaas ssd 100 aovlk bil « sapsna^m is aspirssM wva aava |si araaa»^ar)a /TVaraa taka se delstroe prtlUnCS palak. Kali dolav.i ml loejaujl, poopirsj wgovca, »» oslšvsklk saradav, kar oglašajo v Prosveti. V salegiBa. la K.P.U W. R. B. šaleaslaa. Falsls vssi pavrs^aa asm prlaaaata s «ob«j patrdiU volajik troškov Uglasit« m a«abs« takaj alt pe pMMe ee psjssstts aai F. J. MmIUb, Eiploym—I Daparf8 wit, Dswso^ Naw Mm. • f KIM STA Charlie Kbss in Jas Bspeetf Prvi je staaeral pred letom dni I Hhsboygsn, Wis., In drugI pa T I Milwaukee, Wis Cenjsae rojsks I prosim, še kdo ve se njihove na-1 na ena nI, ss kar j LAKOMNOST nmnI POSEST Ulore, da ml jih naznani za kar bratov V PRAVI LU0L »-km —.. _ „mm,,jmmm ,...... - T -— po aaj se ml same prijavita, ker T ^'ropavlorsko trdnjsvo.1 krnelo predlsgsls P^""1^ 9am Y_v * T. - V Broekty- dobre veota, saksi je Iščem. Moj ■o Izvolili "var- Lojskl "Fremdenldstt" p£, Mfts kl je bils nerfor {Ti*B SkakHa, ki im. .krbeti zs A^rijs še ve4ae ^SSS ■H - ^Jf ^ prdgiešensl meato, llMftMi mir zs vos narode. NORTH SIDE STATE BANK . noč k. snu/ros. wyo. IMA KAMTALA IS SKZZSV« IMMWJI amsa , - . ..jti.1/. ■it kt. . ..iiLllJ ' ' •' ' " f' {- V1? ' " f. - v- ■ ^ : TRIJE RODOVI. •Ai k mmkimnVk dmL — SpU* "Torej ;iaj ne pijem t" vpraša mater. "Net Prosim te, nikarlM Obrisala »i je solzne odi "In fie nekaj!" pravi mati. "In to je!" "Tudi tja ne hodi več — k Ribiču!" Pavlu je>zagorela kri v žilah. "Ali ao Um ubili očetaf" "Da, tam 1" . • "Ali mudite, da bodo tudi menef" vpraža ain in ponovi: "Da bodo tudi mene ubili!" Dva kmeta ata prišla po eeati in zavila v pro-dajalno. "Zdaj boste lahko opravili zami, mati. Imam fte drugih poslov," reče Pavel. "Samo že toliko počakaj, da akleneva račune." Kmeta eta kupila otrokom alalčic. Ko odideta kmeta, ata preštela mati in Pavel denar. "Na!" reče mati in mu odšteje kupček. "Hvala! Toda o očetu mi boete še morali povedati." "Da! Samo k Ribiču ne hodi!" » Pavel je atopll na ulico. Ozrl ee je. Ni vedel, kam bi šel. K Fibiču je bilo še prezgodaj. Lenka ima zdaj posla že z drugimi goeti. A bil je žejen. Vse je gorelo v njem. »topil je v prvo krčmo in Kodel v kot. Čimbolj je pil, tembolj ao ae mu raz-vneuiale miali. Očeta mu je torej ubilo vino, pri Ribiču ao ga ubili. Kako! Zakaj f Kdo bi raialil zdaj na to! Zdaj pripravlja Lenka večerjo; zaee, za očeta in za onega iz Zavinkoveev. ln če ee to zgodi, da ne bo Lenka njegova, tedaj bodo Ribičevi u bilitudi njega. A tja mora nocoj, naj ae zgodi, kar hoče. ' Ko je atopll lz krčme, je že mrak legel na zemljo. Temno je bilo po meatnih ulieaH. Na nebu eo mc prižigale zvezde. Pavel ae je odkril in hodil po trgu. Olava mu je bila vroča ln aree težko. Vino, izpito popoldan, nl zbudilo v njem dobre volje. Sedela je poleg njega temna alutnja, hodila z njim po trgu, »topila je ž njim k Ribiču in aedla z njim za mizo. Tam ao že bili zbrani njegovi prijatelji. Pozdravili ao ga a veaelimi klici. Zeljno eo čakali Pavla in njegovih peaml. V drugem koncu eo aedell za mizo Ribič, Lenka in Zavinžčak. Ravnokar ao večerjali. Ko je vatopil Pavel, ae je aklonlla Lenka nad krožnik, Ribič je natakal vino v kupice. "Lenka, ali nimaš danea vina zame!" je glasno vprašal Pavel, lapil Je pravkar vino, ki oo mu ga prljatUjl natočlli od akupne pijače. "Ali ne maraš našega vina!" ae je oglaailo na Pavlovo vprašanje troja grU "Boljše je ono, ki ga prineee Lenka," je odgovoril Pavel. V očeh mu je avetil plamen etraatl ln jeze. Roka, ki je a njo objemal lzpraanjenl kozarec, ee mu je treala. Kri mu je šinila v lica, da ao mu gorela: videl je, da ae je začelo sa Lenko ln Zavinščaka skupno življenje. Lenkina pot ae je obrnila od Pavletove. Nl lagala ajtgova alutnja. "Vina, vina, vina!" je kričal Pavel ln tolkel s praznim kozarcem po mizi. Lenka je hotela vatati, a oče jo je potisnil na atol nazaj. Vatal je sam in poetavil na mizo nov bokal vina. Vtem, ko je oče odžel po vina, eo ae arečale Leukine in Pavlove oči. Bile ao polne otožnoeti, kakor da ae gledajo 6b slovesu. "Izgubljeno je!" so govorile Lenkine oči. "AH hočete ubiti tudi mene!" so izprašava-le njegove. "Kje ao tvoje vesele pesmi!" vpraša aoaed Pavla. "Nagrobnico vam zapojem, če hočete," odgovori Pavel in pije. (Ilasno se zagrohoče družba. Zdelo se ji je, da je Pavlov odgo\pr dovtip. "Ne amejlte ae!" zakllče Pavel. "Kdo ae smeje ob pogrebu!" "All kaj ti jc danes?" ga vpraža eden Izmed družbe. "Zbrali ste se, da me pokopljete," reče Pavel, "zakaj tudi mene ubijejo pri Ribiču." "Ali se ti blede? Ne uinejemo te, govori ja-sno ho oglati nekoliko tovarižev Pavlovih. "Pa vam povem jaz, kaj je danes Pleeeul" reče Ribič. Vstal je s stola. Bil je velik in močan. Senca mu je segala skoro do stropa. "Pijan Jel" Bliskoma plane Pavel s stola. Omahne naprej iu nazaj. Ko bi ne ne ujel z roko za naslonjalo pri stoleu, bi hc scNcdel ob steni. "Ni re*!" zakrlči, "Ribič laže!" Ribič stopi izza mize. Prestopil je dvakrat in M si pred Pavlom, roke v žepih. "Knj ni rekel?" ga vpraša. Sklonil se mu je clnt o do obraza. Začuti) je Pnvel, kako nope težko in razburjeno. V ni no nkočili n Molov. Lenka ae je ohrnila v m ran. Za hip je xavladals v nohi tiho-in. Iz sosednje pivnice je šumelo pijsno hlebe-iati jc. ' knj ni rekel?" vpraša *opet Ribič, "povej hc enkrst, če imsl pogum!" Lcnkn je r.bcisls lz sobe. Ohstsls je prl vrstili prvc hoIh* in trepetsje čakala, kaj ne zgodi. Psvel hc je uprl c eno roko ob mizo, z drugo jc prijel koznrec. Ilripev mu je bil glan, ko je kri-«'nl, ds ho nc mu napele lile nn vratu t "Oni l« tam prl miti . . . tinti It Zavinkoeeev je prišel . . . da, prišel, dn ine pomaga ubiti . . . ubiti . . . T<«la ne Im mc . . Zavsdlgnll Je roko h koaarcem In Jo obrnil proti Zavinščaka. A lučaj jc preMrrgel Kiblč in iftiimlt lr Pavlove roke v »o moč. I* peMl jr *dm nil kozarec na tla in ae razletel v kosce. Ribič ni izgovoril idti besede. Dvignil je Pavla izza mize in ga neeel skozi prvo sobo na cesto. vil • Po Ribičevi spalnici ao odmevali pozno v noč trdi korski. Ribič jo hodil gorindol. Mahal je t rokami po zraku in jih zopet sklepal na hrbtu. Nemirno je plapolal plamen debele lojene eveče, ki je gorela na mizi, da ae je dvigala in krčila Ribičeva een-ca. Črtala se je po tleh in po stenah kakor črna halja, ki ae ziblje v vetru. Tu zdolaj, koder ima Ribič zdaj avojo mesnico in gostilnico, je svoje dni trgoval on, Pav-lov oče. Umrl je že davno, ali v ponočnih urah, ko ni spanja, priheja k Ribiču. Zbuja ae mu v njegovih epominih, ki pospe zopet tedaj, ko pridejo z jutronl veskdanje skrbi in vsakdanje delo. Tudi zdaj ae dviga Pavlov oče iz Ribičevih epominov. Bled, do smrti utrujen stopa lz njih. Njegovo umorjeno Življenje kliče po osveti. Bila ata prijatelja Ribič in Plesec. de predno je moral Ribič k vojakom, je bil Plescu najljubši tovariž. V dvanajstih letih, ko je bil Ribič pri vojakih, si je ustanovil in utrdil Plesec prodajel-nico. Bila je med prvimi v mestu. Vešč in skrben je bil mladi goepodar. Obetala se mu je lepa bodočnost, ko se še ožfcni in si ustanovi lastno ognjišče. de srečnejše je bilo prijateljatvo med Ribičem bi Plescem, ko ae je prvi vrnil domov od vojaokv. Vrnil se je Ribič, bogat v izkušnjah in doživljajih. Z njimi je kratkočaail prijatelja. Prineael je tudi nekaj denarja a seboj. Po daljnih krajih in deželah, koder ga je vodil glaa vojaške trombe, ae je dalo tndi kaj prialužiti in priigrati.. Zakaj dobro se je spoznal Ribič na kvarte. Že pred vojaškimi leti je bil zaverovan vanje, a pri vojakih Je spoznal vse tajnoeti, te igre, poštene in nepoštene. A tudi V srcu se je izpremenil. Kar je bilo v njem dobrega in mehkega, je posirovelo in oka-menelo. In kakor prej, tako sta tudi zdaj prijatelja večkrat pokvartala. A sreča se je vedno na-klanjala k Ribiču, Pleaec je zmeraj segal v žep. Pa aaj je lahko; kaj se mu tudi pozna ta maleh-koetna izguba. Takoi je bilo pri Ribiču vedno nekaj drobiža. Toda samo ob tem ni smelo ostati. Oče je imel majhno gostilnico. Da je privabljal goste, je imel za toČajko lepo, živo dekle. Stari je umrl, ain je prevzel, kar je oetalo po njem. Tudi točajka je o-stala pri hiži, in pol leta po očetovi emrti ,ee je Ribič poročil z njo. N(ata vprašala src, ali je prav tako ali ne, vzela ata ae, ker je obema kazalo: Ribič je vedel, da ai pridrži stalne goste, a ona, da ae preekrbi za starost. Drugoval mu je pri poroki Pleeee. Bila sta najboljža prijatelja, in tndi neveato je poznal, odkar je elužila pri Ribiču. Po težkem dnevnem delu se je mnogokrat veselit tamkaj. j*. . .. . . | gj i ftfifi^/ r' V istem letu ae je oženil tudi Plesec. Vzel Jš dekle, ki je bilo nekoliko let starejše od nje^a, ki ni bilo lepo, a je imela nekaj denarja. Pri Pte-sčevi poroki je drugoval Ribič. Tako se je zdelo, da je med obema hižama sklenjeno nerazružljlVo prijateljatvo. O Plescu se je jela širiti govorica, da je bogat. Zavidno ao ga začeli gledati oetali trgovci. V drugih meščanih pa je zbujalo zaupanje in spoštovanje. Poverjali so mu razna častna mesta, a da utrdi med meščanstvom domnevanje o svojem bogaatvu, se je ob mnogih prilikah kazal radodarnih rok. Ta pa tudi zategadelj, da naj bi bjla zaviat drugih trgovcev opravičena. A t ženo ni prižla v njegov dom ona aladka moč, kl priklepa moža na hižo. Ob večerih je rajši poaedal pri Ribiču, ki je bil zgovoren in zabaven in katerega žena je bila vljudna prav tako kakor prej pred poroko. Stari Pleaec je bil tak, kakršen je zdaj Pavel. Lepo je pel in imel je goreče oči, ki so ai želele drugačne žene nego jo ima. Spremljal je petje na kitaro. Ko ao prišle pozne ponočne ure in ko je že vino poganjalo kri v glavo, je sedel, naalonjen na zid, na avojem navadnem prostori), pel In brenkal, in Ribičeva žena je Bpremljala njegovo petje z visokim, zvonkitn glasom. ' Naposled je vzel Ribič iz omare kvarte. "Ali jih ne bi nekoliko vrgla!" Je vprašal Pleaea. Pleeee ps je samo čakal tega vprašanja. Ribič je začel igro a trezno glavo, Plesca je elepllo vino. Igrala ata za lep denar. Raall ao bankovci na miai. Višja in višja je bila veota. Še ena kvarte ... V trepetu ao čakali prsti enega in drugega, kdaj eežejo po kupu denarja. Čulo se je samo, kake pade zdajlnzdaj kvarte na mizo. V strahu ln up« oo drhtele žile. Okna ao bila akrbno zagrnjena, da ne bi videla noč, kam ae nagne sreča. Toda Ribič ee je razumel na kvarte. Igral je v počet k u tako, da je upal Pleoe« na dobiček. S tem mu Je vahujsl strast in moril trezni preudarek, e naravnaval je tok igre v svojo korist. In ko je padla aadnjs kvsrta, ae pobledela Plescu Heat Isgnbljeno! ... S prljatajenlm smehom je pograbil Ribič densr In gs shrsnl! v žep. Nsmignil je ženi« ki je nstočils Plescu kupico: "Ksj bi ža-lovalil Bo ps prihodnjič drugače! Pijte!" "Ha, kaj to! Sej imsmoI" se je tolsžil Plesec. Zvinom si je pregnsl čudno tssnobo, ki se mu Je dvigale v grlu. "To je mslenkost. V enem dnevu jo zaslužim!" Začelo ne je Iznovs, s Izteklo se je post s rem. Sritalo ne je že ns vzhodu, ko je Šel Plesee proti domu Odvihal je ovratnik in skril glevo vanj, da bi va nihče ne spoznsl, sko bi gs kdo srečal. Saj so ljudje že vstsjsIL ln srsm bi ga bilo, sko spoens kdo, ds je ponočnjsk čislaoi meščan In trgovec Pleaec. (Dalje sledi). Utrinki. črtice ih potopisi. Spisal Franjo Krašoveo. por\ad po italvl ; _ »' l , (Nadaljevanje) Bil eem lani v Trstu, ko eo imeli Slovenci bed neko manifeetacijo za svoje ljudske šole. Priredili eo veličasten obhod po mestu, naenkrat nekemu pade na um, da bi bilo dobro iti demonstrirati pred I miki magistrat. Da se je to zgo-4c$lo, pomen cele manifeeticaje bi bil — pokopan. Na trgu pred tržaškim "Narodnim domom" je bilo zbranih množica, velik del uedeležencev ee je Že pomikal sroorom k magistratu — kar prične izpred duri "Narodnega doma" govoriti neki tržaški odvetnik — Slovenec. Krasen, poln kipeče ljubezni do maroda tu Obrane ga, je bil njegov govor in vplival je z magnetično silo. Narod je blH poučen, da bi bila s takim činom pokopana vsa manifestacija, da bi moglo priti celb do krvo-prelit ja; mirno je ostala množica na mestu ter se po končani slavnosti razšla. — Tržaško slovenstvo klijc, cvete in raste, v njem so vsi pogoji za srečno in mirno bodočnost! Bila je čarobna spomladanska noč — na polnoč je šlo — ko sem sem se poslavljal od milih tržaških Slovencev, ki sem se z nekaterimi tako brzo seznanil in stopil proti pomolu. Lloydov parobrod "Venue" ee je polnil. Ze drugič v življenju se zibljem ž njim po sinji Adriji. Mirna, nebeškomila noč! Kakor nalašč za zaljubljence, za mlade novoporenčence! Nekoliko taklfa srečnih dvojic je pač žetalo po krovu; jaz pa sam samcati Malo zavidljivo sem jih gledal presrečne zemljane; kmalu pa sem bil v svoji kabini in spal, dokler" mc niso v Benetkah prebudili aitni natakarji, de bi bil apal, da mc niao zbudili. Nekoliko slabe volje aem veslal v gondoli po kanalu grande, ki ga je zlatilo jutranje eojfnoe, da so odkevale v njem starodavne palače, kot iz čigtega zlata 1 Nisem bil danes prvič v Benetkah in morda ne zadnjič, ker aem jih že opisal ne storim toga danea. iZa dobro uro po nedogled ni padovanski ravnini sem bil s hla-pondffn v Padovi. Z nekim posebnim čarom mc je vleklo to mesto nase; sam ne vem zakaj Morda zato, ker ima mnogo lepih cerkva. Nc potujem nikdar samo izključno zaradi tega, da kaj vidim, nego da ac razvedrim, ako pa nehote in mimogrede kaj vidim^ ne odtegne ae to mojemu apomlnu ln pereeu. Spominjam se šc na stare naše "padarje" po deželi okrog, ki so že danes skoro docela izumrli. Skoro ti vai so bili promoviranl na padovanski univerzi kl jc 1-mcla še pred dobrim pol sfcodet-jem nsjglasovitejšo medicinsko falkuHeto na svetu! Kako živo ae še spominjam dobrodušnega dr. M. v nekem gorenjskem trgu. V enem kotu aobe je imel na-bsaenega orla, v drugem medveda, na piaelnt mizi mu je že oela deettletja ležala mrtvaška glava. (Nad pisalno mizo pa je visela diploma padovanske univerze. Z zlatimi črkami jc bilo zapiaano: Noe rector msgnfcficus Psduen-sls nominamus. . . In kadar je oil eivolasi mož posebno dobre volje, pokazal je na diplomo, potem pa se potrkal na prsi, rekoč: Nos doctor medicinae univeraac, uni-versitatis Paduensis! . . (Jsz doktor vsega zdravilstva univerze Padovanske.) Vsžno je pristavil: "Ti seveda tega ne razumeš, premlad al še! Ali samo priden bodi, In prišel bo čaa, ko bož vedel, kaj ae to pravi; ali takrat mene, padovanskega doktorje, žc ne bo več na avetu. . ." in res jc blagi mož legel v grob še predno sem razumel njegove besede. Par let po smrti dobrega etarčka aem prišel v njegovo hišico, ki eo Jo poeedali že popolnoma drugi ljudje. 61nčajno sahredem na podstrešje. In kaj aagledem! V kota elomljen okvir, v njem pa diplomo padovanske gs doktorja ftlpa Je bila strta, pod njo la še oetankl elavne diplome, večinoma Je bila žc anedena od molov in podgan. Ubogi padovaneki doktor! Na pod-strešje eo ii vrgli tvojo elavno diplomo, kako ao onečaetUi tvoj spomin! Da veš sa to, v grobu bi eo obrnili--- Danec je v Padovi živahno vr-venje. Vrši ee acmenj, in poleg konjskih mešetarjev so prispele cele trume romarjev na počastje sv. Antona. Pa tndi sicer brez -delni Padovan ln Padovanka prikazujeta danea mrzlično gibčnost: Glej, kako brhko hiti po cerkvenem trgu padovanska ma-trona, kakor z ličilom zenačene ao vae gube na ostarelem licu — izpremenila ac jc v avežo, cvetočo razposajeno devojkol IPadovanci umejo prav moj^tr aki združiti idealno-pobožno z materi jalnim in profanim! Cerkveni shod pa — konjski semenj! In lepi ao vam bili ti konji, da sem se zavzel, kako more obstajati v iz -stradani Italiji tako krasno konjsko pleme. Pa o tem pozneje 1 Ozke, vlažne ulice so bile nakopičene okoiičanekega ljudstva Kdor pride sedaj na jerkveno proščenje, stopi tudi malo na aej-mišče; kdor ai pa pride izbirati iekrih vrancev ter nakupovat loncev in drobnarij, ae gotovo pomu-di tudi malo v cerkvi. Kakor bi Padova doživela drugo preseljevanje narodov, tolika množica naroda vre v meato; iz vseh so-sednjib mest in trgov: iz Abana, iz Comieara, Pojana, Vigonze itd. Stojim na etopnjicafc padovanske katedrale in gledan nenavadni prizor. V cerkev se pomika pojoč, nedogled no dolg izprevod italake duhovščine in vernikov mnoga mitra ae svetli od koncu Zašel aem med ženske. Kolikor razumem njihovo narečje, izkle-petavajo vse novice iz širne okolice. Na stotine ee zbira devojk na velikem trgu: nobena vaška lepotica izpod aedmega zvona ne zamudi današnjega dne; bilo da jo'je ostavil ljubček, ali da je o-bolela na amrt, ali da nima nit dvajset centezknov v avojem žepu. Med njimi lični laški mladeniči zagorelih lic; za njimi brezzobe atarice, ob njih otroci, ki ao ac morda komaj pred meseci rešili nadležnih povojev! Valovanje naroda me jc vleklo seboj in nehotč sem prišel v pa-dovanako "prato". Mnogo listnatega drevja je človeška roka razporedila v lep perivoj, v nje govo senco pa. postavila mogočne mramornate kipe. V8i ti, katere nam predstavljajo mramoraati kipi, ao bili alavni učenci padovanske univerze. Kako jkn kadi jo danea pokojni mir, čaatitim mramornatim očakom I Nebro, kolotočev se vrti, ob njih brešče ča godba, tekmujoča v najbujnej žih divakordih! Na drugi strani pa konjaki aemenj 1 Mnogi tiaoČa-ki romajo iz rok v roke I V ozadju ao poetavljeni šotori in v njih panorame ter menažerije! Iskrih oč letajo laške lepotice med valove-čo množico in z nemim občudovanjem zro na izobešene lepake. Za deset centezimov celo dvajaeto stoletje v sliki in besedi! Od an-gleŠko-burske moritve pa do ru-ako-japonske vojne! Kakor atena visoko platno ti izpričuje, da ae tu poveličuje grozota človeškega klanja na daljnem vztokul Slika predstavlja padec Port-Arthurja Na iakrem v ranču, z demonskim pogledom, aedi zmagonosni Nog in a ponosom turškega paše gleda prihajati ponižnega Stealja. Na deeni in levi dežuje granat in bomb. Na bojnem polju kot zel-nate glave, prave glave človeških bitij. Nad njimi vzhaja aolnce, vacvcčno, vaeoživljajoče. Življenje in smrt si podajeta roko k nenavadni zvezi. Strašna, grandi-ozna, nepozabna slikal (Zabavišče pri zabavišču in tru-moma se gnete narod okolu njih. Na tribuni menažerije stoji dre • žeetna devojka v vpijoči, karmi-naetl obleki, vabeča občintvo v notranje prostore. Zunanje alike prikazujejo najatrašnejše dogodke ia srednjeafriških v puatlnj I Razjarjen tiger mesar ln dvojico loveev in jim arka kri. "Corpo dl Bacco!" To jc kaj za vročekrvne laške fantaline. Skrivnostno na-mežikavajo svojim izvoljenkam, kot bt hoteli reči: "Ne tako I Da imamo fsi posla a to zverjo drugače, bi ji dali vetra!" Ob pozni popoldanski uri ponehava to nenavadno vrvenje, in nasičen redkih užitkov zapušča okoličan šumna zabavišča. Sejmišča ee prasnijo in okoln S. ure popoldne zadobivajo prej tako živahni proetori, vodno bolj vsakdanje lice. V mraku pa prispe tudi padovan* k a elita iz evojih pa -leč, da e svojo navaočnoetjo počasti mesto veselja. Ceste, vodeče U meetnega ozidja, ss polnijo svetlimi kočijami. Zs trenotek Wbiš, ds .1 /malZri jamski A pij t Plecdjr^J ln denarju * fcVihlU) £ a»bkili sedežih dvevjSfl »d njimi v UahTJ nih pajčolanih meič^J tiče mi e in čedne, kaWl junakinje fantastičnih ro" J Do mraka je trajtlo tonJ dno vrvenje, in danes J Po naključju naletel nanf ae praznijo, le na trgu p^d stoje še v graiih K vdarjajo goslarji svoje S je in igrajo mandolino VJ snče mladi svet nizih mešcaJ slojev Veselo frfolajo lahj la belle faaciulle", ker lc3 8everoitalijanke. čast J čast! Kdor je videl Napolj J novo, mora priznati, d* J čednega in zamazanega žJ ne najde, kot je tam. Proti J severna Italija vse kaj drd Plemenitega izraza v potetj zna lepota na cvetočih lipfcj lijsko snažna čednost na kj svojstva, ki jih zapaziš pri 2 kah Milana, .Verone in aliNpri ženstvu južne ItalijJ kdar! V podvojeni lepoti nd zdravljajo mlečnorožna licaj roitalijanskih blondink! lJ ka je redko plavolasa, akoj glavico krijejo zlatožolti kod omamijive lepote! Nisem jej lepše ženske od severoitalijJ plavolaske. Človeku se nehoU ne misel, da li ni nesmrtni H tu zajemal snovi k svojim J sežnim madonam? — Tu ael ee verna pasma z južno in y rend n. pr. že srečaš čisto (1 tipe. S kakšno gracijozi J poda stasita Padovanka v naj svojega plesalca! Nežnobojn ša milobno dč očesu; za tuj j kaj nenavadno poetičnega]] ure bi zrl drhtečemu krel nežnih bitij in prisluškoval I nim južnim arijsm. Nerad rože-vrtnioe in d&teči nagej ki preerečnim plesalkam bn jerano dičijo lepe kodre, le i| vellčujcjo njih krasoto I 8d ne plešejo fantastične tir« vročekrvne Rimljanke ali { atne Naolitanke, sli njih kr so zato tem ubranejše, harm nejše. (Dalje prihodnjič.) CENA ZA KOI DOLOČB Waahington, D. 0. — Uf za kurivo Je potrdila cen kok. Tona koks tu Co um stane šest dolsrjev. Ta cena zdaj velja mend ves kok. ftKLADSMA SO PERUTNINO IR JAJC New York, M. Y. - A William, tukajšnji živilski vhelj izjavlja, da je preidu skladiščih dognsls, ds je r 100,000,000 tucatov jajec ln 000,00 funtov zaklene perot Šestdeset kaznencev puste na častro sedo. Drawer Colo. - ftestdeset njencev v kaznilnici v Csnos tiyja in v poboljševslnici " ns Visti izpuste ns do, de sprejmejo delo ns W csih . BANDIT UBIT. Vulsa, Okla. - Bančnega l dhs 'Lee Hsrriss so WedjH 8 meets. Mož jo je pepttsl, ki videl, da so mu pohesji m r mi, Jo je popihal nkosi ud vrata. Sledila je bitka n.ed p caji in tolovajem, v katen Jt Harris smrtno zsdet tELEZKlSKA DRU** »J STAVLJ A SRNE V DSLŠ^ NIC AH. Bangor, Me. — Bsngor š Al lavniceh 26 žensk, ds oprt*! dele, ki so jih do sedaj oP"'« delavei._____ noo m varno m&tum, B o. (»tj. p^kku^jo v^., lov.mi n. « Hop«, bik« VI.d* j.