Leto VI., Št. 22 (»Jutro« xm., Si. 124 a) Ljubljana, ponedeljek 30. maja 1932 Cena 2 Din Upravjiižtvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon šL 3122. 3123, 8124, 8l2f>, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Belen-borgova uL — Tel 8492 bi 24C1 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta «. ia — Telefon 6t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t — Telefon 6t 190. Podr^žnia^ Jesenice: pri kolodvora K J5«. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Bauro- garmerja. OBHHnranHamnn Ponedeljska izdaja Ponedeljska Izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek tjutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti prejs-maua 4 l>in, po raznašataih stavbena B Din mesečno. Uredništvo: Ljubljane: Knafljeva a lica & Telefoa 6t 3122, 8123, 8124. 8125 in 3131 Maribor: Aleksandrova cesta 18. To- leten St 2440 (ponoči 2562>. Celje: Kocenova oL 5. Telefon št 190 Rokopisi m ne rračaja — Oglasi pa tarifu VAŽNE ODLOČITVE V NEMČIJI Sestanek Hindenburga in dr. Briininga — Ofenziva desničarskih krogov proti dr. Briiningu Berlin, 29. maja d. Sestanek državnega ^predsednika Hindenburga z državnim kan-celarjem dr. Briiningom je bil določen za danes ob 11. dopoldne. Razen o podpisu nove zasilne odredbe je dr. Briining razpravljal 7. državnim predsednikom tudi o osebjih zadevah svoje vlade in o vprašanjih zu-hanje politike. Ni še znano, kako se je na tem sestanku rešilo vprašanje nadaljnjega obstoja generala Gronerja v državni vladi. Kakor znano, so v zadnjem času zatrjevali, da bo general Groner odstopil tudi kot notranji minister in da bo prišel na njegovo mesto župan iz Lipskega dr. Gordeler, dočim bi morda prevzel ministrstvo za gospodarstvo državni tajnik Trendelenburg. Ko je general Groner 12. t. m. odložil vodstvo poslov vodnega ministrstva, je bilo v ofici-jelnem komunikeju objavljeno, da bo kon-čnoveljavm prevzel notranje ministrstvo. Od tedaj so oni krogi, ki so upali, da bodo z Gronerjem vrgli dr. Briininga, povečali svoje napore, da bi Gronerja popolnoma odstranili iz vlade in imenovali so tudi že desničarsko usmerjene kandidate kot njegove naslednike. Zato bo zelo značilno za Brii-ningovo vlado, ako bo Groner ostal še nadalje v njej, kar se je odločilo na današnjem sestanku Hindenburga. z Briiningom Ta zadeva se mora smatrati kot ena najbolj kritičnih, o katerih sta se danes raz-govarjala Hindenburg in dr. Briining. Državni kancelar je razpravljal z državnim predsednikom tudi o izpremembah načrta zasilne odredbe, ki jih želi Hindenburg. O teh željah so se bavila tudi pristojna mini- strstva. Dr. Briining je obrazložil Hinden-burgu zlasti glede vprašanja naseljevanja v vzhodnih pokrajinah svoje stališče, ki je tudi stališče ministra za delo Stegerwalda. Kakor znano, je v Vzhodni Prusiji cela vrsta veleposestev bankrotna tako, da se njihova sanacija ne izplača več. Komisar za pomoč vzhodnim krajem naj bi dobil zakonito pravico, da nakupi ta posestva bodici na prostih ali prisilnih dražbah za javne ustanove. V to zadevo se je vmešala zveza nemških dežel, ki bi tudi rada so-odločevala pri prevzemnih cenah ali pa ohranila posamezna bankrotna posestva v lasti dosedanjih veleposestnikov, zaradi česar je tudi vplivala na Hindenburga, da bi se zavzel za to stvar. Gre torej za važno gospodarsko zadevo, o kateri se je odločalo na današnjem sestanku. Kar se tiče zunanje-političnih. zadev, je državni kancelar opozoril Hindenburga, da mora izvesti priprave za lausannsko konferenco samo tedaj, če mu je zagotovljena največja avtoriteta. Vladni krogi so namreč mnenja, da se more ta avtoriteta ustvariti samo s ponovno Hindenburgovo izjavo zaupanja, zaradi česar je postavil dr. Briining Hindenburgu ro vprašanje, kakršno v kritičnih trenutkih običajno postavljajo vladni šefi le parlamentu. V torek se bo sestal svet seniorjev državnega zbora, ki bo zavzel stališče glede na vprašanje sklicanja parlamenta. Računajo, da se državni zbor ne bo več sestal pred lausannsko konferenco. Bremen, 29. maja d. V Burhavu se je ba- Herriot o resnosti položaja v Nemčiji Francoske skrbi zaradi Gdanska — Nemčija gradi kljub krizi vojne ladie — Poljska demarša v Berlinu? Pariz, 29. maja. d. V lvonskem listu >T.e Demoerate je objavil Herriot članek S>od naslovom >Resen položaj«, v kater eni rravi: A" zunanji politiki ne manjka vzrokov za resne skrbi. Položaj je v Nemčiji, kI je preplavljena s Hitlerjevo Idejo, izredno resen Ni izključeno, da so hitlerjevci, kakor so nekateri francoski listi že poročali, po prepovedi svojih napadalnih čet. preložiLi središče svoje organizacije in svoje delavnosti v O-dansk. V Nemčiji! še javno mnenje sistematično hujska proti Poljski, kakor da bi nameravali lepega dne pričeti operacijo proti famožnemu koridorju. S tem pripravljajo razpravo o nemški vzhodni meji. Potniki, ki se vračajo iz Berlina, prinašajo zelo slab t ve-r.ti. Mogoče bodo v Nemčiji, preden bo prišlo do znatnejših odločitev, počakali ra sklepe lausannske koherence. Nemški državni proračun vsekakor ne bo glede na obstoječo brezposelnost, izdelan brf-z tež-koč. Kljub temn pa zahteva nemški vojni minister kredite za gradnjo oklopne kri- žarke >C«. Kakor se vidi, izvaja Nemčija, ki gradi že oklopni kri žarki >AB«, mirno svoj mornariški program. Nemški vojni proračun za leto 1932 se mora torej premotriti zelo natančno z drobnogledom. Prav tako je potrebno nadzirati delo generala Schleicherja. Tudi zadnji politični govori državnega kancelarja dr. Briininga niso primerni za olajšanje dela lausannske konference. Berlin, 29. maja. s. Poljski Usti razširjajo vest, da je berlinski poljski poslanik pod vzel pni državni vladi korake zaradi sklepov zunanjega odbora državnega zbora o posledicah morebitnega poljskega napada na Gdansk, kakor tudi zaradi utrjevanj v Vzhodni Prusiji. Glede teh vesti ugotavljajo v berlinskih diplomatskih krogih, da gre samo za obisk poljskega poslanika pri državnem tajniku Biillowu, ki je naglasi!, da ima državna vlada za utrjevanje takozvanega heilsberškega trikota v Vzhodni Prusiji pravico po pogodbi z medzavezniško poslanišKo konferenco. Italija za nujno pomoč Avstriji Italijansko posredovanje za ženeva. 29. maja d. Odbor Društva narodov za izdelavo predlogov o finančni sanaciji Bolgarije, Grčije, Avstrije in Madžarske, se sestane jutri v mednarodnem zavodu za duševno sodelovanje v Parizu. V odboru so tudi vladni eksperti Francije, Anglije, Nemčije, Italije, Švice, Holandije in Belgije. Kim, 29. maja. d. Italijanska vlada je naročila svojim zastopnikom v Londonu, Parizu in Berlinu, naj se posvetujejo s tamoš-njimi vladami o finančnem položaju Avstrije in o potrebi takojšnjega sestanka finančnih strokovnjakov vlad ter delegacije finančnega odbora Društva narodov, kakor je bilo predvideno na zadnjem zasedanju sanacijo avstrijskih financ sveta Društva narodov. Pred to pobudo italijanske vlade so izšla v italijanskih listih svarila, ki so opozarjala posebno nujno na katastrofalni finančni položaj Avstrije, češ, da ne dopušča nobenega nadaljnjega zavlačevanja in da zahteva dolžnost takojšnjega sklepanja, ako se nočejo povzročiti novi veliki finančni polomi. Pri zunanjem ministru Grandiju se je včeraj vršil razgovor, na katerem so razpravljali o finančnem položaju Avstrije. Navzoči so bili tudi finančni minister, guverner Bance d' Italie in poslanec Beneduce. Na sestanku so bile določene smernice za postopanje poslanca Beneduceja, ki bo zastopal vlado v odboru ekspertov, ki se sestane jutri v Parizu. Pogajanja o novi francoski vladi Akcija za sodelovanje radikalov in socialistov - Zahteve levičarskih radikalov Pariz, 29. maja. č. Levo krilo radikalov je pod vodstvom poslancev Pierpota Ras-bergerya in Dalimiera, ki tvorijo takozva-no skupino »Mladoturkov«, sprožilo energično akcijo za sodelovanje s socialnimi demokrati, da bi se tako volilno zavezništvo mveljavilo tudi v sestavi levičarske vlade. Ta skupina je sestavila program, ki se v notranje-političnem pogledu strinja s tako-zvanim minimalnim programom socialistov. Program zahteva: 1. splošno istočasno in kontrolirano znižanje stroškov za vojna sredstva, 2. splošno arbitražo brez vseh pridržkov, 3. novo mednarodno ureditev vojnih dolgov in reparacij, 4. prepoved zasebnega in mednarodnega trgovanja z orožjem in strelivom, 5. novo ureditev produkcije in izmenjave živjenjskih potrebščin. Ta program bo predložen kongresu stranke, ki bo v torek. Program je za sedaj podpisalo le nekaj radikalnih poslancev, ostali pa so se izgovarjali, češ, da je treba videti, kaj Vo o progrrmu dejal Herriot. Splošno prevladuje mnenje, da bo Herriot odklonil ta program, in sicer povsem zaradi tega, ker j? po govoricah iz političnih krogov vsa akcija naperiena izključno proti njemu. Pariz, 29. maja. AA. Socialistična federacija seinskega departementa je sprejela 2 415 glasovi resolucijo, s katero se socialistična stranka izreka pripravljeno sodelovati v vladi. Predlog resolucije, ki zahteva «a udeležbo na vladi strožje pogoje, je do- bil 2.323 glasov. Ostal! resoluciji, od katerih zahteva prva, naj socialistična stranka ne gre v vlado, druga pa izjavlja, da je stranka pripravljena stopiti v vlado pod pogojem, da dobe socialistični poslanci striktno nadzorstvo nad vsako parlamentarno akcijo, nista dobili nad 1.400 glasov. Obtožbe newyorškega župana Newyork, 29. maja. č. župan Walker je bil postavljen pred preiskovalno komisijo, ki je morala proučiti njegovo delovanje. Ucitak so mu, da je prejemal za zadeve občinskega gospodarstva večje darove in da je z nekim borznim senzalom vodil skupen bančni konto, v katerega je plačeval pod imenom Paul Blook. Walker je izpovedal, da je na ta konto res plačeval njegov stari prijatelj Paul Block. Pred preiskovalno komisijo je bil pozvan tudi Block, ki je izjavil, da je Walker njegov star prijatelj in da mu je dal na razpolago večje denarne vsote ne kot mestnemu načelniku, marveč kot svojemu prijatelju. Vedel ie namreč, da Walker s svojo letno plačo 25.000 dolarjev ni mogel shajati. O (zadevi bo sedaj odločil newyorški guverner. Walkerjevi prijatelji so izjavili, da ga bodo ponovno izvolili za župana, vil na nekem shodu narodno-socialističnl poslanec Goring tudi s stališčem narodnih socialistov proti državni vladi in položajem v Prusiji. Izjavil je, da narodni socialisti nikakor ne mislijo na paktiranje s centru-mom v Prusiji. Kar se je centrum skuhal, bo moral že sam pojesti. Goring je govoril tudi proti zunanji polit ki dr. Briininga ter je končno ponovno poudarjal legalni značaj narodne socialistične stranke, ki bo pobijala sedanji sistem z orožjem demokracije. z volilnimi glasovnicami. Hamburg, 29. maja č. Kakor poročajo, je bil Hitler v petek gost mornariškega poveljstva na križarki ^Koln«. Sprejeli so ga z veliko parado. Pokazali so mu nekaj mornariških vežb in lansirali pred njim več torpedov. Ta uradni sprejem Hitlerja na nemški vojni ladji je izzval silen vihar ogorčenja v vsej nemški javnosti. Miinchen, 29. maia d. Sedaj je bil izgo-tovljen obračun o volilnih stroških narodne socialistične stranke. Koliko- je znano, je volilna propaganda veljala narodno socialistično stranko nič manj '^kor 20 milijonov mark. Narodna socialistična stranka namerava uvesti za pokritje te vsote posebne prispevke svojih pristašev, večji del stroškov pa misli pokriti z vstopnicami na svoje shode. Berlin, 29. maja. s. Pri včerajšnjih nemirih brezposelnih, do katerih je prišlo ponoči v raznih porenskih mestih ter v Stralsundu in Stettinu, sta bila ubiti dve, ranjenih pa 25 oseb. Več ranjencev je v življenjski nevarnosti. Silno neurje nad Osjekom Osijek, 29. maja. č. Davi je v času, ko so se ljudje odpravljali v cerkev, nastalo v Osijek u dn okolici strahovito neurje Med silnim treskanjem ln errmenjeim se je vlila ploha, nato pa je začel razsaja-tl š" silen vihar, k,i je ruval dTevje, odnašal strehe in prevračal kozolce. Mnogso ljudi je bilo ranjenih, govori pa se. da je bilo tudi več ljudi ubitih. Reševalno društvo v OaijeKu je prepeljalo iz okoliških vasi Sanatovac in Bodianci v osiješko bolnico devet hudo ranjenih, od katerih bodo Štirje le težko ostali -pri *ivJ.jenju. Nevihta j® trajala skoro vse dopoldne in je napravila mnogo škoda Rumunske finančne težkoče Bukarešta, 29. maja. d. Vlada namerama zaradi vedno bolj težavnega finančnega položaja skrajšati proračun za tretjino. Predvsem bodo baje zopet zmanjšane uradniške plače. Redukcija proračuna bo izvedena menda še pred 1. junijem. Zaradi neprestanega naraščanja brezposelnosti je vlada sklenila, da bo odvzela vsem inozemskim delavcem, ki so se po letu 1925 naselili v Rum unij a, dovoljenje za bivanje. Izjeme bodo priznane le v posebno utemeljenih primerih. Bukarešta, 29. maja. g. V objavljenem uradnem komunikeju o vsebini poročila francoskega strokovnjaka Rista, se ugotavlja, da vsebuje poročilo več tehničnih opazk, ki se tičejo rumunskih državnih proračunov od stabilizacije rumunske valute v 1. 1929. Te opazke vsebujejo dragoceno kritično sodbo, po kateri se bodo v bodoče ravnali odločilni državni funkcijonarji. Po poročilu bi bilo treba v Rumuniji stalnega posvetovalnega organa v osebi strokovnjaka tuje države. Rist namiguje, da bi bilo mogoče tega strokovnjaka najti morda na ženevskih tleh. Azana o katalonski avtonomiji Madrid, 29. maja. č. V španskem parlamentu, ki že nekaj dni razpravlja o katalonski avtonomiji je imel v petek ministrski predsednik Azana velik govor. Azana je v imenu vlade zavzel stališče glede katalonskih zahtev in se je izrazil za dale-kosežno avtonomijo. Dejal je, da je celota katalonskih zahtev v resnici problem, ki pa ni nerešljiv. Vsekakor je treba odstraniti vse predalekosežne in preveč radikalne zahteve. O popolni odcepitvi Katalonije od Španije namreč ne more biti govora. Prav tako tudi ni mogoče ničesar doseči s popolno združitvijo Katalonije in Španije. Zgodovina zadnjih stoletij je dokazala, da se regijonalne zahteve ne dajo kar tako zlepa odstraniti s površja. Tudi v sedanjih časih ne bo mogoče katalonskega problema kar črtati z dnevnega reda. Španski parlament mora do dna proučiti katalonske zahteve, jih spraviti v sklad z ustavo ter v tem okviru izpopolniti. Ministrski predsednik je nato apeliral na vse republikance, pa tudi na radikale in njihovega voditelja Le Roussa, da skupno z vlado rešijo katalonski problem. Govor Azane je žel veliko odobravanje. Mesec dni v zraku London, 29. maja. AA. Gospa Victor Bruce je včeraj poletela s svojim možem iz Londona v Gibraltar. Drzna letalka namerava doseči nove svetovne rekorde in si je v to svrho zamislila velik letalski načrt. Ostati hoče v zraku v poletu okrog sveta mesec dni. V odmorih bo pilotiral njen mož. Kurivo ji bodo dobavljali dvakrat na dan, in sieer z vrvmL Obvezno zavarovanje avtobusnih potnikov Z nakupom voznega listka bo vsak potnik plačal tudi zavarovalnino za primer smrtne nesreče in trajne ali začasne delanezmožnosti Beograd, 29. maja. r. Kakor smo že poročali, je minister za trgovino in industrijo z ozirom na vedno pogostejše avtobusne nesreče izdal uredbo o obveznem zavarovanju vseh avtobusnih potnikov in njihove prtljage. Uredba določa, da morajo vsa avtobusna podjetja zavarovati potnike pri zavarovalnem društvu, s katerim bo država sklenila tozadevno pogodbo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sedaj izdalo navodila za izvršitev te uredbe. Zavarovalna pogodba je sklenjena z evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beograda. Obvezno zavarovanje se deli za promet na dolgih progah in za avtobusni promet na lokalnih progah. Zavarovati se morajo vsi potniki, ki potujejo z avtobusi ali drugimi motornimi vozili avtobusnih podjetij, ki obavljajo reden potniški promet. Zavarovalnina za eno osebo znaša največ 25.000 Din za primer smrti, 25.000 Din za primer stalne invalidnosti in 100 Din dnevno za primer začasne delovne nesposobnosti kot podpora za stvarno nastale stroške zdravljenja in izgubo zaslužita, toda najdalje za leto dni in največ do 25.000 Din. Ista višina zavarovanja velja tudi za ponesrečene osebe, ki sicer niso bile za časa nesreče potniki kakega avtobusnega podjetja, so se pa ponesrečile od avtobusov ali motornih vozil avtobusnih podjetij. Vsak potnik, ki potuje z avtobusom ali motornim vozilom avtobusnega podjetja, s katerim se vrši reden potniški promet na področju kraljevine Jugoslavije, je zavarovan brez vsake formalnosti že z nakupom vozne karte, in sicer za primer nesreče za časa vožnje, odnosno za tako dolgo, kakor velja vozni listek. Zavarovanje polniške prtljage in drugih predmetov, ki jih imajo potniki pri sebi znaša največ 500 Din. Najvišji skr.pni iznos odškodnine, ki se mora izplačati na račun zavarovanja za telesne poškodbe dobljene pri avtobusnih nesrečah enega podjetja, tretjim osebam, ki niso potniki, v primeru katastrofe, pri kateri bi bilo istočasno poškodovanih več oseb, ne more presegati 300.000 Din, odškodnina za prtljago in uničene predmete pa v enern primeru ne nad 30.000 Din. Zavarovalninska premija se ravna po daljavi proge, in sicer pri daljših progah do 25 km 1 Din, do 50 km 1.50 Din, do 75 km 2.75 Din, do 100 km 3.50 Din, nad 100 km 4.50 Din. v lokalnem prometu pa 0.25 Din. To premijo plačajo potniki obenem z voznim listkom, v koiega ceno je ta zavarovalnina že vračunana. Posvetitev Doma bo jevnikov v Beogradu Kongres Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov kraljevine Jugoslavije Beograd, 29. maja. p. V navzočnosti številnih delegatov iz vseh pokrajin države se je vršila danes slovesna posvetitev Doma bojevnikov, obenem pa je bil otvorjen kongres Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Iz dravske banovine je bil zastopan mariborski pododbor, dočim ljubljanski pododbor ni poslal svojih delegatov. Iz Maribora so bili navzoči predsednik g. Jakob Perhavec ter gg. Vladimir Korber, Dominik Lušin in dr. Fran Šalamun. Nj. Vel. kralja je zastopal na svečanosti in na kongresu prvi adjutant general Ječmenič. Navzoč je bil nadalje minister dvora, zastopniki ministra vojske in mornarice ter številni aktivni oficirji. Dopoldne ob pol 11. je patri-jarh Varnava posvetil novi Bojevniški dom. Pri tej priliki je imel predsednik Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov polkovnik Milan Radosavljevič lep govor, v katerem je naglasil potrebo sloge, ki naj jo simbolizira tudi ta skupni dom. Popoldne ob 4. je bil v krasni dvorani tega doma otvorjen kongres. Uvodoma so bile z dolgotrajnimi ovacijami sprejete pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in ministru vojske in mornarice. Nato je sledilo čitanje obširnih poročil upravnega in nadzornega odbora ter ženske sekcije »Fidaca«. V krasnem govoru je pozdravil kongres zastopnik udruženja francoskih bojevnikov Poilus d' Orient general Lorraine, ki se je spominjal tradicijonalnega zavezništva in bratstva med jugoslovenskimi in francoskimi bojevniki in naglasil, da lahko jugoslovenski bojevniki vselej računajo na zvestobo svojih francoskih tovarišev. Končno so zastopniki poedinih pododborov podali svoja poročila. Za mariborski pododbor poročal g. Perhavec, ki je stavil tudi razna konkretne predloge glede pomoči in podpore onim bivšim bojevnikom, ki se nahajajo sedaj zaradi brezposelnosti v bedL Kongres se bo jutri še nadaljeval. Zvečer se je vršila skupna večerja v hotelu Union. Mušanov o bolgarski zunanji politiki Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister o narodnih manjšinah in odnošajih s sosedi ravnanje s svojimi rojaki v tujini, s terq nikakor noče izzvati nesoglasja z drugimi državami. Njen namen je le, da omogoli ša večje zbližanje in prijateljstvo s svojimi sosedi. Zatem je Mušanov govoril podrobno o odnosa jih Bolgarske do posameznih držav. Glede Tardieujevega načrta o podunavski zvezi je Mušanov podčrtal, kako je ta načrt vzvišen in kako plemenit je duh, ki ga pre-šinja, pripomnil pa je, da je ta načrt kaj malo ustvarljiv. Govoreč o gospodarski obnovi se je Mušanov zahvalil Društvu narodov za doslej dovoljene finančne olajšave. Glede obveznosti bolgarske države do lastnikov njenih zadolžnic je izjavil, da je Bolgarska v tem pogledu še vedno pokazala svojo veliko in iskreno vnemo. Vedno je skušala doseči sporazum direktno z lastniki zadolžnic, ker je bila mnenja, da je vsaka rešitev za Bolgarsko ugodna. Ravnala se je pri tem vedno po nasvetih finančnega odbora Društva narodov, ki jih hoče tudi v bodoče upeštevati, čeprav se je v zadnjem času gospodarski in finančni položaj Bolgarske poslabšal. Sofija, 29. maja. AA. Po končani razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je predsednik vlade in zunanji minister Mušanov govoril o bolgarski zunanji politiki in med drugimi izjavil, da med bolgarskimi strankami ni razlik v naziranju glede zunanje politike. Razen tega Bolgarska nima posebnih ambicij. Vse njene težnje gredo za tem, da okrepe prijateljske stike s sosedi in da si pridobe naklonjenost velesil. Oboje potrebuje Bolgarska za svoj gospodarski in socialni preporod ter za svoj notranji razvoj v miru. Predsednik vlade se je zahvalil vsem državam, ki so kakorkoli podprle ta stremljenja Bolgarske. Bolgarska tudi v bodoče ne bo odklanjala žrtev, kadar bo šlo za te cilje. Vse politične stranke na Bolgarskem pa zahtevajo obenem, da morajo tudi drugi spoštovati bolgarske pravice, zlasti pa pravice, ki jih ima Bolgarska glede narodnih manjšin na podlagi mirovnih pogodb. Na to zahtevo Bolgarske naj bi njeni sosedi ne gledali po strani, ker izhaja iz samih mirovnih pogodb in je v skladu s splošnimi stremljenji narodov po pravici, človečnosti in morali. Bolgarska, ki zahteva primerno človeško Pred lausannsko konferenco Sestanek ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov velesil — Predlog za sklicanje svetovne gospodarske konference naslednjem: 1. Obnova kupne moči, 2. orno-gočenje izmenjave blaga z državami, ki so opustile zlati standard, 3. zmanjšanje trgovinskih omejitev, 4. znižanje trgovskih dolgov srednje Evrope in Južne Amerike. List pravi, da se morajo ta vprašanja nemudoma rešiti, ako se hoče preprečiti splošen polom. Protivojni kongres Pariz, 29. maja. s. Pisatelja Romain Ro-land in Henry Barbusse sta objavila v »Humanitč« proglas, ki napoveduje sklicanje mednarodnega kongresa proti vojni. Kongres, ki bi se sestal 28. jumja v ženevi, je nameravan kot protest proti postopanju Društva narodov v japonsko - kitajskem sporu in proti brezuspešnosti razorožitvene konference. Ženeva, 29. maja. s. Semkaj so dospele vesti, da se bo baje pred lausannsko konferenco vršil nov sestanek ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov velesil. Ta ministrski razgovor se bo baje pričel dne 10. junija v ženevi. London, 29. maja, d. Vsi listi se bavijo z bližnjo lausannsko konferenco. »Daily Herald« smatra to konferneco kot poslednjo možnost, da se prepreči splošen polom svetovnega gospodarstva. Svet bo mogoče rešiti, če se bo posrečilo pretvoriti repara-cijsko konferenco v svetovno gospodarsko konferenco, ki naj bi preiskala vzroke sedanje gospodarske krize. Ker so Zedinjene države, kakor tudi Anglija, pripravljene sodelovati na taki konferenci, se morajo nemudoma povabiti tudi ostale prizadete države. Naloge te konference označuje list v Narodni delavci za svoje pravice Uspel delegatski zbor Narodne strokovne zveze — Pregled dela zveze za delavski stan — Počastitev 50 letnice predsednika Juvana Ljubljana, 29. maja. Devi so se v dvorani Delavske zbornice tia Miklošičevi cesti zbrali zastopniki na-jrodnega strokovnega delavskega gibanja iz vseh industrijsko pomembnejših krajev ^dravske banovine na svojem vsakoletnem delegatskem zboru, d-a pretrcsejo probleme delavskega življenja v tem hudem času krize in svoicmn gibanju določijo smernice za bodočnost. Večina delegatov ie prispe!« liti za marsikatero uslugo. Četudi je NSZ strokovna organizacija, je* treba na zboru govoriti tudi o političnih akcijah. Nikakor nam ne more biti vseeno, kako je urejer.a država, za katero je padlo mnogo naših žrtev. Ob preobratu so bili nacionalni železničarji tisti, ki so s svojo narodno zavestjo pomagali preprečiti, da se narodno osvobojenje ni izgubilo v pretirane ekstre-me. Zato imamo narodni delavci pravico. v teku včerajšnjega dne in sinoči so imeli I da tudi povemo svoje, obenem pa se bomo skupno večerjo v hotelu Bellevue. ki so se -------1——" ,<•,•. .je v velikem številu udeležili tudi člani {ljubljanske podružnice Narodne strokovne zveze. Ta večer je bil posvečen počastitvi petdesetletnice predsednika NSZ Rudolfa Juvana in izgovor j ni,h je bilo več napitnic jubilantu. Govorili so tajn:k g. Kravos, zastopnik l"druženja narodnih železničarjev Zupan :n zastopniki zunanjih podružnic. Večera se je udeW'1 tudi narodni posla-knec g. Pustoslemšek. ki je prisrčno aklami-fran v iskrenih bese'^h pozdravil zbrane tdelegate in čestital jubilantu. V imenu stanovskih tovarišev je g .Tu ven a pozdravil g. ITelan. Ves večer je potekel v veselem raz- položenju. Otvoritev Kma'u po 9 uri davi je predsednik ctvo-)t'1 zbor in pozdravil delegate, zlasti one 'z bolj oddaljenih krajev, iz Maribora, Ptuja, Jesenic, iz rudarskih revirjev, ki so pršli. da izp">vcdo ž;l;e in težnje našega dela" stva in da «e z m sli jo in z dejaniem zberejo k borb' za napredek nacionalnega delavstva. Doslej je NSZ svoj vsakoletni delegatski zbor zmerom združila s široko organiziranim strokovnim kongresom, ki eo se vršili vsako 'eto v drugem kraju in s katerimi je zveza vsej javnosti pokazala, kaj je in kaj hoče. Letos je zaradi gospodarskih neprilik zbor brez kongresa: letos ni časa za pomp, treba se je zbrati k tihemu, resnemu, notranjemu delu. resno je treba premisliti in se odločiti, kaj naj se stori. S temi dnevi 6topa zveza v svoje jubilejno leto: letos poteče 25 let, kar se je v Trstu ustanovila Narodna delavska organizacija. katere idejna ;n zgodovinska naslednica je NSZ. Zbrali smo se. je predsednik nadaljeval, da položimo račune za pretek'o delovno leto. Naša poročila ne bodo razveseljiva. Toda naš zbor bo napravil sklepe, po katerih se bo nadalje vt-šila naša delav»ka politika in naš cilj je, da čimbolj olajšamo položaj našega delavstva tako v naši banovini kakor v vsej državi. Pri tej priliki naj pozdravim tudi zastopnike našega narodnega časopisja, ki je ves čas podpiralo naša stremljenja. Po raznih uvodnih formalnostih, po izvolitvi verifikacijskega, kandidacijskega odseka in odseka /a sestavo resolucij, kar je bilo vse soglasno sprejeto, je tajnik g. Kravos ugotovil, da je na zboru prisotnih £>7 delegatov, ki zastopajo 24 podružnic in 4 strokovna društva, včlanjena v NSZ. Nato je spet povzel besedo predsednik gosp. Juvan. Predsednikovo situacij sko i;e-££Io Po vsem svetu vlada gospodarska kriza. Položaj delavskega razreda v Evropi in drugod je v nebo vpijoče slab. Armada brezposelnih po svetu šteje danes ogromne milijone. Še celo bogate države kakor Amerika, Anglija, Fr i. ji ja, imajo milijone brezposelnih delavcev, zato ni prav nič čudnega, da je val krize in bede ia-jel tudi r.as. Kriza pač na vsem svetu zadeva predvsem delavce. Jugoslavija ni predvsem industrijska država, pri nas je nad 75 odstotkov prebivalstva malih kmetov; delavski stan ni tako številen, toda kljub temu smo hudo prizadeti, ker tudi pri nas že vlada brezposelnost in pomanjkanje. Toda naša kriza bi lahko b la nekoliko manjša. Industrijske izdelke bi vse lahko producirali doma, toda dan za dr.em se obširne dobave naročajo v inozemstvu, naša podjetja pa počivajo in naši deVavci so brez dela. Redukcije so na dnevnem redu in pri tem so prizadete vse stroke, zlasti železna, tekstilna in rudarska industrija. Toda mnogo teh redukcij se je izvršilo povsem brez potrebe; podjetniki se pač ne znajo prilagoditi času in oni bi radi v tej dobi krize zaslužili prav tako, kakor so za časa konjunkture. Nekatera podjetja 60 lani kijub iredukcijam, kljub skrčenemu obratu izkazala prav toliko dobička, kakor so ga prej v normalnih razmerah. Delavec mora nositi vsa bremena in zato je upravičen, da trka na vrata oblastev, naj 6e ta bremena, 'ki jih na.la.ga kriza, pošteno porazdele na vse stanove. NSZ v preteklem letu ni manjkala ni->k'er. kadarkoli je šlo za izboljšanje delavskega položaja. V delavskem gibanju pri :ras si stojijo tri fronte nasproti: narodna, marksistična in krščansko-socialna. Položaj je pri nas drugačen kakor drugod, pri nas n:smo še utrdili nacionalne ideje, pri nas Tli kruha za naše. Tujci zavzemajo pri nas velik de! višjih mest, naš človek je dober le za lo-uito in kramp, že to dejstvo je zadosten dokaz, da naše delavstvo potrebuje svojo narodno organizacijo Našemu dela vcu. ki je v tujini povsod visoko cenjen in spoštovan, moramo v domovini nie.govo veljavo šele priboriti V tem se NSZ bistveno loči od interacijonalnih organizacij, k1' tega važnega nacionalnega momenta ne priznavajo. NSZ ima svoja zastopstva po delavskih •ocialih institucijah: tako ima pri Delavski zbornici 11 zastopnikov in 2 člana v upravnem odboru. Toda te delavske institucije posta'ajo vedno bolj domena internacionalnih organizacij, česar na NSZ nikakor ne bo smela dopustiti. Zboir zahteva nove svobodne volitve v Delavske zbornice, sedenje uprave nimajo več ne zaupanja pri delavstvu ne zakonite veljave. Po ostalih socialnih zavodih so razmere bolj ali manj slične. Narodni delavci smo od vsega početka E ozdravili politiko 6. januarja in 8. novem-ra smo v Slovenija dali poslancem najmanj 15.000 glasov. V narodni skupščini delavci nimamo svojega zastopnika, toda viadi^ in poslancem, zlasti pa ministroma gg. vaucev počen' in da zaščiti kar najbolj /se ogrožene secirane interese, ki slone na delamo/m %ti zavarovancev, da je obligatorno in javnopravno zavarovanje gospo larsire Kor sti za delavca in nameščenca. Obi:gatorno zavarovanje je najcenejše, kar dokazuje tudi dejstvo, da je gospodarska kriza prisilila celo one države, ki so do sedal imele samo zasebnopravno zavarovanje da so uvedle obligatorno. Dalje je govoril o novi palači, njenih napravah, o prispevnih tarifah, o zdravstvenih ustanovah, o reformi tn bodočem razvoju socialnega zavarovanja, na koncu se jo pa zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do gradnje in opremili to palačo. Za tem je .pozdravil slavnost nredsei-nfk SUZOR iz Zagreba g. Haranina. v imenu g. bana je izročil čestitke načelnik zdravstvenega oddelka bansKe uprave g. dr. Mayer, v Imenu mariborske mestne občine in odsotnega župana dr. Lipolda podžupan g. Rudolf Golouh, za Delavsko zbornico njen predsednik g. čobal, za Zbornico za TOI in mariborske gospodarske kroge narodni poslanec, ravnatelj g. Anton Krejči, ki je naglašal potrebo po poenostavljenju osrednje uprave, za SUZOR v Zagreba je govoril generalni ravnatelj g. G laser, za Pokojninski zavod g. dr, Sagadin, naposled pa je povzel besedo minister v pokoju g. dr. Kukovec, kj je kot bivši minister za socialno politiko obrazložil historijat nastanka in izvedbe zakona o socialnem zavarovanju dela-, cev. Ko se.m postal minister za socialno politiko, je izjavil g. dr. Kukovec, sem k sreči n;išel v ministrstvu celo vrsto strokovnjakov, ki so obvladali praktične strani tega vprašanja. Delo ni i>ilo lahko, ker je bilo v vsaki pokrajini zavarovanje drugačno, v Srbiji ga pa sploh nI bilo. Za podkigo je služil hrvatski zakon, n.i je bil izpopolnjen in smo ga uporabili Kot uied-bo za vso državo. Delo je naletelo na hud odpor pri nasprotnikih sociala.^a zavarovanja. Ko pa je postala nevarnost, da bo uredba razveljavljena, sem storil vse, ia se izpremeni v zakon. Zakon je bil sprejet. Pri razmišljanju, aLi naj bo zavarovanje državno ali avtonomno, sem se odločil za drugo in dosegel tudi to, da je prišla oentrala v Zagreb. Uspehi, ki so se pokazali v desetih letih, kažejo, da smo na storjeno delo lahko ponosni Ln upravičeno praznujemo lOletnico. Nato je komisar g. Tavčar prečltal še pismene brzojavne pozdrave župana dr. Lipolda, dr. Plesa, dr. Kreka in dentista Hoppeja ter pozval delegate in goste k blagoslovitvi Poslopje je nato blagoslovili ob številni asistenci knezoškof gospod dr. Karlin. Po blagoslovitvi je bil ogled razstave fcn naprav. Razstava, nameščena v rutncjaB do konca, m se razšli navdisšeni tn z vzkžS-ki H& oTg3mz3«cijo 2a njen o^prccicfk^ SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Hitro v rokah pravice Orožniška patrulja je ustavila pri Zagorfti dva neznanca, ki ju je razkrinkala kot vlomilca v Dnsovškovo gostilno v Hrastniku Zagorje, 29. maja. Orožniška patrulja, ki je korakala predvčerajšnjim popoldne službeno po železniški progi proti Trbovljam, je naletela sredi pota na dva možaka, ki sta stopala ob Savi. Bila sta legitimirana, nato pa so jima orožniki preiskali še prtljago in našli pri neznancih okrog 20 škatel cigaret, raznovrstni tobak in drugo blago sumljivega izvora. Popotnika sta bila aretirana in privedena na tukajšnjo orožniško postajo. Komandir postaje je takoj vprašal telefonsko na soseclnje orožniške komande, ali ni bil v soseski zadnje dni morda izvršen kak vlom. Pa je prišel re3 ustrezajoč cdgovor iz Hrastnika ob Savi. V noči na petek se Je lzvrSfl vlom v hrastniško gostilno pri Drnovšku. Domačini so zjutraj zapazili sledove neljubega nočnega obiska. Pri omari, kjer so hranili cigarete, denar in druge drobnarije, so bi- \ la odtrgana vrata tn nočni gost je tzpra»- nil vso zalogo. Iz gostilne pa so bili odneseni tudi čevlji in aktovka- Ugotovilo se je, da sta prav oba aretiranca vlomila pri D rnovškevih. V preiskavi sta Izjavila, da sta oba brezposelna in da Iščeta po svetu dela. Rudar Graelišnik je doma iz Mežice in je bil zadnje čase za trgovskega potnika v Avstriji, njegov drug, mehanik Ribar, pa je doma iz Brarlovč. Po posrečenem vlomu sta nameravala izginiti proti Ljubljani Ker sta sa pa bala, da ju bodo zasačili pri vsb pu v vlak na hrastniški postaji, sta šla peš do Zagorja, kjer bi stopila v vlak: in bi nato nadaljevala pot v Ljubljano. K sreči pa ju je patrulja zajela tik pred našo postajo in sta oba ptička zdaj za zapahi. Po poizvedbah, ali nimata še morda kaj drugega na vesti, besta oddana sodišču v Laškem. Taksa za najemninske pogodbe Beograd, "29. maja. AA. Na vprašanje, kako naj se razume predpis 4. pripomb k tarifni številki 14 in tarifni številki 33 taksne tarife, kadar gre za podeljevanje v zakup stanovanj in lokalov v državnih poslopjih, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal na podlagi čl. 43. zakona o taksah to-le pojasnilo: Drugi odstavek IV. pripombe k tarifni številki 14. taksne tarife določa, da morajo lastniki stanovanj in lokalov pismeno napraviti pogodbe o zakonu in plačati takso. Ta določba odreja, da gredo stroški pogodb in taks v teh pogodbah samo v breme lastnikov stanovanj in lokalov. Ker je pri podeljevanju stanovanj in lokalov v državnih poslopjih lastnik država, ki je po točki 2. čl. 15. zakona o taksah oproščena vseh taks, je država s tem oproščena tudi plačila takse za pogodbe o zakupu stanovanj in lokalov v svojih poslopjih. Prav tako jc država oproščena tudi plačila taks po tar. št. 33. taksne tarife za potrdila ali priznanice o sprejetju zakupnine za stanovanja in lokale v svojih poslopjih. Naša razstava na sokolskem zletu v Pragi Beograd, 29. maja. Na pobudo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine priredi Kolo srbskih sester s sodelovanjem ženskih društev iz vseh krajev naše države na vsesokolskem zletu v Pragi pod pokroviteljstvom češko-jugoslovenske lige razstavo narodnih vezenin in izdelkov domače obrti. Razstava bo v prostorih umetniško-obrtnega muzeja, ki je v neposredni bližini parlamenta. Obenem bo organizirana prodaja razstavljenih narodnih vezenin in izdelkov domače obrti. Ker se bodo zleta udeležili slovanski Sokoli z vsega sveta, bo ta razstava odlična prilika, da se seznanijo s tem področjem našega gospodarstva. Izvoz zlata iz Amerike Washington, 29. maj. č. Izvcz zlata je dosegel v preteklem tednu rekordno količino. Izvozili so zlata za 75 milijonov dolarjev. Največ so ga odpeljali v Evropo ozirema v Francijo. Kakor poroča dopisnik Reuterjevega urada, razpolaga Federalna rezervna banka še z milijardo dolarjev nevezanega zlata, ki zadostuje za kritje denarnega obtoka in za odplačilo vseh kratkoročnih dolgov. Objave »Pod ležno zastavo« v Elitnem krmi Ma-tiči. Včerajšnja premi jera filma »Pod Laa-no zastavo« je dokazala, da vkda med publiko za špijonainc filme veliko zanimanj«. Mnogoštevilni posetniki so z napetostjo sledili velezanrimiveimi dejanju. V filmu vidimo tajinstveno rovarjenjc vohunov med svetovno vojno. Gharlotte Susa, krasna blondinka, je špijonka ruske armade. Kot bolničarka se je vtihotapila med nemške oficirske kroge in poročila mladega oficirja nemške žpiionašne službe. Kot taka je imd la možnost zvedeti za marš-katere t®.jn«, katere je s pridom izdajala Rusom. Naposled je prišla reč le na dan, toda lažna žena je še pravočasno zvedela za razkritje. Zapustila je svojega moža in zbežala v Rusijo. Vse dejanje se razvija v nagl-em tempu z veliko napetostjo. V glavnih vlogah filma stojita dva najboljša reprezentanta nemškega filma, lepa ChaTlotte Susa in Gustav Frohlich. Tudi vse ostale vloge so izvrstno zasedene. Film zasluži vso pozornost publike in naj si ga vsakdo ogleda. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franc Jožefove grenčice« jako delovanje črevesja in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franc Jožefo-vo vodo« tudi pri zamašenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, rn sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franc Jožefo-va grenčica« se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Milijardi o jamstvo za ameriške banke Washington, 29. maja. s. Reprezentančna zbornica je sprejela zakonski osnutek, ki ustanavlja garancijski fond v višini milijarde dolarjev. Ta fond je namenjen za kritje depozitov v polni meri pri bankah, ki so članice federalnega rezervnega sistema. Sneg v Franciji Pariz, 29. maja. č. V ckolici Montpeliera je v petek ponoči divjal si!en vihar, ki mu je takoj nato sledil snežen metež. Snega je padlo za 15 cm. Sneg je prizadejal veliko škodo na polju. Predelitev Zuiderskega jezera Amsterdam, 29. maja. s. Včeraj je bilo zaključeno 121etno delo na nasipu, ki je razdelil Zuidersko jezero v dva dela. Proslava se je vršila opoldne blizu kraja Den Oeverja na otoku Vieringenu. Zuidersko jezero je sedaj z nasipom lečeno od Severnega morja. Najnovejša pridobitev ljubljanskega tramvaja Ljubljanski tramvaji so prvi v Jugoslaviji, ki uporabljajo valjkaste ležaje LJubljana, 29. maja. V poslednjih, dneh je prejela. Splošna maloželezniška družba od brodske tovarne vagoncv več novih motornih tramvajskih voz, ki so bili takoj postavljeni v redni promet na progi Vič-št. Vid. Ti novi vozovi imajo posebnost, da so na njih montirani valjkasti ležaji, kar je pri nas v Jugoslaviji prvi pojav. Kroglične ležaje je dobavila švedska tovarna SKF (Svenska Kul-lagerfabriken) v Goteborgu in jih tudi pc svojih strokovnjakih montirala. Valjkasti ležaji pomenijo ne samo veliko tehnično pridobitev v pogledu sigurnosti, temveč tudi v gospodarskem oziru; napram dosedanji konstrukciji prihranijo namreč 10% na električnem toku in 80% na mazivu. Glede na to, da je Ljubljana edina v Jugoslaviji, ki je na svojih tramvajih poizkusila in izkoristila najnovejše tehnične prednosti, smo se obrnili na zastopnika SKF inž. Struno, ki nam je rade-volje dal potrebne podatke. V opis ležajev se. ne bomo spuščali, ker je njih oblika splošno znana. Valjkasti Je-žaji obstajajo v glavnem iz dveh vrst obro-čev, ki oklepata košek, ki vsebuje dve vrsti krcglic, odnosno valjev. Zunanji obroč je sferičen in je cela konstrukcija taka, da vsebuje pri najmanjši prostornini največje mogoče število kroglic (valjev) z največjo nosilnostjo. Kako so začeli uporabljati valjkasta ležišča in kaj je njihova prednost? Pri težkih vozilih se pora ji velik odstotek energije na tem, da se pri početku premikanja in med vožnjo premaga trenje v oseh. To nepotrebno tratenje energije se je izkušalo odpraviti in da nimajo danes avtomobili krogličnih ležišč, ne bi nikdar dosegli tako velikih brzin. Problem ležajev je bil pri tramvajih in železnicah, sploh pri vozilih na tračnicah, izredno važen. Pokazalo se je, da navadni ležaji, kakor se uporabljajo še danes pri naših železnicah, niso tehnično na vrhuncu. Strokovnjaki so dolgo iskali pota, da zmanjšajo preveliko trenje in švedski tovarni SKF je uspelo, da konstruira ležaje, ki čisto ustrezajo vsem zahtevam. Poizkuse s krogličnimi ležaji so prve začele švedske državne železnice, kar se pa jim zaradi velike teže vczil ni posebno obneslo. Pred desetimi leti je uspelo konstruirati novo tipo: sferične valjkaste ležaje. Kroglice bi se zaradi velike teže lokomotive ali vagona kaj kmalu deformirale, kar je pri valjkastih ležajih izključeno. Ti-ležaji so se zaradi velikanskih prednosti, ki jih prinašajo, kmalu razširili po vsem svetu. Danes jih uporabljajo na tramvajih skoro vsa večja mesta v Evropi in Ameriki. Ležaji so plombirani :n jih je treba mazati le enkrat na leto. Pri švedskih tramvajih se je pokazalo, da mazilo v valjkastih ležajih ne zamrzne tudi v najhujših zimah. Glavne prednosti ležajev so, da se ne morejo segreti, da je cdpor pri začetku vožnje in med njo mnogo manjši in se torej tok lahko izklopi prej, pa se vendar prevozi razdalja med dvema pr stajama v enakem času. Povprečen prihranek na toku znaša 10%, kar nam kaže najbolj dejstvo, da je na primer električna železnica v Kopenhagenu prej porabila letno za 1,300.000 kron toka, sedaj pa, ko uporablja valjkaste ležaje, za 130.000 danskih kron manj. Tudi poraba maziv je manjša, redno mazanje povsem odpade in je popolnoma jasno, da st> vzdrževalni stroški mnogo manjši. Jugoslovenske železnice so za zadevo pokazale popolno razumevanje, vendar sedanji hudi gospodarski položaj zadržuje preureditev. Poizkusi v Beogradu so ugotovili, da je mogoče premakniti z mesta vagon, težak 35 ton, ki ima valjkaste ležaje, s težo 120 kg. Naša javnost bo vsekakor znala ceniti stremljenje Splošne maloželezniške družbe v Ljubljani po tehničnem izpopolnjevanju. žalosten zaključek družinskega prepira Po hudem sporu je novomeški posestnik Jakob Planin-šek ubil svojo ženo — Edina priča žalostnega dogodka je bil 11 letni sinček Novo mesto, 29. maja. Včeraj okrog pol 17. je prispel iz Ljubljane z vlakom domov posestnik in strojar, 46 letni Jakob Planinšek, stanujoč na Ra-dovljovški cesti. Doma se je iz neznanega -zToka razvil med njim in njegovo ženo leleno prepir. Kmalu po tem prepiru je *ačula sostanovalka gospa Marija Cigaletova, ki je pripravljala za večerjo drva, kako je il letni Planinškov sinček na vso moč zavpil v kuhinji: »Mama! Mama!« Nato je Cigaletova še slišala glas njegovega očeta.: »Franci, prinesi vode!« Ko je čula Cigaletova te besede, je odhitela v Planinškovo kuhinjo, kjer se ji je nudil žalosten prizor. Na tleh je ležala Pla-ninškova žena brez vsakih znakov življenja. Cigaletova je poiskala kisa in pričela močiti pobito ženo, obenem pa je poslala po primarija g. dr. PavliCa, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Kako je bil izvršen uboj, še ni točno ugotovljeno. Planinškov sinček 11 letni Fran-ček, ki je bil priča žalostnega prizora med materjo in očetom, je bil, preden so prišli orožniki, po svojem očetu poučen, kako naj govori. Na vsa vprašanja je fantek spočetka res odgovarjal, da je mati samo padla po betonskih stopnicah, ki vodijo iz kuhinje v klet, naposled pa si je le premislil in je izpovedal, da je mater udaril po glavi oče, nato jo je prijel za vrat in jo vrgel po globokih stopnicah, na katerih se je ubila. Zaslišan je bil tudi oče posestnika Planinska, ki je izjavil, da je njegov sin, ko je prispel s postaje, pričel doma takoj vpiti na svojo ženo, jo udaril nato z roko po obrazu in rekel, da ne zasluži drugega, kakor da jo ubije. Zaradi tega nelepega prizora se je Planinškov oče odstranil iz hiše. Ko je pozneje prišel domov, je našel svojo snaho že mrtvo, v hiši pa orožnike, ki so Fina odvedli v zapor. Planinškov oče je tudi izjavil, da je že davno slutil, da bo snaha postala žrtev svojega lastnega sina, ki ji je ob vsakem prepiru grozil. Družinska tragedija je vzbudila po mestu veliko razburjenje. Preiskava bo ugotovila, kaj je bil pravi povod zločina. ★ Naknadno so se zvedele nekatere podrobnosti. Nekaj časa pred ubojem so prišle k. Plamnškcv: po solato hčerke trgovca g Kopača, ki niso prav nič opazile, da bi bila PLaninškova vinjena, zaradi česar bi se mogla morda sama ubiti na stop- nicah, kakor je izpovedal prvotno 11 letni sinko Franci. Druga še važnejša priča, ki je prispela po dogodku v Planinškovo hišo. je 20 letna Anica Stauševa iz Šmi-hela, ki je tudi prišla po solato. Plan.n-škove ni več videla, pač pa je v kuhinji opazila, kako je 11 letni sinko ožemal v neki posodi krvavo cunjo, dočim je oče Jakob pri tem dejal sinku, naj reče orožnikom, da je mati sama padla po stopnicah Med zakoncema je nastal prepir kmalu po moževem prihodu iz Ljubljane. Šlo je za nekaj desetakov, ki jih je pokojnika izkupila za solato in jih ni hotela dari možu. Truplo Planimškove so prepeljali v šmihelsko nn ■ vašnico, kjer se bo jutri sestala sodna komisija, da ugotovi pravi vzro£ njene smrti. Blejska kronika Bled, 29. maja. Letoviščarjev imamo že nekaj sto, ki se dobro počutijo na Bledu. Cene so letos neprimerno nižje od lanskih. Tudi prvi kopalci so se že pojavili v Kendovem kopališču pod blejskim gradom. Ako bo ugodno vreme, bo Bled kmalu poln letoviščairjev. Del banovinske ceste od hotela »Toplic« pa do Mirnega pridno posipajo in popravljajo. Pri tem delu uporabljajo parni valjar. Ta cesta, ki ima največ prometa, bo kmal urejena in bo s tem posebno Mlimanom zelo ustreženo. Pred kratkim so pokopali na Bledu 15-letnega dečka Antona Kolmaoia, ki se je obesil na domačem skednju. Dečku se je omračil um. Tudi njegov brat se je pred tremi leti obesil v podstrešju. Na Bohinjski Beli pri Bledu je na pašr gad pičil 71etnega Franceta Upela, sina progovnega delavca. Dečka so sicer takoj poslali k zdravniku, ki mu je dal injekcijo, toda njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga morali posla/ti v ljubljansko bolnico. Zapeka, številna zdravniška strokovnja-ška poročila potrjujejo, da so tudi na ledvicah in protinu bolni, revmatiki, na kamnih in sladkorni bolezni trpeči zelo zadovoljni z učinkom naravne »Franc Jožefove« gren-čice. Preteklo nedeljo se je vršil na Bledu v hotelu »Astoriji« občni zbor Jugoslovensko češkoslovaške lige. Izvoljen je bil zopet stari odbor s predsednikom g, dr. Janeži-čem na čelu. Liga. ki se je po zaslugi g. dr. Janežiča in restavraterja g. Juretiča lansko leto osnovala, je velike važnosti za Bled, ker obiskuje Bled vsako leto mnogo Če- hoslovakov. Tudi gostiln ičarska zadruga za Bled m okolico je imela te dni občna zbor, in sicer v hotelu »Triglav« Udeležba je bila dobra. Izvoljen je bil zopet stari odbor, kateremu predseduje fcrgovec g. Ivan Rus z Bleda. Sokol I je pokazal uspehe svojega dela v telovadnici Ljubljana, 29. maja. Kljub negotovemu vremenu je priredil agilni Sokol na Taboru svojo javno telovadbo ob razmerno prav lepi udeležbi. Prireditvi so prisostvovali zastopniki saveza. župe in civilnih in vojaških oblastev. Prav tako tudi vojaštvo ljubljanske garnizije, ki je z največjim zanimanjem sledilo poteku izvrstno uspele javne telovadbe. Točno ob 16. je dal načelnik brat Lubej znamenje za pričetek javne telovadbe, nakar je prikorakalo na telovadišče 32 nara-ščajnic. ki so proste voie za IX vsesokolsk' zlet v Pragi izvedle prav zadovoljivo. Nad 100 moških otrok nam je pokazalo zanimivo telovadno vadbeno uro, ki je vzt>'id:;a pri občnstvu obilo priznanja. Orodna telovadba vseh oddelkov je izpričala prav 'ep napredek, zlasti vrsta moškega narašča'«! na krogih je s svojimi vzorno izvedenimi vajami v gugu in drznimi odskoki žela b'.imo pohvalo občinstva. Liubke so bile igr'; ženske dece, ki so prinesle na telovadišie mnogo živahnosti in življenja. Z .v, da so razmočena tla precej ovirala lepe igre ženske dece. Skoro brezhibno in vzorno izvedene so bile vaje članov (28) z gTedmi, nakan- je 36 članic izvedlo proste vaje za zlet v Pragi zelo skladno in vzorno. Občinstvo je odhajajoče telovadke burno pozdravi ta-lo. Zatem je šestnajstorica ženskih aa-ra-ščajnic v okusnih obiekcah izvedla rajalne vaje — plese s 6premljevanjem klavirja gracijozno in skladno. Obilo zabave je nudi! občinstvu tek moške dece preko ovir. Vaje članic z žogicami so bile prav čedne in zelo dobro izvedene ter občinstvo ni šte-dilo s priznanjem. Telovadni nastop so zaključili člani (44) z vzorno izved^rnv prostimi vajami za praški zlet Uspel telovadni nastop je pokazal, da se Sokol I. dobro razvija in v polni men vrši naloge telesne vzgoje * vzhol^em delu Ljubljane. Pri telovadbi je prav dobro rešila svojo nalogo društvena godba pod vodstvom kapelnika br. Verija Švajgar a. Običajne ljudske veselice letos ni bilo, kar moramo le pozdraviti. Velike demonstracije v avstrijski Radgoni Badgcnčam so se odločno uprli izvršitvi sklepa avstrijske vlade, da se ukine v Radgoni okrajno glavarstvo Gornja Radgona, 29. maja. Avstrijska zvezna vlada je v svrho šte-denja odredila s 1. junijem uktojenje okrajnega glavarstva v obmejnem avstrijskem mestu Radgoni. Ta uKtojeni urad bi prešel v sestav okrajnega glavarstva v Lipnicj (Leibnitz) nad šplljem. Temu ukrepu so se odločno upiral.! radgonski meščani, posebno trgovski in obrtniški krogi, ki bi bili najbolj prizadeti. Tem so se pridružila tudi trgovci in obrtniki iz okoliških vasi Na svojih protestnih zborovanjih v Radgoni in Ob,rajni so pozivali prizadeto obmejno prebivalstvo, naj se ne uklone odredbi na papirju in v primeru potrebe nastopi tudi dejansko v boj za ohranitev urada Številnih resolucij ln protestnih zborov pa ni uvaževala deželna uprava, nego je odredila prevoz arhiva in premestitev glavarstva na 28. t. m. Radgonski meščani so takoj alarmirali trgovske in obrtniške kroge in stopili v strogo pripravljenost že v ranih urah sobotnega jutra. Številne de-putacije so se odpeljale k deželni vladi v Gradec, da tamkaj sporoče svoj protest in odločno zahtevajo ohranitev urada. Doma pa so bili v pripravljenosti gasiilci in heimwehrovci iz vse okolice kakor tudi kmetsko ljudstvo, da s silo preprečijo odvoz mobilij in arhiva, kar bi se moralo Izvršiti z avtomobili in stražo Reichsweh-ra iz S tras s a. Za ta primer so imeli gasilci nalogo, nastopiti z obema brlzga.lna-ma, nekateri meščani pa so bili oboroženi s steklenicami bencina, s katerim so za. primer odvoza nameravali politi arhiv in ga zažgati. V znak protesta so biU vse dopoldne zaprti vsi trgovski in obrtniški lokali to množica več sto ljudi se je zbrala pred poslopjem okrajnega glavarstva. Radgon-ki meščani so okrog 10. dopoldne, ko se je zbralo na ulici pred glavarstvom največ razjarjane množice in drugih radovedni-kov, prinesli tjakaj slamnatega moža s krinko to cilindrom, ki je imel preko prsi papirnat trak z napisom: »Unsere Volks-vertreter« (Naši ljudski zastopniki). Tega slamnatega poslanca so nato obesili na klin poleg grba in napisa okrajnega glavarstva ter ga nato vlačili gor in dol med mrmranjem, češ, da spadajo njihovi poslanci tudi med taso obešene, ker se za volilce Radgone ne brigajo ter ne znajo v do voljni meri tolmačiti teženj prebl-valstva- V času teh demonstracij je uspelo de-p-utacijj ,[>rl deželni vladi izposlovati, da se uktojenje glavarstva v obmejni Radgoni na nedoločen čas odloži. Ko je proti poldnevu prispelo zadevno brzojavno obvestilo v Radgono, so si pomirjeni demon-strantje dali duška na ta način, da so slamnatega poslanca zanesli v sprevodu na Glavni trg to ga tamkaj na grmadi zažgali, h kupu pepela pa postavili lesen črn križ. Demonstrantje so se nato začeli razhajati, le uniformirani hetamehrovci so še hodiili po ulicah In v gručah postajali na obmejnem mostu. Maturanti beograjskih gimnazij Osupljajoči neuspehi na m oskih in ženskih zavodih Beograd, 29. maja Bliža sp čas zrelostnih izpitov. Ministrstvo prosvete je že imenovalo svoje odpo-sla.nce, ki bodo predsedovali izpitnim komisijam. Kdor je točneje zasledoval statistiko dijaštva beograjskih srednjih šol, je moral biti prepričan, da bodo izpitne komisije imele ogromnega dela, preden bodo izpiti dovršeni, ker je najvišji razred na vseh zavodih izkazoval razmerno zelo visoko število učencev. Danes pa ima.mo pred seboj podatke o uspehih, ki so se dosegli ob zaKljučku šolskega leta, to vidimo, da je dijaštvo znatno olajšalo posel zrelostnim izpitnim komisijam, ko komaj nekaj nad polovico osmošolcev prihaja k zrelostnemu izpitu. Uspehi, odnosno neuspehi, ki niso povsod enaki. Posamezni zavodi se znatno odlikujejo nad drugimi, toda splošn.i uspeh se mora označiti kot zelo neugoden. Evo vam podatkov za posamezne zavode: Prva moška gimnazija: 63 učencev v osmem razredu, k maturi pripuščenih samo 34. Ponavljalni izpit jih ima 18, razred jih ponavlja JL Druga moška gimnazija: 82 učencev v osmem razredu, k maturi pripuščenih 57. Ponavljalni izpit jih ima 11, razred pa jih mora .ponavljati 14. Tretja moška gimnazija, jfl velja za najstrožjo v Beogradu in se smatra r:eno dijaštvo za najdiscipliniranejše, izkazuje najboljše uspehe: 64 učencev v osmem razredu, k maturi pripuščenih 53. Pomav-Ijalni izpit jih ima 8, razred mora ponavljati 2, 1 pa izgublja pravico za nadaljnje šolanje. 18 maturantov pričakuje osvoboditve ustmenih izpitov. Četrta moška gimnazija: 39 nče«ncev v osmem razredu, k maturi pripuščenih 28. Ponavljalni izpit jih ima 8, razred morata ponavljati 2 učenca, 1 pa izgublja pravico za nadaljnje šolanje. Prva ženska gimnazija: 50 učenk v osmem razj-edu, k maturi pripuščenih 30. Ponavljalni izpit jih ima 12, razred ponav-mora ponavljati 6. Oproščenih ustmenega i?.pita bo menda 6 učenk. Druga ženska gimnazija: 80 nčenk v osmem razredu, k maturi prlpuščen*h 60. Ponavljali izpit jih ima 12, razred ponavljali jih mora 7, ena pa izgublja pravico do nadaljnjega šolanja Ustmenega izpita j.h bo oproščenih najbrž 17. Tretja ženska gimnazija: 54 n8enx v osmem razredu, k maturi pripuščenih 37. Ponavljalni izpit jih ima 10, razred pa jih mora ponavljati 7. Oprostitve ustmenega izpita pričakuje 5 učenk. Vsevkupni pregled je potemtakem takle: od 432 osmošolcev rn osmošolk jih je pripuščenih k maturi 299 ali nekaj nad 69%. ponavljalni izpit jih ima 81 ali 18.7%, razred jih mora ponavljati 49 ali nad 11.3%, praviico do nadaljnjega šolanja pa izgubljajo 3. Kar je najzanimivejše pri tem preglej dn, je dejstvo, da so si glede učnih uspehov, odnosno neuspehov popolnoma enaki, povprečno seveda, moški to ženski zavodi, dočim je vsaj nekdaj veljalo, da so deklice, če že niso nadarjenejše, gotovo pridnejše In vestnejše to da zato navadno izkazujejo boljše učne uspehe od svojih tovarišev. Ker se bodo ponavljalni izpiti v osmem razredu vršili letos tik pred ustmeniml zrelostnimi Izpiti, od 7. do 9. junija, se bo končno število maturantov vsekako še kolikortoliko zvišalo, toda bogve kako dobrih uspehov pač ni mogoče pričakovati, ker je rok kratek in se obenem z vsem gradivom za zrelostni izpit ne da tako lah ko obdelati zadovoljivo tudi Se oni predmet, v katerem je treba polagati ponavljalni Izpit. Beograjski osmošolcl in osmošolke se po vsem tem nikakor niso izkazali to številke, ki prihajajo sedaj v javnost, 6o zelo osupnile vso javnost in ne samo prizadetega dijaštva to njihovih staršev! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 29. maja. Se ob koncu je maj glede vremena prav aprilsko vihrav. Vsak drugi dan dežuje, vročina se menja s hladom, dež s solncem. V soboto se je vreme po večdnevnih nalivih nekoliko zvedrilo in vse je kazalo, da bo današnja nedelja lepa. Ponoči je bilo precej hladno, a jasno in to je zmotilo številne izletn:ke in turiste, da so jo ubrali v gore. Turistovski vlak je zopet potegnil zjutraj na Gorenjsko več tisoč izletnikov, ki pa niso prišli na svoj račun, ker jim je veselje pokvaril silen naliv, ki je nastal okrog pol 11. ki je trajal do 15. V Ljubljani je bilo dopoldne zelo živahno. vršile so se številne procesije, ki so privabile na ulice mnogo občinstva. Veliko je bilo zanimanje zlasti za šentjakobsko procesijo, kjer je Najsvetejše nosil bivši poslanee župnik g. Barle. Pri procesiji je sodeloval oddelek godbe 40. pp. Nenadna ploha je pa ljudi od procesij in s promenade pognala domov. Ljubljanska kronika Je ostala danes brez senzacij in drugih dogodkov. Na polici}! »o knefl ves dan mir in tudi reševalna postaja ni imela prilike za intervencijo. V soboto ponoči je pa bila reševalna postaja telefoniralo pozvana na pomoč k zmajskemu mostu, kjer je padel v Ljubljanico neki ponočnjak. Moža so potegnili iz vode in ga prepeljali domov. Mokri mož je zatrjeval, da je bil v družbi treh vinskih bratcev, ki so ga med prepirom pahnili v Ljubljanico. Policija je v tej zadevi uvedla preiskavo. Delovanje »Dobrote« v jubilejnem desetem letn Ljubljana, 29. maja. V veliki dvorani hotela »Union« je danes dopoldne polagalo bilanco svojega delovanja Obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev »Dobrota«. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, otvoril ga je predsednik svetnik g. Matjašič, ki je po uvodnih formalnostih prešel na dnevni red. O delovanju društva v preteklem poslovnem letu je obširno poročala tajnica gdč. Cernjačeva. Iz njenega poročila posnemamo, da je »Dobrota« v svojem jubilejnem desetem letu lepo uspevala in da v polni meri vrši svojo nalogo. Društvo šteje 2689 članov skupine A in 1467 članov skupine B. Poleg poštnih uslužbencev so pri »Dobroti« včlanjeni tudi sodni uslužbenci, ki jih je 200, dalje 200 članov drugih strok in 98 članov Poštne hranilnice. V preteklem letu je društvo hotelo zvišati obsmrtne podpore, vendar ni prišlo do realizacije tega načrta. Lani je k skupini A pristopilo 73 novih članov, v skupino B pa 63 članov. Umrlo jih je v preteklem letu 20. Socijalno in karitativno delo društva je najbolj razvidno iz višine izplačanih podpor v preteklih letih. Tako je društvo v letu 1928. izplačalo 166.000 Din, leta 1929. 184.500 Din, leta 1930. 141.400 in lani 164.000 Din. Od svojega obstoja pa do danes je »Dobrota« izplačala svojemu članstvu vsega skupaj 784.000 Din. Po poročilu tajnice, ki je bilo z odobravanjem sprejeto, je podal blagajniško poročilo blagajnik g. Kavs, nato je pa občni zbor razpravljal o raznih predlogih, med njimi glede povišanja izplačila posmrtnine. Večina predlogov je bila odklonjena. Občni zbor je bil zaključen okrog poldneva. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 30. maja: Zaprto. Torek, 31. maja: »Oidipus«. D. OPERA Ponedeljek, 30. maja: Zaprto. Torek, 31. maja: »Rusalka«. B. Mihail Zoščenko: Zdravnik Državljani, kakor veste, zdaj pred ljudskim sodiščem sodijo zmerom več zdravnikov. Ta je z umazanimi rekami izvršil operacijo, onemu so naočniki padli v čreva in jih ne more najti, tretji je nož izgubil v drobovju ali pa kaki neprevidni gospodični odrezal, česar ne bi bil smel. Vse to ni po evropsko. Vse to je navadno mazaštvo. Take zdravnike je res treba obsoditi. In glejte. tovariši, zdaj bodo sodili zdravnika Jegoriča! Čemu? To se ve, mož ni visoko naobražen. Pa tudi kriv prav za prav ni nič. Zgodilo se je, da je žbolel neki kmet Pisal se je za Rjabova in voznik je bil po poklicu. Kakih trideset sedem let je imel. Brezpartijski.* Pošten kmet je bil, nič ne rečem. Čeprav ni bil v stranki, v strokovni zvezi je bil vendarle in plačo tretjega razreda je dobival. Pa je na mah zbolel in legel. Kdo bi si bil to mislil! Trebuh se mu je napel in težko je dihaL No, pot.rpa! Steklenico tople * bespartijnvj —' sovjetski državljan, ki j zrl "/pisan v komunistični stranki. vode deni na trebuh, pa bo bolje! Vse ni nič pomagalo. Mož se je zelo ustrašil in ves je drgetal. Ukazal ie svoji ženi, naj pokliče najboljšega in najznamenitejšega zdravnika, in še to je dejal, naj pri tem kar nič ne štedi z denarjem. In kaj bi baba? Malce zaihtela je zastran denarja, toda z bolnikom se ni hotela prepirati, šla je po zdravnika. Prišel je dolg zdravnik z najvišjo Izobrazbo. Vorobejčik so mu pravili. Brez-partijski. Pregledal mu je trebuh, ga tu ln tam po-tipal in dejal- »Neumnost! Kaj pošiljate zaradi taks malenkosti po znamenite zdravnike. Možak se je malce čez mero najedel. Klistir mu dajte in kokoši naj je.« To je dejal in odšel. Da bi se le dobro imel. Kmetu pa se je storilo inako. »Eh, da bi ga vrag!« je menil. »Kakšne damske recepte daje. Moj oče ni vedel ničesar o tem, pa je le dolgo živel. Kokoši naj pa žre mednarodna buržuazija!« In tako je premišljal do večera. Zvečer pa je ukazal svoji ženi, naj gre po znamenitega Jegoriča z Male Ohte in nič naj jI ne bo žal denarja. Babi seveda tisto zastran denarja nI bilo povsem po godu, toda z bolnikom se nI hotela prepirati šla je in ga poklicala. Ta se je najprej pričel repenčiti. »Kaj«, je dejal, »najprej kličite znamenite zdravnike, potem sem pa jaz dober? Jaz .človek brez višje izobrazbe, ki znam komaj pisati, pa še tisto bolj slabo. In zdaj naj kar brez odlašanja hitim k vam in potem spet nazaj?« Godrnjal je, si izgovoril vsakojake pri-boljške v denarju in žitu in naposled šel. Prišel je. Pozdravljen! Nič ni z rokami tipal po trebuhu. »Vnanji deli trebuha tu nimajo ničesar opraviti, notranjost, to je glavno!« Tako je dejal in pristavil: »Tam moraš pustiti vse kar lepo pri miru, sicer bo še slabše.« Samo to je vprašal, kaj mu je bil prvi zdravnik predpisal in kakšen recept je napravil. Grenko se je nasmehnil in ukazal bolniku, naj napiše na listek, da je zdrav, naj napiše, da je bil tudi očka zdrav, v imenu Očeta in svetega Duha. In listek naj potem požre. Kmet je poslušal, pa mu nI bilo nič kaj všeč. »Oh,« je menil, »da bi te vrag! Znanje je luč, neznanje tema. Država je dejala: uči se, pa se nisem. Glej, kako bi mi tale reč zdajle prišla prav.« Kmet je pokimal z brado ln dejal skozi zobe: »Ne,« je dejal, »ne morem pisati. Ne i znam. Samo podpisati se znam. Morda bo I to dovolj.« »Ne, nikakor ne,« je odvrnil Jegorič, se namrdnil in vihal brke. »Ne. Samo ime ne zadostuje. Ce imaš grižo potem je že samo ime dosti, za tole tvojo bolezen je pa treba vse.« »Kaj naj zdaj napravim?« je vprašal kmet. »Kaj če bi vi napisali? A?« »Jaz bi že napisal, pa sem naočnike pozabil na klavirju,« je dejal Jegorič. »Naj ti pa kdo izmed domačih ali od znancev napiše.« Dobro. Poklicali so hišnika Androna, Hišnik je bil sicer brezpartijski, toda take reči je znal: pisati je znal in podpisati se je tudi umel. Pa je prišel Andrcm, si najprej Izgovoril plačo, prosil za svinčnik sam stekel po papir in pričel pisati. Uro ali dve je pisal, ves je W1 poten, končno pa je vendarle napisal: »Zdrav sem in pokojni očka je zdrav ▼ imenu Očeta in svetega Duha. Hišnik doma št. 6. Andron.« Napisal je in dal kmetiču. Kmet je požiral in požiral, končno pa je vendarle požrl. Jegorič se je med tem časom ljubeznivo poslovil od vseh in odšel. Samo to je Se dejal, da ne more jamčiti za uspeh, ker bolnik ni sam napisal. Kmet je postal vesel, celo jesti je začel, proti večeru pa je vendarle umrL Pred smrtjo ga je silno trgalo po trebuhu. Skratka, umrl je in zdaj kopiji jamo, kupi krsto. Babi je bilo žal denarja, šla je v strokovno zvezo, morda bodo tam kaj povrnili. Denarja, s katerim je plačala Jegoriču, ji sicer niso vrnili — takih reči ne plačujejo — toda reč je prišla na dan. Kmeta so obducirali. Našli so papir. Preči tali so ga in sapa jim je zastala. Najbrže zato, ker ni bil pravi podpis, podpisal se je bil namreč Andron. In sodišču so javili: podpis ni pravi in papir ni navaden papir, marveč lepenka, po obsegu malce prevelika za želodec, — razsodite, kdo je kriv! Jegorič pa je med zaslišanjem izjavil: »Bratci, jaz nisem prav nič kriv, pisal nisem jaz, požrl nisem jaz in tudi papirja nisem jaz prinesel. Da pa je hišnik Andron podpisal samega sebe, na to možnost sem čisto pozabil. Obsodite me zaradi površnosti.« Andron pa je dejal: »Dve uri sem pisal in ves sem se spotil. Tako mi je bilo vroče, da sem se zmotil ln napisal svoje ime. Jaz sem morilec. Prosim milosti.« Zdaj bodo sodil! Jegoriča ln Androna. Koliko bosta neki dobila? Iz ruščine B. Z. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Lahki tank ▼ angleški armadi UstoOdenje novega Švedskega škofa Pokojnega borca za mir Nathana Soderbloma naslednik je postal škof prof. Erling Eidem (v belem ornatu), ki ga vidimo tu pred oltarjem v Upsali Brezžični valovi proti sladkorni bolezni Sladkorna bolezen spada v povojnem času med najbolj razširjene in je postala v fcadnjih letih poleg tuberkuloze in revma-tizma prava ljudska bolezen. Pri tem so njeni vzroki še prav tako malo znani, kakor vzroki njenega stalnega naraščanja. Kajti s spoznanjem, da temelji na motnji (izmenjave snovi in sicer na motnji sladkorne izmenjave, ker trebušna slinavka ne jproducira dovolj inzulina, ki ureja zgorevanje sladkorja v telesu, smo sicer dobili vpogled v bistvo te bolezni, ne pa v njene vzroke. Pravega lečila za sladkorno bolezen zato do danes še nismo mogli imeti. Korak naprej pomenijo najnovejši poskusi docenta dr. Schliephakeja, prvobo-'ritelja za uvedbo brezžičnih valov v medi-vcino. Z živalskimi poskusi in s poskusi na Jljudeh je namreč ugotovil, da se da količina sladkorja v krvi zelo uspešno regulirati, če se spravi trup ali glava v konden-zatorsko polje kratkovalovnega oddajnika, že po nekoliko minutah pričnejo valovi mogočno vplivati na zgorevanje sladkorja in ta učinek traja potem lahko do 30 ur. Posebno presenetljiv je ta učinek, če se obseva tisti del telesa, kjer leži trebušna slinavka z žlezo, ki izloča inzulin, torej hormon, ki sladkornikom nedostaje. Žleza prične takoj živo delovati. Dosedanji način pridobivanja inzulina za injekcije bolnikom je zahteval hekatombe klavnih živali, ki so jim odjemali to snov in sicer z napornimi in dragimi postopku Učinek injekcij je bil tudi kratkotrajen, nakar se je bolezen pojavila z novo močjo in je zahtevala novih injekcij. Po Schliep-hakejevi metodi pa deluje telo samo kot zavod za pridelovanje inzulina in to neprimerno uspešneje nego po nekaterih dosedanjih metodah, kakor z neko vrsto Stein-achove operacije in z Dopplerjevo metodo, ki nista dajali zanesljivih učinkov. Kratki nalovi so se izkazali sploh kot univerzalno lečilo moderne medicine. Zdravijo otekline in vnetja sklepov, nadomeščajo malarijo kot sredstvo zoper paralizo, uničujejo otekline raka, zdravijo možganske bolezni in nespečnost z neprekosljivim uspehom, isto tako naglušnost in operirajo celo notranje dele telesa na nekrvav način, sedaj pa obetajo tudi rešitev pred sladkorno boleznijo. Zanimivo bo videti, kje se bodo še izkazali. Japonski poveljnik v Mandžuriji general Honjo, predstavnik japonske ekspanzivnosti na ruski meji v Aziji Strašna povest Priljubljeni nevvvorški magazin je razpisal visoko nagrado za najkrajšo in najstrašnejšo povest. Uredništvo je prejelo nad tisoč rokopisov. Vodilni ameriški kritiki so ocenjevali vposlana dela. Nagrado je prejela sledeča nad vse kratka črtica, ki šteje pičlih 20 besed: — »Ta mož se jc nepričakovano zbudil ponoči, ker je občutil neki slep strah Iztegni] je roko, da bi otipal v temi vžigalice na ponoeni omarici, a vžigalica je nepričakovano sama skočila v njegovo dlan. O, groza!« To je vse. Kritiki poudarjajo, da je avtor srečno očrtal psihološko jako težaven prehod od sanj k resničnosti. Sivi koder — najnovejša moda V angleški družbi je postala najnovejša moda — moda sivega kodra Koder pa mora biti zelo ten-ak in mora biti na najučinkovitejšem mestu, da se dobro vidi. Po možnosti si dame napravijo ta koder na sencu. Pri zadnjem sprejemu mladih ladv na angleškem dvoru se je ta moda popolnoma udomačila in je bila angleški kraljici Mary tudi zelo všeč. Stota obletnica smrti Reichstadt-skega vojvode Letos v juliju poteče sto let, odfcaa■ fe umrl ^ na Dunaju Reichstadtski vojvoda, ®m Napoleona Ronaparta in cesarioe Marije Lui ze. Telesni ostanki Napoleonovega sina počivajo v Kapucinski grobnici, kjer se bodo letos poklonile njegovemu spominu posebne francoske delegacije. V bonaparti-stični-h krogih se ob tej priliki zopet obnavlja vprašanje, ne bi K mogla Francija zahtevati, da ji avstrijska republika izroči krsto s truplom Napoleonovega sina, katerega smrt še danes, eto let po dogodku, ni docela pojasnjena. Drugi Dnjeprostroj Stalin in Molotov sta podpisala uretJbo o gradnji nove električne velececrtrale Pri Kamišinu v spodnjem toku Volge bodo zgradili orjaški jez. ka bo dovršen 1. 1937. Ko bo to delo končano, bodo ustvarjeni najugodnejši pogoji za umetno namakanje zemlje v površini 4.3 milijonov ha. Znanost in filozofija Dunajski matematik prof. dr. Hans Hahn je predaval te dni o logiki, matematiki in spoznavanju narave. V filozofiji, je izvajal, si stojita nasproti dve smeri, racionalistična, ki smatra mišljenje za edini vir spoznanja, in realistična, ki se naslanja samo na opazovanje. Obe smeri sta v svoji stari obliki propadli in danes prevladuje dualistično naziranje, po katerem sta mišljenje in opazovanje enakovredna. Prof. Hahn je nato razložil svoje naziranje, iz katerega sledi nemož-nost metafizike in dejstvo, da nam ne more v znanosti nobena teorija ustvariti znanje, ki bi šlo preko opazovanja. To velja tudi za pojme, ki podajajo neopazovalne stvari (n. pr. molekule, atome). Brez takšnih pojmov znanost ne bi bila mogoča, le da morajo trditve, v katerih nastopajo takšni pejmi, biti takšne, da jih je mogoče preizkusiti z opazovanjem. Prof. Hahn se je nato bavil s problemom resnice. Po stari metafiziki je resnica soglasje z realnostjo, kar se pa nikoli ne da ugotoviti. Po novem naziranju tiči resničnost kakšnega zakona v svojem iz-kazanju. S tem zgubi resnica sicer svoj večnostni značaj, postane človeška in relativna, zato pa se da ugotavljati Največja povprečna starost Medicina rn higijena sta v zadnjih desetletjih lahko ponosni na svoje uspehe, ki se kažejo tudi v podaljšam ju človeškega življenja. Povprečna dolgost človeškega življenja se je namreč močno podaljšala in še vedno ni dosegla ijška. Medtem ko je v nekaterih srednjeevropskih deželah še pred par desetletji znašala življenjska povprečnima človeka 35 let, znaša danes 55 let. Najboljši življenjski pogoji za dolgo življenje so v severni Evropi, na Norveškem in Švedskem, najslabši pa v Španiji in Avstriji. Povprečna dolgost življenja doseže trenutno višek v Novem Zelandu, kjer živijo moški povprečno po 63, ženske pa po 65 let. Tudi v Avstraliji so življenjski pogoji zelo ugodni. Tam jc povprečna doba človeškega življenja samo za dve do tri leta krajša. Povprečno najbolj zgodaj pa umirajo ljudje v Indiji. Mir med Kitajci in Japonci Najnovejše orožje britske artiljerije, prikladno posebno za topovske borbe na goratem terenu Ranjeni japonski general TTjeda podpisuje v bolnišnici premirje med včerajšnjima sovražnikoma Posledice atentata Japonski general širakava, poveljnik japonskih letalcev v šanghaju, Je podlegel hudim ranam, ki jih je dobil pri atentatu na japonske odličnike v Sanghaj-skem parku K sporu za Clemenceanjev spomenik Poročali smo, da je med odborom za odkritje spomenika Georgesu Clemence-a>uju in med njegovimi sorodniki izbruhnil'1 spor zaradi programa pri odkritju spomenika. Takisto so sorodniki in Clemence-aujevj somišljeniki izražali pomisleke proti prostoru, kjer se je spomenik odkril. Zdaj poročajo francoski listi nekatere podrobnosti, ki so značilne za bistorijat spora v Parizu postavljenega kipa. Že takoj pri odda.ju naročila za Ckjmer-ceaujev spomenik je šlo za to, kdo bo d*;-bil delo. Med kiparjem Cognejem in nekim drugim umetnikom je nastala rival i-teta, kakršna se navadno pojavi med umetniki, ki se smatrajo za edino poklicane pri takšnem delu. Ker pa je Cogne že za Cle-menceaujevega življenja izdelad poprsje velikega državnika in je dobro poznal obleko, r kateri je Clemenceau obiskovali fronto, so oddali naročilo njemu. Njegov tekmec pa je dosegel pri nekaterih pariških tistih, da so kiparja ©pljuvali m ga obdolžila plagijatstva. Očital? so mu, da Cognčje-vo delo nj original, marveč po snetek grške plastike »Samot raška zmaga« in so s tem dosegli, da so ločili oba tabora, ki sta bila dotlej še edina- prireditveni odbor in dTŽavnikovo najožje sorodstvo. Cambridgeške ekscentričnosti Policija v Cambridgeu, slavnem angleškem vseučiliškem mestu, je te dni še baš pravočasno nastopila, da je preprečila dvoboj na sablje med dvema dijakoma. Stvar je zbudila nekaj senzacije, ker je bil to po približno sto letih prvi dvoboj z orožjem na Angleškem Bil je pa tudi originalen. Neki ameriški dijak se je čutil užaljenega po zasmehljivi notici v nekem dijaškem listu, a ker sam ne zna sukati orožja, je naprosil svojega prijatelja, da bi se dvobo-jeval namesto njega. Dijaki v Cambridgeu so si privoščili te dni še drugo šalo. Na tenki konici stolpa vseučiliške kapele sta se vrtela pred nekoliko dnevi dva dežnika v jutranjem vetru. Niti gasilci niti pristaniški delavci se niso upali splezati v nevarno višino, da bi odstranili dežnika. Enega je pozneje odstrelila policija, drugemu pa se je še v isti noči pridružila — steklenica avstralskega vina. Slučaj Claudea Farrerea Pri napadu na francoskega državnega predsednika Doumerja je bil ranjen tudi pisatelj CLaude Farrere. Isti dan, ko se je to zgodrlo, je prejel po pošti zvezek »En ciclopediae Rritanniee«, kjer stoji, da je padel »francoski pisatelj Clau.de Farrere« med vojno na bojišču 1. 1917. Zadela ga je sovražna svinčenka prav v trenutku, ko je hotel oditi v Flandrijo. Farrere je naročil zvezek Britiske enciklopedije s temi podatki v spomin svoje smrti, ki je ne bo pozabil, dokler bo dihaL Žrtev rimskega Littoria Madžarski prekamorski letalec En dres, ki je treščil s svojim letalom na tla tik pred pristankom na rtmskem letališču in se ubil Vegetarizem Ena oblika vegetartzma. je istovetna s tem, kar imenujemo pravilneje brezmesna dieta. Pristaši te cblike zavračajo vse, kar izvira od ubite živali, mesne juhe, konser-ve itd., jajca, mleko, sir, maslo pa zauži-▼ajo brez nadaljnjega. Proti tej vrsti ve-getarizma ni kaj reči. Drugo je s strogim vegetarizmom, ki izključuje tudi produkte živih živali. S teoretičnega stalidča nahajamo v rastlinstu sicer poleg ogljikovih hidratov in maščob tudi beljakovine, a teh je v suhi substanci komaj 10% in če se hočemo zadovoljiti s skromno količino 70 g beljakovine na dan, potrebujemo vsaj 700 g suhe rastlinske substance ali v obliki, v kakršni prihaja v kuhinjo, najmanj 1600 g in v užitni obliki celo dvakrat toliko! Popolnoma zdrav organizem te množine sicer prebavi, sčasoma pa ne zmore več in posledica sta nedo-hranjenost in bolezen. Drobne zgodbe Ofo konec stoletja je živel v Berlinu kritik Hyan, ki je imel manijo, da se je ob vsaki priliki in nepriliki spuščal v besedne igre. Nekoč je obiskal znamenitega pesnika tn pisatelja Fontanea. Ob tej priliki se ie seznanil tudi z njegovo ženo in je napravil dovtip: s-Aha, Fontane — Fontana!« Ko so Fontaneu ob priliki predstavili kritik ovo ženo, se ni mogel vzdržati, da bi na pripomnil: »Razumem, Hyan — Hi ena!« * Rahel, slavna igralka, je pisala nekega dne Aleksandru Dumasu: »Dragi prijatelj, pridite, prosim, jutri na obed. Vem sicer, da se boste dolgočasili kakor vedno, ker nisem duhovita, toda Vaš obisk mi bo dal priložnost, da bora duhovita pojutrišnjem, ker imam vsaj dober spomin. Rahel.« Pri neki uprizoritvi »Kralja Le ara, v kateri je nastopal veliki igralec Kean, je neki otrok v občinstvu jokal na glas. Ko je postalo le prehudo, je stopil Kean k rampi in zaklical igralcem: »Dame in gospodje, če takoj ne prekinete predstave, otrok tu spodaj ne bo mogel nadaljevati tuljenja!« To je pomagalo. Otroka so takoj odnesli ven. Mirko Brodnik: V pristanišču Globoko je zatulila sirena. Pristanišče. V daljavi so že žarele luči, ob straneh so se v enakomernih presledkih prižigali in ugašali svetilniki. V trebuhu ladje se je nekaj zgenilo. Tudi tja ie prišel glas sirene. Umazane roke kur-jačev. ki so dvigale težke lopate, so zastale sredi zamaha. Razbeljene peči so se zaprle. Pristanišče. Dva dni počitka. Ne za vse. Le nekaj je bilo onih srečnih, ki bodo smeli za dva dni iz pekla. »Lena dekleta so v mestu,« se je oglasil suhi Tom in se zarežal. Jim ga ie čul, pa mu ni odgovoril. Sta! je v soparni umivalnici. S sten je kapljala voda. Umival se je. Kaj ga je ta trenutek brigala ladja! Kaj tovariši, ki ostanejo na njej! Dva dni bo svoboden! Dva dni mn ne bo treba dajati računa za slednjo kretnjo. Nič več ne bo saj, ki se zajedajo v kožo, v dušo. ne bo razžarjenih peči, ne bo zatohlega zraka, ki duši, da človeku prsa raznaša. Ladja je obstala Tom je bil praznično oblečen. Tudi praznično razpoložen. Ne, saj ni bilo tako. Kakor zver v kleti je čakal, kdaj se rešetka odpre. Naiprei oddidejo potniki, potem moštvo, zadnji oni. Oficir je pogledal z vrha stopnic v kurilnico. »Alj je vse v redu?« »Vse!« Potem je le prišel čas. Mesto le ležalo pred njim. Kaj mu bo dalo ta dva dneva, kai ti dve noči? Kakor tajinstvena sfinga je. V ognju se koplje, zadaj pa se skriva tema. V temo je bil nameniem Jim. Iz ognja je prihajal. Šel je ob dolgem pomolu. Vsi tovariši so se že raztepli. Sam je ostal. Kakor v sanjah je hodil brez prave poti, brez cilja. Pomol je bil že pri kraju. Tedaj pa se je nenadno ustavil. Nekje blizu je nekaj padlo v vodo. Ali ni od nekod prinesel odmev pridušen krik? Prisluhnil je. Nato je krenil k robu pomola. V vodi je zagledal nekaj brezobličnega, ki se je gibalo. Človek? Da, ženska. Ženska! Tri mesece je že ni videl. Tri mesece se je žgal v peklu. Slekel je suknjič in skočil v vodo. Zazeblo ga je. Nekaj krepkih kretenj in pri njej je bil. V poslednjem trenutku je prihajal na pomoč. Ženska se je že potapljala. Z levico jo je prijel okoli pasu, z desnico je plaval. V nekaj minutah je bil na kopnem. Nekje daleč je začul razbijanje jazza. Tla ie krenil. Dolgo je hodil v temi. Ni bilo lahko s takim bremenom na rokah. Odprl je široka steklena vrata in se znašel na stopnicah, ki so vodile v gostilno v kleti. Zakajena soba, okajeni gostje. Od nekod se je privalila debela ženska. Začudeno in je pogledala. »Kaj iščeta?« »Ženska, ki se je vrgla v vodo..^ »Pustili bi jo bili!« Kakor bi bil preslišal njen odgovor, je vprašal: »Ali imate prazno sobo?« Odvedla ga je po polomljenih stopnicah in odprla škripajoča vrata v prvem nadstropju. Zbita postelja, stol v kotn, nekaj slik po stenah in zamreženo okno, ki je gledalo na morje, je bilo vse, kar je mogel v mraku videti. Prižgal je luč. Pogledal je žensko in kri mu je zagorela. Na rokah je nosil zalo dekle dvajsetih let. Položil jo je na posteljo. Sam ni vedel, kako je iz kota privlekel stol, sedel in jel dekle opazovati. Šele čez dolgo se je spomnil. da jo mora zbuditi iz nezavesti. Hotel je že začeti z umetnim dihanjem. Zdajci pa ie dekle odprlo oči in preplašeno pogledalo okoli sebe. »Kje sem?« je vprašala s prestrašenim glasom. »Rešeni ste,« je odvrnil. »Rešena...« je ponovila. Potem je spet umolknila. Sedla je. »Slečite se in zavijte se v odeje, da vas ne bo zeblo. Seveda, če ste toliko pri močL« Obrnil se je stran in krenil k oknu. Zagledal se je skozenj na morje. Ubogala ga je. Ko se je čez nekaj časa vrnil k postelji, je bila že zavita v odeje. »Ali ste me vi rešili?« ga je plašno vprašala. Nejevoljno je prikimal. »Zakaj ste me rešili? Umreti sem hotela. Ni mi bilo do življenja. Sovražim ga.« Življenje sovraži? Ni ji do njega? Ni je razumel. Predolgo je bil v peklu, da bi jo mogel razumeti. Molčal je. »Hvala vam vseeno,« je potem dejala. »Mokri ste...« »Nič ne de,« je zagodrnjal m odmahnil z roko. »Vajen sem takih reči.« Gledati je hotel po sobi, toda vselej so se mu oči same od sebe uprle vanjo. Prelepa je bila. Tudi ona je gledala njega. Žival je videla v njem. Žival, ki jo človek občuduje. Mišice, moč. In sama mn je rekla: »Močni ste!« Zasmejal se je. »Tako nekaj bo.« Roka ji je zlezla izpod odeje in se jela igrati po beli rjuhi. Iz objestnosti jo je prijel in stisnil. Rahlo, kakor bi stisnil mači-co. Zastokala je, »Močen sem,« se je zasmejaL Kar pozabil je, da še ni pretekla ura. kar io je potegnil iz vode skoro mrtvo. In potem — ne on ne ona nista vedela, kako se je to zgodilo — se je sklonil k njej rn se je z roko oklenil. Kar zlezla je k njemu in se mu naslonila na prsa. »Kaj si? Zakaj si hotela umreti?« »Kaj sem? Kakšne ženske skačejo v morje po smrt?« Zardela je. kakor bi jo bilo teh besed sram. Ali jih je sploh razumel? Vrata so se odprla. Debela ženska, ki mu je prej pokazala sobo. je stala na pragu. »No. ste pa dober zdravnik!« »Kai toplega prinesite! Pa kmalu,« ji je naročil. »Kruha ni bilo,« mn je potem spet rekla. »Moški so jeli skopariti. Kako ti je ime?« »Jim.« »Jaz sem Grace.« »Leuo ime. Lepo dekle. Poljubi me!« Ni se branila. Vajena je bila. Ali je bilo kaj več v tem poljubu — sama ni vedela. Jim je bil mornar. Dober fant Na jeziku, v kretnjah pokvarjen, v srcu otrok. Tri mesece ni videl ženske. Ljubil jo je. Takrat ko je odprla oči, jo je že ljubil. Zdaj še bolj. Morda tudi ona njega? Revanža proti Poljski ni uspela V Zagrebu je naša nogometna reprezentanca podlegla ne baš prvovrstni poljski reprezentanci — Simpatični Concordijaši so v prijateljski tekmi odpravili Primorjaše — II. kolo teniškega državnega prvenstva — V Ljubljani je zmagala Ilirija, borba v Mariboru še ni končana Zagreb, 29. maja. Zagreb je imel danes v gosteh nogometno reprezentanco bratske nam poljske republike. Naši športniki rn tudi ostalo občinstvo so poljske goste, ki so prispeli v Zagreb že v soboto zjutraj, sprejeli s pravo bratsko ljubeznijo in naklonjenostjo. Že zarad/i tega bodo Poljaki odnesli iz naše države prav prijetne vtise. Odhajali pa bodo od nas tudi s ponosom, ker jim je na tujih tleh uspelo poraziti s precejšnjim rezultatom jugoslo-vensko reprezentanco, ki je v zadnjem času v inozemstvu dosegla prav častne rezultate. Nam je šlo predvsem za to, da se re- vanžiramo Poljakom za poraz, ka smo ga .utrpeli lani v Poznanju. Kakor znano, je bila naša reprezentanca takrat poražen^ .s 3:6. Naše upanje se ni izpolnilo. Ze ko je sa vezni kapetan sestavil našo reprezentanco, so se pojavile precejšnje kritike in mnogi poznavalci nogometa so se izjavljali kaj skeptično. Imeli so prav. Poljska : Jugoslavija 3:0 (0:0) Naša reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Spasič — Slivak, Kovačič •— Ralič, Premeri, Marušič — Tirnanič, Marjanovič, Lemešič, Vujadinovič, Zeče- ,vdč. Takoj spočetka je treba ugotoviti, da je jugoslovenska reprezentanca igrala zelo slabo, tako da je občinstvo bilo po pravici nezadovoljno. Igra se je pričela precej nervozno. Jugosloveni se niso mogli znajti, ker so igrali zelo brezmiselno. Zlasti se je grajalo, da sta v prvem polčasu Marjanovič in Lemešič igrala zelo ležerno. Prvi polčas je ostal brez golov. V drugem polčasu, ki je stal pod vtisom slabe igre Jugoslovenov v prvem polčasu, je občinstvo pozdravilo prvi gol Poljakov z urnebesnim odobravanjem ter s tem demonstriralo proti slabi igri domačinov. V četrti minuti je Ralič zagreši fcands. Prosti strel je streljalo levo krilo Poljaikov. a poljska desna zveza zabije žogo z glavo v mrežo. Ta gol je bil vsekakor ubrani ji v. Sedaj sledi nekaj napadov Jugoslovenov in pride do gneče pred poljskim golom, toda brez rezultata. V 6. minuti Spasič komaj ubrani gol. V 7. minuti izrabi desna zveza Poljakov .pogreško naše obrambe ter strelja nizko v kot. 2:0 za Poljake. Tudi ta gol Poljakov je občinstvo sprejelo z velikim aplavzom. Po drugem golu je mesto Spasica šel -v gol Demič. Malo kasneje pride do nemarne situacije pred golom Poljakov, či-jih obramba pa je na mestu. V 28. minuti jpreigra poljska leva zveza Slivaka in strelja mimo Demiča, ki je zapustil gol, v mrežo. S 3:0 je bil postavljen končni rezultat tekme. V 35. minuti se zopet vrne Spasič v gol. Nekoliko menjajočih se napadov in češkoslovaški sodnik Krist od-žvižga tekmo. Polj Sik o moštvo ni baš pokazalo prvorazredne igre. Vendar pa je prednjačilo pred nami glede elana in je bilo tudi v kombinaciji boljše. Zelo dobra je bila njihova obramba. Vratar je bil nesdguren. toda je imel mnogo sreče. V napadu sta bili nsjbolji krili. Concordia : Primorje 3:1 (1:0) Zaradi mednarodne tekme s Poljsko se je prvenstveno tekmovanje v ligah to nedeljo prekinilo, pa je Primorje izkoristilo prost termin in povabilo zagrebško Concordio v goste, ki se je pozivu rada odzvala. Da je to zagrebško moštvo v Ljubljani rado viden gost, o tem priča zadovoljiv poset prijateljske tekme kljub nestalnemu vremenu. Dež je saino osvežil zrak in malo omehčal tla. tako da se je tekma odigrala pod zelo ugodnimi pogoji. Predteikmo sta absolvirak konkurenta iz domačega prvega razreda Grafika : Hermes 4:3 (0:1) v kateri je Hermes moral prepustiti obe točki svojemu protivniku. Hermežanski napad se je sicer trudil in naprezal, toda lasten vratar, ki je bil zelo šibak, je vsak uspeh sproti paraliziral. S četrtumo zamudo so se končno pojavili na igrišču najprej gostje, takoj za nji- mi pa domače moštvo v postavah: Concordia: Pothraški — Pavič:č, Belo-kovič — Kaurič, Agič, Ldw — Marijano-vič, Jazbec. Vukonič, Živkovič II, Prauns-perger. Primorje: Mika — Svetic, Jug IT — Zemljak. Slamič, Pišek I — Jug I, Golob. Erman, Šenica. Uršič. Tudi s par rezervami ošibljeno moštvo Concordije je bilo v stanu dati Primor-janom dobro lekcijo. Concordijaši so zmago povsem zaslužili kot homogcnejše in tehnično boljše moštvo. S solidnim obrambnim zidom branilcev in z dobrim vratarjem v golu so imeli ozadje dobro zasedeno, Agič na centerhalfu je bil spi-ritus movens in regens. zanesljiv v obrambi in preudaren v ofenzivni igri; pošiljal je nenehoma napadu uporabne žoge. Na mestu državnega rep rez en ta ti vca Raliča je z manjšim uspehom igral Kaurič, vendar je njegova igra zadostovala, da je držal ne posebno nevarno desno krilo Boljši je bil Lo\v. Ta je Uršiča povsem onemogočil. Napad je igral večinoma v notranjem triju, krili sta bili slabo zaposleni. Od kril je bil Praunsperger učinkovitejši in nevarnejši. Kljub omenjenim rezervam je zapustilo moštvo prav dober vtis kot povezana celota, katere deli so lepo med seboj povezani in se dobro razumejo. Dobri so v startu, podajanje jim je hitro in predvsem precizno, s tem so proti neokretnemu nasprotniku bili od vsega začetka v prednosti. Tudi v strelu na gol so dobri, saj je trio produciral nekaj prav ostrih in nevarnih bomb, od katerih so tri obsedele. Primorje ni moglo ponoviti igre z Ilirijo. Bilo je v primeri s takratno igro za razred slabše, bodisi kot celota bodisi po poedincih. Opažati je čedalje bolj pomanjkanje tehničnega znanja, stopinga, drblin-ga in drugih osnovnih elementov. Tako ni napad v stanju, da bi dalj časa obdržal žogo. ki se potem venomer vrača k obrambi in jo tako obremenjuje. Seveda so tudi halfi mnogo grešili, ker so Ie sem ter tja dajali naprej porabne žoge. Zlasti slabo je bilo v obeh polčasih zasedeno mesto srednjega krilca, tako je prihajala igra nasprotnega napadalnega trija tembolj do veljave. Najslabši del moštva je bil pač napad, tudi v drugi izdaji po re-prizi. Znašel se je samo tik pred svojim zgoditkom, in potem nekaj časa ohranil nekaj iniciative. V splošnem pa o kaki povezanosti napada še govora ni bilo, individualne akcije posameznikov so sicer ustvarile par lepih položajev, pa so drugi, ki bi morali realiz;rati, sproti vse pokvarili. V tem se je zlasti odlikovala desna stran napada. Najagilnejši v takem napadu in obenem edini pozitivni element je bil Šenica, sprva na levi zvezi, potem pa kot vodja napada. Ožja obramba se je trudila in bila v razdiralnem delu, ki ga je bilo dovolj, še dobra. Svetic se je po dolgi pavzi razigral šele v drugem polčasu, Jug se je povzpel do nekaterih dolgih osvobodilnih strelov, sicer je bil na mestu. Mali Mika v golu je dolgo hrabro branil svoje svetišče, trikrat je kapituliral, še večkrat rešil. Igra je bila vseskozi prijateljska in fair. Mestoma malo komodna, zanimiva in lepa predvsem do polčasa. V prvi polovici sta igrali še obe moštvi v prvotnih postavah in tedaj je prihajala do izraza razlika v taktiki. C. je napredovala po sredi s kombinacijami kratkih pasov, P. pa je forsi-ralo strme predložke, pa je zanje primanjkovalo napadu potrebne elastičnosti. Zbog slabe igre kril se tudi sredina ni uveljavljala. C. je bila večkrat v napadu in je svoj gol zabila šele v 24. min. (Živkovič II). Z obeh strani je bilo nekaj zrelih in lepih situacij, ki so ostale neizkoriščene. V drugem polčasu je nastopilo P. s Piskom II na mestu levega halfa in Soča-nom v sredii ter z napadom: Jug, Franci, Šenica, Petelin, Uršič. Ta formacija se dolgo ni mogla obnesti. Predvsem tudi So-čan ni bil kos kombinacijski mašineriji kratkih pasov, napad pa je bil še manj učinkovit. Ze v 5. min. je povišal Praunsperger na 2:0 za C. Napadi C. so bili vedno bolj intenzivni in igra je postajala enostranska. Sredi polčasa se je nenadoma našel stik med posameznimi deli domačih in v 21. min. je zaključil Šenica lepo kombinacijo z uspelo bombo, 2:1 za C. Publika in moštvo se malo razgibata, igra domačih potraja par minut, potem pa so zopet gostje gospodarji situacije. Teniško državno prvenstvo V Ljubljani Včeraj se je vršilo na teniških igriščih Ilirije II. kolo drž. prvenstva. Zmagala je Ilirija proti Ruskemu tenis klubu v razmerju 4 : 3. Turnir se je pod vodstvom g. R. Kosa pričel ob 9. Ob 11.30 so morali turnir prekiniti radi silnega naliva in se je nadaljeval oa deloma slabem terenu popoldne. Dopoldne je Ilirija vodila že 4 : 1, tako da je bita zmaga sigurna, četudi je popoldne obe partiji zgubila. Najlepšo igro dneva stia midnk Poltanov (RTK) in Truden Ilirija), ki jo je Truden z veliko rutino in voljo odločil v svojo korist. Rezultati: single: Poltanov : Truden (I) 1 : 6, 5 : 7, Maksimovič : Kmet (I) 6 : 8. 7 : 5, 6 : 3, Ferhmin : ing. Novak (I) 6 : 0. 8 : 6, Grill : Šivic (I) O . 6, 2 : 6, Zemljak : Gorup (I) 0 : 6, 1 : 6. Double: Poltanov-MaksimoviJ : Kmet-Truden 6 : 1, 6 : 2, Ferhmin-Zemljak : Šivi«, Gorup 1 : 6, 2 : 6. Obisk je bil slab, znamenje, da nfl.ša javnost, izvzemši ozkega kroga klubskih prijateljev, nima še razumevanja za tenis. Prihodnjo nedeljo igra Ilirija proti splitskemu zmagovalcu in 6e bo vršila tekma skoro gotovo v Ljubljani. V Mariboru Maribor, 29. maja. Tudi v Mariboru se je danes nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo teniških klubov. Najbolj je zanimalo srečanje dam I SSK Mari/bor in SK Rapid, k: so se po nenastopih Celja in Bleda kvalificirale v IL kolo tekmovalnega reda. Zanimanje za to srečanje pa je bilo tudi tem večje, ker sta oba kluba poslala v boj svoje najboljše moči. Posamezne igre so bile napete ter so nudile res prvovrsten tenis. Maribor sta zopet zastopali prvak:nja kluiba ga. Zora dr. Ravnikova in gdč. Breda Hribarjeva, dočim je Rapid postavil tri dame, in sicer go. Marv dr. Krausovo. gdč. Lirtzerjevo in go. Felberjevo. Največji uspeh je zopet imela dr. Ravnikova. ki je tudi topot dokazala, da je najboljša igralka Maribora. Z neverjetno energijo in brezprimerno požrtvovalnostjo je pre-gazila gladko dolgoletno prvakinjo Slovenije go. dr. Krausovo s 6:2, 6:2. Tudi gdč. Lirtzerjevo je nadvladala v napetem boju prepričevalno 6:8, 6:3, 6:2 Po teh krasnih zmagah je ge. Ravnikovi odprta pot ne samo do prvenstva Slovenije, temveč tudi mogoče do državnega prvenstva. Tudi gdč. Hribarjeva se je dobro branila proti bolj rutiniranima nasprotnicama. Često je prisilila nasprotnice v de- Pretekla je noč. Zjutraj mu je Grace rekla: »Močan si!« Ko je prišla draga noč, ie v Jima vstal strah. Jutri zvečer... jr*ri zvečer... takrat bo spet umazana roka pograbila lopato, takrat bo spet v peklu zagorelo. »Grace. poslednja noč...« Ni odgovorila besedice. Le stisnila se je k ni emu. j>Kaj za to. Jim?« je rekla čez dolgo. Drugo popoldne je prišel k njej ves obupan »Grace, nocoj odidemo...« Kakor bi se bila šele zda! zavedla, kai pomenijo te besede, se je z nemo grozo zagledala vanj. »Jim, ostani!« »Ne smem, Grace.« Pri vila se je k niemu. Čutil je, kako je vse v njej drhtelo. Pritisnil jo je k sebi. »Ne smem in ne morem. Primejo me. Vezan sem. Pol leta dobim. Ne morem. Praznih rok ostanem. Ladja mi daje kruha. Trd je. a obilo ga je.« Kimala je, o ni ga čula. V daljavi je tulila sirena. Prvi klic. »Ali čuješ. Grace: Zver kliče. Ko bi te smel vzeti s seboj, Grace!« »Ne moreš me,« je resno rekla. »Saj bom šla svojo pot.« »Ne smeš, ne smeš!« je skoro zakričaL »Moram!«' Roke so se mu v krču zvile. Segel ie v žep in vrgel prednjo kup bankovcev. Kruh treh mesecev, ki jih ie odslužil, kruh devetih, ki so bili še pred njim. »Na, vzemi!« »Ne! Tebi se nisem podala!« Z naglo kretnjo je bankovce odrinila. Ko jih ni hotel vzeti, jih je pograbila in mu jih stlačila v žep. Stal je pred nio in strmel v njen obraz. »Kaj je, Grace?« Zdaj je vedela, kaj pride, če mu ne reče le še eno dobro besedo. Ostane vzlic zatrdilu, da mora iti. Poznala je take ljudi. Ni bil prvi. In če ostane... ječa... glad... »Pojdi!« je rahlo velela. »Ne, Grace. ne morem...« »Kaj boš tu?« »Pri tebi bom.« »Pri meni? Pri meni? Ne! Dva dneva sta bila dovolj.« »Grace, ljubim te! Naj ostanem.« »Lepo je. da me ljubiš. Kaj misliš... da tudi jaz tebe?« »Grace!« »Molči! Ali ne čuješ sirene?« »Čujem jo,« je zajecljal, ne da bi vedel, kaj pripoveduje. »Naj tuli. Grace, naj te poljubim.« Nastavila mti je ustnice. »Poslednji je bil. Morda že nocoj pristane druga ladja. Potem me bodo poljubo-vali drugi.« »Grace. ne govori tako! Ljubim te.« Koščena roka ji je stisnila srce. Zakričala bi bila, planila bi mu bila v naročje, toda močna je hotela ostati. »Moram... moram... moram biti močna!« Grizla si je ustnice, da so ji krvavele. »Pojdi. Jim. ne dolgočasi me.« Obrnila se je. »Vrnem se...« Srce ji je vzdrhtelo. »Ne. ni se treba vračati. Bog ve kje bom že takrat Morda v bogati vili, morda na dnu kanala. Pojdi!« Opotekel se je skozi vrata.., V daljavi je videla skozi okno kadeče se ladijske dimnike. Njegova ladja je bila. saj ji jo je pokazal minili dan... Videla ga je. kako je šel pobešene glave proti obali in sedel v Čoln. kjer so ga že čakali. Potem so udarila vesla. Dolgo, dolgo. Tretjič je zatulila sirena. Odhod .. odhod ... V sobici ie jokala Grace. fenzivo, le v odločilnem trenutka je podlegla mnogo večji izkušenosti in rutini Rapidovih dam. Proti gdč. Lirtzerjevi je nudila efektno igro in je končno po silnem boju podlegla le z 1:6. 8:6, 5:7. Proti sigurni igri ge. dr. Krausove je imela še težje stališče. Dr. Krausova je zmagala po taktično dovršeni igri 6:2, 6:3. Po teh napetih borbah je bilo seveda vse zanimanje osredotočeno okoli igre v dvoje. Ga. Ravnikova in gdč. Hribarjeva sta si prav hitro priborili vodstvo proti gospej Felberjevi in gdč. Lirtzerjevi 6:3. Druga igi* je bik psi stanja 4:3 za Maribor prekinjena zaradi nenadnega naliva. Istočasno se je vrsik na Rapidovih prostorih borba med SK Rapid in SK Celje. Zmagal je Rapid s 7:0. Posamezni rezultati so bili: Hitzl : Sarn-bek 6:0, 6:1, Levrer : Toplak 6:1, 6:0, Holzinger : Kopušar 6:4. 4:6, 9:7, Halbert: Burger 6:1, 6:3. dr. Blanke : Borlak 6:0. 6:2, Hitzl -Leyrer : Šarabek-Toplak 6:1, 6:1, Holzinger - Halbert : Kopušar - Burger 6:4, 6:3. V 37. min. izsili Živkovič tretji gol m igra je do kraja mlačna. Sodil je g. Vidic v prvem polčasu dobro, v drugem pa je padel malo iz koncepta. Ostali ljubljanski nogomet: Sparta : Svoboda - Vič 5:1, za prvenstvo E. razreda. Jadran : Primorje II. 3:1 (2:1), za prvenstvo I. razreda. Ostale nogometne tekme Maribor: SK Varaždin : SK Rapid 2 : 0 (2 : 0). MariboT rez. : Svoboda I. 8 : 0 (2:0). Po nadmočni igri je zmagala rezerva Maribora, ki je bila ojačena z Bertoncljem in Koničem. Sodil je precej ležerno g. Mohor-ko. Karlovac: Hašk : Gradjanski (Karlovac) 8 : 1 : 0). Dunaj: Sobotne prvorazredne tekme so končnoveljavno spravile Rapid ob prvenstvo, ker ga je dohitela Austria. Izšdi so bili Austria : Slovan 4 : 0 (3 : 0), Nicholson : Sportklub i : 0 (0 :0), Wacker : Rapid 3 : 2 (2 : 1). V nedeljo so bile vse tekme zaradi dežja odpovedane. Praga: DFC : Sportklub (Brno) 6 : 0. Amsterdam: Češkoslovaška : Nizozemska 2 : 1 (1 : 1). Budimpešta: Hungaria : Kispest 5 : 1. Miškolc: Attila : Ofner 11 3 : 1. Kapošvar: Somcgy : Bocskay 3 : 0. Ulm: reprezentanca Ulma : reprezentanca Gornje Avstrije 14 : 1. Mannheim: Bavera : I. FC Nurnberg 2 : 0. Koln: reprezentanca Ko'na : Everton 3:3. Leipzig: Leipzig : Dresden 3 : 2. Mednarodni jubilejni Iahkoatfetski miting SK Ilirije Slabo vreme je precej oviralo prireditev - Krasen uspeh Haškovca Gojiča, ki je vrgel kladivo 45.65 m SK Ilirija je včeraj v proslavo 20-letni-ce obstoja priredila mednarodni jubilejni lahkoatletski miting, ki je obetal biti ena najlepših prireditev pri nas v zadnjem času. Prijave so namreč vsebovale kompletno atletsko ekipo koroškega prvaka KAC iz Celovca, najboljše zagrebške atlete, člane Haška, Concordije in Maratona, atlete mariborskega Maratona in domačo ekipo klubov ASK Primorja in prireditelja. žal, da je močno deževje popolnoma raz-mcčilo vse naprave za skoke in mete, kakor tudi samo tekališče, ki se je nahajalo pod vodo. Te ovire so ne samo onemogočile vsako regularno tekmovanje, temveč so tudi v največji meri povzročile, da zaostaja večina rezultatov za vsakim pričakovanjem. Zdi se, da je to dejstvo napotilo marsikaterega atleta, da se, akoravno se je nahaja) na igrišču, ni javil na startu; z druge strani pa je v veliki meri odpadla skoraj vsa napovedana zagrebška in mariborska elita, izvzemši izbornih Gojiča in Tučana (Hašk), Buratoviča (Concordia) in Germovška (Marathon, Maribor) in s tem je tudi primanjkovala ostra konkurenca v mnogih disciplinah. Zelo podčrtati moramo prvovrsten mednarodni rezultat, ki ga je dosegel naš najboljši atlet Gojič (Hašk) v metu kladiva: 45.65 m!! Brez konkurence iz kroga, ki je imel razmočeno podlago, kakor tudi v začetku sezone, nam je ta rezultat jamstvo, da bo Gojič letos znatno prekosil svoj rekord! Same naprave so bfle zaradi omenjenih ovir zelo pomanjkljive, zaradi česar je prireditev pričela šele ob 16. In se kljub požrtvovalnemu delu sodniškega zbora zavlekla do 19. Pričetkom prireditve je sodelujoče pozdravil v imenu jubilanta g. dr. Lapajne, kateremu so izročili spominska darila vcd-ja ekipe KAC iz Celovca g. Enzfelden ln atlet Tučan v imenu zagrebškega Haška. Publike za jubilejno prireditev zelo malo. V naslednjem doseženi rezultati: Tek 100 m (5 tekm.): i. Skok (Primorje), 11.8 sek., 2. Golob (KAC Celovec), 3. Haderen (KAC). Izven konkurence je kot prvi prispel na cilj Buratovič (Concordia), ki je bil odstranjen od regularne konkurence zaradi dveh napačnih startov. Met krogle (4 tekm.): i. Jeglič (Ilirija), 11.650 m, 2. Stepišnik (Ilirija), 11.38 m, 3. Russ (KAC), 10.78 m. Skok v višino z zaletom (5 tekm.): 1. Buratovič (Concordia), 1.70 m, 2. 2gur (ASK Primorje), 1.60 m, 3. Pukl (Ilirija), 1.50 m. Met kladiva (3 tekm.): 1. Gojič (Hašk), 45.65 m!!, 2. Stepišnik (Ilirija), 32.66 m, 3. Juričev (Ilirija), 27.14 m. Tek 400 m (2 tekm.): 1. Tučan (Hašk), 55 in dve petini sek., 2. Sussitti (KAC), 57 in dve petini sek. Tek 1500 m (6 tekm.): Skupno seniorji in junicrji: 1. Kuntschitz (KAC), 4:32 in dve petini, 2. Lejka (Ilirija), 4:35 in tri petine. 3. Ogrin (Primorje), dva metra zadaj. Kot prvi junior se je plasiral Koch (KAC) 4:52 in dve petini. Sledil mu je Pfingster (KAC). Skok ob palic!: Nastopila sta samo dva tekmovalca, Buratovič (Concordia) in Deč-man (Ilirija), ki sta oba podrla začetno višino 2.70 m. Tek 5000 m (9 tekm.): 1. Leban (Heeres-spcrtverband), 17:15 tn ena petina, 2. Krevs (Primorje), 17:18 in dve petini, 3. Bručan (Ilirija), 17:19 in štiri petine. Med neplasiranimi se nahajata znana tekača Iz Maribora, Germovšek (Marathon) ln Ce-lovčan Sussitti. Met diska (5 tekm.): 1. DobovSek (Ilirija), 35.85 m, 2. Stepišnik (Ilirija), 33.97 metrov, 3. Russ (KAC), 33.56 m. Skok v daljavo z zaletom (6 tekm.): 1. Buratovič (Concordia), 6.09 m, 2. Stepišnik (Ilirija), 5.97 m, 3. Putinja (Primor. je), 5.94 m. OBmpijska štafeta (800 mfX400 mX«» metrovX100 m), 1. KAC (Celovec) * postavi Kuntschitz, Sussitti A., Haderer. Golob, 3:46 tn dve petini, 2. ASK Primorjf (žorga, Skok, Perovič, Putinja), 3:46 tf štiri petine, 3. Ilirija (Lejka. Habič, WI13j man, Outrata), 4:03 in tri petine. ★ Plavalna sekcija SK UtrTje. Seja n» čelstva danes ob 18.30 v kavarni Evropi Ljubljanski plavab*) podsavez JPS, (Službeno.) V redno članstvo JPS je sprejet SSK Maraton, MariTScr. JPS se predlaga v verifikacijo s pravom takojšnega nastopa na vseh tekmah za SSK Maraton: Lukan Rudolf, Ju-rlnec Roman, Hartlieb Mihael, Rostacher Prane, PreJs Franci, Stopar Rndolf, Storch Franfo ta Jandl Milan. č*ita se za SK Oirijo Zlata Wiimmer s pravom nastopa na prven»tv»-nih tejunah 26. novembra 1932. Predlaga se JPS v črtanje itz njegovega redcega člamstva SK Rapid ia ŽSK Jsdezjiičar, oba v Mariboru, ker nista kljvb večkratnim pozivam poravnala zaosts*> članarino. Vzame se na znamje prijava mednarodne planraJne tekme SSK Maraton dne 26. t. m. Poaivajo se vsi klubi LPP, da čstmrpireje .poravnajo letošnjo članarino. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) Danes ob 18. morajo biti na igri&ča gg. Slamič, Windlsch, Cek, Bartič, Oimper-man, Mihel, dr. Alujervič, Raii D^ Rozman in Sancin S. AVTOMOBILIZEM Dirkalni avto s pogonom na vsa 4 kolesa Znani Italijanski konstruMea* avtomobilov, Ettore Bugattl, je konstruiral novo tipo dinkalnega avtomobila, s katero bo nastopil na nekoliko najpomembnejših dirkah v letošnji sezonL Novo vozilo je karakterizirano v glavnem s tem, da ima pogon na vsa štiri kolesa. Ta posebnost sicer v avtomobilski konstrukciji n4 nova, vendar je Bugattiju uspelo to konstrukcijo spopolniti. Glavna prednost konstrukcije leži v tam, da nimamo več .praznega teka koles pri hitrem in forsiranem prehodu na višje hi trosti. Zato bo novj avtomobil posebno uporabljiv za gorske dirke in tekmovanja na dirkališčih s posebno težavnim terenom in številnimi zavoji, ker se na taki progi mora ostro zavirati in zopet spraviti avto v najkrajšem času do največjih hitrosti Tam, kjer imamo dolge ravne proge, nismo z novo vrsto pogona mnogo opravili, ker prenos moči na vsa štiri kolesa vsekakor zahteva večji učinek motorja. Celotna moč motorjev pri Bugattijevi novi ti.pl je 300KS in prihaja torej na vsako kolo 75 KS. S tem je zanašanje avtomobila onemogočeno in prehod na večjo hitrost je mogoč v tako kratkem času, da si obetajo od novega vozila zelo velikih uspehov. Novo vozilo ima precej kratko razdaljo koles, 2.5 m. Teža s popolno dirkalno opremo je 940 kg. Motor ima cilindražo 4840 ccm in učinek 300 KS, 8 cilindrov je v enem bloku, ki nosi istočasno tudi le-žaje ročične gredi. Najvažnejši je prenos sile. Za motorje, vendar še z njim spojeno potom gredi z univerzalnim zglobom, se nahaja posebno konstruirano gonilo, ki je iz posebno čvrstega materijala. Učin motorja se prenaša na sprednja kolesa s krajev gredi, kd nosi gonilo, zato služi odprta gred ob motorju, ki vodi do pogona, 6 stožčastim zobnikom z okrovom. Prenos sile na zadnja kolesa je enak onemu pri vseh Bugattijevih avtomobilih. Posebno pozornost vzbuja vsekaikor sprednji del novega avtomobila. Prenos sile na sprednja kelesa je precej sliCen onemu pri avtomobilih s pogonom na sprednja kolesa, samo da je pri novi dirkalni tipi vse posebno čvrsto Izvedeno. Vodilo bi predaleč, ako bi se hote« ba-vjti podrobneje s konstrukcijo tega vozila Eno je gotovo, da je zadnja Bugattlje-va konstrukcija na taki tehnični višini, da bo vsekakor mnogim dobrim vozačem zelo nevaren konkurent pri raznih mednarodnih dirkah. Nov rekord v enournl vožnji. Vozač Ey ston je postavil na dirkališču Monthlery nov svetovni! rekord v enoorni vo&rJL Vozil je avto Panhard z &tilindrl£nim motorjem. V eni url je prevozil 210.393 km, medtem ko je MI prejšnji rekord 206.568 kilometra število motornih koles na svetu. Po novejši statisti,ki je na svetu v prometa 2,/619.499 motornih koles. To stanje je sa 8 % manjše od lanskega Od vseh motornih koles jih je največ v Evropi (2 milijona 243.000); na Ameriko odpade 125.000, na Avstralijo 114.000, Azijo 69.000 in Afriko 66.000. Izvoz avtomobilov te Francoske I« Italije. V februarju so francoske tovarne avtomobilov eksportirale 1230 voziL Nad polovico tega eksperta je šlo v francoske kolonije. — Lani se je izvozilo iz Italije 11.942 osebnih avtomobilov. Največ jih ja šlo na Francosko (2982), potem v Švico (1201), Nemčijo (958) in v Rusijo (952). V Istem času so uvozili v Italijo 1281 avtomobilov. Avtoturistl v Švici. Lani Je prišlo v Švico 179.189 tujih avtomobilistov. Največ je bilo Francozov, namreč 98.359. Na drugem mestu je Nemčija, odkoder jih je prišlo 34.780, potem Italija s 24.947, Avstrija s 6436, Angleška s 5026 itd. Zanimivo je, da Je lani obiskalo Švico 9000 izletnikov-avtomobiilistov več, kakor predlanskim. Nemški Grand Prix za motocikle odpovedan. Letošnji Grand Prlx za motorna kolesa je zaradi slabih gospodarskih razmer odpovedan. Tako se glasi službeno poročilo prirediteljev. Kakor je znano, so tudi tovarne motornih koles odpovedale pogodbe s svojimi tvorniškimi vozači ln zato je sedaj na dirkah videti največ neprofesionalne vozače. (titkrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. ŽENA V SODOBNEM SVETU Nova mati m. Popolnoma razumljivo je, da mati. ki je preobremeni ena z otroki, in jo poleg mat©-rinskih skrbi in težav tareta še beda in pomanjkanje, mora polagoma otopeti za vse, pa najsi ima še toliko prirodne inteligence. Takšna mati, tudi če je izobražena, ne more razviti svoje osebnosti, še manj svoje socijalne sposobnosti, ker ji je onemogoče no vsako družabno sodelovanje, da celo vsako^ zanimanje za zunanje, javno življenje. Njena duševnost, namesto da bi rasla in se izpopolnjevala, okrne in se zaduši. Kako nai taka mati vzgaja svoje otroke v soci-jalno vredne ljudi, ko je v njej sami vse zamorjeno! Svoji okolici ne prinaša obogatitve, temveč jo celo ovira. Pogosti so primeri, da žena svojemu možu brani udei stvovati se pri javnem delu, češ: kaj boš delal za druge, kaj imaš od tega, tvoje delovanje bi utegnilo škoditi tebi ali tvoiim otrokom. Pogosto je njena bojazen upravičena. kajti kdo bo živil številno družino, če 6e možu redniku kaj zgodi. Take izjave dokazujejo pomanjkanje smisla za javno delo in vobče razumevanja za potrebe časa. Bodisi, da prevladuje prvi ali drugi vzrok, resnica je, da to različno pojmovanje življenja in usmerienja k njegovim nalogam povzroča med možem in ženo nesoglasja, odtujitev in zagrenjenost. Zakon postane obema neznosno breme, posebno, če se pridruži še pomanjkanje. Toda kdo je kriv? Preden govorimo o novi materi, ki se razlikuje od prejšnjega nagonsko doživlia-jočega bitja od današnje matere predvsem po čutu odgovornosti napram otroku, kateremu daje življenje, bi morali govoriti o novem očetu, kajti otrok, ki naj ima eksistenčno upravičenost, bi moral priti na svet po zavestni volji očeta in matere, moral bi biti dobrodošel obema. Največja krivica napram otroku in družbi je, spočeti otroka, ki pomenja za mater, nieno zdravje in nie-no de-lazmožnost samo novo preobremenitev, za očeta pa novo skrb. seveda, v kolikor ni brezbrižen. Priroden. instinktiven odnos očeta in matere do otroka se gotovo ne da primerjati, kajti mati nosi. rodi in hrani otroka, je torej vezana nanj z elementarnimi silami, dočim o kakih prirodnih vezeh z očetove strani skoro ne more biti govora. Zato je pri očetu tudi mnogo bolj nerazvit čut odgovornosti, ki je vedno znak resnične kulturnosti, torej produkt razvoja in vzgoje. Iz tega sledi, da je možu. bodočemu očetu še mnogo bolj potrebna pravilna vzgoja o pojmovanju erotičnega in zakonskega življenja, zlasti pa vzgoja smisla za skupnost, katerega bistvo je čut odgovornosti. Predvsem mora biti oče tisti, ln se mora zavedati, da sme ustvariti novo življenje samo tedaj, če mu more zajamčiti popoln razmah in razvoj, zakaj v prirodi stvari same je. da samo materin čut odgovornosti nič ne pomaga, če je oče brezvesten in brezbrižen. Kdo bi popisal vse skrite tragedije mater in nezaželjenih otrok, tragedije. katerih povzročitelji so brezvestni očetje! Zofka Kvedrova se je ojunačila in je to stran življenja pokazala v vsej tragični realnosti v svojih esejih »Misterij žene«, ki bodo aktualni vse dotlej, dokler izpre-menjeni življenjski pogoji ne bodo odvzeli vsem, ne samo nekaterim posameznikom vsaj toliko eksistenčnih skrbi, da se bosta mož in žena lahko razvijala k višji kulturnosti. Tedaj se bo čut odgovornosti raz- vil ne le glede na lastnega otroka, temveč na sočloveka vobče, ko ne bo izraz »član človeške družbe« le fraza, temveč označba resnične vzajemnosti. Toda danes, ko je človek navezan sam nase, ko je eksistenca večine ljudi tako negotova kakor še nikdar, ko je 150 milijonov ljudi brez dela in zaslužka, danes bi se morali pač vsaj paragrafi bolj v sklad spraviti z resničnim življenjem, če se že drugače ne kažeta možnost in volja, pomagati posameznikom. 50 letnica norveške pisateljice Sigride Undsetove Dne 20. maja je predvsem književni svet praznoval 50 letnico Sigrid Undsetove, ki jo štejejo med naivečje sodobne kn^ževnike. Pred dvema letoma je prejela Noblovo nagrado. Za njeno literarno udejstvovanje je bilo velike važnosti, da je bil nien oče nameščen kot arheolog v muzeju v Oslu, kjer se je seznanila s preteklostjo svojega naroda. O tem pričajo zlasti njeni romani »Hči Kristiana Lavransa« in »Sin Olafa Audunsa«, kjer popisuje življenje v 13. in 14. stoletju v izredno močnem slogu. Sigrid Undsetova je bila po poklicu pisarniška nameščenka, in sicer od 16. leta dalje, ko ji je umrl oče in pustil družino nepreskrbljeno. Na literarnem polju se je začela zgodaj udejstvovati in že s prvim izdaniem svojih novel je imela toliko uspehov, da je dobila državno podporo, s katero je šla na potovanje v Italijo, da poglobi svoje obzorje. Njena romana »Poletje« in»Jenny« nista imela toliko uspeha, da bi vzbudila toliko pozornosti v tujini, kakor poznejša, zgoraj omenjena, ki ju je svet sprejel z navdušenjem in občudovanjem nadarjene pisateljice. Njena nova romana »Gymnademnija« in »Goreči grm« obdelujeta snov iz sedanjosti. a tudi tu so prikazani verski boji kakor v njenih zgodovinskih romanih. Sedaj pripravlja nov zgodovinski roman. Na njeno književno delo je brez dvoma močno vplival eden njenih najvažnejših doživljajev v njenem življenju, to je prestop v katoliško vero, ki je imel važne posledice tudi za njeno privatno življenje. Drugače pa je njeno zunanje življenje nenavadno enostavno in brez senzacij. Skrbi za to. da je dobra žena in mati in da kljub svojemu delu ne zanemarja dolžnosti napram svoji družini. Nedavno je izšla njena »Jenny« v slovenskem prevodu. Gandhi in indijsko žensko gibanje Navdušenemu sodelovanju indijskih žen pri narodnostnem gibanju se je čudil celo Mahatma Gandhi, ki pa ni bil nad njim kdove kako vzhičen, kajti on nima posebnega interesa na »moderniziranju« indijske žene. V gotovem smisla je celo načelen nasprotnik ženskega gibanja, ki pomeni prelom s tradicionalnim stališčem žene v družini. Zaradi tega tudi ni nikdar stremel za tem, da bi pridobil žene za svoje gibanje, še manj, da bi pospeševal žensko gibanje. Toda kljub njegovemu odporu ima indijsko narodnostno gibanje odločilen vpliv na žensko emancipacijo. Ostali voditelji so zrli na žensko sodelovanje sprva začudeno, pozneje so ga to-lerirali, nato izkušali čimbolje izrabiti v svoje svrhe. Danes je uspeh indijskega narodnostnega gibanja še negotov. Gotovo pa je, da se je indijska žena za vedno zbudila iz tisočletnega spanja. Indijska žena se prebuja. Eno najmočnejših revolucionarnih gibanj današnje dobe je borba Indijcev za osvobo ditev izpod angleškega jarma. Poleg go spodarskega razvoja je zlasti ta borba močno vplivala na indijske žene, ki so se v tisočih pridružile moškim in kljub protestom svojih soprogov junaško in odločno vztrajajo v borbi. Nekatere med njimi, kakor Kam Ia Nehru in Sovojini Naidu, ki je zopet v ječi, stoje celo na vodilnem mestu mnogo tisoče-v moških pripadnikov. Pišejo članke, razširjajo revolucionarne brošure, agitira-jo med kmeti proti plačevanju davkov. Več kakor 4000 indijskih žen je v ječah zaradi revoluci.ionarne propagande. Toda indijska žena ne vodi samo osvobodilne borbe izpod angleškega gospodarstva kakor njen moški tovariš, temveč ona se mora boriti tudi za enakopravnost z možem v sociialnem in ekonomskem pogledn, zlasti pa proti zablodam verskih in družabnih tradicij. Kaj pomenja ta borba spričo stališča, ki ga je imela indijska žena do nedavnega, more razumeti samo oni, ki vsaj nekoliko pozna strahote teh zablod, strašno suženjstvo, v katerem je živela indijska žena. Nekoliko nam to suženjstvo pojasnjuje sveta knjiga Padmapurana, ki pravi: »Na svetu ni za ženo nobenega boga razen njenega moža. Od vseh dobrih del, ki jih more na svetu doprinesti, je najboljše to, "da ugaja možu s tem, da mu je popolnoma podložna. To je najvišja zapoved njenega življenja. Naj bo njen mož star, pohabljen, j sušičav, besniv, jezljiv, razuzdan, pohoten, nenraven. pijanec, zapravljivec, naj poseča zloglasne hiše. naj živi s tujimi ženami v očitni pregrehi, naj se ne briga za svoj dom. naj divja kot obsedenec, naj živi nečastno, naj bo slep, gluh ali kakorkoli na-kažen — skratka, naj bodo njegove napake še tako velike, kljub vsemu ga mora njegova žena gledati kot boga, ga obsipati z nežnostmi in mu z ničemer dajati povoda za nezadovoljnost. 2ena je ustvarjena, da posluša, kot hčer-ka mora ubogati svojega očeta, kot žena moža, očeta, tasta, taščo, kot vdova svoje sinove. Ce se smeje mož, se mora tndi ona smejati. Ce je žalosten, mora biti tudi ona žalostna. Če joče, mora tudi ona jokati. Čuvati se mora. da ne opazi, da je kak drug mož mlad in lep, in nebo naj jo obvaruje, da bi z njim govorila.« To zahtevata vera in običaj od indijske žene. In še več: indijske vdove so se morale dati žive sežgati. Nekaj strašnega so zakoni indijskih žen. Še> čisto mlade, celo 7 do 10-letne se poročajo z možmi pri 40 letih, ki so često izžiti starci... Ali se moremo čuditi, da ind^ska žena revoltira proti tej strašni tiraniji verskih predsodkov in »svetih« nacijonalnih izročil? Zene iz vseh pokrajin Indije so se združile k skupni akciji na podlagi enotnega programa, ki pomenja energičen protest proti zablodam, ki v imenu ljudske morale ponižujejo ženo pod stopnjo živali (nobene samice ne sežgo, če pogine njen samec). Na zadnjem kongresu indijskih žen, katerega se je udeležilo 500 delegatk, je sprejel zbor soglasno sklepe, ki vsebujejo naslednje zahteve: Odpravi naj se priznavanje zakonite pofl- gamije; vdovam naj se dovoli, da se zopet poroče; vlada naj strogo pazi na to, da se bo izvajal zakon, ki prepoveduje možitev deklic pod 14. letom; izenači naj se pravica podedovanja; ženam naj se omogoči enako udejstvovanje kakor moškim na političnem, znanstvenem in pridobitnem polju; zaščita žene - delavke. Te zahteve so za pojmovanje kulturnega človeka povsem logične, toda v Indiji so učinkovale kakor strela z jasnega. Številne verske družbe kakor tudi druge organizacije so vložile svečane proteste proti tem zahtevam. Nekateri vodilni politiki so javno obžalovali, da so pustili sodelovati tudi žene pri osvobodilnem gibanju. Toda žene se niso pustile prestrašiti po protestih moškega samoljubia. Vztrajale so na svojih 2-ahtevah in dosegle, da jim je dal indijski nacionalni kongres nekaka narodna skupščina, svečano obljubo, da bo osvobojena Indija izpolnila ženam njihove zahteve. V Indiji je danes mnogo žen, ki se udej-stvujejo kot zdravnice, učiteljice, profesorice, advokatke. Toda pretežna večina žen živi še vedno v strašni duševni bedi, ki se ji pridružuje često tudi materijalna. Ne znajo ne citati ne pisati, so popolne sužnje svojih mož in njegove družine. Tudi če se Indijka iz imenitnejše kaste dvigne na človeško stopnjo, bo ostala pripadnica nižje kaste nevedna sužnja vse dotlej, dokler se ne oprosti ljudstvo spon, v katere ga oklepajo višje kaste, kajti prepad, ki ga ustvarjajo verski predsodki med možen in ženo, je istotolik ali pa še strašnejši med posameznimi kastami. Iz akvaristove torbe 0 chanchitu in rastlinah. Chanchito (Heros facetus) je iz Mehike. Beseda >chanchito« je španskega izvora in doni prav lepo, njen pomen je pa zelo prozaičen, namreč prešiček. Ta ribica je dobila tako ime, ker je njena glava bolj ali manj podobna rilcu prašička. Chanchito prenaša tudi nižjo temperaturo, zaradi česar se priporoča sam po sebi ribogojiteljem mrzlovodnih ribic. Barva života je rumenorjava in zeleno se bleščeča. Počezne temne pege, dolga hrbtna in ostale dobro razvite plavuti, ki so često rdeče obrobljene, lastnost, da menja barvo po vzgledu kameleona, ga napravijo zanimivega. Zdajci ga vidimo v svetli barvi, hitro nato postane temen in počezne proge Sme, kar je odvisno od trenutnega razpoloženja tega vroeekrvneža. Mlajše ribice, 3—5 cm dolžine, sem gojil v društvu z gupiji, ksifoforusi in makropo-di in nikdar ni prišlo med njimi do pretepov in umorov. Odrasle ribe pa posianejo zelo prepirljive in borbene in se medsebojno ugonabljajo; zlasti v manjših ribogojnicah, kjer se ribe često srečava jo. Take ribice so pravi vandali. Imel sem na dnu ribogojnice rahlo v pesek zakopano, stekleno zdelico. Vanjo sem de val tubifekse. s katerimi sem krmil rrbice. Nekega dne slišim v smeri ribogojnic ropotanje, kakor da bi kdo trkal s trdim predmetom na steklo ribogojnice. Stopim tja in vidim naslednji prizor: Chanchito se je zaganjal v stekleno zdelo, pri tem je zarival gobček v pesek, z glavo in hrbtom jo je pa dvigal sunkoma tako. da je rob vedno zadel ob šipo ribogojnice. Ker se je jezil, je menjal barvo, a zame se niti zmenil ni. Ko je zdelo izkopal iz peska, io je polagoma premestil v drugi kotiček. To mu je zaenkrat zadostovalo. Tako je pogostem a norel. Lotil se je školjk in kamenja ter vse premetaval. Časih so ga pa motile rastline, katere je kratko malo izruval. Takemu vandalizmu sem se pa uprL Pobral sem školjke in kamenje iz ribogojnice, rastline sem pa vsadil v lončke in jih zakopal do roba v mivko. Zanimiv je chanchito, če }e zaljubljen. Iz vanda!a postane sentimentalen, nežen obo- ževalec svoje izvoljeni« — seveda samo začasno. Čim vidimo, da ravna ljubeznivo z ikrnico, mu denemo zdelo v ribogojnico, ki jo sicer uporabljamo za podstavo cvetličnega lonca, in jo pogreznemo v pesek. Ce tega ne storimo, si izkopljeta jamo sama. pri čemer izruvata rastline. Kmalu opazimo ikre v zdeli in v teku nekaj dne se pojavijo mladiči. Pravo vrvenje nastane v zdeli. Begunce, ki zapuščajo gnezdo, vzemajo starši v gobček in Jih izbljuvajo v zdelo. V tej dobi krmimo starše z nastruganim mesom, drobno razkosanimi deževniki in tubifeksi. Starši prežvekajo tako hrano in je izpuste iz gobčka v gnezdo, kjer se mladiči zanjo pre-tepavajo. Ker se begstva iz gnezda vedn« boli ponavljajo, se mora parček kmalu odločiti, da jih povede na prvi izlet Spredaj starši, okoli njih in za njimi pa mladiči, tako odide sprevod na ogledovanje ribogojnice. Čim opazimo, da se lotijo mladiči sami tubifeksov, vodnih bolh in druge hrane, odstranimo starše, v katerih bi se utegnila zbuditi kanibalska nagnenja. Mladiče denemo k mladičem drugfh ribic. V družbi izgubljajo vsaj delno prirojene van-dalske lastnosti. Ribogojnica naj bo velika in dobro zarasla, kajti rastlinsko grmičevje nudi zasledovanim ribicam sigurno zavetišče. Hrana naj bo vedno obilna, sicer si jo iščejo na dnu. pri čemer izbrazdajo dno in izruvajo rastline. Chanchiti postanejo zelo krotki in poznajo svojega gospodarja ter so sploh pametne ribice. Če imajo opraviti s svojim zarodom, ne približaj nosa vodni gladini, sicer se poženejo starši vanj. Toliko o chanchitu, ki spada v rod chi-chlidov. Naposled opozarjam prijatelje vodnih rastlin na dristavce (potamogeton), katerih ie mnogo vrst in ki se prav zdaj razvijajo. Posebno lep je potamogeton perfoliatus s kodrastimi lancetnimi listi v dveh vrstah. Zeleni v ribogojnici tudi pozimi in je eden najlepših dristavcev. V bajarjih najdemo rmanec (mVriophvllum) z rdečkastimi peclii in olivnatozelenimi listi. Zelo lepa je tudi sita (heliocharis) z dolgimi iglastimi, lepo zelenimi listi, ki sestavljajo cele kolonije; zeleni vse leto. Ljubiteljem priporočam vrh tega šp plavajočo zlatico (ranunculus fhii-tans). Listi 90 rogovilasto razdeljeni in podobni rmancu. Nasproti mesta, kjer se odvajajo listi od stebla, požene rastlina izrastke nad gladino, ki nosijo bel cvet. Steblo je veinato in po več metrov dotgo. Naj omenim še jezico, ki ima pestično razrvetje v: obliki zelenih jezic. Plavajoči dolgi listi 90 podobni listom vallisnerije. Omenjeni dri-stavci, sita, plavajoča zlatica in jezica žive, v Ljubljanici. Rogatec, torica, slakar m rmanec so v stoječih vodah. Večje barske nadvodne rastline gojhm* lahko tudi v lončkih brez luknjic. MečastV okrogli, ovalni ali pa suličasti listi ?o zelo; lepi. Take rastline zalivamo pogosto in jim nudimo prilike, na katere so navajene ▼ pri rodu O. S. Pravni položaj oezafcoos&ega otroka. —1 Kakor znano, se žene po vsem svetu bore za Izenačenje pravnega položaja zakonskih in nezakonskih otrok, toda uspeh se javlja le postopno po posameznih državah. Zanimivo je dejstvo, da avstrijski cesar Jožef H. proglasil vse otroke za zakonite ter jim s tem zajamčf! enake pravice. No, ta naredba je izgubila s cesarjevo smrtjo svojo veljavo in nezakonski otrok je do danes še vedno omejen v svojih pravicah, razen v Norveški, Španfii in Rusiji, kjer sploh ni nobene razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom. Pri želodčnih težkočah, Izgubljenem teko, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k blu-vanju učinkujeta ena do dve čaši naravne »Franc Jožefove vode«, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franc Jožefovo vodo« radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franc Jožefova gren-čica« se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijski trgovini. MALI OGLASI iIlTlfllil Vsaka beseda 60 par; " dajanj« aaelcva »li za šifro m S Din. (1) Tekačico ■a modistovski salon iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19002-1 Boljše dekle aanesljivo in pošten«, ki ma malo kuhati, sprejmem takoj t pomoč bolehni gospe. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra«. 19048-1 Mesar, pomočnika »prejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19025-1 Šoferja-mehanika •prtjmem. — Prednost ima mlad Fiat vozač. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1S83B-1 Damskega frizerja Trizerko, prvorazredno tnoč in za vodno ondu-laoljo z dobro plačo potrebujem takoj." M. Zai-raovlč. Kos. Mltrovica. 19100-1 Parketne polagače sprejmem takoj. Ponudbe ha oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1'arketar«. 19169-1 Gospa išče zaposlen ja če* vele-sejam. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »Zmožna kavcijo«. 18943-2 Mladenič vojaščine prost, želi kakršnokoli službo; da tudi cpemu, ki mu jo preskrbi. malo nagrado. Ne-slov v oglasnenu oddelku »Jutra«. 18814-2 Opekarski mojster ravežbao v radelavi strešne in zidne oipeke, išče služ bo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »2201 — zanesljiva moč«. 18727-2 Šivilja izurjena pomočnica tudi v šivanju finega peTila na stroju t elektr. pogonom, žali stalno službo — po možnosti z oskrbo v hiši. Naslov pove oglas. oddelek »Jutra«. 18827-2 Tkalski mojster vešč vseh vrst strojev, želi nameščenje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tekstilni mojster«. 18137-2 Izurjeno šiviljo sprejmem na dom. Naslov V oglasnem oddelku Jutra 19111-1 Vajenca sprejme špecerijska trgo vina v Ljubljani. Naslov ■v oglasnem oddelku Jutra 18852-1 Vsak* beseda 50 par: ia da jen j« naslova ali z« Šifro pa 3 Din. (2) Mesto hišnika tfčo mlad zakonski par. Potudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišnik 142«. 19077-2 šofer želi sltižbo pri kakem potniku ali trgovcu. Gre tudi k tovornemu avtomobilu, event. prevzame vsako de Io. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18183-2 Šofer ki govori več jezSkor in zna popravljati vsakovrst-t>e šivalne stroje, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18898-2 Brivski pomočnik dober delavec io bubi štu-cer, išče službo. — Ferdo Šraerc, Celje, Spodnja Hu-dinja št. 65. 18933-2 Šofer izučen strojni ključavničar, zmožen vseh 00-pravil ln montaže išče službo. Po potrebi bi opravljal tudi druga dela. Cenjene ponudbe proptm na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Šofer«. 19129-2 Mesar in prekajevalec išče mesto pomočnika. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Ponudbe prosi na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dobro izvežban« 19062-2 Mesto natakarice želim kje na deželi, najraje na prometnem kraju ob postaji. Grem tudi na Štajersko. Prazna mesta naj pošljejo svoj naslov na oglasni odd. »Jutra« pod »Pridna in čista 131«. 19066-2 Fotograf, pomočnik dobro izurjen, želi službo s fiksno plačo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 19146-2 Pouk Beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii za šifro 6 Din. Dijaki, ki iščejo icstrukeije, plačajo vsako besed« 50 par; za šifro aii z« dajanj« naslova 3 Din. (4) Naučite se nemščine v dekliškem zavodu za ljudsko, meščansko in gospodinjsko šol« pod vod stvom »smiljenk reda sv. Vincencija v Maria Saal, Koroška. Natančno podatke da vodstvo zavoda. 19003-4 Foto-aparate ia vee fotopotrebščine kn-piž pod najugodnejšimi pogoji v foto ■ trgovini A. Šmuc, Marijin trg št. 8 — vogal Wolfove ulice št. 1. 304-6 Avto9 moto Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslo-v« aa u šifro pa 5 Din. (10) Alfa-Romeo odprt, petsedežen, Oaklaod limuzina, petsedežen, v per-fektnean stanju ugodno proda Lučič, Kapiteljska ulica 3. 18934-10 Motorno kolo 750 cm', s prikolico, radi selitve poceni proda Kaa-duč, trgovina, Kranj. 18720-10 Motorno kolo AJS. s prikoJico. 500 ©m*, skoraj novo poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez defekta«. 19051-10 Tovorni avto znamke Chevrolet, dve-tonski, zelo malo rabljen, zelo poceni prodam. Ljubljana, Linhartova št. 14. 19074-10 V najem Vsaka beseda i Din; » d «a fcfro pa 6 Dtm. 0J) Pekarno dobro idočo, v kaišnem trgu, vzamem takoj v najem ali grem za poslovodjo 1 oe-efmo pravico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18968-17 Trgovino z mešanim blagom, takoj ali pozneje, na Gorenjskem oddam v najem. Pogoji ugodni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stanovanje v hiši«. 18782-17 Prodam Ogilaai mg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj« naslova ali ta ššfr« S Dia. — Ogla« socialnega maiaja vsaka beseda SO par: n dajanj« naslova aii sa «fn> p» S Din. (6) Čevlji aa obroke »Tempo«, Gledališka oL 4 (nasproti gledališča). 114-0 Otroški voziček moderen, skoraj ivst, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 163*2-6 Pohištvo (Vsaka beseda 1 Din; I za dajanj« naslova ali f »a »fr« pa 5 Dio. (Ig) I Spalnico zelo dobro ohranjeno, takoj prodam za 2700 dinarjev. Pismeno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Priložnost 136«. 19071-12 Pekarijo v prometnem kraju takoj oddam v najem. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 18546-17 Vsaka beseda t Dia: trn dajanj« naslova aii sa pa 6 Dio. (18) Majhno posestvo s hišo, žago in mHnom na vodi, v okolici Celja ali Maribora kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Malo po&esfcvo« 18800-20 Hišo v Mariboru večstanovanjsko, blizu kolodvora prodam. Naslov v oglasoom oddelku »Jutra«. 19054-20 Stanovanje odda Vsak« beseda 1 Dta; aa dajanj« oaatova atf aa iifro p« 9 Dio. pag Sobo in kuhinjo oddann taioj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18981-31 Stanovanja 2 trisobni 8 kopalni«« hi verando, 1 enosobmo, v novi vili blizu šišenske cerkve oddam s 1. julijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18833-21 Lep mali lokal na naj.prometnejši točki Maribora takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18945-19 Trgovino čevljev v glavni ulici Zagreba, dobro vpeljano, zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo dobičkanosno 26«. 18729-19 Trgovino s čevlji dobro vpeljano, sredi mesta takoj prodam radi bolezni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«. 19089-19 Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (16) Par stotisoč oddam na prva mesta hiš v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddeJek »Johra« pod »Varno«. 19015-16 Vsaka beseda 1 Dio: ■a dajanj« oafltova a4 aa Ur« pa 6 Dia. (80) Opremljeho hišo vrt in kopališče na deželi oddam čez leto za letovišče. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18902-38 Stanovanja Vaaka beseda 60 par: aa dajaaj« uutova aM • Din. (2ta) Stanovanje 2 in pritiklin iSčem s .1. janijean. Ponudbe pod šifro »Točen plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 19027-31/a Razno Sobo odda Vaaka beseda 80 par: aa Jajaaj« naaln— aM aa ttfro I Din. 03) Sobo v sredini mesta oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19006-23 Preprosto gdčno sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 18979-23 Boljši osebi oddam lepo č»to sobo po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18989-23 Sobo s kuhinjo iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Beden plačnik«. 19l35-21a Prazno sobo s p>osebiiiim vhodom, v sredini mesta oddam g 1. ali 15. junijem. Naslov pove ogiasni oddeflek »Jutra«. 19076-28 Snažno sobico z zajtrkom oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19119-23 Vsaka beseda 1 Dfcu: za dajanje oariova a£ za Šifro pa 5 Din. (37) Mizarji! Najcenejše in najboljše suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«, Sušak Ljubljana. Dunajska c 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik 129-6 Telefon 2059 k PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva atlca št. S Hposojdm] plošče in i gramofone* 4660 Ne potrebujemo dragega inozemskega blaga! Uporabljajte našo patentirano, higijensko, najmoderneje zgrajeno OMARO ZA LED ki zadovoljuje v vsakem pogledu današnje zahteve. — Zarjavenje popolnoma izključeno, ker ni v notranji izdelavi nič z železjem pribitega. Izdeluje jih in poceni dobavlja BRAČA GOLDNER, Subotica tovarna omar za led, lesene opreme in kovinaste robe. nmiimnniiinmnnn Trgovskega vajenca sprejmem iz dobre in poštene biše, starega 14 do 15 let, ki ima 2 do 3 meščanske šole ln prav dobra spričevala. Predstaviti se je osebno . Hrana in stanovanje v hiši. ANTON PETEK, trgovec na drobno in na debelo Slov. Konjice. 6260 UULUUUUUJULflJJUlJ JULJJUUUUUUULIU Daje zobem sijajno belino! Poizkusite ta fedortt pertap* Koljrooe t vabe Sčetkio® *a sob« samo trt dni. Poglejte tedaj svoj« zobe, oni ee postali ia tri nijane* bolj beli. KoJjnos »e pretvori ▼ antiseptično in pokipelo peno, U prodre d« najmanjših razpoklj® Odpravi ostanke hrane prt rve&eaj« ia oraču je ▼ nstih opasn« mikroba, ki so vzrok gnilob« zob. Vaenrite 1 tm te kreme na suhi ščetfci tnaj in rvečer. Vaši zobje pootaneje v treh dneh za trt ni janse bolj beB Antiseptična K B E H A TA. ZOBI KOLYNOS Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d.