L-V. Henrik T
unva
Gon'
ica
V ilAL	'^8
Celoletno naprej plačane	1
poluletno „ v t , i n 0g	—-—-------
čet tletno ,	„	....	2‘60 četrtletno
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zshvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
J: 1
. . L 18-20 . . „ 9-10 . . . 4 60
Trst, 20. julija. 1922. — Leto III. - Štev. 140.
j,.—	J
Glasilo Homniraisfiičii© stranka Italije
Kaj jo treba zavednemu proletariatu, da postane njegov boj uspešen In da bo zmaga gotova?
Najprvo je treba, da izčisti on svoje lastne vrste.
Treba je, da najzvestejši in najhrabrejši bojevniki revolucije povečajo svoj napor in svoje žrtve. Treba je predvsem, da postanejo oni središče vseh odpornih energij proletariata, ki jih ta izraža v najodiočnejših trenutkih borbe.
m
Fašistavsfca aieafktcija, ki veidlnid sprem J,ja ofenzivo delodajalcev, hiodi žn.io no!k'a v noiki, ji dela pot in pospravlja bojno pioiDje. je zavzela v zadnjem tedr nu samostoijsiejfo cMiba in zasleduje lastne cilje: Postala Je bolj: «fašistov-ska». Aikla so fašisti diet danes napadali posamezna mesta, imaj|qi sedaj1 preti očmi zasedb',a celiih pokrajin. Na vrsti so sedaj pl:krajine Emilia in Romagna, Ligurija, Piemont in Lombardia. Zgor-njeitalijanske pokrajine, najibagatejše in z najirazviitejišim industrijskim pro-letarliatcm. Organizacije, domove, zadruge tega proletariata lazlbiti, razrušili, sežgati je namen' sedanje fa«i-stavske vodažke ofenzive.
Fašistcivska organizacija ni zastojn vojaška organizacija. Mnioiga poklicanih vipljakloiv, počemši od generala Giar-dina dto najlnižjih Castniikiov, daj a fašistom ne sarma oir|o$je, ampak', tudii stra tegične načirte za sledeče si napade, ki imajo namen razkosati delavski upoir in stisniti cel1 italijanski poilotdk v (klešete fa3ustoivaba-y|ajašlke diktature.
Fašisti napadajta danes mesto Rimini z ladklritim namenom zapreti pokra-jini Emilia in Ramagno in priadreti platem v pakiraj i no Mariche. Tako pravi fašistolvsiki vadija Mussolini. Faši-stavske skupine napadajo pa skupnem nalSrtu Novarioi, Sarzano. in Sestri Po-nente. da prebijejo triklot najtrdnejše proletarske trdimjave v Italiji, ki .jo tvorijo Liguria. Piemont in Lombardia s centri Genova, Turin in Milan. Tu hočejo fašisti opraviti svodta najiviSjo naloge: Ločiti in razlbiti one proletarske postcljanibe, (ki so dloi danes najbolj’ kliju-bavialle fašistolvskim navalom. Od tu bi petem prodirali fašisti v Sredlnjo Italijo v pdklrajini Laaio in Puglia tja kamor je di^avina prestolnica, vlada, parlament. To je cela Mr sta vojačkih pohodov. cjbkcMevanj., zav|Cti'evanij, ki zasledujejo1 dobro dotočen namen.
Kaj najt napravi v d-igled! tej silni fašistavski vojaški ofenaivi proletariat Italije. Čakati, da pride qd|rešenje s parlamenta. Upati, cla vspostavi «bol|j-ša- vllada«, sestavilijiena izi meščanskih levih struj, ljudske stranSke in soiciali-stetv, do katerih godijo primorskli narod njaki in' klerikalci tata gorke simpatije, upati torej', cla vspastaiMi ta vlada min' in j'avno svobadia in da da sredstva za piovzdigo d!elavs(kega gibanja. T‘01 bi bito prazno upanje.
Vprašanje piobiJanja fašizma ni samo vpirašanje policije. Je v prvi vrsti in predlvsem vojaška vprašanje. V vojni in kakor' M vsaki Mofci taklo v meščanski voljni, prihajati prepozno pomeni nepopravljivo pokvariti izid vojne, tipati na pomoč cicl' vlade, od! vlade, ki ne more biti d;ruzega, nego meščanska — in se tega zavedati; na drugi strani pa pustiti sovražnika, cla mirno zasede strategične črte, ta ni samo zmota, toi je izdajstvo.
Treba je tc|r'ej, cla se prltfletariat zaveda nevarnosti in nujnosti obirane. Fašizem trika na vrata nas vseh in cv grloiža naše diomoive. Zločin je pričaka-vati, odročen j a od postave. Bedasto je upati na zakonitost, kla povsod naokrog triumfira sOMražna’ nasilje in se čuti .vzduh belega terorja. Zakonitost je za razbojnike, pdžligalce, za belo garda meščanstva.
Delavci Italije se morajo, prepričati, da so oni kot armada proti odkritemu in neizprosnemu sovražniku in da oni sami mioirejla preskrbeti za lastno, obrana. Ta obrania hadio mogli izvršiti le ako vstrajajo in pripravljaj!« splaš-nioi akcijlo.
V napadenih krajih, ki so danes v Zgornji Italija in morejla biti jutri v Julijskli Benečiji, se marajo proletarci braniti kakor se i morejo. S vsakim o-i ožjem, kri jim je na raapalagio. Vzdržati šunfke fašizma, odbijati jih in vstrajati, vstrajati.
Ampak žrtve proletarcev, ki kljubujejo navalom fašistov bi bile zaman, ako ne piriide kmalu, kaj! kmalu splošna akte i ja celokupnega proletariata.
Fašizem Ima neprecenljivo prednost ne samo v z1,vezi z reakciji« delodajalcev in clrlžlave, ne samo vi pnctektelji in poidpori pioilicije in sodnije, ampak tudi v svabjoidi gibanja, v možnosti, da prestavlja in osrallotcfSujte svoje obkrožene sile na to’kie dloilo&ne za napad. Toi zadnje je predvsem posledica tega, koi' si je fašiizem svest, da ga ne bo napadel' pilolletariat na njegovih šibkih tolflkah.
Alko j[e billoi^ diosedaj, kaj' odipora proti fašizmu, bil je odpdr, iki je spontano prišel .iia obupne mase. In ve&krat je ljudska joza, kakor v Rimu za časa znamenitih petih dni in potem enkrat ob priliki piremosa trupla bersaljerja Tatija, pognala fašiste v beg. Ako, pa je billoi Več takih upioirov, manilkala je Medno spilašna nkcija, manjjikallo je e-moitnega vodstva, manjlkaio je organi-zacije. Delavska aveza pr'ihaia vedino po končani bitki.
To ne sme trajati na veke. To vede k' polpalnemu porazu. Proletariat mora zahtevati od Maditoljov Delavske zveze, da* pripravijo spllošen ddpor, splošno akcijo, ali da gredio in pripustijia od-gdvoirna mesta hofllji vredlnim od njih.
In ako že sedaj proletariat sam odbija fašistdvsike napadle in krvavi on in njegoiva diru'žina, ten pride potem spiltofina aikcija, ne sme se to zgoidiiti za to, da hci po končanih bojih ta ali oni voditelj' postal minister da bo ta ali orni olrga ni zaton dobival' mastnejišo plačlo, ampalk niora to biti edino zato, da bo piiolletariatu laJ«e ustanoviti vla-dloi delavcev in kmetov, ki edina ga mor© pioitem \ia.rloiv>ati plr^dj nevarnost-'jo meščanske reakcije.
KomunistiPWh stranka kliče tode vse mu boijuibfemu piroletariatu:
Delavci, kmetje, vojaki, _ bodite pripravljeni do zadnjega bojevali se za snofe oslobotfjenje! Ali pmnnite, da vaša borba in vata irtev morata bili določena za namen, lei naj vam zares za-sioura Imdotnosl. Ne za divvnmno in iz daialsko socialdemokracijo, ki bo jutri
streljala na vas, ampak) za stvaritev vlade delavcev, kmetov in vojakov, ki bo sposobna voditi do zadnjega boj proti reakciji.
*
Kakor v Italiji, tako se v zadnjem času nahajamo tudi pa drugih dfrža-vah v znamenju pejačanega belega te-, ricirja. Bistveni odizinak tega belega terorja je sledeči: Dokler se njegovi nameni krijejo z onimi kapitalistične in državne reakcije, gre on vspciredno s to reakcijo. Kakor hitro pa se interesi s j to reakcijjoi križajo se beli teilcir postavi! nad njb, t. j. nad' državo. Beli teror i postane naddržavien, nadlpostavon, ved- i no pa je protipostaven, nezakonit. *
V Nemčiji seclaj! po Ratlienauevem umoru ves zakon za varstvo republike, katerega MaSejo sankcionirati ackuženi socialisti (večinski in neodivisniaki)
ne micir« preprečiti izpadlorvi monarhističnih banditoiv, generalloiv, olficirjev in-visokega plemstva. Delavci so prisiljeni skrbeti sami za varnost svojih o-seb. v- V nelsaterih mestih so csnavali a:kci'Jske odlbore, iki razioiricižujejo bele gardiste.
Medtem, koi se povsod' vtši.io obupni bioUi med! revol u cionarn i m proletariatom in reakcionarnim meščanstvom, ki se mcirejta' koiniati. edinole z zmagoslavno iklomuniistično' revdlucijb, pojema v Haagu navdušenost diplomacije za spo razum s Sovjetsko Rusija in zamira pidlagoma zopet eno upanje.
V teh uscdepoilmdh trenutkih izraža jugoslovanski proletariat, Julijjske Benečije svoijia solidarnost bojevnikom proti reakciji. Solidarnost predvsem italijanskemu proletariatu v ogroženih pefarajinah kor od izida njegovega boja je odivlisen izidi tudi naših borb. Mi vsi smo bojevniki ene armade. In mi vsi hočemo zastaviti najboAjiše svioje ei-( le za srečen izid boja.
Dvanaesti. mt le
0 K O
StoduiTVo* na rubu . . . odlufka mora da padne. Ili če prolctsTiat dla povede opštu, jedrnstverru bciribu, ili če — da se :su;lva u pnopast! — Vici!e lii to mandarini iz OpSteg radinifikiog saveza i «nepomir3jivi» papagaji iz; socialistične stranke? Vide. Jer da ne vide, ne bi sprefavali j:eciinstveni frtoint proletariata u borlbi —: dok je 'jedinstveni front u stradanju savlršen; nie bi otezali sa pro*-. glašenjeni opi-teg kiavinarskoig štrajka za fiitavih devet dana, sve dick se nisu uveni i. cla njihovi suradnici (!ka:pita-listi, s kojima bi cini da kolaborariraju i —.klradbm — vec kolaboiriTaju) i sa-veznioi ne^ htediolše ni da piregolvaraju do opsteg šfcajjfca; da ne vide, ne bi se trudili da skiriše štraik, boji su sami proglasili pod pritiskom proletariata, svojorn kolahoracionistrlkom pr,opa-gandlonr — u vreme najlžeiače borbe i t. d.
_ Alli to vidi i revolucionarni proleta-. riat! Jciš više! — (revolucionarni pnOleta riat vidi da je revolucionarna borba proletariata, borba priotiv ugmjetača kapitalista, ujedinio i boirba piotiv so-cializdajica, — jer mu oni to sami po>-kazuju svojim, dlržanjem.
Opišti štraik bqvinara cele države je «svr<šen», bar taikio bi hteli mandarini, jer je «Modstvio» O. R. S. «uspeto» da dlofdije d!a spoirazuma sa posllcdavcima. Razume se, do spoirazuma mediju so-c.ializd!a,!lcama i j.rdustrialicima. Sporazumeli sr lU‘di la snize plače radni-cim?..
Vleclr ,fcim. svesni pitclletaniat nikako r.e može da se sporazume sa svojim vajnim vocHiama. Za revciluc-ionanni pirloletariat boirba nije zaMilšena, več poči nje tek da se razvi ja prava bomba, jedinstvena banba svih sbruka prciiv kapitalista i nijihovih saveznika scrcial-izdailica. Za nas nije svišio opšti štrajk kcivinaaa, več poJinje pra\d štrajk pro-eltaiiata, štrajk svih struika. — Social-izdajice su htele da 'klatene još više radniftklcig zindja i truda getovanima, tamo1 gde su ovi to tražili, i kad su po-slcldlavci videli uslužinost tih kandidata za ministarske stolice., oni htedoše jednim udarcem cla ubiju dve muhe: naumiše da snize plače i onim radni-cima što su štiajbcvali 'yl solidarnosti
— da zacMe ofenzivu kapitalista. Sa-svim priilodlnio. Pa zar bi i mogli šta pniroidnije da učine! Jtdš prinoidnije čine kioilablciracionisti, kadi se tome ne odu-pinu. Ali ndjprinadnija je odluka. revo-luc.icinarinog praletariata! Borba na život i smrt! Ni za jednu sto/m nazad!
— ta je poklic revolucionarnih radni-ka, ku;ii neče cla se pokore ni torvožied-nim kapitalistima, ni vlastoljubnim reform istima. Štrajk kevinara u mnogim mestima traje dalje, a u nekim provincijama (Liguria etc.) pirelazi u opšti štirajk svih struika, razilaze . se vodstva legalnih organizacija i prenose punomoči na talne akcione kiounite-te. Ne sanroi komunističlki, več j proletariat (klaji je dto j uče sledlio socialiacla-jice, stupa u odlučnu btarlbu — i pir:cr-tov nalije svojih «vodja». Kiomunistič-ka stranka je od! postanlkla sMog bila na čelu revoilucienarnog pitolletariata i na-stojala je da svofjlom aktivno^u pioka-že proletariatu put prave borbe za o-slobodljenlje, ,i da ga sdbom povede u tu bciribu. A danas, kar je proletariat prisiljen da se brani svim sredstvima
— vec zboig neizdinžiMog stanja, u kojfe ga baca ofenziva kapitala i reforrn is tičkih vodja — danas moramo svim sMo'-jim silama da nasteljimo kalko bi se opHa akcij:) svih striuka pnoširila u svalki ikutič, jer samo ona može da reši spor izmedlju radia i 'kapitala, samo ona može da nam da snage za otpoir prky-tiv kapitalističke ofčrvive. Jedinstve-nu btorlbu celiog pinoiletariata mora da organi žulje i povede baš Komunistička stranka, jer sama ona sme da pokaže zube kapitalu, samo ona može da povede proletariat pdbedli.
dvanaesti sat jle izibio! — i ne samo u nas, ved plosvuda.
Posle Geniotve, svetakli 'kapitalisti još jed nam piojkuiiaše da savladaju prvu republiku slicibodlnih radinika i seljaka Sovjetsiku Rusiju, jeftinim gavdrima na kloftif^renciiiii u Haagu Mediju ti in se uvwiše, da je orah i suviše tvrd za njihove zube. Revjdluoiiananni proletariat im je pdkazao da iftmaju posla sa ku-kavnim mandarin,ima izi voldstva O. R. S. i oni se oseti^e prinudljenima da više ult>že u lutiiiju ,ako hoče cla nastave igru. KaO' i genovska, haška koinferen-cija se lazišla. Razlika je samo u tom što> se genovska kloniferenicijia razišla, zalo da se sazW>e druga, a haška se ra-zilazi — da ustupi mesto f^kupluoj kocki: u ralu protiv Sovjetske Husi je ima da se adlufri ropstvo radnoff naroda i nadalje, ili socialna revolucija i oslo-Imdicnje za uvek. — Pred' nama su samo ta diva puta i mi moramo da bi-ramiol
U Nematkoj, u republici tklaju je proletariat sa toliko Skupom knvlju pla-tio, u tod republici je več izbila grad jan
sk.i rat, i akta jici5 nije uzeo jasne oMi-ke. KapitaJostičko-niicna-rlrisrtička klika je uspela tafcoi da organizuje svoju čružanu silu, da te «tai'ne» priganizaci-je ved boz ikakivioij trzanja ^iavlljalju Maine vežbe, čine «^aznene ekspedi-cij'e» prcitivt radnika (u fa?!ističbonr stilu), viii-'2 atentate potiM njima nepi>-voijmih pclitičlkih C£i:5a;: cšnivaju svoje ilegalne sudeve javno na cesti, osu-dijuju radnika, batinaju ih dla fcr.vare-i>;a i adlvfade bez traga itd1, itdi. Reak-cicmarne stranke ih otvbreno brane, fak i u parlamentu, pazivajuči se na ustav (!), kcii su slviot-ili ,«soo>ialisti». Dabagme da sacializdajičke kapdnje ne preduzimgju nista czbiljno .pftotiv njih, i a!ko su u vladi. (Napiotiv, da oni ne izdadlo^e proletariat još u paketku, da ne pi:iril''aše putem kalaboracio-nizma i papuManjja prema kapitalistima ,proletariat bi ‘pobedio več u prvoj svojai revoluciji i ne hi čtoRfo do c v o-ga.) Ali paoletariat nije degenerisan, kao oni — izrodi —, i brani se sam svojim silama, jer osltibodjenlife proletariata može da bude same delo proletariata samoig! — Nemafiki proletariat je stvari© jedinstveni fnont u 'borbi, a ne samo na papiiru/ Prisiljeni cid revolucionarno? radtništva, i nemacki mandarini su pristali, da se slože sa klomunistima, te cla postave zahteve radnišitva iia.energične mere piiotivu reakcije i da s komunistitna za jed no priredijuju manifestaaije svih radnika be zrazliike protivu ireakaije. A rnedju-tim, kad je proletariat izmaršjrao n(t ulicu, sociali stiski ministri naredjtrju da vojska i policija puftaiu u njih! -— Pa ipak se ne plaši pnaletaiiiat! Kirv potoči ma te<B po ulicama n e rn a tl kini, ali piroletariat (bez razlike .stranaka) lrače da p:i;ivede svoje zahteve. Raclni-ci rarciružavoiju pidliciju i criganizuju jceMaluciOnarne straže; osnrvaju akcione klamitete, kaji se staruju da vlasti ispune sve zahteve radniika i — gele to ne Čine'Vlasti — ispunjavaju ih sami. Nemacki proletariat zahteva od' svojih «vi:idlja» da istupe iz vlade, da razbij u ki:a'lic;;;iu (savez) sa buržoazijlom i da se uspostavi ladinidka i selja&ka vlada.
A v|:idl;e? — pokuša vaju da prioi%e ko-aliciju sa buntoazijiom tim što bi i ne-zavisni socialisti (samia vacljje) ušli u vladu. — Nematlki proletariat če znati da uspostavi vladu radnika i seljaka, i prfotiv volje jadnih «iModja» (sccializda-jica) i biez ajlih.
Pogledujmo na Bugaroku, - - položaj je vrto sličan. Tamo bi proletariat Več dOsad' pirioglasio radničku i selliatku so-vjetslku irepubiliiku i sasvim bi otoiraču-naa sa svicljom ikržljavom buržoazijlom, cla mu ne pirete beograefeka (zajedlno sa \vrangelOv«kom) —, bukareška.— i a-tensika fizimi, bale su ilrancuski. imperialisti lepo spremili (naoru^ali) protiv Sovjetske Rusije i Bugarske.
Ni položaj u drugim zemljama nije mnogo dlmgačiji, a avde u Italiji pogo-toiva. Reakcija se zapenušila u svom besnilu i jmi . . . i juri kao slepa, dok se ne surva u bezdan. Bkoniamsiki pri* tisak ne znaš .koli je veoi: onaj indu-strialski, iil onaj! agrarski. Ftalitička reakcija nije ni&ta manja: policija nas bije i zatvara, suclavi sude, a fašisti u-lbij!a)iu, pljačkaju posladn|j:i Izalogaj' 1 pale nam razdrte broMove nad glavom. — Zar nije closta!
Prtoletarriat Italije ne sme da zabo-ravi sMoje dužnosti prema samom sebi, prema svem radoam naiicichi i prema čovečanstvu. Radinim i seljaci, pnole-^eri! Hočemo li mi skirštendh ruku dio-avialiti cla nas kapital pregazi u svoiioj besnolj' jurnjavi, ili demo da se odlučno uhvatimo s njim u kc'štac? •— Na nekim mestima je proletariat Italije več stupio na pravi put, u jedinstvenu bor-bu sveg pirialetariata na život i smrt. Ta boirba mara d'a se pioiSiri,' preko le--šina svih mandariima ,i cla nas dovede poibedi.
Napade kapitalista može da odbije samo opšti štrajk svih struka i u celoj zemlji i samo on može cla nam dade snage za prelaz u napad. Fašističnim zločini ma samo o-ruzan proletariat m ože da stane na kraj i 'samo oružan pro>-letariat može cla dbori Vlast buržoazije. Ni jedna vlada — osi m radmičke i se-fjačke vlade — neče i ne može da poi-boljša pc5ioi:a,j rudnog naroda.
OpHi Štraik svih struka za odgovor kapitalistima!
Proleterski mač — smrt faHstima!
I =	AZ-BUK1.
Pismo iz Jugoslavije
(PROCES PROTI POSLANCU DJA-KOV1ČU — POM1 LOŠČENJE STEH-ČAOBLAST \VRANGLOVCEV — ŽELEZNIČARJI IN DRAGINJA)
PiiCiCes proti komunističnemu' poslancu DjaikOviču je v teku. Djakovič je bil aretiran že precl skicira enim letom. Ko.je bil izročen sodišču, se je sodišče icfcrmlo na policijo, naj si izmisli podatke, radi katerih bi se ga lahikloi cibsoidilo. Tekom 10 mesecev so je res p>cs:rečijja skovati obtožnico, ki otiololžujO Djakionriča veleizdajstva. To veleizdajstvo1 obstoja v tem, da je Dja-bovič pred Obznarda govoril na javnih shodih in širil komunisti5ne brdšure in letake, ter da je bil 1. 1921. v Moskvi na. kongresu Tretje internacionale. Djakiovič je protestiral pinoti taki obtožnici in v svojem govoru odkril doseči aj1. še nepoiznane znamenitosti beo-graclskih zaporov. V »glavinjači«, ki obsega 80 kubičnih metrov je bilia natlačenih 100 ljudi. Zrak je bil zadušljiv, bili so primorani piti lastno vodic, .pretepi na dnevnem redu itd. Nek . detektiv ga je navadno tolažil: «Enkrat si se jiam zmuzal izpod noža v Zenici, šsda^pa se nam ne boš nič več«. — Prvi;obravnavi je pirisostvoivaloi tudi procesne število sarajevskih delavcev kj jih je Diakoivič -veselo pozdravil.
Glede Stojiča se j-e zadeva spremenila. Kralj' je namreč Stejiča pomillostil ne da bi vprašal za to- ministrski svet. Ministti, posebno pravosodni minister so s tem preče} pr:‘izad!eti, kajti sklenili'!;!?, da se Stejiča ne d.% v pomilostitev kiralju: Zato se nepcestano vozarijo .z Beograda na Bied h kralju. Zadnja ptroMta javfjajfc', da se Lodo kralju P' i/cKočili trije akti: s piivim ‘se Stejič cbsoia na smrt, z dirugim*se ga pomi-Hosti na 20 let teake je-e, s tretjim na 10 let ječe.
Naša vlada nikakor noče spremeniti svojega stališča napram Rusiji. Ko je nek poslanec protestiral, da se vozijo VVrangloivci brezplačno po državnih' železnicah, je prejel odgovor: «\Vrang-do.vci se ne vozijo brezplačno. Mi vse te vožnje biljeiimo in ko bo prišla carska ruska vlada, bomo dobni vse !e voi:ije plačane». —' Tako je mišljenje jugo-stovanske buržoazije. Ona je kot razdražen pes, ki popada vse, kar ni skr a j ua reakcionarno in kjer se le količkaj nadieja. uspeha. Lani je napadla Albanijo^ cfcfoila jo je poi grbi; proglasila je molbilizacijai, ki se je katastroifalno kon čala; letos pa hoče nekak konilikt z Boiigarijo. Ultrareakicicnaren režim je namjrep' v' Macedeniji vpirizoTijal veleiz-dajhiške pirioi:ese p,roti stotinam kmetov katere So s trditvami, da dirže z Bolgari, obsojali na več1 let ječe oziroma jih usmrtili. Ni čuda, da izirablija nastalo situacijo Bolgarija, ki se ji tudi cede sline po> Makedoniji. Vsled tega že pošilja jugoslovanska vlada vojaštvo na bcflgaiska mejiO'. In gotovo pospešuje ki konflikt razmerje Bolgarije do Wranglioivcev in Sovjetske Rusije.
Pred časom smo vam poročali, da je v delavnicah južne železnice v Mariboru izbiruhnila pasivna rezistenca, .ker železniška upirava ni hotela izplačati. doklad. Železničarji niso izvajali pasivne rezistence toliktoi časa, cla bi prejeli doklade, mar vc^ s'o se vrnili na
Treba napraviti
delo, .ko je uprava obljubila, takioif - izplačati. • Ali pretekli so dnevi, denarja ni bilo. V znak protesta so stopili delavci v štrajk ki pa je trajal le poil ure, ker jim je šef delavnice obljubil, da se bodio izplačali omenjeni zneski tega in tega dne. Zopet je minil napovedani rak in železničarji sa.še vedno brez dor klad.
Talko mioira garati delavstvo v Jugoslaviji a pravice do kogl^eka kruha nima. Ono moira molčati,-ne sme štraj-kati in se ne sme zbirati. In baš železničarji sa v najslabšem ppiMaju. ^e prej razcepljeni, jim je Obznana in za-kon o zaščiti države N^el še edino močno organizacijo'. In o\d tedaj se jim plače še niso zvišale. A draginja je nara-stla samo od julija lanskega leta za povprečno. 150 odstotkov. Naj slede nekatera števila-
Molka lani 16 K, letos 25 K, dražje 56?-? Kava »	14	»	»	32'	»	»	130 %
Sladkor »	42	»	»	72	»	»	70%
Riž »	18	»	«	44	n	»	145%
Slanina »	40	»	»	120	»	»	200%
Maslo «	60	»	»	180	»	»	200%
blago se je podražilo za 100 db 130% čevlji- sa'se'podražili za 100 dla '120% i. t. d. *“
Evo vam sadrugi onstran meje, kako živi železničar v kraljevini,S. II. S. Draginja naraste za 150 edstatklav in še vel5, zaslužek pa ostane isti. Enako je pa tudi z rudarji, kiominailji itd. In vahdki* se še najdejo* buržoazni listi, ki se upajo trditi, da Je piroletariat kriv draginje in ki pristavlijasla, da je osemurni delavnik luiksus.
Tržašjki. «Edinosti« pa svetujemo,*da si ogleda in jranatisne ta dejstva in ,-.ig zavija himavslkla svojih o-"i. Toda mi vemo, d'a tega ne bp stolrila, ker ena pozna le jugoifašiste tu — in onstran meje.	PAVLE.
II
I
Na poti so mandarini, kltajsVi voditelji italijonskeffa proletariata, socialisti reformisti i CAragoaa, Baldeai etc. in njim enaki.	*
Nema&ka proživljava OVih dana te-šku i cluboku križu u svom unutraš-njem poli tičkom životu. C e c> svet s lm-petašču i neabičtnim interesom prati razvitak nemač.kih cliogadliaja kio/ji su od svetslkioi-politiftkag značenja i rnogu da budu sudibanoBni i za ostale zemlje. Razvitak trave krize, i njeni rezultati refletktavače se i na internacionalni palitički život, doneče jačanje leakcio1-nar'nih in reVolucioinamili snaga ur svetu. Radi toga i proletariat svih ze-malja s narititim interesavanjem prati civia stanje u Nemačkaj1, ciSekujuči napeto u kiajem pravpu če se razvijati dogadjaji.
Prekoi Nemačke republike prelazi danas novi val reaktije fcoja se fcratko vreme bila pritajila, da ubijstvom Walthera Rathenau-a, ministra vanj>-skih posala, k:iii je 24. juna ubijen na otM:iren©} ulici, cp?t pcdligne glavu i stupi u otMorenu brjr.fou. Ubij sivo Ra-thenaua nije osamljen slur'“aj:. Ono je samo karika u lancu sistematskih is-pada nemačke reakcije, kq;teii je prc-šlo godine pa,ci žrtvom Erzberger i ,jiaiS toliki drugi za ovla vreme. NemaSka reakcija odilično je isikiciristik vreme Orl Kappoivog puča, kojeg je sklrSio pro:e-tariat. Videči neuspeh sMoje pučistrlke taktike ena se bacila na meliodi'ko iz-gradiiivanije svoiiih snaga, sistematsko pripremar.je jc.!inog ediu-mog udarcu u celaj zemlji, služiaoi se istaviremeno i agentima da abezglavi svoje prlotivni-ke. Sem legalnih vcijničkih cirganizaci-ja (vidjske i policije), bolje • stoje pou klamandlom monarihistiflkih cificira, I-ma reakcija i svoje ilegalne manarhi-sti'ka-voijničke organizacije, kolje su u poslednje .vreme piod najrazličnijjm firmama razvili intenzivnu i proizmiča: vu delatncst. Nemačka je poplavljena raznim reakcionarnim organizacijama Orgeša, konsula itd', kolje imaju samo jedan cil'1, — srušiti lepubliku i vaspu-staviti monarhiju. oiduzimajuei proletariatu istcivremenia sve pozicije, kolje je on clicbia baiib.am. Uz to dolazi reakciji u prilog i ta dksaJnost što je uticaj Stinneiove. partije (Deutsche Vcilks-parrtei) uslecl koalicije u prusklom parlamentu prema vladi nedbičinoi pom-staa; što velika industrija drži.šaku na vratu vlade, jer je samo ona u stanju da osigura za i1-1 m u inostranstvu, boji je tdliklo potreba n. Kad se još' u/.mt u ofoteirvdloibro pripremljena i u balo salnim razmerama, spiiaveclena niovm-ska kampanja i sistematski organizio-vane monarh ističlke demonstracije u celoj1 zemlji, kojlima su na čelu bivši general! i članovi carske kuče, onda če se tek razumeti fcakvu snagu danas reprezentira reakicija u Nemačkcij i acl koilka je ona opasniosti ploi demokrai-ske i republikanske elemente.
UbOjstr^^um Rathenaua, najliarastiti-jeg predstaMni:ka i ideologa «noive« pcsleratne paoifističkfe buT^oazije, kio'ja želi da Icdalnio’ izvrši primljene cbave-ze pnema Antanti i pomovnla konsiciliclu-j<- kapitalizam u zemlji, morao je da padhe niiten naj’ati stup j taka s,tvori još jedinu torešu mionarhistirna za ci'o-lazak najlcanje reakcije i pavratak Ho-henacllernovaca. Ovaj put vodi ne samo preko hilljade i hiljade radničkih žirtava, več i prekla svega što je i u bui-žaas/kdm taboru, a nije sbrioz reakcio-nar'nia. Reakcionarno Erzberger, sitno-bui*uj Scheidemann i ostali buržoaski republikanci, premalo su reakcionarni i zato mioiraju da padnu. Rathenau biici je kad, reakcije omrežen kaa predstavnik «moderne« krupnia-barlloaske ideologije, Skoja se julkerskim glavama, k'o,ii žele da zemlju v'rate u Srednji vek prilMnja gotovo* «scicialistička »i zato ga odstranila. Ovaj akt reakcije, ko ja prelazi prokb čov-eka kaa što je Rathenau k oj i je zidlravim buržoaski ni instinlk-nastolao da spasava kapitalizam i pri-iom i svojo ikolosalnom sposobnošcu lagcidi novom duhu, ne dirajuči u o,r-ganizacione forme diru št v a u mesto da u njemu vidi pravoga vodju, najj&sm-je pokazuje kako buiržioazija nemi nov-no ide sVcjoj propasti. Ona nema vise velike bufdučnosti. Kapitalizam se baca u svom slopom besu pnotivu proletariata u ruke monarhista, buržoazija se predaje vadstvu feudalnih junkera nadajuči se bicijojt zaštili protiv pnole-tariata pod' Hohenzollemovcima.
Političika • situacija u Nemačkoj vrla je zaostrena i komplikioivana. iVledjritim današnja klriza, izazvana ubijstvo»i Rathenaua, neče uzeti odlučinije forme.
— Reakcija se jtoS ne oseča davoUtno jakom da na celbij! liniji plredje u navalu i ona se zadloivodjava, za sad cvak-vim demonstracijama. Pre ili docnije m orače etoči dla otvarenog sukoba, no* * vog gradjanskiog rala. Reakcija se sprem a na ovaj rat u celojj zemlji najintenzivneje.
„ Najntoviji udar reakcije zacitrio je u najveeaj1 meri poli tičke prilike u Ne-mačkoj. On je alarmirao sve republikanske elemente da se stav? na branik republike, dok nije dloickan. ,On je bio i signal za moivo prfegmpisanje partija i snaga u zemlji, te če imati kolosalne političke pnsiledice u irazvitku dioga-djaja budučnosti. Več sada se p>rimc-čuju duboiba previnanje u demokrat-skoj sredini i skiretanje u leva. Medju-tim najdači eho izazivao je ovaj istup reakcije unutar same radničke klase. Ceo proletariat, bez obzira na partil-sku pripadnost, digao se bo jedan uo-vek da brani sMaje tekavine pred na-srtanjem belih, reakcionarnih bandi.
On vidi dla ne vrecli politika propušta-nja i skreče takodjer u leva, spreman cla jedanput za uveb dbrafuna sa re-a kcijom. I tako vidimo da prioletariat Nemačke u momentu opasnosti i por* pritiskom prilika u praksi spiriovad.ia jcto, , šta u teoriji nisa mogle stvoiriti sve tri Internaciioinale na svojim kon-ferencijama. a to je jedinstveni fnan* proletariata. Kad su u pitanju interesi celiokupne kilase, padaj u svi partijski i lični interesi, podredu ene su sve de-lcmične akcije. To je najsjajlnije p.cka-zala nema&ka radnPka klasa toliko puta, uspiikias te3ke krize koiiu priaiivlja-va.. Zadštrenje unutraniie pioditičke situacije ubrzače prtaces akciornoig pa i ciiganizaciicinioig ujediinjevanja n6ma-čkog pnaletariiata. To je njegova život-na potreba, na to ga gura razvitak i gvozdena logiika dogadjaia.
Vrla važna piollitičlka' posledica poslednjih dagadjaja i rezultat novog pre-gi upisavanlja snaga je ulaz nezavisnja-ka u vladu i koalieya sa social-cfema-kratima, šta je opet inmlia za posledicu te "m e kioaliranje buržoasiklih partija desnice. Na taj način se ubrzava proces diferenicijacije klasa, k,c|ji je cid o-giiamne važmesti po daMnje razvijanje klasnih hoirlbi i neiMolucionisanije Nemačke. Klasne supriatnlosti diodi če dio suelara i u samoji vladi, patencirače se pod pritiskom radlnifkilr masa jiaš više, što se cine budu j.al*e zaeštravale u celica zemljji.
Dialcikti'Ski razvitak doigacl!jaj'a u Nem af ko ji pokazuje cla revolucija jiaš nije umila, da se jiolš nije zavr.šio veliki proces revolucioniisanija unutar ne-mačkaga proletariata. On se lagama, u svakoiclnevnoj bar'bi, preko svili zapreka, osvaiaiuči jednu pciziciju za drugam, sigurnim ikioirabom približuje sv|i|;em oslobcidejnju. Medjutim c^o c>-sloblcldlojnlie ’ne moSe biti delia jedine partije, več ceel radničke kilase. I zato tolika težnja u proletariatu za jedin-stvom.
Reakcija u Nemačkoj, gde je 80 po sto proletariata, nema izgleclla na u-speh. Ta je dlolkazao Kapipioiv puč, to je pokazala i poslednlja akcija nema-fKe iadniiNlke 'klase prigcidom uMjstva Rathenaua. Nemački prloiletarfiat ima borbene volje, klasne svesti • i pciliti&koga škptovanja, poseduije cgirlomnu snagu, koiju ne može nista dla slomi aiba se t»-na ujedimi i jedinstveno stupi u akci-ju. Ubijštvo Rathenaua trobalo je biti signal reakciji, etnta če medjutim biti opomena proletariatu da slojnim silama stupi u bdribu za sMctju egzistenci-ju, kicija je ugrožtena. Radnici vode velike geneialne štirajklave i več nekiali-ko dana ne izlaze ni j edine sem komunisti clk ih novtina.
Radin ioka ikllasa Nemačke mora če da vadi j;dS mnoge i te^ke borbe. Ali se več danas moie kazati sa apscilutnlam sigurniožču, da ie u Nemačkaj, cdizvo-nilo za uvek kailzeucrvom carstvu.
Zahvala ruske vlade
Osrednji ddfoolri za pomoč glacDuijc-čim pri vseruskem osredinljem izvrše-valnem odlbaru ugotavija v sMoji seji 7. junija z radiostijfa, da je potom neumornega dela mednarodna delavstvo blljub sfklriaijlnioi slabemu gospadar."ikemu prjltožaju, K velikimi žirtvami diosegio lepe uspehe puli pirbijantiu glada u Rusiji.
Osrednji odbor pošilja * plotom inozemskega odibiora v Berlinu delavstvu vseh dežel svolo najsrčnejšo zahvalo za . bratskb pomoč..
Z ozirom na te?lkia stanje, v katerem se nahaja 'še vedno Rusija, obrača se osrednji aclbor na vse delavske organizacije celcga sveta s ptrošnjb', na;j ne nehajo s pomožno akcija, temveč naj jo nadaljujejo s pomnoženimi silami.
Pred vsem je treba tisoče osirotelih otrok spraviti pod streho in jtih prehraniti, treba je preživljali težke trpeče clelaVstvO in mora se uspostavi ti potoni produktivne gospodlarske pomoči vsled lakote uničeno industrijo in bme tijstvo.
Osrednji Od’bc.r je prepričan, cla bode cellokupno delavna ljudstvo celega sveta uslišalo pud%ije ruskih delavcev in kmetov in jim prišla na piomo''.
KALI NI N, preds. ruske vlade.
—	---—	I
Sestanek briških kolonov
V nedelja dne 83. t. m. Ob 3. uri po.p,. se vrši sestanek briških kolonov in sicer v Kozani, v gostilni Reja.
Vabljene sa vse stanovske organizacije poljedelskih delavcev. Steverjan-ska sekcija naj pošlje enega zastopnika. Tisti kraji, v katerih ne obstojijo še poljedelske organizacije, naj pošljejo po enega ali več zaupnikov.
Prisotnost omenjenih zastopnikov in zaupnikov je nyjno potrebna, zato da pretresemo poloiaj in da izdelamo načrt za boj, ki ga bomo morali voditi proti naSim izkoriščevalcem.
. ■ Ziveze poljedelskih delavcev.
TajniSlvia
t
)
i Komiiiiii
Rosnemamo p,o poročilu klcnference razsrjenega izivr&evalnega cldlbora Komunistične internacionale, ki se je vršila odi 24. februarja da 4. marca 1922. nekoliko pcidatkjctv1 ct moči piroletarsike-ffa giiba-njja in posebej, naše stranke v drugih dlržavah, kar' boi naše soclruge gotcivra zanimal«. Konferenca je sicer •razpravljala predivsem o taktiki enotne fronte; p redno se je pa prišlo na to. so (Delegati posameznih dlržav podali ,po-itca^il(o o dfomačem stanju gibanja. Bilo je zastopanih 30 držav z vseh delov sveta, izmed katerih so ponoič&li sodiru-gi iz Nemčije, Fimnciije, Čehoslovaške, Italije, Anglije, Amerike, Poljake in Balkana. ^	(w
Nemčija *1 * '
Pen lož ata sedfr. Thalheimer in so-<Jr»iea Klara Zetkin.
Thalheimer: O zaVJViijem železničarskem štrajku bloi por lokala sodiružica Zetkinova. — Gospodarski položaj Nemčije m času acl III. kongresa (p*> leti 1921.) do želeaniičaTske stavke ni bil enoten. V avgustu in septembru je vladala precejšnja depresija, kar je bilo v bistvu nekaki izliv splošne svetovne ki 'ize. Tetlaj je nastal katastrofalni padec marke, kot posledica reparacij-skih rakunov. S tem se jo napravila navidezna konjunktura (ugodno stanje). E!rezposelnost je izginjala. To je bilo seveda le s stališča posameznega kapitalista ugodna perioda, a s stali-&ča spletnega gospodarstva je bito brez pcgaj.no obufcicižanije. K'Liub manjkanju brezposelnosti in večjega povpraševanja pici kvalificirani delavcih se je življenjski položaj dela vicev in nastavljenemu poslabšal, kb je venldar s padanjem valute naraščala draginja. Podjetna vi so vodili predi navidezna konjunkturo isto politiko kakaf kapitalisti Anglije, Amerike itd Zmanjšali so plače in ob ustavljali podljetja. Kjer ;e padec maiUe avtomatično pospeševal padanje mezicf, so hoteli pcdjetniiki delovni čas podaljšati, stavkovno pravih'o itcl. omejiti in oJdlvzeti dlržavi zadnja velika pioduc.ijska sredstva, železnice i. dir.,
F'.ci2rri:iza (piredVideivaniie), ki je bila postavljena na III. sivetavinem kongresu, in ki je predvidevala splošno pa-dajciO CftO', je bila tudi za Nemčijo pra Vilna z navidezno konjukturo je bila le zakrita. To je zadostovalo Socialistični strar.fci (S. P. D.=Sicizialistischo Partei Deutschlands, tlklz. večinski socialisti. Soh e ide m am ovc i) in NediVi-sni socialistični stranki (U. S. P. D.= Unabhangiige sciziialistische Partci Deutschlands, centristi), da je svaia prizadevanja obrnila na to, kako bi kapitalizem zopet obnovila, medtem ke smo mi obrnili svcija prizadevanja na to,^d'a bi ktizioi kapitalizma še povečali.
Strankin kongres v Jeni je pokazal, da je bila stranka pinipiavfljjena izpeljati načeit svetei\taega kongresa. Le v vprašanju davkov na vrednost in zlato, se je phkazalo cizlovolijeivje proti temu, da bi šli ppt, ki se je zdela, dia pelje h d’%vlnri<apitalisti’f'nim medstjcjmjam.
Uma: Erzbergeinia in temu sledeče masno gibanje sta izrabila S. P. D. in IJ, S. P. D. z namenom, da bi nas izolirali cid mas. V celii vrsti krajev pa se nam je piosrečiHot izolacijo preprečiti. Kotesalnoi masno gilbanjje po umoru Erzibergerta je povaricičilO preoihrat Nemi’(ke ljud'£ike stranke, stranke težke industrije, (kateri piri pada znani Stin-nes). Ta je izjavila, da stoji sedaj na Stalinu repubiliike. Socialna demokracija (S. P. D.) je odgovorila na to na strankinem zlbciru v Goerilitzu, kjer jo zavirgla svicrti stari pirOgiram i.n slkle-ila koalicijo z Ljudsko- stranko. Proti temu ‘Me.pu je nastala ravno vi krajih, kjer je bil proletarski značaj stranke najmočnejši, — o.poziciia. Kljub temu se j|3 ptrogram uresničil na Pruskem, medltem kb so bili na tamkajšnji vladi socialinii diemorikat/je skupino z Ljudsko stranko. Komunistična stiramka je bila na Saškem in v Tuirimgiji postavljena predi vprašanje delavskie vlade. Odločila se je za njeno podpiranje. Tudi v vprašanju davkov je prišilloi db jasnega stališča, potem kij se je sprejela zahteva pa obda/emju vrednosti in zllata. Isto se je zgodilo v vrira&anliSu delavske vlade: stranlka ie izjavila, dia je pripravljena ped gotovimi jjlredlpogolji vstopiti v njo.
Giadiovina stavka jetniktav v Liohten-burgu (znani zapri; za politične jetnike ) je dala poved, da je nastalo elemen tonno gibanje med dtelavstvOm, ki je s stavtkajtlJimi živahno sim,pa ti žirafo in potom neštetfilinih delegaciji, v kateirih so bile zastopane vse delavska stranke, zah te vato cel vladie, da izpusti vse zaprte. Gibanije je Sta dalje, dlvignilo je zahtevo zbottcivan!)1 delavskih svetov po tfiravmavamju na ilboll) žgočih vprašanj davkov in gcspodairstva. Važno je za pomen tega elementarnega gibanja to. d*a ije bilo pili siljeno vodstvo strokovnih organizacij1 — četudi odbijajoče — splicih odgovoriti. Bito jfe piriedlagano vodstvu Komunistične stranke (K. P.
PODLISTEK „DELA"
!VAN CANKAR:
V temi
Mfračilo so je, Bito je že zgodaj, ali na zahodu so se vadigali oblaki, gosta, siva megla brez oblik, in tako je izginilo solnjce. Vroče je bilo še zmirom in soparno; dkna so bila odprta in prašilo je v sobo.
Soba pa je bik majhna in skoro brez pohištva; dlMtim nasproti je bilo dVoje oken z razbitimi šipami ;tucli o-gledalo, ki je viselo med okni v nekdaj poalačienem okvirju, je bilo na sredi ubito; ob eni steni zofa, pred njo miza in dvoje stolov; na drugi strani postelja in nad njlo podoba Matere božje z Jezusom v naročju.
Troje otnek je bilo v sobi. Ana, dvanajstletno dokje, ie sedela na nizkem stoku in je kirpala. Ozrla se je časih na sestro Tončko in na brnita, kii sta sedela za mizo in igirala domino. Ana je imela resen, skOrO starikav obraz; dolg je bil in ko&čen, nelep, samo oči so bile lepe in velike, čudno mirne, kakor jrih imajo ljudje, ki so doživeli mrooso. Njeno telo je bila dolgo in ne-okjretno, hodila je z moškimi koraki. Bolj vesel in otročji je bil obraz n'jene
jevdiibdMi
D.), U. S. P. D. in S. P. D., in strokovnih organizacij, dia napravijo skupno bojno črto Strokovne organizacije in S. P, D. so po celi vrsti manevinov cd-Mtemiile podajanja. U. S. P. D. pa je bila prisiljena, da se je pritisku udala. S. P. D. in U. S. P. D. sta začutili da jima preti nevarnost in sta začeli z od-kiritji v «V.orwaerts-u». Delavstvo pa je razumele pravi smisel tega manevra in je videljo v tem razbijanje začenjajoče _enotne fronte proti meščanstvu. Od-klritja bi prešite, brez vsakega ve-jega motenja, a>ko ne bi piri šlo na dan, da je imela kampanja oidlklrite zavezinike v K. A. G. (—Komunistična delav. sikupi-na) pod vadstvom Pavla Levija (Paul Levi, nemški Serati je bil izključen iz KOm. stranke vsled nediscipline o priliki mezdinih bojev lanskega leta) in je KAG imela svoje celice v stranki sami.
Tu moramo* nakirafcko skicirati uliogo in stališče KAG. Po zboru v Jeni smo mi sledili nasvetu sadir. Lenina, da naj KAG kolikor mogiciJe ignoriramo. Ako je biil ta nasvet pravi, s tem moremo danes, po dogodkih, dvomiti. Pustili smo odprto možnost, da bi se mogla K. A. G. razviti da zopetnega vstopa v stranko. Z malo izjemo, se je zgodilo ravni cnaspirotno. KAG, kateri je pri-diruiiila še goto^io struja, ki jo je vodil Piiesland z nekaterimi člani našega strokovnega odlse.ka, je dala celo vrsto zahtevi, ki so v bistvu oibstajale v tem, da naj' Likvidiramo Kifsnunistič-no strarikjoi kot tako, Kem. internacionalo in Rdečo-strcjkovno internacionalo in cla nai napravimo nekako — ka-kioir jo je Levi imenoval — »socialno revolucionarno« stranko mas. Stranka je ta;kt|j! razumela zakaj piraveaprav gre. Smatrala je pa za potrebno da stvar objasni najprej politično med članstvom stranke. Potem kio so imele klrajevine skupine in efklraji priliko, da se ;z*Tpno sezinamijo s pnogtramom in politiko K.A.G. se j,e izl^azalo, da mima ta nikakih imenovanja vrednih mas za sabo, da je bila le majhna skupina voditeljev. Nato je billo z cgmomno. večino sklenjeno, da se izključijo oni, ki sio podpisali kako izjavo piroti stranki. Kalikloir1 se da dosedaj videti, gre kveč-jem za par sto hi u d i ki gredo s K. A. G. Ta mala 3kupina voditeljev in funkcionarjev se bo najtorže združila z U. S. P. D.
Vprašanje K. A. G. je občutno edino le v parlamentartni frakciji, kjer i-mamo mi danes le 11 Slanov, medtem ko ima K. A. G. 15 članov.
Kar se tiče organizacijskih zadev stranke ,se je nahajala stranka do železničarske stavke v stanju počasnega napi.iedlcivainja. Števito čilanov znaša na podlagi natančnih podatkov 300.000. Veliki prirastek ima stranka cib Renu, v Berlinu, Muenchenu, cib obrežju, v Šleziji in v Srednji Nemčijii.
Strokovno dlelo je zeto živio: Povprečno 70—100 strokovnih zborovanji je dnevno, na katerih delujejo komunisti v smislu Rdeče stilciklavne internacio1-
nale,	,......  .
Kar se tiče denarnih' prispevlklctv, plača Član Kom. stranke trikratno sveto cd one, ki ,io pla&a član S. P. D. ali Lr. S. P. D. Izipopicilmije-vanje organizacije, ustanavljanje otročkih skupin,, agitacija med kmeti, v strokovnih organizacijah in društvih se lepo razvija. Stranka piosecluje več mesečnikov, dvak.rat mesečino izhajajočih strokovnih časopisov za ta vprašanja.
Stranka poseduje 43 časopisov, izmed kateirih je 23 samostojnih. V načrtu imamo vrsto oik!rai'ev, ki gospodarski spadajo skupaj, strniti v nad-cikiraje. Na drugi strani smo razdelili nekaj clkrajev v podakraje.
Mala stagnacija, ki je bila pred že-lezni^^relkti stavko, je bila potom te odpravljena. V gibanje jia priiSel svež zrak: in dal novo podlaga našemu organ izatoriCnemu in političnemu delu.
*
Klara Zetkin referira o železničarskem štirajku v Nemčiji. Mnoga na-spnotja nepričakovano izbiruhlega štraj ka razlaga iz velikega zgodiov inskega naspirotja: obijati vine razmere za proletarsko revolucijo v Nemčiji so zrele, četo prezrele, medtem ko stoji subjektivna gomilna sila, spoananje in' volja širojkih mas, za revolucionarnim razvojem. Nezrteliost najširših delovnih mas, da bi svoje najprimitivnei^e interese zastopale potom najstrožjega bqja, je prišla do iz/raza v svojem zadržanju napram stavlki sami, kakor tudi v zadržanju strdkovnih organizacij1.
Prti stavki je šlo za iziravnanje iilač, za zagotovi jen j e 8 urnega delavnika in piiotii padlaljiSanju delovnega časa potom tzJv. pripravljenosti db dela (Dieiist bereitsebaft). Kljub gospodarskemu izhodišču, ie zavzela stavka takoj poli-titen zna?ai. Vlada sama mu je utisni-la ta značaj s tem, da ga je smatrala klat politi črno aklcijo, koit revolto. proti meščanski državi. Mere, ki jih je zavzel sociaidemokiraticni predsodnik po-
mlaj^e sestre; živo so se svetile oči in ustnic« so bile p-deče in polne, Brat, najmlajSi izmed njih, je bil’ podoben Ani; tudi' njegovi obraz je bil resen, bolj šiirioiki, todia iste sive, nezdrave barve. —
Oblaki so se viadjgali višje, v sobo je legel mrak.. Ana je vstala in se je naslonila ob okino; gledala je po cesti na-vzdlol, katar' da bi koga pričakovala. Čas bi bil, da bi prišla mati; šest je že morda.
Prisedla je ki mizi, da bi igrala s sestro in bratom. Toda premislila se je; ležalo ji je na srcu nekaj- neprijetnega in sama ni rauzmela, kaj je bilo. Žalostni so tisti večeri, ko leži v izbi prezgodnji mrak in se vzdigajfo zunaj oblaki. , i, •
In tedaj se Tinetu ni hotelo ve«. Naslonil se Je s komolci na mizo in v tistem hipu je bil njegov obraz zeto star. Tončka se je vzdignila, da bi šla v kuhinjo m iskala po omari.
Zadonelo je nekje v daljini daljavi; že so plezali oblaki proti mostu, bili so že skoro nad strehami. Zapihal je veter preko ceste in vzdignil so je prah.
Tine je vprašal: «Čigav je bil tisti voz Ana, ki se jo peljal zjutraj mimo?«
Pra&al je in ni pričakoval odgovora. Lep je bil vetz, pozlačen, in voznik ie imel zlate pwte, Švignil je mimo in nikder ga ni bilo; kakor cesarjov voz.
linije in socialdiemorkatični predsednik republike, so dale stavki novo politično barvo, še posebno^ keti je sedaj že za stavjkovno pravico uradnikov, torej za politično pravieo;. Ako hi stalo stavkovno vodstvo na višini svoje naloge, bi moralo podvzeti odgovarjajoče konsekvence in slediti pritisku delavskih mas, ki so instiniktivinoi iz svojih življenjskih potreb silile k: podipira-nljtu stavke, k boju. Tako razširjenje btelja bi bilo mogoiče le, ako bi pomagale žfotlte organizacije in predvsem A. D. G. B. (Splošna nem. strokovna zveza). Te so pa stavko odkiLoinile, padle stavkajfcičim za hrbet, in tako Je bilo torej naravno že v naprej izključeno, tla bi pirižio do splošne stavke, kii bi premagala vse cvire. Da je pa atavka iklljub temu zavzela og.-omno širino, kaže, kako zreto je za borbo gospodarski in politimi polioižaj v Nemčiji. Zanimivo je, da je vstopila prav tedaj, ko so se voditelji strokov, organizaciji in večinska socialisti v imenu demef^ratič-nt3t dižave cdlpi^vedali razued*nemu boju, nova socialna plast — uradništvo — v razredni boj. Plast, ki je dosedaj ta beli zavračala, bila pa vsled kapitalističnega izkoriščanja prisiljena, voditi ga.
S ta vika je segla preko železniških u-radnilkiciv tudi med železniške delavce in nastavilijence, ki sci bili organizirani v D. E. V. (Nem. žel. zvezi). Zvezni načelnik te organizacije je omalovaževal »nestitikovna dogajanja« v državni stcidklcvni organizaciji. Postna, stiripkov. organizacija je delala priprave za stavko. V mnogih krajih so vstopile druge kategorije v gibanje. N a j piotm e m bn e jrš a izmed lokalnih stavk je bila stavka mestnih delavcev in nastavilijencev v Berlinu, ki je bila deloma v znak soL lidarnosti, obenem pa nastopala za lastne zahteve. Tako je narastto število verujočih daloS nad 200.000 stavikui'0-čih uradnitocv.. Znašalo je cklrtog 800 tis:!;.
Vlada je zastopala na naistreč^i način brutalno stali5'e pi:ldjetn^Ai;iv. Pomagale so ji sti;lJki;iune organizacije špicljev, socialni demokratije, ki so v nekem oklicu stavko najstrožje cibso-diili. Govorili so o tem, da je stavka pciiofflaji Nem;lke države nasproti inozemstvu izredno poslatrala in so izjavili, da se mora stavka razbiti. Prole tarske mase so pa vstrajale pri stavki, ki je naravno v takih razmerah mogla edino le končati s porazom. Komun, stranka je nasprotno — taki od' poskusila pridobiti cir^anizaaijle špicljev' vsaj za posvetovanje, da bi: piiOdHi vsaj z zagotovljendem stavkovne pravice uradnikov in. z dvignjenjem stavkovne prepovedi. Večinski socialisti in strokovni funlkcionaTlili niso splcii niti odgovorili, U. S. P. D. je pa dala, kakor odgovarja njeni naravu, obotav-ljajciS odgovor. Pod takimi pogoji ni bilo mogoče da bi bila stavfka politično popolnoma izpeljana in da bi bila koncentrirana v miogid-lno politično borbo. Nasprotno! Vladi je bilo mogoče nastopati piroti stavkiujOčim z' največjo brutalnostjo1. «Posredlovalci» so sicer dosegli cla niso bili stavjkujo-i odpuščani in da se niso izvir&evale mere v masah; to pa je ostalo le na pa-piiliu, kajti vaditeliji stavkujlačih so kar letali s svojih mest na podlagi «dlisei-pilinannega postopanja». Kakor je razvidno iz govioira ministra železnic ie bilo takoj1 uvedenih 700 disciplinarnih preiskav. O uravnan ju plač in delavnem času naj' bi se razpravMalo pozneje. —
Vlad!a in; aco. dem. sfcri;W. voditelji so opravičevali svoto zadiranje s smela teorijioi, cla ta stavika ni bila bicij' med delom in kapitalom. «V tem boju ne sme podleči dlržava kot premaganlka«, je pisal «Vonvaerts». V takih odnoša-jih je lahjklo klancelar Wiirth mogel govoriti o revolti uiradniikoiv, o vstaji, o uporniškem giba m ju in odrekati stavv kOvno pravico uradiiiStva.
Večinski soc. so takoj izdali stavkovno pravico uradnika. U. S. P. D. je v začetku zeto kritizirala stavtkovni skilep. Ko se je piovspela db tega, da ,je g.civorila pinoti izjemnim meram, se 'je bala betf proti vladini politilki sploh voditi; ona j!e 'bila le proti zadržlanju vlade v tem piosebnem slučaju. K. A, G. ni dala svoji neuikioireninjenosti odgo-vairjajoiče, za stavke niti znaka življenja, kar je ne bo ovtiiraltos post festum ostro ‘kritizirati zadržanje K. S. za časa stavlke in dati celo kiopo nasvetov, kako bi bilo treba bjoljse delati K. P. D. je bila edina stranka, ki je od prvega dne naprej; z naj(Ve;-'jo energijo in z; vsemi sredlstvi stolpila na stran stavku jo® h. Privedla je mase do zavesti, da je imela stavka svoj' najgloblji variete v razpadu kapitalističnega go-spcictetva meščanske dinZave in da se mcria piietvcriti v bcrtooi preti vladi in piOti državi sami. Dclkazali smoi, da se more stavkovna pravica edino le priboriti v boju proti Vladi, potom un ičenja te vlade in vzpostavitve delavske Vladte. Podčrtali smo im povdlarjali kot predlpogci;1 uspešnega biclja proletarsko enotno fmnto. DObili smo vez s prebu-jajloSimi se plastmi uradlniiikicv in našli pir'alktiflna sredstva, c!ia to vez še naprej gojimo. Stavika je na^la v vseh ikrogih uradništva velike simpatije. Celo neka
In Tinetu je bilo, 'kakor da je bil tisti važ vse, o čemer je sanjal — vse, Velika noč, cesarski Dunaj, pomaranče in kolači . . , Hx-i!» in nikjer ga ni bilo več-.
Tončka je zajolkala v kuhinji.
«Kaj ni niči kruha, Ana?»
«Počakaj', da pridejo mati!»'-
«Zakaji ne pridejo mati!«
Tončkin obraz ni bil nič več vesel, tudi v njenih očeh se je prikazala skrb.
"Kaj pač prinesejo mati?« je sanjal Tine in ni pričakoval odgovora.
Vse trije^so se zamislili. Govorili bi bili živahno in veselo o lepih stvareh, ki jih pafl prinesejo mati, ali ležalo jim je na srcih n cikaj neprijetnega. Zakaj žalostni so večeri, ko loži v izbi prezgodiljj mrak in se vzdigajo zunaj oblaki.
Ana se je vrnila k oknu in ko se je sklonila, so ji vihrali lasje v vetru. Gledala^ je po ulici navzgor, nav«dol — zdaj se morda prikaže mati z belim zavojem pod pazduho, prinese dela. prinese kruha. Ali ni se prikazala. Pogledala je Ana proti nebu, in glej, vsega so bili že pokrili oblaki, sivi in težki, do vrha psplni vode.
((Napravi luč, Ana; tema je!»
Ana je šla v kuhinjo po svetilko; ali svetilka je bila skoro prazna, komaj za r-H ure jo bilo Se olfu. A do tedaj
varnostna policijska organizacija je prispevala 121.000 K. za podporo stav-kujlofčim. Zadržanje teh-le nasproti stavikujočim je tudi simptom, da ne priopada le v Nemčiji kapitalistično go-sploidarstvoi, ampak da je tudi država že omajana.
Železničarska staVk*a je bila prva te Vrste; toda če ne motijo vsi znaki, ne bo zadnja. Večjja in mnogo obsežnejša gibanja lahkoi sledijo Naša stranlka mora vsled tega stremiti' cla bo delala dvigajoče, naprej vspodbujaj/clče, politično vodeSe sikiratka •revalucianirajoče. Treba je mcič buržoaznega državnega aparata dalje razbijati in nezmožno delati za cilj, da bi držala delavce v izkoriščanju in zatiranju. Položaj v Nemčiji je pirecbllc&en z gorilnim ma-tenlalom. Nihče ma ve, kaj. bi dalo lahko poved, da bi naenkrat zopet vzplamtela kakor, mogočno gibanije. Izgubljena stavika je zapustila ogromno užalje-nije pni neštetih tisočih. Mnogi so postali iz dosedan ji ih « s t e brov« buržoaslke države soivlražiniki, boda’i rušitelji te dlrižave. Poldi bičevimi udarci gospodarskih potreb boi volja dlo borbe v širokih proletarskih masah zopet vzplamtela.
Zadržanje naše stranke za stavke ji je pridobilo v delovnih masah izredno veliko zaupanja. Naklada glasila «Rote Pahne« se je medi staviko podvojila-in četudi ne bomo mogli ta pridobitve v polnem Obsegu vzdržati, bo vendar o-stalo mnogo več čitatelljev. Naše organizacije so pridobile mnogo' čllanov. ■Nasprotno so v mnogih krajih cele skupine stavfcufcTlib kar trgale soc-ial-demcikratske izikaznice in izstopile iz stranjke. Mnogi so tudi izstopili iz strokovnih organizacij'.
Mi smo vodlili :bv;i,1 pod1 zahtevo enotne fronte. In t<jt zahteva je mnogo pridobila na moSi. V vedno v&’iji mer1; se uresničuje. Vsled tega raste naspirbt-stvo do enotne fionte piri večinsikih socialistih, 'ki čbbro vedo, da jia to zanje plcliticno vpra?anie živliereja ali smrti. Njihovo nasprotovanje se bo moralo, — hvala pritisku mas! — zrušiti.
Prepr.iičani smo, da nam bo prinesla bližrra bodoTmost velike boje, da se bo nemški proletariat for^no zopet dvignil v revolucionarnem bioiu in da bo ta velika ura našla Komunistično stran ko na svojem mestu, ki bo svoji zgodovinski nalogi v polnem obsegu dora-stla.
Ta dva govora nam v Jasni luči kažeta stanje celega proletarakega giba-itaja v Nemčiji in boja, ki ga bije Komunistična stranka kakor stanje njene ppdlflcbne organizacije. Upoštevati moramo še dieistvoi, da se je konferenca vršila že pred! petimi meseci in da je v tem času gibanje že veliko napredovalo. Naj' si to skuhajo naši sedirugi predbčiti in' dobili bodo veličastno sliko proletarskega revTOiluciOnarnega gibanja v motreče naiivailneilši državi na svetu. Videli bodo kaiko smešno in ■zlobno je pisanje vsega meščanskega časopisja z #( Edinostjo« na vrh o ptro-padanju komunizma.
V naslednjih številkah prinesemo poročila iz drugih dtižav.
Pomaže vesti
Popravki in drugo
Na cbtrr.be v predzadnji Goriški straži se oglasa tudi L;ikev na Krasu. Prizadeti' sodirug pošilja ploipiravek. in piiše:
Laž ie, da sem podpisani vpil in raz-grajal; laž je, da sem kogarkoli tiraniziral, laž ie torej, da bi. se fantje radi ljubega miru vzdržali vsakega odgovora; laS je, lat ie, la* ie itd.
Seveda je laž. Vsakteri delavec in kmet mora vedeti, da je ni besede v Goriški straži, ki bi ne bila — laž. Posebno kio piše Goriška straža c. komunistih — za komu,niste. Čemu torej popravki? Opozarjamo sodlruge na to in jih piriosimo, cla nam ne pošiljajo več popravkov. —
SOcllrugi iz Steverjana prosijo, da bi Se enkrat pozvali pisca «Politike samokresov», da pride s polnim imenom na dan. Kaj pomaga to'?! Pisec uvodnega članka je g. posl. Šček, ki pa izjavlja, da ni nič res, kar je napisal. Tudi naše predividlevanje, da bo Ikicnfal on svojics politično karijerO kot bajac v cirkusu, popravlja poslanec Šček in trdi, da bo končal v — obcestnem -jarlku, kakor je že začel.
Tudi prav. In dosti jej
Prodana mladina
Nanašajoč,se na notico pod zgornjim naslovom v zadnji številki «Dela» izjavlja odbor Mladinskega društva «Prosveta* v Trstu, da nima — in tudi noče i-meti ■— nič skupnega z Društvom «Pro-svetan v Trstu.
Dar L 4000 ni bil nikakor namenjen prvemu ampak drugemu društvu in je torej Društvo «Prosvcta» na katerega padajo očitki :«DeIa».
Jemljemo to na zrianje in popravljamo notico v tem smislu.
Čitajte in širite „Delo“
pride pač mati, pride morda še prej. Napravila je luč.
Luč pc, je bila čudna tisti večer, ni mogla pregnati teme. Sence, k1., so bile zunaj in so segale v izbo, niso hotele izginiti. Velik rumen kolobar je bil na mizi, ali v izbi je bilo vse temno in vse temno je bilo zunajl
«Kam so šli, mati?« je prašala Ton-člka.
Ana m vedela odgovora. Napotila se je bila mati kakor mnogokdaj — morda brez cilja, nihče ni vedel kam. Samo ta se vedeli, da se vrne z belim zavojem pod pazduho.
Pomislila je Ana in v prsih jo je zabolelo, spreletelo jo je k akter bojazen.
Tudi Tineta je bilo spreletelo ob istem času. «Tgrajmoi!» je dejal in posedli so okoli svetilke. Igrali so na dolg ker niso imeli ne krajcarjev, ne orehov. Ali ‘ko so cloigrali prvo pot, so nehali. Težko jim je bilo, kakor da se snuje nekjo nekaj: nelepega, neprijaznega, in zato so bile težko tudi toke, kakor lesene; ležale so mirno v naročju, naslanjale so so na mizo.
Ali je Ugajala luč, ali Pfl, Ro ra«le sence ter pile svetlobo. Bilo je zmirom temnejše; na obrazili, ki so se sklanjali k svetilki, jo bila rumena luč. Take obraze imajo mrliči, kadar se tresejo ob odru plameni sveč.
Ozrla so je Ana na cesto; Se. se jo svetilo medlo, moudg. samo od svetii-
Kako se poleti izognemo nekaterih nalezljivih bolezni?
Tržaški občinski zdravstveni urad objavlja sledeče predpise, ki jih priporoča za izvrševanje poletu v izogib želodčnim in črevesnim boleznim:
V poletnih mesecih se rado širijo različne navadne in nalezljive želodčne in črevesne bolezni, katerih ni (e>.ko obraniti se, ako se živi zmerno in higienično in se pozna pota okuženja.
Trebušni legar je v našem mestu zelo razMrjen ter se prenaša pred vsem s surovim mlekom s stepeno smetano, s školj kaimi; z vodo iz okuženih vodnjakov, z naravnim ledom in z zelenjavo. Od približno 500 slučajev legarja, katere imamo v mestu vsako leto, ima velik del svoj izvor v surovem mleku in najmanj 30 slučajev je povzročeno no ostrigah. Neob-hodno potrebno je torej, da se mleko dobro prekuha, da se ne zavživajo ostrige in druge surove školjke; varovati se je treba nred vodo iz vodnjakov in pred naravnim ledom.
Zelenjava je manj nevarna, če jo dobro oprana včisti vodi. Sadjo je treba o-prati in po mogočnosti olupiti. Močen želodec lahko uni'i mnogo nosilcev bolezni; raditega ne obolijo vsi oni ki zaVžijo z jed jo bolezenske kali; tisti pa, ki imajo šibek želodec ali pa ki so nezmerni v jedi in pijači, lailje obolijo.
Grižo prenašajo v prvi vrsti muhe. Te se zbirajo najraje nad odpadki bolnikov in *prenašajo bolezenske kali na živila
Treba je kolikor bolj mogoče pobijati nevarnost ki prihaja- od muh, bodisi, da so le-te uničijo bodisi da se drži čedno vse prostore, posebno kuhinjo, dvorišča, hleve. Treba je tudi prikrivati stranišča, kakor tudi živila.
Različne črevesne bolezni pri otrocih in odraslih povzročajo pred vsem mrzle pijače, ^adje (posebno kumarce, buče, nezrelo in pokvarjeno sadje). Tudi prekuhano mleko, ki pa jo shranjeno na vročem prostoru, ter kuhana hrana (posebno kuhano meso), ki je shranjena predolgo, povzročajo hude rreyesne bolezni.
Priporoča se tedaj, da sc vsak drži teh zapovedi:
1. Bodi zmeren v jedači in pijači.
2. Ogibaj se sladoledov, mrzlih pijač, sadja in opojnih pijač.
3. Pred vsako jedjo umij se dobro roke.
i Mleko in vse druge jedi hrani na
hladnih prostorih zavarovane proti prahu in muham.
5. Prekuhaj mleko.
6. Ne rabi vode iz vodnjakov in naravnega leda.
7. Ne jej stepene smetane.
8. Po možnosti ogibaj se nekuhane zelenjave, a operi dobro zelenjavo in sadje, ki ga zavživaš surovo.
Od 1. .januarja do 25. junija’ je bilo v Trstu 107 slučajev trebušnega legarja. Vzroki teh so bili sledeči: Surovo mleko, ugotovljenih 33 slučajev; najbrže od surovega mleka povzročenih 12 slučajev; stepena smetana — 5; ostrige — 8; druge školjke — 2; dotik z bolniki — 5; voda iz vodnjaka — 2; legar nalezen izven Trsta — 7 ter 33 slučajev, pri katerih se ni moglo dognati vzroka; mod njimi pa jih je gotovo mnogo povzročenih od surovega mleka.
£&SwaKa
Podružnica Ljudskega odra v Vrtojbi se zahvaljuje Stavbeni zadrugi za dar L 500, katere je ta zadruga darovala podružnici za nabavo knjig namenjenih za knjižnico. Člani imenovane zadruge so že prej priskočili na pomoč podružnici, da si je ta mogla kupiti potrebni harmonij, kakor je šla zadruga podružnici na roko pri vsaki prireditvi s posodo materiala.
Delavska pisma
„S e m c n j“
Naš' proletarski list «Delo» opozarja večkrat mladino, naj bi zapustila pota razvrata, pijančevanja, plesa in drugih demoralizirajočih zabav. V listu se piše in piiSia, čita in čita, a vidi se, da vsemu temu dobremu in koristnemu opozarjanju mladina po nekaterih krajih — žali-bog — ne pripisuje niti najmanjše važnosti. Ona ište vedno hodi z glavo v Žaklju in tipa vtemi, ne zavedajoč se, kakšne bodo posledice in kakšen konec vsega tega razbrzdanega življenja. Ona vodi samo sebe v pogubo, a za njo gredo tudi tisti nedolžni, še neomadeževani otročiči, kateri nezavedajoč gledajo to nelepo obnašanje odraslih. — Napišem torej, lcar sem videl «lepega» v vas^ Trebče:
Pretekli teden, v pondeljok, sem se vračal z Opčin, kamor sem šol po opravilu, skozi Trebče domov. Jako me je osupnilo v tej vasi vladajoče veselje. Mislil sem, da sem, v razmerju z drugimi vasmi, naletel na nekako najsročnejišo vas, kjer ni nobenega pomanjkanja v teh žalostnih, posebno za delavce in kmete, usodepol-nih časih. Tukaj si imel godbo, polno plesišče otrok, .starih in mladih ter nosečih žensk, petje i. t. d. Po cesti in gostilnah si naletaval na manj in bolj vinjene. Nasproti pridrvi avtomobil, v katerem se je nahajal dovolj vinjen mladenič z rdečo zastavo v rokah (zastava je imela, seveda, tržaško patriotilčno alabar-do, ker čisto rdeči zastavi je »prepovedano)) krožiti; torej brez strahu!) golorok in na vse grlo prepevajoč. Vprašial sem staro ženo, kaj pomeni, da vlada tu taksno veselje. Rekla mi je, da so to «fantje od semnja)), torej od plesa, pijanstva in drugih «kulturnih» zabav.
— Ti ljudje, kakor se vidi, prav dobro zaslužijo, da se lahko na ta način zabavajo.
— Kakffino dobro, odgovori ona, od vseh. ki jih vidite tukaj na plesišču in v gostilnah, jo morda kakih 7—10, kateri kje delajo.	/
Nisem niti pričakoval takega odgovo-
ke, ki je gorela ob oglu, debele kaplje so padale v prah.	_ ,, ,
«Poglej Ana, še ti, ?e ni več kiruha v omari!»
«Nič več ga ni.»	„	!.;
«Tudli jabolka nobenega?«
»Počakaj, da pridoib mati!«
Zdaj se je domislila Ana, kakio se Je bila mati napotila.'In spomnila so je tud i na reči, ki bi jr h drugače ne opazila. Zdaj jih je opazila m sama so je prestrašila nerazumljive bojazni, ki se je plazila’ polagoma v srce in je rasla
zmirom bolj.
Mati je hodila vse popoldne po izbi, zmirom od duri do okna, glavo 3klo-lujeno, roke prekrižane na prsih. Vsi so bili spod at, Tine ifl Tončka, in- tudi Ana je pogledala vi izbo samo časih in se je vrnila pred hišo na prag. In dar je pogledala v izbo, jo hodila mati molče, s težkimi koraki, i» se ni ozrla nanjo. Ko se je že skoro mratlto, Je o-grnila mati ruto in je Slo. Nikogar ni pogledala in ni« ni naročila; Tine je ^e) za njo, ali ko so ni ozrla nanj1, Je postal »ib oglu in se jo vrnil.
Ana je čutila bojazen, tod'a je ni razumela. Tako jo odhajala mati zini-rom in. tudi zinirom je talko hodiUa pa izbi, od duri do okina. glavo sktonjan^ roko prekrižane na prsih, ertepo »krti na obrazu . . . Samo zdaj bi no «melo biti tako, zakaj ialoatni bo tak# tctferi
«Lu« umira!* je \v.kdikuil Tino, in
ra. Drugi dan, vtorck, se je ta «dirndaj)> nadaljeval.
Tukaj imaš torej zopet dokaz tiste črne nezavednosti naših ljudi — sotrpinov v današnjem kritičnem položaju, v katerem so zavedni delavec in kmet muči in bori za košček kruha, da prehrani sebe in svojo družino. Naša nezavedna rnla dina pa pijancu jo in po nepotrebnem za-pravlja zadnji vinar, mesto da bi se uje-dinila in z ob čimi, treznimi silami se borila za boljšo bodočnost, ustanavljajoč kulturno-prosvetne krožke in čitalnice, kjer bi bilo mogoče pridobiti si umstvene hrane, katera je v sedanjem času, bolj kot kdaj, jako potrebna. Ona zapravlja dragoceni čas na raznih plesih, v semnjih, v gostilnah za kozarcem' vina, v katerem utaplja še to malo, kar ima v glavi. Ofetje so več zainteresirani s pijančevanjem nego j)a z vzgojo svojih otrok, ki brez vsakega nadzorstva bredejo po plesiščih in tam vsrkavajo tiste bacile razbrzdanosti, katera se na njih pokaže prav kmalu ko dorastejo. Matere večkrat nimajo časa slediti jim. Neredko naletiš na družinico, kjer žena dela in gara dan in noč, da bi prehranila sebe in o-troke, medtem ko mož, roditelj družine, trati čas in zapravlja po gostilnah pri kozarcu vina in pri kartanju.
Trcbčani! Čas potrebuje treznega delovanja. Proč z alkoholom, največjim sovražnikom človeštva, proč s temo in nezavednostjo!	t
Zdi sc mi, da se tudi pri nas najde nekaj treznih mladeničev, kateri bi, namesto biti pasivni in prekrižanih rok gledali to temo, delovali in vspodbujali druge k lepšemu, koristnemu in kulturnejšemu življenju. Dol s semnji in plesi, z katere vlada tako rada daje dovoljenja, zavedajoč se, v čigavo korist so. Odprita mračne oči in glodajte trezno v življenje, kajti v treznosti in zavednosti .je" naša rešitev!	Užaljeni	delavec.
Delavska prireditev
V nedeljo dne ‘9. t. m. se je vršila v Standrežu pri Gorici veselica okoliških Ljudskih odrov.
Vspored je bil precej obširen ter jo imel 1 5točk med temi petje, deklamacije ter gledališko igro. Nastopilo je pet pevskih zborov in sicer iz Vrtojbe, Solkana, Deskel, Podgore ter domači pevski zbor. Ljudstva je prišlo velikansko število iz bližnjih in oddaljenih krajev. Tudi so-drugi Kraševci so prišli nas obiskat navzlic hudi vročini. Dobili pa so zadoščenja ko jih je sprejel v svojo sredo veliki senčnati grajski vrt.
Vsa pevska društva so rešila svojo nalogo v popolno zadovoljstvo. Pesem »Delavski pozdrav« je pelo nad sto pevcev, pod vodstvom pevovodje sodruga Iinta. Veličastno se je razlegala — daleč po dolini — melodija te čisto proletarske po-smi. Deklamacije so biie tako dobre, da so jih ss. deklamatorji morali ponavljati. Nemoremo tukaj zamolčati pevskega zbo ra iz Vrtojbe, ki je pod vodstvom skladatelja g. E. Komela, izvajal pesem »Vzbujanje duhov», ki jo je za mešan zbor u-glazbil g. Komel sam. Vrtojbenski dramatični odsek je uprizoril igro «Stari in .mladi«.
Igralci so dobro pogodili svoje ulogo ter dokazali, da ima ta odsek precej dobrih moči, ki nam bodo podali še več takih uprizoritev.
Sodrug Kosič je imel med sporedom kratek nagovor. Izvajal je tako le: Izrek našega velikega učitelja Karla Marxa; «Osvoboditev proletariata je delo proletariata samega/» se danes uresničuje in to ne samo v političnem, boju temveč tudi pri proletarski izobrazbi. Ko gledam in občudujem to vaše kulturno delo, ki ste se *a ma.ueiU in pripravili sami, no da bi stali pod kakim vodstvom, lahko vsklik-nem s pokojnim sodrugom Cankarjem: slišim proletarsko dleto, ki kleše granitni temelj novi drnibin. če se bojujemo z vsemi sredstvi, da uničimo današnjo družbo, ki je družba zasužnjevanja razreda po razredu, se moramo v istem času pripravljati, da postavimo že v tej družbi kolikor je to mogoče temelj novi zgradbi. Ta temelj bode pa izdelaj na sa-moizobrazbi proletariata, ki se popolnoma razlikuje od one kapitalistične kulture, ki ne more imeti ničesar skupnega: ne z današnjim proletarskim bojem, ne pri upeljevanju novega pravičnega reda. Zato nam ni potrebno veliko tarnati za o-nim delom naše malomeščanske inteligence, ki se ne more dvigniti nad nizkotno klanjanje kapitalu. Ti temelji bodo močni samo tedaj, kadar bodo postavljeni od žuijave roke proletarca. Prepričan sem, da je edino proletariat poklican m edino tudi zmoten, da, razbije suženjske okove kapitalistih« družbe, ter si ustanovi sovjete delavcev in kmetov.
Prireditev se jo završiila s prosto zabavo brez «neizogibnoga plesa«.
P. V.
Talni sklad „M@“
Nabrano • v Sežanskih Danah pri Kocjanovih ob krstu novorojenke. Darovali so: Stara mati L 2; petindvajsetletni ndvi striček 5; štiridesetletna nova teta 5; novi očka z mamo; Delavni Jožo 5; hoteča Dušice 3; Nandotova ž«na št.
62 5; Elči - Duši - Pavla 5;
skupaj L'.	35,—
Družina Krainer, v spo-min preminulega sina 1« ranča L.	20—^
Leopold Oberdank, Šempas » I SO
Karl IIusu, Prosek	„	12-_
. Skupaj L. 08.90 Prej izkazanih » 17.994.25 in din. 30.—
Vsoga skupaj L. 18.003.15' in din. 30.—
ves prestrašen jo bil, kakbr da bi se bližalo nekaj’ neveselega.
Ana jo stopila k svetilki in jo Je privila, zasvetilo se jo, toda spet je temnel rumeni kolobari na mizi, nižal se jo plamen. Vsi so strmoli v. la plamen, ki je pojemal toklo hitro; že so so prikazovale rdeče iskrie, prasketalo je, u-miralo. čudlno je rdela in trepetala poslednja svetloba. Iirepelala je tudi na
E lažnih obrazih, kii so se sklanjali glo-oko. Ana jo privila, odvila, in v'»tistem hipu je bila tcrni\ vsenaokoli; oči so strmele in niso vkfele ničesar
Tončka jo zajokala.
«Matit»
Zajokala je. ali prestrašila so jo in umolknila. Tudi jok je bil prevesel in preglasen za to čudno temo, ki je bila napolnila vso iabo jn lam zunaj vso cesto m ves svet.
Deževalo je in časih jo udarila kaplja ob cfomo, kakor da bi potrkala nevidna jvjka.
«Poano že!» je izprogovoril Tine; Stas mu jo bil' tih in boJo*: strah ga Je bilo tiSfaio in ni se j<B*upal »alltl.
Komaj j* Tin* Izprogovoril, se jo o-glasila v odgovor ura v sosodmjetn stanovanju; zid je bil tonaki in flli&alj sq čislo nataufco hrw*čmč». ubite udarca, hi so reaaii v U*ino ksfltnr s skrhanim nofcem. Um fr b&h pafcvarjten«; bllb j« in btto nofirttttaiu* naftuli u trinajst udarcev, nato Je rabrcSPalo, fctdtrjr, d«
Glasovi Iz dežele
Pismo iz Lovrana
Teškto mi je kad! gledam štol se sre pa svetu .diogadja a racini oi u više slu-<'ajcva na sve ta šute i drže da nemože 'biti drugažiije. Tešita mi je, jer znam da bii da nas več moglo biti drukčije 'kad bi ladnici mislili malb i radili za svlcde dicihna I kloiliklc-goct ja shvačam razllage, Jkiolji drže radtnike u neznanju, ipalc m,i je nerazumljiva što> mnogi radnici sami ne podiuzmu ostoboditi _se raznih fttetnih stvari i ne polenu misliti na buduenust a ne uvele na prloislost. Razumem, da naš narodi kfotl kuče u s&lima, gde ne vidi nilkioga osem popa, načelnika i par opčinsiklrh dinamika, ne može napredovati, jer nema zato zgode. Ne nnože dobaviti pametne knjige ni nicvine ad’a ne bi pata u ci«' op-cini ili plcpu i stoga mora sinom ah o-stati prazinoviaran i tup ka-o Sto su mu i star.ijii bili. U giadcivima je sve to dvfUikiCije: tamo radinike sam svagda-nii grubi život sili da buclU nešifo nao-braženiji, hode li da razu mej u ona sto se fcikioi nijiih diogadja. Priomatramp li mnoge naše radnike vidimo kako cm ne misle svojom giavomo zlu sto ih svaikum danom bije, nego iutaju svojim mislima iznad ctvoga sveta. Na. zemlji ima na miiiju.no stvari o kJojima bi mlogli nešto naučiti i poznavati ;ii, na zemlji se sretajj-u dnevic© sa nevoljom i mulkama a omd ne tražte uzrolka tome na zemlji nega traže nekaie nevidljivo Mce u nebeškim višinama, bega li ili razne sveče, kolji bi ih te neviolje izba-vili. Niot kad' bi taj' blag postoijao na načini o tome im toliko svečenici p'ro-plotveda-ju (i dolbrta žive!) zar' ne bi. več krajnlje vireme bilo da se cin javi i da lijudima pomegne?! Ta ovde je na zerri-Uli veči pakao nego li ga igda ijkio> oipi-sao pa z;air ni j e djo-ba da bog siclfe i načini red, da kazni grelne a piomogne radine? Ljudi stradaiu i mnogi od njih umiru samoi radi toga jer veruju da b|Gg taita, hoiče. Nemojte radmici tra-žiti spasa po nebesima, jeir se toga spa-sitellja nigde ne vtidii. U velikem prostora štio je oko nas i u kome se mi na-lazima cipazili možema samo nebiroj večih i manj ih telesa poput naše zem-l;j!e što se vrte jedrno oko drugega u lc-pome redu i uvek istim putima i clfok-god naše ciko pomodu dialelklazara može dlcipireti vidi uvek raznolike svetove, a na mnogim o cid nfjiih biče svakako i živtih stviciriova. Svte avla što su ljudi pincinašili nalazi se u znanstvenim knjigama, toje nam nigda nijedan od go spode u ruke dao nijc, jer bogataši hoče da mi ostanemo što bed&stiji, pa da se pustimo svpme neznanju, od njih tlačiti i mrcvariti ož&kujuči spas sa onih svietlih nebeških zvezda i sunaca. Radnici, niko nas neče spasiti ako se sami ne bude mo spasili. To je naše izkustvo stečemo krioiz mniCge clesetke gadina. Ne tražimo č'ega nema, jer ljudska znanost nije mogla da današ-nijeg dana u celome svemiru da pnotna-dlje n>i raja ni pakla, osem o,vloga pa-kila u kome živemo mi sinomasi na toj zemlji. Pitate li i same popove, taji najviše o' tome javore, gde se nala^e ■raj i pakao'neče vam na pitanlje" vaše j znati odgovoriti. Vi znate da to eni sa-! mi iz sivoije glave ne znadu, to su oni nagdd u biblijskim pričama. Svaki pak od nas znade da su ljudi u staro dloba
0 mnogim njima nepoznatim stvari m a izmišljali razne čudinicivate pripiovesti i to je išlo od usta d to usta. Pired vlijte stotina godina niisu jicfi lljudli znali tko to čini da mi obolimo. Sada več i malena deca znaj a da se u naš'e telo uvuku male životinjice, kolje su talko- sitno te ih naše prosto okta nemože opaziti, a vi.de se samo pcivečatom (stakllcm, mi-kirlcslkio-riom) te nas tadia cine izjedu i mi smo Mesni ddkgcid ih lekiotvima ne otrujenno i ubijiemo. U staila su doba rekli da je neka zla žena «štriga» ili vešltica čolvejka pnloglcdala i on bi obo-leip. Tio je bilo čoiveklcMot nezmanje uz:rcv kiom te j!e venevaa u razne nemoguče stvari. Ovajkve je piriče čorvelk izmislio u davlnim vnem enima i o drugim do-ga d jati ima (piri ni. grmljavinu je za njega činioi neki jaki čoivek — btog groma, danas anamo da je tome uziiolkfcim e-leik/trilka, ona jakost što nam tera tram-vaije, svetli u kučama i virti strojteve.) Ovalke su se p;ričte sai'uvale • u knjigama i naša ih deca iriado fitaju da se po-zabave, ali retikioi ikietje dote -veirujeu nj i-lioivu istiinitost. Sve su to piriče bez i-kakvft istinsike vrednosti pa avale se one narteidne hrvatske, nemačikie ili biblijske pripoviesti, u n;jih zroo i razu man čoivejk ne micžte da veruje. Svečenici ptropicivedaju samo takicive čudesne piriče i govore o nliima da su istimite, a mniogi im ljudi zlbilja veruju. Prava se istina nalazi u znanstvenim knjigama, u kc|jima pitše samo ono što su mnogi uir-enijaci dugoigadišn.jim pr:ouč!avaniiem
1 irazmatiranjem izmašli.
Iaiko ne molže mo mi što* Mrož cele dane radimo1 uhvatiti mmego stoboidniog vremena da stepemo više naobrazbe, i-pak se mclžemo čitajuči radiniške mo!vi-ne i male knijiižice koiječemu kionisno-mu naučiti. Ono če nam rasteirati tamu
i	_________________
i spred očiju i mi čemc> u poznati sto je dlcibira a što je zlo za nas. Nema dra-goga spasa za nas radnike <os_em toga, te nastojimo da se čim više je mogu-če naobnazimo i osvestimo. Dok smo neoBve-štenii nismo spiascbni ni za_ što dirtigio nego da šutim.or i da se pustimo gaaiti od naši ir gosp^ilara. Kada se pak osvestimo i upoznamo dla smo tlačeni i varani, tada več nismoi pdkiamo. tiofo-llje nego se pokažu u nama znaoi novega živrata. 1 to nas spiciznanije gume u bar Ib u pirema našim klasnim neprija-teljima. Naša je pobeda sigurna budemo li složni i disciplinirani, jer tlačitelja je samo šačica a nas je neibnajena vojska, Diojklen mi radmici ne priadje-m/o. kirloa jedinstveni frlant, protiv kapitalizma, dotlen čemo iiabovati ne sa-' mo mi nego i deca naša i uzaludlma u-pirati oči prema nebu. Iiadnici i rad-nice, u boirbu!
Psi la
U na-o' jlckalici kao i u svaklome dlru-gome mestu cive picjkrajiine ima tj udi, šta nam prapeivedaju nekakve priče o slobodi i dabriome žawoitu u Jugoslaviji gcivoroči :kako oni O/Vde brane svioj na-riacl cd svake pogibelp i zla. Mi naproti v znamo katkoi u Jugoslviji ima sivega u obilju ali samo za bogataše, dojk za siroimahe radnike icao i avxle nema miista osem preklpmermiog rada, batina i tamnica.
Cemu cimi diaklem Mikoi buče i uzvi-kivaju? Što su pre imali oni, a fto i-maiu sada? — Oni su u predijiašnliifei doba vedlrili i cfbflačlili nad nama i biili su gospcdaili svega Stoi bda^e na ;:l vredni je u zemlji, dlak! su im sada nidvi tlicisKjaci, gospoda ia drugega kraja, vlast eteli. Sami se ostotaditi ne moigu pa bi hte-li nas nateirati lepim re&ima d!a za njih vadimo kestenje iz vatne. A mi, št® ne-masmo ni pre niišta, ili ako smo imali samo otpaci njihovih bogastva, zar da se za nljih gospodu blcirimo? Ne, n,e-čemo, sve je o aro bogastvo naše, mi smo ga sami stveirili, a cini nam ga o-duzeli bili, daklen sve ono fceba da za se piribcirimo ujedimjienim silama našem _Piii;iIetarslklom irevialucfflom. I sve ono što. nam jugaslicivenejka gospoda pripavedaju o slr:ibcid.nc|.j domovimi to je samo fantastična priča, ikaoi »to se ono daei piripqved'a samio da budu dobra. Ali, dirugravi, mi nismo deca, odrasli smo ljudi, kciji smo dosta pretrpeli i žico ješ danas trpimo, pa zato je uzaludlmoi što nam gclvlclre sva ta ma-lcsretna gc«spad'a, jer doilazi i za njih dan suda mjiihava neprava'čina dela. Mr drugOvi treba da se botri m o te dlodije dan spaišienlja i na5e prave sllctboide što če naskiocioi zasjati i dati nam mir i blaženstvlo!. Napred dlrugoivi, utajte se u sebe i cPrug u draga pa se nebojmo, sigurni smo naše pobede!
Uza Svu razliku govora i talkmenja u vlasti goispicida su se i jedlne i druge narodnosti združila peoitii nama, ese-čaju veLiku opasmoBt što im sa naše strane piretiv Oni na gleda ju za našu sltfcodu nego zja svegi džep tigu’juči za-jednjo i tpiveči sivaije tribušine. Zajednič-Ki ^gule^kbžu i si®u 'krv radnlog'naroda ne pazeči ni kak e narodnosti. Zaboi daklen dragi dlrugoivi ne smemo ni mi gledati ni štititi narlodinoisti, veš -Hitimo oimo štoi je naše i što nam kciriist dona^a, a ta stvar' 'kciju tražimo u rukama je jl3?) gcspiad'ara kapitalizma raznih na-Todnijaka klciii skupno protiv nas rade. Valja stega da i mi zajedničfki na njih udarimo tvtrdloim rukiom i stalnim ko-cafccim taikioi dugo dlc(k im ne otngnemo iz ruku šta je našte ii ^boi smo mi uradili j e,r' sve oima šfcei cini dlanas uživaj u, sve je to1 naša muka i tei^kii trud. Naprod radniLci protiv buirliMtzalm tiranal Sva-klame icm/a, štioi je valjanim iadlam zaslužit?, i tada če joidlva biti mii>r i red.
Nek! živi KiomunistiLka internacionala!
Poziv iz Jwšica
na ktencerat, tam hurac,klog radniok&g zboira iz Reke, sa dtekiamacijom, ša-1 jivom poštam, tomboilom i plesom što ce se piriirediti u nedeliju 23. o .m. u piostolriiji gostieme Maviričič u Ju-šičima. Početak u sati u ve'£e. Čisti prihod namenjen je za gladujuču decu u Rusiji. Nadati se, te če se dlrugovi, sim-patizanti i ostali birojino odlazivati.
Zabavni odbor.
Nabrežina
Sekcija stavtbinskih dlelavt«v v Nabrežini je 11. t. m. sklicala sbacJ v srn* dii<ču nabirežinsfeih kamemcucmov.
S.	Coilija otvoiri sinod1, pozdravi nav-zor e i<n picida taikl:ij' besedo s. Bilagerju članu odlheira sinidilkata v Trstu. Bila-get' raztolmači pomen in potrebo posredovalnice za delo. Pouritaia, da morajo delavci v .privi vrsti spoštovati po godlbo, četudi sa jia delcidajaki odpovedali. Kiritizira zacllržanije nabrežingkega starega _ delavstva, ki je m toliko lei cr'Saniiziirano, ne mcire pa prisiliti delodajalce, da bi spoi§tcivali posredcval-nico za delo. Marii®za prevede gtovicr na slovensko, nakar otviari s. predsednik
debato, v katero poseže mnogo sodru-gciv.
Stavljena sta bila na glasovanje dva predloga. Privi zahteva, da se zapet dbudi vi življenje posrectavalnictes za delo in drugi, fci zahteva posla za vse Mesarije. Ta predlog je bil spirejet eno-glasmo, proti prvemu sta glasovala dva delavca.
Pozivamo vse brezposelne delavce, da ne gredo iskati dela v delavnice in kamenoleme ne bi se oglasili preji piri posredovalnici dela. NiO.ben dielavec. na sme priti na delo1, akia ni poslan od posrfedicivalniče. Čas je, da si delavci to enkrat zapomnijo.
ŠempoSaj
POPRAVEK.
V zadnjem dbpisu od 6. VII. t, 1. iz šempolaja se je vrinila pomota. Poplaviti jO' je treba v toliko, c>. se je ckirazit razipoiil in pcivzi'.ci'iir oknog 2000 lir žkodo na stavybi in približno, toliko na učite])bm imetju. Učitelju in njegovi dlružini IVar' se tiče telesne pa"i.k'od-be se ni agedilo niičs hudega.
Ideje in sile
Internacionala
Visoko (lignite svi čela vi suiiiti nevolje i zla, glas pravde zovc vas na dela i sviče dan i sunce s ja.
Neiema w?e to\(t trpljenja, svet slobode sagradimo!
Več se bliža čas oslcbodehija, * sve sile svoje napnimo.
Oto zadnji da bude odlu?u'ruči boj.
Za internacionalu spremni dati život svoj.
1 niko spasiti nas neče ni kralj, ni car, pa ni sam bog; u berbu za. nas hajdmo sami, da rešimo se ropstva tog.
Smrvimo ovaj j ar a m kleti, šlo nas guH i prebila.
Uvis diimo c j ven — bariak sveti da cilj nam dal e k kaziva.
Ovcj zadnji da bude odlutujuči boi.
Za internacionalu spremni dati život svoj.
Solkan
Pnoduktivna zadiruga solkanskih mizarijev v Sallkanu je priredila 3 meseca trajajoč kurs, o merjenju lesa in o raznih dragih telmi&nih delih spa-dajpiih v mizarskla strelko.
Kuirs je plois&-aloi pireoej&mje število dtelavcev, kar' je lep napredek. Zadruga ne sikrbi samo za gmoitino stanje svojih članov, ampak nudi svetlim članom tudi molžinost 'izobraziti se koliiktelr' je mogoče v sedanjih razmerah. Tečaj je vodil tov. Juliji Makuc, za kar se mu najisklrenejiše zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost.
Član. :
•A:
K sikTepu-tečaja, v petek' dln©.2iv~VlI.i
cid S uri zvečer priredji zadruga w dvorani g. M. MioizetiT-a p Solkanu javno, predavanje. Predava tov. Julij Makuc; predmet: «0 lastnosti lesa«. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Ajdovščina
V nedtellito dne 16. t. m. se je vršil shod tekstilnih delavcev v dvorani g. Bratina v AildDvšč:ini. Na shodu sta pot-' rogala ss. Kosič in ing. Gustinčič. Daljše piGirlCi~-lil!G> sledi.
Vrtojba
Ko smo čitali v »Goriški straži«, da sa učenci olbrtne-nadaHjevalme ficile v Solkanu nabirali ob prilo^njcsti šiolske razstave za Tajni sklad «Dela» smo se res ujezili na to mladino, ki se upa tako nesramno nastopati. V protest pto-ti temu smo nabrali vsoto L 300 (tristo) za ((Goriško strailci«. Samo se nam je zgodila neljuba pomota in smo naslovili pcšiilijatev v Trst mesta v Gorico.
Pozivamo &e vse ione klraje, ki se zgražajo nad početjem pokivanjene mla din e, da se pridružijo našemu protestu.
Živela naša straža!
OBČNI ZBOR. Podružnica Ljudskega odra Vertojba ima v nedeljo 23. t. m. v društvenih prostorih občni zbor's sledečim dnevnim redom:
1.) Poročilo odbora in nadzorstva,
2.) Potrjenje bilance.
3.) Volitev novega odbora in nadzorstva.
i.) Slučajnosti.	b
Vsled važnosti občnega zbora upamo, da se ga udeležijo vsi člani in članice.
'	Odbor.
VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupniki, katerim smo svojčas izročili nabiralne bloke za tajni skl a4 „De 1 a“, naj nafia iste vrnejo ter naj istočasno pošljejo nabrani znesek.
Doba voliksga dela
N. Buharin piše:
Znani utopistični roman A, Bogdanova «Rdeča zvez\da», katerega so različni strankini delavci s slastjla prebirali, vsebuje poglavje: Doba velikega dela.
Dojanje se odigrava na Marsu, ka-moir prispe ruski bcOPevik, oteak revolucije in najbc'lijiši zastopnik zemeljskega človeštva.
Na meji med kapitalom in komunizmom ter pred! osvojitvijo proletarske -oblasti je povznoičila ogromna kriza poljedelstva potrebo pet delih, kijih še ni bilo za povzdigo' kanalov. Začela se je ddba ((Velikega dela«. Na stotiso-če delavcev je bilo tam zaposlenih. Ih ko je b:Tc! delo gotovo, je postalo tehnična podlaga nove diružibe. Na krmilu vsega tega je bil inženir Menni, sicer mož starega sveta ki pa je tudi že gledal v novi svet, fizični oče proletarskega voditelja.
Vse to mi je prisilo na um, ko sem sledil' pcuci-ilu sodr. Krzi§aniovskega. FcirJIaj je bil nenavaidisn. OgW>mna dvorana Velikega gledalca je bila prenapolnjena pncietarcev in kmetov — bil .ie velik zbotr1 vladajočih mas. Na tribuni pa — povsem star1 in zaslužen s:ol:ug, vendar nikakršen poli-tii'rji vod;'a, to: se pnavi nikatešen politi K pa pdk&rcu, nego le inženir.
Za fcribuinei — o.ai:(smna karta savjet-Qkih dežel, gosto posejana z različno barvanimi lampijlcniitki, katetra so se s posebnim, vseslkeiz lepim sijanjem svetlikali, medtem C<b je inženir venomer našteval imena niovih in vedno ncivih električnih postaj, ki jih gradimo, (<&krivhestipellina luč»! Tucli govor ie za naše kongrese nenavaden, nobene besede o politiki. Zatio pa — patos dela, patos «VeIikega dela». Uboga, lačna Rusija, Rusija boireiv in čtmega kruha se odeva z mrežo električnih postaj. Potom žic. se boidta pretekali električni tclkoivi na vse strani. Spnaviijali bedb na;:a dela, delavnice in tovarne v gibanje, pospeševali pnomet blaga in ljudi no železnicah in vodah, silili bodlo traktaije in parne pluge cirati zem-
l.ti, poi kater i so še vedavno brazdili bailbarski kavel.j'časti plugi, razsvetljevali biodlol poslopja, pretvarjali Rusije v eno samo gospcd&raka cetoto in rnz-cepijenc' lijudstvio — v razumen, organiziran del Slicvestva. Brezmejni so vidiki in pota veličanstva . ..
In vse ta se v resnici ne dfogaja na Marsu in tudi ne v kakem utapistič-nem romanu. Vse je pireračuniieno in preizkušena neštetokrat. Mi zmoremo to storiti in mi maramo začeti.
Z napetostjloi Vseh mišic obraza po-sluSab tisoči so.dlrugoiv na!d dve uri trajajti-e pciriq?iito. In vidi se na teh napetih obrazih kakci ncrvi genij, genij ((Velikega dela« plava z nevidlnimi peroti po dKioirani.
Kadar! j‘c »kupček! uzušpatorjev« v začetiku vUine naznanil skl j,i usta Lenina: «mesčanska vojna pnuaja» — tedaj se je smatral ta kupček za blebetača.
In fca je ta kupček!, dvignjen pa valu revolucije, žgirabil za krmilo moči,
tedaj mu je bil dnevno poiiokovan propad.
Danes pa gevdri ta kupček, ki i.e Vzrfestel dio silne mioiči, ki je dio danes ni billa še tu: iz kaosa vstane nov družabni redi, tako harmoničen, kot ga človeštvo še ni videlo.
Ta novi red! bomo mi uspestavili in radi njega začir.emo z cloibio »Velikega dela«.
Vi, na milijbme broječi graditelji diružbe, ne čutite li, da se vam že sedaj pretaka po .žilah živa kti naše bližnje bcdtočinosti?
Civilizacija se pomiga prati severu^
Vilhjamur Stefanson, naj've?ji živeči raziskovalec ariktičnih krajev in aukp mnogih knjlig a Daljinem severu, je d!ejal zadmje :d!ni v Ameriškem geografskem diruštvu v New Yorku, da se siedišlča civilizacije pemičejo pncii severu in pot alioveštva vdbče dirži v smer severnega tečaja.
Sedeži civilizacije 90 bili enkrat v južnih krajih — je dejal Stefanson — kjer je bila srednja temperatura 78 stopinij Fahrenheita. Današnja sredi-Ma civilizacije sio Pariz, London in Nevv Yoi:!k, kjer je 50 odi 52 stopinj: povprečne klime. V prihodnjih dveh ali tr-eh generacijah se srediilSča pomaknejo v Winnipeg, Chicago, Stockholm in Petrograd ter v druga mesta z enako temperatuioi. Slredr.ja temperatma v Chicagu je 57 stcipinj', dločim je niž(ja v drugih imenovanih mestih; v Win-nipegu je 33. Sever nima s tem nič o-praviti. Temperatura je, ki šteje. Cim bolj' napreduj^ civilizacija, tem večje .je spoznavanje ljudstev, da je sever prijetnejši za bivanje.
Doba arktičnega raziskovanja je komaria in zdaj pride doba arktičnega kcimertializma. Cas prihaja, ko bo-dio ljudlie bivali v severnem pasu, Ljutiie imajo napačno misel, da je Ailktik velika ledena puščava, kjer
mastnolični Eskimi žive od ribje masti in spijo na ledu. To ni res. Arktični kraji so danes dbtao znani in naseljenci že čistijo niove dežele in polagajo- temelj trgovini in industrijam.
Doba čudežev
Večkirat slišimo, da je dloba, v kateri so se godili čudeži, daleč za nami. S stališča znanosti se je ta dloba šele začela. To mora potrditi vsakdo, ki vidi iznajdbe in odiklritija, fci jih dosegel človeški um v zadnjih petindvajset letih.
Tukaj sledi dvajset pinidobitevi zina-nosti v omenjenem klmtkem času:
1. Odkritje X-žankiov, s katerimi lahko vidimo skozi človeško telo.
2. Odkritje elektrona, ki je enota sricivi in elektrike in. ki nam kaže konstrukcijo atomov.
3. Odkritje radija in soreldlnih mineralu, ki mogoče uresničijo sanje starih alkemistov- glede izpreminjanja kovin.
4. Odkritje načina za štetje atomov, tako dlieibnih telesc, ki sestavljajo snov da bi jih treba bilijone na konici igle, ako bi jih hoteli videti s prostim očesom.
5. Iznajdba ultramifcroskoipa, s po' nucičjO katerega je mogoče tisočkrat po>-večavati nevidne stvari, katerih prejšnji mikroskop (dnobniogled) rri mo-g-cl ctdkiriiti očesu.
6. Odkritje štirih novih plinov! v zraku, med katerimi je tudi. helij in kateri so bili prej Odkriti v solne u s po-maljp spektioskopa.
7. lzhajidba zdravilnih serumov, ki se rozivijajb v raznih živalih. Na primer davi c A se zdravi s serumom, ki je razi vit v telesu kionia.	9
8. Iznajfdlba cepilnih serumov za prepredeni,e epidemičnih bolezni.
9. Zgradba Panamskega prtikcipa, ki je velikega pomena ne le za plovbo in trgovino, marveč je čiščenje kanalske ocne tudi odkrillp, da so komarji raznaša lei bacilov malarije in rumene mrzlice. Z izsuševanjem kužnih močvirij' se clipravijo omenjene bolezni.
10. Iznaiidlba čolna piodmornice, ki se potopi in plava pod vedo kakor riba.
11. Iznajdba automoibila, katerega žene puhanje eksplodirailoičega plina in ki iahko clirvi clve mi liji na minuto.
12. Iznajdba aeroplana, kB tehta čez tono in se lahkloi dvigne v zrak kljub zakonu težnosti tor leti dve do tri milje na minuto in preleti ocean.
' 13. Iznajdba balona ogromne velikosti, ki premaga veter in se lahko vodi po pvckdkiOfnti nenlaln i h in prekomorskih zračnih potih'.
14. Iznajdba brezžičnega brzoijava, ki nosi brzojavke pto vsem svetu.
15. Iznajdba radiofona, pa katerem je ie možno govoriti čez polovico sveta.
16. Odikjritje načina za izlušigenje dušika iz zirnka s pomočjlo elektrike, iz katerega se na eni strani izdelujejo metine eksplozivne sruoivi, na drugi pa izvirstna umetna gnojita.
17. Izdelovanje barvil in kemikalij iz premogovne smole.
18. Fotografiranje m ili jOnov zvezd, ki se ne'vidijo s prostim očesom.
19. Iznajdba astirtanomsikih aparatovi, s katerimi je miožno izmeriti velikost in teJo tujih solne, ki sa t&kcv daleč ocl nas, da r^jih svetloba, ki drvi 186,000 milj na sekundoi, potrebuje več let, da ^toiseže zeml.ro,
20. Iznajdba laboratorijskega aparata, s katerim se meri brzina drveče svetlobe.
Vse te iznajdbe sa naravnost čudovite. V srednjem veku se bi smatrale za čarovništvo in iznajditelji ter odkritelji bi bili v nevarnosti za svoje življenje. Danes vemo, da se popolnoma ujemaj-o z naturnimi zakoni.
AkO je bilo polje iznajdb in odkritij tako pledlcinosno v zadnjih petindvajsetih letih, kaj: smemo pričakovati v prihodnjih sto letih — tisoč, desetti-soč d-n 50.000 letihl	(Po	Prosv.)
Pepo: Brižni delavci ki jošl veruju tako-ven ljuden. Ovi socijalisti nj in govore . da le čuda dobrega za delavski narod storit kada’ ministri postariu.
Tone: Ja, ja, ma oni ton toga te se obaga-tet z ministarskemi plačami pak več. neto .znat za mizeriju. A je kada ča ki gospodin za siromaha dobra storil?
Pepo: Mo vero je. Onputa bi baš i ti socijalisti, ale boljo reč socijal-patriotje gulili seh nas još morda i huje nogo sami kapitalisti, njih gospodari ken su se prodali za bolje stat.
Tone: I tako bi peboštra bilo ako ne bi se prej tega delavci složili najprej pro-1i takoven «socijaliston» a onputa preko njiheh telin zagazili proti celemu kapitalističkemu sistemu nepravice i robovanja, zmrvili verigi ke nas prikovane drže i uredili ta svet tako da budu samo oni ki delaju uživali.
Pepo: I ni ti druge nego tako. Ne moru nego da gospodare dvojo: ale gospoda ale delavci i kmeti. Sadašnje državi i governi su gosposki i od njih nam si-romahom ni niš bolje. Mi moraano storit svoju državu i vladu ka če pazit nad špekulanti i lenuhi da se navade na novo življenje. Najžada te bit sl ljudi navajeni na novo komunistSčko društvo pak nam neče onputa ni te uzdi delavske i kmečke državi, rabit.
Tone: No, sada češi mi trebeda povedet kako ti j’ tamo va Jugoslavije, kako te plačaju!
Pepo: ča češ da ti refen, od pulitiki ti neču čuda povedat leh samo ovo, da san zašal va jednu tškuju i tamo san ti čut velu lmlabuku. Za ten ti trefin je-nega mojega prijatela, pak san ga pital da kamo gre. On mi j’ odgovoril da gre va radni'ko izobrazbeno društvo, pak san mu vaje rekel da bin šel i ja ako smem, on mi je rekal da ši I ja san šal. Ale da ti pravu istinu rečen to su ljudi pravi, sinko moj, se oni mladiči sami, kako bin ti rekal, jovani komunisti, ale no malo ne, leh tega ti je najmanje kakoveh dve sto od njih.
Tone: To me pijaža Čut, to je viš zame, tako valja Ma istešo šegavo delaju?
Pepo: Vraga ne, ča misliš da su oni zada eapučeni? Moja plača ti je pak dosta velika ma ča čcb' • • •
Tone: Ala salamonto dosta velika, tako to nisu miga šikercil
Pepo: Ja sinko moj ma moraš1 sakramen-ski gljedat: meso je po 13 dinari, cu-kar po šestnajst, kvarter je stopedesot i se tako naprvo.i
Tone: Tako to ,ie kot i ovde!
Pepo: Sciedno, seino vrag, tamo dva . ” I;
Tone: Tako je.
Pepo: A sada dosti aš mi ie poč, drugi pnt ču ti vr¥o toga povedat. Pozdravi mi si na^i drugi.
Tone: Dobro, dobro, vrni se brzo narada, zdravo!
Zrriie
Istarski razgovori
Tone: I sopeta se nismo videli skoro dve Setimane. Pepo, kade si se vranica držal?
Pepo: A ča čei9 na, čovek to teče šemo i tamo da bi kade posla dobil. Ved ga tamo va Kranjceh nis našal, pak me j’ hudič va onu blaženu Jugoslaviju zanesel.
Tone: Ča se nisi bal poč preko kunfina? Tamo ti samo palice po delavskeh wki-nah padaju i siromahi brižni ki su progijedali nepravico va pržuni šen-con za hranu hitaju.
Pepo: Tone moj srdačni, glad čoveka sa-kamo i va najhuji perikul nagoni, a kamo ne bi va «zemlju mira i slobodin.
Tone: Mi se para da ni dandanašnji ni-jednoga mesta na ten sveta kade ne bi delavca proganjali i mučili. Sagdere so gospoda na teplen čute pak ti poska-kuju ofl straha pred forcun od delavac i kmet.
Pepo: I oni nebogi misle da te se špekulirat naše osveti ako nas daju ubijat, pozapirat i pomlatit, ale so jako va-raju.
Tone: Ni njin dosta da nan v o?e govore kako su proti nan i da na nas plačenl ljudi z palicami i bombami pošilju, nego ti još na ruku gredu onen socijal-patriotu ki govore da su socijalisti i da »u za revoluciju, a kamoč ž:ele i če-kaju da bi postali ministri zaradi debele pinci ku to prijimat.
ZA1EDNICKO VLASNIŠTVO.
Celi razvoj ljudskog društva iz div-ljačkog stanja počeo je od onog dana, kad je rad u obitelji a ta o proizvadjati više, nego ito ie bilo potreimo za njeno uzdržavanje; od dana, kad jedan dio rada nije višo ulagan za stvaranje pukih sredstava za oj)Stanak, nogo so je pro-tvarao n sredstva za proizvodnju. Suvi-šak radnili proizvoda iznad troš-kova za uzdržavanje rada, stvaranje i povečanje društvene prisevodnje i pričuvne zaklade iz ovog viška bio je i jeste osnov svakag društvenog, političkog i uimnog razvoja.
11 prošlosti sve do danas bila je ova zaklada vlastništvo stanovite povjašteno klase, koja poseduje, zajedno sa svojim vlastni&tvom, i političlku ipašineriju to duševnu prem(x'>.
Dolazeča socialna revolucija de po prvi put učiniti ovu društ.venu proizvodnju i pričuvnu zakladu —• to jest celi skup sirpvine, pi-Qizvodnog orudja 1 životom sredstaVa — istinskini. dt*uštv6nim vias-ništvom, jer do učiniti kraj monopolu svega toga. po vjšoj klasi i sve pretvoriti u zajedničko vlasnitvo celog društva.
Friedrich Engels. ’
H«
Na svakog milijunera otpada silan broj radnika i njihovih obit9lji, koje toško izlaze na kraj sa bedom, guš« so u nevolji i ne znaju, kako de sprovesti sutra. Milijuncri su otimaM tudje muke i znoja, prave pijavico na organizmu društva. Pa ipak se mnogi ponose time, što ima u njiliovoj zemlji milijunera. Po istoj logici bi se morali ponositi komar-cima, muhama i ostalim štetnim zarez-nicima! No kud i kamo je milijuner gori i opasniji po društvo od svih zarez-nika i divi jih zveri!
*
Do društvenog bratstva 1 jednakosti.de se doči jedino nepomirljivem klasnom borbom, koja se i danas vodi na svfln područjima života.
S.vi ljudi se protive kradji, svi je osu-djuju i niko ne bi rekao, da bi on hoti-mično dopustio drugome, da ga orobl, Uza sve to na railijuno radnika dopušča bogataškim tatima, da otimaju njihovu zaradu. da ih pliačkaju ro milni volji J da gomila ju profit na njihov račun.
Komunistične knjige
B UH ARI N:P REOB RAZEN Stil: Počet-
nica (Abecednik) komunizma, stane: nevezano S L, vezano 7 L.
Druoi kongres koinvnisUčke ihternacio n ale, nevezano 2 L, — Po pošti 60 c. Več (Obe knjigi v hrvaščini.)
N. LENIN: Je-li dopustno, da delujejo revolucionarji v reakcionarnih profesionalnih zvezah? stane SO c. — Po pošti 10 c. več.
Te knjige s« lahko naročijo pri uprav-ništvu «De.la» in pri Komunistične, sekciji v matuljah. V razprodaji so v Trstu v našem inseratnem oddelku vi a Maiolica št.
12 in zvečer v Delavski zbornici via Ma-donnina št. 1.1 (pritličje).
Kom. sekcije, Ljudski odri in strokovne organizacije jih tudi lahko dobe v razprodajo, .	.
bi se vrtilo s čudovito naglostjo velika število drobnih kolesc; in vse je
bilo tiho.	,	,
Bojazen je utripala v sneih m iz bojazni so se porajalo čudne misli, ka-korSnih ni ob belem dnevu in ki čakajo tam	v sencih.	Vesele	so	morda
časih,	ali	tisto veselite je bolestno; ne
frfota prijetno, kakor metulj v solncu, in tudi ni glasno, katar pesem; molči i in leži podi tožlko mislijo, živ človek v rak vi.
Pnide morda mati, vsa obtožena, z veselim nasmehom v obrazu. «Glejte, otroci, kaj sem vam prinesla. Ali ste že težlko čalkali? Skoči, Tine, po olja! Očedi svetilko, Ana!» in stopi k mizi, odvija številne zavoje . , , Morda stopa že po stopnicah . , . Upando je u-tihnilo, da bi ne motilo prijetnih ko^ jakov. Ali so bdi koraki? Glasilo se je in je utihnilo, oddaljilo se je; samo v mislih so bili koraki, in ko so se misli razsžatostile, so koraki utihnili.
Od veselGga upanja pa je OiStala v srcu kal, klilo je neprestano in je raslo in	je vzcvetelo.	,	.	(
Morda se spremeni življenje nenadoma	—	konec vseh	skvbl	in	konec
temi*. Gode se čudeži na svietu, veliko Število jih pripovedujejo- knjige in vsi so resnični, ker so napisani. «Sel je nekoč fant po cesti, ves_ žalosten in lačen. Pa pride gospod in ga potrka po rami ...» In nekoč je bil pastir . . .
((Nekoč je bil pastir, ki je pasel ovce svojega gospodarja in si je želel v svet. bogve kam. Pa se pripelje mimo lepa kočija irv iz kočije stopi gospod' . . .» In nekoS niso imeli ne kruha, ne moke . «Ne kruha, ne moke in fant je Šel v cerkev in je molil. Pa piri do zjutraj gospod in . . .» Zmirom se gode curletfi na svetu in zato se zgodi čudež tudi zdaj. Kaj' bi ne bil greh, da bi bilo zastonj vse to upanje? Kaj bi ne bila preg.rešina misel, da Beg ne sliši tega upanja? ... v svetlobo, v deveto deseto so se izgubile misli ...
Zapihal je veter in kakor da bi stre-sel in udaril z rnojSnio .nokč, se je od-pirlo oikino na stežaj. Duri so se stresle v tečajih.
Ana je šla zapirat oikiro. Vsa je trepetala, bojazen se je spremenila v
grozo.
Tončka je zaklicala: «Strah me je, Ana; luči!« ...	.
Hodili so po izbi in so iskali, če bi bil kje ostanek sveče. Po prstih so hodili, oprezno, in prestrašili so se, če se je zadel kdo ob stol, ob posteljo. Gosta temu je bila zunaj, deževalo jo in pljusknil je časih ob okno močen val.
Ana je vztrepetala, zadela se je bila ob nekaj mrzlega, ob neznano roko. _
«Kdo je tukaj Ali si ti pri meni, Tončka?«
»Jaz sem tukaj, ob postelji.«
«Kdo je pri meni?«
«Jaz sem ob oknu,« je zaklical Tine.
«Nekdo je bil ziraven mene in se me je cltetakinil z mmlo Učko. Sedimo za mizo in se stisnimo skupaj.«	v
Sedli so na ziofo vsi trije. Držali so se za rolke in so se tiščali tesno drug ki drugemu.
Ali ko je sedela Ana mirno, je pričela misliti — tiste čudne misli, ki so čakale v sencah že dolgo ,in so stepale z da ji razločno pred njene prestrašene oli.
Mahom je vstala, tresla se je po vsem životu in zobje sa šklepetali.
Misel je bila, ki -je ni bilo moigoče ne jasno misliti in ne izreči. Umrl bi človek, če bi ji pogledal naravnost v obraz. Ana se je branila trepetaje; toda ni mogla vzdigniti polk, da bi si zakrila lica — tam je vstrajala misel, silna, brezoblična, rasla je neizmerno.
Omahiovaje je šla Ana preko izbe, v kot ob postelji; poiskala je velika ruto in jo je ovila okpli glave in ram.
Tončka in Tine sta videla, kako se je piremikalo nekaj črnega po izbi.
«Kam greš, Ana?« sta prašala prestrašena.	'
"Pogledat, pojdem, kjo je mati,«
Stisnila sta se tesneje drug k drugemu.
«Pri'dii kmalu, pa z materjo pridi!« sta prosila s tihim in plašnim glasom, da bi ne dramila zlo tišine, ki je bila v temi.
Ana je odprla duri, v tistem trenutku pa se je prestrašila in sta se prestrašila onadva.
“No pcjjldi, ostani tu!«
V kuhinji je bila temii in vendar se je zazdelo Ani, kakor da ji je bil stopil iz teme nekdo naprot,. Umaknila se je strahoma in sa je vtrnila v izbo. Ko je bila odprla duri, sta čutila Tončka in Tine, kako se je nenadoma tema zgostila; in bito .jima je, kakor da nista v izbi, temveč dlaleč nelk|je v gozdu, sama in pomoči: dež bije tam visoko cb črno listje in za deblom čaka smrt. *
«Ne poiMii, ostani tu!»
Sedla je k njima, noke so se upirale ob kolena, glava je klonila in se je skoiro dotikaj a mize.
“Zakaj ne pridejo mati?« je prašala Tončka,
«Moir'da ...»
Tine je hotel izgovoriti misel, ali vzrasla je čudno pred njim, strašna in neizmerna. Gosta tema je bila v izbi, toda oikirenil se je k' Ani jn videla sta si v oi?i, tudi v lista sta si videla in lica so bila bleda.
«Da bii bila luč!«
Iskali soi vdlrugič, ali strah jih je bilo teh tihih koirak&v — hodili so pač tuji ljudje po izbi — in tistih neznanih senc, ki so se premikale oprezno, sence tulih« ljudi.
Tončka je stala ob oknu.
«Glejte, tam je luč!»
Ob oglu je gorela svetilka z majhnim rumenim plamenom, ki je prodiral koma) skozi dež in noč. Vsi so se stisnili k clkrnu in so strmeli v dremajoči -rumeni plamen. In ko so % uprle vanj njih ot-!i, je pričel pdapolati in se zvijati, sunil je veter in plamen je u-gasnil. Objeli so se in vsa tri drobno telesa so trepetala ...
Kata:' ja rasla strada misel v njenem srou, je videla Ana zmirom jasneje, kako Iliadi mati po ulicah, v cležiju in vetru. Ogrnila si je bila ten-kfci ruto in ruta je zdaj vsa premočena, mokri lasje se sprijemajb na čelu. In mati se trese od mraza, veter piha skozi tenko cbleko, zbada z iglami v kožo, v meso, abada v srce. Nikoli ni videla Ana materinega obraza tako jasno kakor zdaj. DoJ-g je in kio^čen, oči gledajo srepo in so rdeče obrobljene... Ali nikoli ni bila dlrugačna, odkar je umrl oče, in vendar je ni videla Ana nikoli i^ko jasno; kakotr da bi jo bila ugledala prvikrat v življenju . . .
Vsi hkrati so se zdrznili, odprli so cikno> Materin, glas je bil, ki je zaklical spodaj. Skozi odprto dkinio le planil veter v sobo, mrzle kaplje so jim udarile v oibraz, zašumelo je v izbi, na postelji, ob zofi. Sklonili so se skozi okno. • uMatiU	••	»
Ali ni je bilo. Pijan človek je Sel po-
časi in omahovanje preko ceste od te strani na ono in je izginil za oglom.
«Mati!»
Z velikla silo je sunil veter jn umaknili so se strahoma, zaprli so Okno.
Tončka je ihtela, ali jokala ni naglas.
((Maram posedati . , . pojdem! Lezita na posteljo in se odejta čroa glas to; varnem se kmalu.«
Ana je položila na pastel to brata in sestro in ju je od!ela, nato si je ogrnila ruto. Odiprla je duri, šla je dkiotzj temno kuhinjo in vežo, in p? stopnicah navadb'1. Vse ternnč je -bilo; drugače je gorela svetilka na stopnicah, nocoj je ni bito. Tipala je z rokami, Sla je po časi in varno. Na njenem srcu je ležala misel stra&na in težika; ni je iz-pregovorila ne sebi in ne naglas, ali ustnice so se premikale, molile so, srce pa ni vedelo o molitvi. Ko je stopila na prag, jo je objel veter s silnimi rokami; kakor da bi jto hotel vzdigniti, ke&čiti jo ob zid; strgal ji je ruto z glave, v lice so ji bile m rale kaplje, ves život je trepetal od mraza, •
■(Kam greš, Ana?«
Stisnila se je ob zid, široko so gledale oči. ali videle niso ničesar. Čisto razločno '"o je bil nekdo ogovoril, materin glas je bil,
«Mati!«
Ali bilo ni nikogar, samotna je bila ulica in dež je pljuskal v vetru.
/1/.
Delavska šola
m
Človek je električni stroj
Francoski znanstvenik! pravi, da lah-Ifcu piciveCa težo čfctvefci z elektriko. Ta vest zandma ljudi, ki vedlo, kako malo ge Se znanega a materiji in energiji.
Elektrika v rolkah znanstvenikov — ne v ličkati Šarlatanov, in vrtoglavih (žcspetrimentatdrije v — tol igrala večja in večjtii vloga v zdravljenju bolezni in v mnogih telesnih komplikacijah, s katerimi so ljudje obteženi.
Človek! ije v resnici električni st,roj, narejen iz električnih delčkov. V vesoljstvu se nahaja gotovo Števila tako-zvanih elemente,v. Večina teh elementov. 'katerih je manj kot sto, se nahaja v človeku. Spektrtoskidp nam kaže, da se elementi nahajajo tudi v oddaljenih zvezdah. Ti 'različni elementi so sestavljeni iz nevidnih h-lese, katerim pravima molekuli, in r.,l:-kuli so obratno sestavljeni iz Se uk ).;!Sih telesc, ki se imenujejo atomi.
Učenjaki so ne&IctS mislili, da je a-tom najmanjša stvar, zato, so mu dali to ime. Beseda «atom» je iz grškega, in pomeni «nerazi'eziy;iiv», oz i rama nedeljiv, to je stvar, ki se ne da razrezati ali razdeliti v mantise 'kose. Danes vemo, da se atom deli v elektrone. Sleherni atom tega ali onega elementa se deli v toliko in; tolikto elektronov1, oziroma ima v svojem sistemu gotovo število elektronov. Atom vodika, najlažjega elementa, ima nekaj! ducatov etek ti'činov ;atomi vseh idlrugih elemen-teiv jih imajo več.
Elektron ima zato ime, 1 < ?” poka-zuje električna svttjsr- Snov; je potem takem v svojem bis(\u t iektriika. Človek s svoijimi lasmi, zobmi, kostmi, mišicami, krvjo, živčnim sistemom in klo*o je tetre ji enostavno zbirka elektrb-ijiCiv, spojenih \i atomih in celicah raznih €!lemerf'xiv. Najinan:;l-ega Lrazitoga to;e,ji ni, zaka,il bi se ne stroj* klet je človeško telo, sestavil jen,o iz elektronov in ped kontrolo «zavesti«, «intelekta» ali «du«e» nasičoval z elektriko.
Fakt je, da -^ictveSkia jelo — in žival-skb tudi — deluje približbo tako kot električen stroj.
Kadar možgani sprožijo pa tem ali Onem živcu mikice v obrat,, tedaj je e-lpktrična eksplozija na kancu života — in miške delajo. Mišice ne prejemajo delovne energije iz hrane kakor se napačno tilamiieva, Reidiilne snovi v hrani se v glavnem porabijo za grad-njfa novih mišic in popravljanje starih, ki sio že izrabljene^ Delovna energija človeka prihaja iz zraka, ki ga dihamo. Človek lnhk<y živi štirideset dni brez jedi in- sedem dni brez vode, toda k ve/jemu samo tri minute brez zraka. To si naij zapomni,io tisti, ki čvrsto zaprta etana v spalnici, predno se vle-žejia spat.
Zrak, ki prihaja v pijjuča, prinaša kisik in z njim električno sito, katera dr'žii človeka pri življenju in pri delu. Železa V ncLetih krvavih telescih nosi elektrilkb po vsem tele§u in z njo na-sičuje bilijojie celic, od katerih vsaka uživa, pij©, diha in živi separatno kakor posamezen človek ali katerokoli druga živo bit/je.	1
Ko postane človek res civiliziran — klo se bo zanesel več na moč uma in manj na brutalno silo pesti — bo živel mam; ctb materialni hrani in več ob električni sili. V par milijloinih letih človek ne bo/ več1 vžhial mesa mrtvih živali.’
Danes, ko se nasii?ujemo' z mrtvim mesom in pobijamo nižja bitja, da o-hTanimio sami sebe, se seveda smejemo poiočilu znanstvenika, ki pravi, da je elektrika najjbotlljša hrana za električno bitje kiot je fiiovek.
(Po Arthurju Br is banu.) r	____________
ta, ker1 se boje, da ne postanejo vsled dolgotrajnega dela in monotonosti, ki vlada piri takem delu, duševno bolne in klončno slaboumne.
Število- slaboumnih, ki prihajajo iz kmetiji in dd del, ki soi na prostem, znaša 22.05 odstotkov.
Samota na kmeti\jah je brezdvomno velikli v&rtoik t-aboi visdkim voidsfccitkioim slaboumnih, ki pade na kmetske naselbine, odnosno na kmetske lij,udi. Čezmerno delo in poimanjklanje razve-dlrila, ki zadene žene kmetov, je brez-dvoimniot največji vziriok slabioumja.
Število slaboumnih iz industrialnih sretllišč, znaša IG cidsotkov.
Kakor mnioge dfhge strahote, k,i jih rodi 'kapitalizem, zakirivajo tudi te kolikor mogoče našim džem. Vsled tega tudi ni mogoi-e za popasti, kako obsežno je število teh nesrečnih ljudi, niti žalostnih razmer, vi katerih se nahajajo, keri jih ne vidimo.
Ne da bi hoteli postavljati te nesrečnike kapitalističnega sistema na razstavo, bi bilo želeti, da bi se ljudstvo bolj zanimalo zanje in za razmere, pod katerimi mesrajo-. živeti slaboumni nesrečniki to mučno življenje; ta bi po-magato, da bi začeli lljudje misliti na odpravo sistema, ki je v veliki meri kriv, za nesrečo teh ljudi.
Kakbr samomor, tako povaro-a tudi slaboumnost živčna boilezen.; in prenapeti živci soi percl kapitalistovim sistemom nekaj: scnocUnega s tem sistemom samim.	••	“-
Slaboumnost je eksistirala že pred kapitalizmom, toda nikdar ne v takem obsegu kakfcir danes. Kii j vitalistični sistem je pripomogel, da je • .'Obilo človeštvo v svoji nesigunn i -ti in grozoti du.še;vnega iaika, ki razjeda duha in telo.
Vulkanski boj za eksistenco, ki se biije pcld kapitalizmom s svojimi dušev nimi siklrbmi in telesnim padanjem, s svoijimi dražeči nn in paparrjajtočimi podiobnostmi in tendencami, s katerimi goni svoje žlrtve v navade, ki go za eliciveika škodljive, s svojim duševnim in moralnim mrovarienjem, goni na ti-soi-e in tisoče mož in žena na rob, kjer razum na svojem prestolu opeša in na-p/csled pade.
To so žrtve kapitalizma, darovane za sebičnost in nezavednost vseh, ki soglašajta, da se vzdrži kapitalizem na površju.
Za te razmere je edina zdravilo, socializem. Socializem bo ustvaril iziko-ri:-čuijlcčfi industrije ktoristne za vse, ki delajo in ustvarjajo, ne pa le za nekatere, kakicin je to za navadna živalsko eksistenco in ga uvdelo v stiruge splošnega človeškega bcija v priredi, ki je za tlbtveka neizbegljiv. Vse rane, ki jih je prizadel kapitalizem človeštvu, socializem sicer ne bto mogel zaceliti na-enjkirat, ko pride na površje, toda polagoma se bo z velikim delom in pripomočku ki bicldla na razpfoilaga, doseglo vse, in človeštvo bo oizcDravijjjeno takih bolezni, o katerih nam je znano, da i-majo opravka z družabnimi razmera mi in so posredno ali neposredna v zvezi s temi, pojavi.
ISOIIMl K
mn
Nobena tajtnost ni, da goni kapitalizem veliiktoi armada mo« in žena direktna v blaznost.’ Poleg velikega števila blaznih, povzroča še večjo armada u-mioblollinih. Zlasti opažamo to pri otrocih.
Ko se je bil kapitalizem razvijal do svojega viška, se je ž njun razvijala tudi slaboumnost.
Leta 1890. je bilo v Zedinjenih državah 162 bolnišnic za umetelne Leta 1010. jih je bilo že 373. Leta 1890. jo bito v teh bolnicah 157.798. Poleg tega števila je na tisoče umofbiollnili, ki niso v bolnišnicah za umobdlir^e. Natančnega, števila teh seveda ne vemo, vendar sadimo, ffe je višeta in d'a prikazuje zle posledice, ki jih udrli kapitalizem.
V&tevčii pcpoilnoma blazne itn pa slaboumne, ceni,jto, dla jo njih število v Zedinjenih .dinžavah naijmanie do 150 llSKU?1.
Preiskava je dognala, da je med temi žrtvami 41.00 odstotkov delavcev in služabnikov ter služkinj. Z drugimi besedami, ti pridejo iz vrst, kjer so delavne ure najdaljše in plače najnižje.
Nekateri ljudje se čudijo, zalkaj de-lp fj ctoklTeta raje v tovarnah, kakor pa v. privatnih domovih. (Gavciri se tu o ameriških razmerah.) Slutnja sama jim pove-, zakaj. Ena od) teh slutenj je
Zamislimo ši temnico, popolnoma zatemnjena sobo, in n njenem zida
luknjico, ki skozi njo vpada ozko soln-čna žarikoivje. To žarkovje združimo v zbiralni leči in ga pncipustimo skozi trioglato, stekleno prizmo. Za prizmo postavimo zaslon cd' bele lepenke, da postrežemo iz prizme idaeie, adklonje-n.a žarfcevje. Kaj vidimo sedaj? Na zaslonu opazimo lepo barvano mavrico, v kateri nai% oko razločuje sedem glaviiih barv, ki se prelivajo ena v drugo, in sicer v sledeči vrsti: rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, svetlomodro temnomodro in vijoličasto. Ta barvni trak imenujemo spektrum sclnčne svetlobe.
Solmna in vsaka pailbbna svetloba se imenuje bela svetloba. Steklena prizma razkloni (razdeli) belo soLnčno svetlobo v barvne svetlobe, ki jih zo-vemo tudi spektralne svetlobe. S tem je dokazano, da je bela sotlučna svetlor ba sestavljena iz raznobarvnih žarkov. V spektrumu se pa nahaj;aj‘oi š® tostran rdeče banv'3 infrardeče ,onostran vijoličaste pa ultra vijoličaste barve, ki so pa za naše cikla nevidne.
Čemu smo to povedali?
V naravi sami se nahajajo tudi* druga telesa in sne/vi, ki imajo dtel lastnosti, kakor smo jo videli pri stekleni prizmi. In sicer imamo telesa, ki nekatere speiktralne barve vpijajo, drugo im pr!ofpu::i?a.io ali jih odbijajta. Bela telesa odbijajo vse barve, čirna jih pa vso vpijajo. Barvo da telesu le ona spektralna banva, ki jo telo oidlbija ali pricipuišča, ker samo ta zadene naše ciko.
V listih rastlin se nahajajo razen drugih tudi zelena barvila, ki jih s skupnim imeniom nazivljemo klorofil ali listno zelenilo. Klorofil ima lastnost in listih nalogo, da vpija nekatere liične barve in jih izpremeni v .ofploto, ki sli^ži za spajanje ogljikove kisline z vodo in s tem za tvorbo škroba, ki je pivi proizvod: asimilacije ali
usvajanja. Škrob potrebuje rastlina za gradnjo svoj ega telesa in za hrano.
‘Rastline usvajajo ogljiklov d; vok is (asimiliraj®:) le v svetlobi, torej navadno podnevu. Svetli zlasti rumeni soln-anr žarki ■ pospešujejo usvajanio. — Birez soinca torej ni rastiins‘k.o rasti, brez rastlinske hrane pa ni ljudi, ne živali; soinca je toroj vin vsemu življenju.
Klorofil je, kaktosn rečeno, zelen, a zelen zato, ker1 pirlopušča zeleno spektralno barvo. Nastane pa vprašanje, zakaj je klorofil ravno zelen, ali bolje zakaj1 prcpušlJa ravno zeleno barvo, nadalje, katere barve klorofil vpija in zakaj druge barve pincipušiča? •
KDotrcifil pricpušiča vse ultravijoliča-ste in infrardeče barve, ker leži v njih 80% cel uku p,ne solneine toiplcte. Če bi listi vpili ta barve, bi se tako molzno ugreli, da bi zgoreli. Klorofil usrkava samo vidno spektralne barve, a niti
teh vseh, ker je nfih toplota še vedno prevelika.
Solnčno žarikdvje se tekom’ dneva menja in različno zaciova rastline' Zjutraj in zivečer! pada neposredno na nje, predlo dneva pa najprej' na zemljo in šele odbito žarkov1,je udarja ob rastline. Pravimo, da stoje rastline zjutraj in zvečer v neposredni, čez dan pa v razpršeni svetlobi. V razpršeni svetlobi izr a bij uje j o rastline največ modro barvo, zeleno pa prepuščajo v neposredni svettobi, torej zjutraj in zvečer* pa vipijajb največ rdečo barvo, a piropušlJajo zeleno barvo, zaradi tega se vidijo našemu očesu zeleni.
Iz tega razvidi mo, da je zelena barva listu najprimernejša, ker1 omogočuje zadostna izraMjivanje soilnčne svetlobe, ne da bi prišla rastlina v nevarnost za svoj obstoj vsled prevelike mn-očine toplote.
Inž. V. SADAR.
Ruski sovjetski
Splošni mk&n e mesdah
S5
Tu 'prinašamo po članku dr.ja Goli-jasa. v 5. št. »Socialne Misli» glavne določbe tega zakona, ki pomenja. novo razdobje v delavski socialni zakonodaji.
Zaton obsega 8 dJdelkov (153 členov) :
I. SpIiošne določbe (1—4). II. Delavni čas (5—20). 111. Predpisi o proizvod-stvoni knlirini dela (21—30). IV. Mezdni ražiredi (31—40). V. Vajenstvo 41— 46). VI. O izplačevanju mezd; (47—122), a) splošne ‘določbe, b) plače po komadu, c) premije, d) plače za nadure, e) orodje in pripomočki, f) pomanjkljivo delo, g) plača v dlcibi ukinjenega dela, h) Odškodnina za delo izven, kraja, i) odškodnina za selitve. VII. Dnevi odmora, državni prazniki in dopusti (123 da 139). VII. Sprejem in odpustitev (140 do 153).
I. Zakon stopi v veljavo 1. julija 1920 in takrat prenehajta vse prejšnje nasprotuijioi če	naredibe. Izvrševanje nadzorujeta N. K. T. (Nanod!nyj Komisa riat Truda) in V. C. S. P. S. (Vserossij-skij Centralnyj Sicivijet Professionalj-nyli Sojuzov): ministrstva dela in o-srednji Svet sindikatov.
II. Rakotvorno delta je dnevno (od
6.	dto 21.) ali pa no^no (oel 21. do 6.) Delo ne sme trajati preko 8 ur, in če je nočno, ne prakto 7 ur. Pri delu, ki se vrši le deloma po noči, se smatra sedem osmink ene ure za celo uro. Delo nastavliencev v pisarnah in v prometni službi znaša istotakio 8, odnosna 7 ur, če je njih delta neposredno spfajeno z delom telesnih delavcev.
Du&evno delo se vriši 6 ur, pa noči pa 5 ur. Pet šestin k ene nočne ure vezja kot cela.
«MallC'letni» (14—16 let) delajo 4 ure, «pod!rcistki» (16—18 let) 6 ur. Obojim je zabranjeno noenio delo. Delo, ki zahteva daljne trajanje in se plača po mesecu (n. pr. hišno) se lahko drugače urejuje; samo ne sme presegati mesečno vsoto ur. Delavec ima pravo na vsaj polurni odmor tekom prvih 5 ur dela.
III.Prtaizvodstveni kvantum pred1 pi* Suije v vsakem delovnem razredu «Rasceniočinaia Klomisija« (Rascenltve-
ni Oclbar') sporazumno, s «Proi'zvad-stvenim Soljiuzoim» (Pieizvtedstvena zveza). Ta števila se ustanavljajo po tecireiskih računih in praktičnem opazovanju. Razmere, ki se smatrajo kot normalne, so: a) dbibiro stanija orodja, jo) primerna razmestitev vseh potrebščin, c) dovcljna zalega potrebščin in oifdtfa, dl) zdrave kirajevne razmere. To'?no se je ozirati na izgovorjene dopuste. SirJdikati popravljajo predpise o pJloizvOdstveni nSini trimesečna. Delta, ki ne doseže dol«"enega k.van turna pl:oizvodstva, se plača sorazmerno dejansko doseženi količini; nikdar pa manj kot dve tretjini. Kdor namenoma prfbizivaja pod diofcft-mo količino, se kaznuje z odpustom in se postavi na raz,poliago1 podtielseku za razr_l'e!bo delovnih moči.
IV. Število mezdnih razredov se u-stanavlja po krajevnih adtarih; ena-ko vre dno delo se enakb plača, tudi ženskam. Delo, ki zahteva posebno znanje, se bollje plača ne glede na izpite. Zahteva se poskusni čas; vpis v mezdni razredi pri enem krajevnem cdlboni se razvaljava s pristopom v dTUgo podjetje.
V. Vajenci se smejo uporabljati samo za delo dotifne stroke. Vajeniška doba znaša kvečjemu 3 leta; dovršuje se z izpitom, ki ga ima vajenec zahtevati kadar hoče; če ga dovrši, debi t>-somurao plačo, tudi če Se ni star 18 let, in vsled tega ne clela več' nego G ur.
VI. P*ri tarifi se jemlje v poštev: potrebna vajeniška doba, nevarnost, ki je z delom združena težko’a in odgovornost. Izplačuje se dlvakirat mesečno; delo na rtak pa takoj po dOvršiitvi. Plača se v gotovini in med delovnim časom.
Pri plačii po komadu se dividita dnevna plača s številom predpisanega kvant,uma. Potrdi vedno sindikat. Čas za pripravo k -delu na komad 9o ne plača. Delavcu, ki neprostovoljna za-
pusti delo na komad, se plača nedovršeno tiieloi po sodbi krajevnega ae!L biorai če pa zapusti dolioi namenoma, potem se plača po časovni tarifi dotič-nega kraja. Plača po komadu sme prekašati časovno plaUoi k vefijemu za 100 odstotkov.
•(Nagradte se daie'b po odiolbreuju V. C. S. P. S. in N. K. T., in sicer za: pri-štednje časa, snovi ali sile, za izboljšanje kakovosti proizvodov in za boljšo organizacijo dela, poselbnia za zmanjšanje osoibja. Nagrade so: 1. osebne, 2. skupne, 3. za cele zavode. Dobivajo jih lahko: 1. Delavci, ki neposredno' sodelujejo, 2. člani uprave, 3. pisarniško ošcfope, ikatei ega delici je tesno: spojeno s*'proizvajanjem. Celokupna plača z vsemi premijami ne sme presegati dva kratne tarife.
Vizrednih slučajih se dela v nadurah (dla 4 ure veo). Nadure se plačajo za 50 odstotkov vizije nega navadne ure. Enourna plača delavcev, plačanili na mesec-, oldigovarlja 200. (dvestotne-mu) delu mesečne plače pri osemurnemu delu in 150. delu pri šesturnem delavniku.
Zavcd moira dlati delavcem na razpolago vse oireldje in vse pripomočke. Lastno orodje daje pravico dto točno izračunane odškodnine; to vrelja tudi za delovne obleke.
. Vse higienične pr^dlpise izdaja Odsek za zaščito dela (OcMUel ohrani truda).
'Namenoma pomanjkljivo delo se odškoduje s vsaj dvetretimjsfco plačo.
Če delo pačiva (dloi 1 meseca) dobe otelavci divetretjindkta plačta. V slučaju, da se delo v kakem zavodu deloma u-Sfavi, sme uprava uporabiti delavoe v drugem odcleljku; ajkio se delta prekine zai: več nego mesec1 dini, se delavec stavi na raspicilago podtadseiku za razdeLbo delovnih meri in. ima riravioa do podpore za fcirezposelne.
’ ‘Deliči izrven ikiraja daje pravicio do cd-fUiadlrjiine za dve Motnji. Za bolj oddaljeno delo se pilama razen potovanja in Stroškov za 1 pud prtljage šJe stanovanje V novem kraju. Dan potovanja se smatra klat dan dela. (
‘ Za selitve ima delavec pu'avii'c.ci na e-rltamesečno plačo: senazmenna tudi nje-gbvi rcidlbinakli člani, neglede na stop-ritla' soirodstva, če le ži ve v skupnem gospodarstvu. Dve tretjini vse vsote se plaOata teden precl odhodom, ena tretjina po prihodu. Daje se diapust tri dni nrecl odhodom in tri dnj po dohodu. Vsi delavci pa so d!cilžini pomagati pri Selitvi zavedla pa s volji h močeh. Kdoir se tekom treh mesecev ne javi na novem fcfaju, izgubi mcdibingko selit,veno podi-ppnoi.
VII. Tieidensjki odmictr znaša vsa.il 42 ut' nepretrgoma. Posebni pokilici, ki temu nasprotujejo (n. pr. čuvaji), dtabe svetlodne poldlneve v istem mesečnem iznosu. Prazniki šo: i.) 1. januar in i. maj, 22. januar (spoiminsfkii dlan na revolucijo 1905), 19. mai'c (pariška ko-Wuna) in7. noivembar (revoluciLki proletariata); 2.) š‘e to dhi letno, ki se določati pot krajevnih razmerah (cbičajjno ceilkrveni prazniki). — Na pireddan tedenskih praznikov se dela le šest ur. — Dopusti se davaljuijejta vsalki čas, ©e le delo ne tripi. Dello za pllačo je zabru-ttOeno za časa ololpusta. Nedelo vsled bolezini še ne viMevia v čas dopusta. Pra v ?ca na dlbipust se lahko nabere cd! dlveh let sk.upej, ne pa za da!)Ki čas.
VIII. Sprejem se viiM poi poskusni dioibi od, 6 clb 30 dni. Ruzčenitveni odbor vpisu:,'o premica po izpitu, M se i-ma vršiti kib&kei.’ mogoče v 'Obliki do-tičnfega dela. PIa5a se dtGoča po uspehu in kirajeVinii taeiifi.
Odpust nastopi, ce se zavod zapre, ali če ^e delipi ukine za v©8 nego en mesec; pa koncu dosoljenega 1'cka (pr i delu na it’;); če je dtotičniik nesposoben ali se pregrehi, pi loti piedipisom zavoda; za volijo ikaiffliivih dejanj; odsotnosti delavica nad diva meseca za\i:’|)oi bolezni .(štiri meseca piri ženskih); preme-ftiHev' v dlrug zaveli po potrebi dela. Vsi odpuščeni se stavlia.o na razpola-giei krajovnenm p;idlo'.isclku za razdeli-I tev' delovne moči. Odpušča se pc» 15
Gllob-oika girtoaa je oMla Am^; skloni-1 la se je, pritisnila je ruto k prsim in1 je hitela domov. Opotekala se je, ker j jo je suval veter in šele ko je bila pred pragom, je začula svoa glas; jokala je ali veter je dušil njen jok in ni ga micgel slišati nihč^, tudi mati ne. Ko se ie,vrnila v izbov je trepetala Vsa od mraza in od: strahu. Odložila je ruto in nato j,e hodila po izbi. Hodila je že dolgo, ko je mahoma postala in se domislila: prav takta je hodila kakor mati, glavo globoko sklonjeno, roke prekrižane na prsih. In prestrašila se je sama, da je hodila tako kakor mati.
Tloričika in Tine sta ležala v postelji. Objela sta se bila tesno, odeje pa ni-^ta marala preko glave; strah ju je bilo teme in vendar sta strmela vanjo s široko odprtimi očmi. In oči so se privadile, razloSevale so zmirom bolj, ali ise, kar bo raztopile, je bilo strašno. TlUn le bila zofa in nekdo je sedel na nji, čisto razločno se je vzdigala velika senca. In sence sc bile tudi ob <i'kfnu, premikale sia se tudi po sobi, po<^isi, po prstih, kakor da bi iskale luči. Zabredle so naposled duri, veter je pihnil v izbo. Srepo so se uprle o&i v duri, videle sc' kakor podnevi in so spuizn<'ile Ano,-tcida niso jo hotele Spoznati. In nato je In:■ ii'k> pa izbi s težkimi koraki, glavo -ki,-njeno, roke fnekrižane na pršili, enakomerno, zmirom od duri do okna.
«Mati!» je izpregovoril Tine platno in Srce mu je nehalo utripati, ko je pričakoval odgovora. Vedel je, da je bilo upanje prazno, in vendar' je upal.
Odgovora ni bilo.
Ana^e stala sredi izbe, roke še zmi-noim prdkirižane na pnsih.
Zakaj bi mcirallgi biti in zakaj nocoj? Saj je bilo življenje zmirom enako — zmirom enako je hodila mati po izbi, od okna do duri. Zakaj bi nehala nocoj? In ko je izgovorila Ana v svojem sreu naglas tisto strašno jn neizmerno žalostno misel, se je uprlo upanje s poslednijia silo. Ne, ne, ne metre biti! ... Zaitakala je s kričečim glasom, vse telo se ie stresita. Omahovanje je stopila k postelji in joikali so vsi trije.
Zunaj je deževalto; pihal je veter in na okno je trkala nevidina rdka.
Slišali so, da so se odprle zunaj duri, narahlo, tihotapsko; in srca so zastala. Stopalo je pio kuhinji z nerodnimi koraki, toda previdno, počasi, tipalo je po durih in duri so se, odprl e tako nalahko kakor da bi se otipahnile same. Na pragu je stala velika senca, raztegovali so> zmiriom bolj in zmirom bolj so> se Sirile o$i ad strahu. Stal je tam človek, visok, da se je kitaro dotikal stropa z velikta člrno kučmo, ki jo je imel na glavi. Ogrnjen je bil v dolg črn kožuh, ki mu je segal dd peta, o-braza pa niso, mogli razločiti, zato ker je bil ves skrit v temni bradi. Tako je
stal in se ni ganil, gledali so naravnost nanj' katar pričarani. Gledali so in so ga videli tani na pragu še zmi-rom; senca je bila tam, dasi so se bil6 duri že narahlo zaprle in ni bilo veC nikogar na pragu. In klo so opazili, da ni nikogar več! na pragu, so so pričeli tresti kakor v silnem mrazu, glasu pa ni bilo iz ust,.
Temna je bila iz;ba in tiha; zunaj je ptofe^iavalo še 'zmirom.*Ttod'aj1 pa so se oglasili zunaji mnogoštevilni, kričeči, suriovi in jezni glasovi; težki in hitri kieiraki sia se bližali po tlaku; p^kfdo je prtiklinial s hripavim glasom, nekdo drug je pet .razposajeno pesem; pijanci so se vračali iz krčme. Prav pod oknom je nekaj butnulo ob tla, gosti koraki so .bežali preko ceste, oddaljevali sa se in so utihnili . . .
Vsak šum, ki se je oglasil nenadno, je napravil še strašlnej&o tišino, ki je bila v izbi; kakor da bi ugas nila lu’0 in bi ‘bila vsenaokoli nepro-dirna tema, piolna skrivnosti in hudobnih senc . . .
Trdovratno je bita upanje — zmirom se je živet čdovek v rakvi, živel je in jo trika! na pokrov.
«Da bi že prišli mati!« je prosila Tončka.
«Da bi bila luč|»
Ana se je prijela za glavo z obema rokama, in ko je začutila rolke na sencih, se je prestrašila, zakai domislila
se Je, da se ije tudi mati taiklo prijemala za glavo, kadar je stala c,b postelji ali sedela za mizo.
»Sleeita so in zaspita. klo ni luči; in ko bosta spala, pridejo mati . . . morda . ...»
In 'kla je rekla «mo!rlcta», je vzterepe-tala. zakaj spet je bila izipregovarila v svciiem s^cu naglas tiho strašno in neizmerno žalostno misel.
Tine se je vzdignil v postelji.
"Nikoli vei3 ne pridejo mati, nikoli Ve*!»
V tistem trerjotku so se odprle duri brez šyma; odpirale so se pogasi, dokler niso bile odprte na stežaj. In bilo ni nikogar na piragu. In, kakor so se odprle, "rakci sc. se pofi^si in nalahko zapirale. Zunaj1 je zapihal veter in odprlo se je okinci. . i
Na stopnicah so, se oglasili koraki. , «Gor, v prvo nadstropje!«
In ženski glas je vzdihoval:
»O Jezus, o sveta Marija!«
«Prav je storila!« je zagadlrnjal surov, mo&kii gfas.
i Koraki »so se bližali in zunaj so se zasvetile luči. Dvtaje molkih se je sklanjalo in je neslo nekaj belega . . . <
Otroci so se bili obijeli tesno; klrika ni bilo iz tria; oči so bile šimkio odt-pirte, neznana groza je bila v. njih.
Vzeto iz Cankarjeve zbirke «Mimo iivlici!ja».
dnevni o*d,povedi ali pa z 12 dnevno odpravnino, ki so pa vrne, če dlotičnik pred 12. clnem vstopi v druga podjetje, vi spc|razum.enem znesku. Telkom 8 dni se moira piodfeidsek za razdelitev delovnih moči iziveščati o odpustu. — Vsaka odsotnost od) clela razen dnevi dlčipusta in prazniki, jemlje pravica do plače ;od§ikodlnina za slučaje bolezni iodJbinsluh članov se plača iz socialnih zavarovalnin.
S»SaIsfr^pefseIia teč®
Zadnjič smo omenili kako stališT-e za-vzemlje meščansko časopisje v predvojni in vojni dobi. Videli srno, da zagovarja pod imenom «domovine», «yere» i. tf d. današnji kapitalistični druiabni red in vsa zloiine, ki jih kapitalisti zakrivljajo.
Koričala je vojna, ta vojna, o kateri je meščansko časopisje trdilo, da je «ena izmed največjih osvobodi teljnih vojnii. V imenu «osvobojenja» je ta strašna nevihta pustila, za seboj cela porušena mesta. Napravila je milijone pohabljencev in siroi.
Kje vidimo sedaj to «osvobojenje»? Pustimo za sedaj na strani to toliko hvali-sano nepravo osvobojenje, to zasužnje-vanje, ki so ga napravili kapitalisti in militaristi z njim lastno «velikodu.šnost-jo» do «zatiranih narodov« . . .
Pobavimo sc malo drugim, pravim osvobojen jem. Obrnimo svoj pogled na vzhod, tja, kjer so se vzdramili ruski bratje.
Kapitalistično in militaristično divjanje je porodilo v masah ruskih delavcev in mužikov odpor. Spoznali sc, da je tisto «oSVobojenje», o katerem So mu trobili in bobnali dan za dnevom navla,4? za to dresirani in plačani pisuni-, le gola la?.'. Vzravnali so svoje dotlej upognjene tilnike in pognali najpoprej «batjuš*ko>> (tarjr^- h hudiču, potem pa strmoglavili tiste; lei so hoteli še nadalje slepiti ljudstvo in sicer «demokrficijo».
Ruski proletariat je, — pod vodstvom ljudi, ki so imeli bister pogled v zgodovino, ki so hoteli ostati zvesti naukom Marsa in Engelsa — pometel s poti to šaro, «demokracijo», ki mu jo bila le v oviro ter ustanovil pravo demokracijo — vlado ljudstva.
Samo po sebi umevno je, da se je moral tudi temeljito zavarovati proti po^ vratku prejšnje «svobode» in »demokracijo). Zavaroval pa se je s tem, da je vzel v roke orožje, da je ustanovil rdečo armado, ki je hrabro odbila vse zunanje in notranjo napade protirevolucije. Proletarska diktatura je strogo pazila, da bi kapitalisti in njihovi hlapci ne kovali zarote proti vladi delavstva.
Kako se je zadržalo meščansko časopisje napram pokretu ruskega delavstva?
Še v živem spominu nam je hrup, ki so ga vzdignili kapitalistični pisuni, zahtevajoč «energi(ne intervencije v tej ne sretni deieli (Rusiji)».
To glede meščanskega .časopisja volro.
Nič bolie se ni zadržalo slovensko in jugoslovansko meščansko časopisje.
Tisto časopisje, ki je prej, — pod vlado dinastije Romanov — pisalo «o naših ruskih bratih», te «ruske brate» slavilo in hvalilo kot «vrle pionirje slavjanstva», je po proletarski revoluciji takoj obrnilo pla.ši;. Dokler je ruski delavec in kmet garal in stradal, da vzdrži v raško?ju in razsipnosti majhno število plemenitašev in kapitalistov, tedaj je bil še «naš. vrli brat». Kadar pa se je ta naš sotrpin iz-kobacal iz močvirja prošlosti, postal je na mah razbojnik, ničvrednež, demoraliziran in kaj vem še.
Meščansko časopisje venomer trdi, da uylasT}ik, ljudskega mnenja». Toda kakšnega ljudskega, mnenja? Ali je mo-rebit tjudskq mnenje, da je vse pravično, poSteno in moralno to, kar so danza-dnevom uganja proti temu ljudstvu?
Je-li kedaj celokupna masa odobravala svetovno klanje? Odobravala je celokupna masa, masa izkoriščanih, ki tvori večino «naroda», parade in pojedine v čast raznim kronanim lenuhom?
Kaj pa z delavskimi gibanji, ki se vrše po celem svetu?
Po svetovni vojni se je pričtelo intenzivno .gibanje med delavskimi masami. In pri teh gibanjih vidimo, da je vedno «ljudsko mnenje», ki ga razglaša meščansko časopisje, da naj se delavstvo čim temeljitejše «zašrajfa», seveda v i-menu «domovine», «naroda» i. t. d.!
Kadar se proletarci upirajo proti de lodajalcem, ne hoteč pripozhati krivičnih znižanj pri plačah, ali se kedaj to časopisje, ki pravi, da jo glasnik ljudskega mnenja, zavzemlje za to ljudstvo? Kaj še! oživlja vlado in vso črno reakcijo na boj proti — delavstvu!
Na podoben način kaže meščansko časopisje svojo «ljubezen do ljudstva« ob priliki raznih dogodljajev vsakdanjega življenja.
Dogodi se n. pr. nesreča v kakem obratu, žrtev katere je seveda delavec. Vzroki ponesrečenja so v ve ini slučajev, v nemarnosti delodajalcev, ki, vsled špekulativnih namenov ne dajo napraviti zadostnih in dobrih varnostnih priprav. Časopisje pa, o katerem govorimo, ne žigosa delodajalca, temveč zvrača krivdo na delavca, ali pa daja o dogodku taksno poročilo, po katerem je kapitalist očiščen od vsake krivde.
Takšna je «nepristranost» meščanskega časopisja. Na tak način zagovarja ono «interese ljudstva«!
Časopisje tistih strank, ki niso z delavstvom, popolnoma z delavstvom, ki ne oznanjujejo, ki ne napovedujejo neizprosen boj proti obstoječemu redu, je orodje v rokah vladajočega razreda, razreda iz-
korillčevalcev, oderuhov in njihovih pomagačev.
Meščanstvo ima, da si z njim brani svoje pozicije, poleg regularne in neregularne vojske t. j. vojaštva in bele garde, poleg policije, sodišič, zaporov, tudi časopisje. In sicer je to eno izmed najmogočnejših sredstev meščanstva.
Tej n&jstrupenej.ši kači, meščanskemu časopisju, bo v stanu stopiti na glavo le proletarska revolucija. Proletarska revolucija, ki bo z mogočno roko sunila bodalo v srce kapitalističnega razreda, bo potem tem lažje odpravila pripomočke, ki služijo temu razredu in tako tudi njegovo časopisje.
Dolžnost delavca pa, toliko mestnega kolikor kmetskega, je, da se dan za dnevom oborožuje, gmotno in umstveno, za ta odločilni trenoiek.
Pripomoček k umstvenemu oboroževanju pa je časopisje delavskega razreda — za slov. primorske proletarce ((Delov.
n.
Proletarske pesu?!
M. B.:
Tožfoa ubogega
Odkar sem luč sveta zagledal, skoz do današnjega dne sem kruh si v potu svojem služil, j preživljal druge, zanemarjal sebe'. '	.
A danes, ko vstajam na noge
za odpravo suženjstva,
po katerem hrepenjenje
vedno se mi vera in veča,
me zmerjajo, pljujejo v me, preganjajo —
radi bi idejo strli mojo.
Nabilo polne ječe so — a v njih kdo?
Dam odgovor kratek ti:
V ječali vse polno
tovarišev tvojih nedolžnih ječi. -
Sc eno upanje mi ostane: če še tako moči napenjajo svoje, misli ne bodo strli nikoli!
Razvoj rsisreclne zavesti |e predpogoj za zmago proletarske
revolucije.
Meščssnske državne naprave ia nstamove: vojska, triradništvo, policija, so ovira tega razvoja.
Odprava !e - te napravi prosto pot delavskemu razredu.
Sovražniki jugoslovanskega proletariata so tudi narodnjaki in njih društva, knjige, časopisi.
Vaš list5 so drugi, je najvažnejše orožje v boju proti meščanski državi in njenim pomočnikom, narodnjakom.
Čiiajie, razširjajte in podpirajte Delo.
Idrija, F. II.: Spis je nam težko dobiti. Obrnite se na uredništvo «N.» v Ljub. Pondeljek smo vam poslali 2 izvoda lista, ki je edini zahtevane vrste. Naročite se direktno nanj. — Drugič mora biti pismo overovljeno.
Solkan, F. Sprejela ga je sekcija a strankin osrednji odbor sprejema ni še odobril. Ker se menda ni strinjal z udeleži tvi j o.
Opatija: Uči niču sve moguče!
Proletkult
F. S., Solkan: Dveh izmed zadnjih tvojih pesnii nisem objavil, mislim, da v tvojem interesu. Pesem ((Proletarska mati« je v svojem bistvu lepa, le po svoji navadi si preveč, vso stvar raztegnil, tako da izgubi veliko na svoji lepoti. Prepuščam ti da stvar predelaši, to se pravi, da opustiš vse, kar je nebistveno in odveč. V 3—4 kiticah bi bila stvar mnogo, mnogo lepša. Pa tudi so ne drži preveči one zunanje oblike, povej, kakor občutiš1, tudi brez rim, ki niso bistvene. Otresi sc nadalje Gregorčičevega vpliva! Pošlji mogočo kaj proze !	V.
Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunistično stranke Italije.
Odgovorni urednik: Eg-idio Gennari Tiskarna: „11 Lavoratore".
za prodajalno na deželi sprejme
lil Mimo M v liji.
Prednost imajo trgovsko izučeni domačini. Ponudbe, opremljene z referencami in zahtevami se pošiljajo na ravnateljstvo v Idriji.
Ravnateljstvo.
IDI
Delavci, kmetje!
Naročujte se na „DELO“, rčizširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
..DELO" velja v letu 1922 nastopno:
V Italiji: celoletno naprej plačano L. 1040: poluletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20.
V inozemstvu: celoletno naprej plačano L. 16 20; poluletno L. 9-10; 3mesečno L. 4'60.
Naročnino se pošilja vedno naprej. Na samo pismena .naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODADALCI „DELA"I Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA"
TRST - Via Maiolica 10-12.
lire